PRIKAZI, RECENZIJE
Zala VOLČIČ
AlcS Dcbdjak
Reluctant Modernity
The Institution of Art and Its Historical
Forms
Rownian Ik I.ittlorieid Publishers. Inc. 1998. 209 .strani.
Pri prestižni in znani ameri.iiki založbi Rownian & l.ittlefield Publishers. Inc. je nedavno izšlo delo Aleša IX-beljaka Reluctant ModentUy. V njem avtor |'K>nu|a o.sve?.uii>čo alternativo post modem Lstom. kot je Baiidri-llard. ki je oznanil smrt umetnosti. .spoCcte kot edino resnico fikcij. Navdahnjen s kri-tiCno teorijo Adorna in Benjamina. IX'beljak trdi. da je z vzponom moderne, umetnost I>ostala avtonomna - umetniška produkcija sc je učinkovito osvobodila nujno.sti vsakdanjega življenja in mota "namenske" racionalnosti. Preobrazba buržoaznega liberalnega individuali/ma v narcisizem moderne mno-žiCne družbe je spremljala razgradnjo uniet-no.sti v iHieno.stavljeno. množično umetno.st in komercializiran kič. Danes, pi.še Debeljak, je postmoderna umetnost podvržena ne-.skonCncmu reproduciranju, po[x)lni integraciji v nmožiCno družbo in politični apatičnosti. To pomeni, da umetnost preprosto ne predstavlja več alternativne rcal-no.sti. I'o.stmoderna in.stitucija umetno.sti ne more biti U)čcna od modernih struktur, namesto tega ji je dan kontinuiran odnos z moderno. Kar originalno ponuja Debeljak. je neke vrste povzetek institucije umetnosti in njenih zgodovin.skih oblik - raziskuje strukturne spremembe institucij avtonomne umetnosti v .sodobnih družlx;nih formacijah,
Ob<iobje med 16. in 19. stoletjem je za-znamov-al razcep med družbo in državo, institucionaliziran z vzponom parlamentarne demokracije in me.^čanske javnosti. Habermas npr povzdigne kavarne 18. stoletja v me.ščaasko "javno sfert)", idealni forum, znotraj katerega so .se brali Ca.sopisi in kjer so .se vnemale razprave. Te .so se vedno nan:t^ale na širše družbene interese in ne le na Interes tistih, ki .so bili fizično prisotni, to pa je pomagalo pri spreminjanju razmerja med aristokracijo in delavskim razredom.
Bralna in pismena (litcrate) meščanska jav-no.st se je naučila razumevati .sw)j polož.;ij znotraj družbe in oblikov"ati osnovne možnosti za svoje politične aktivnosti. Politična javnost .se je pojavila, ko .so v javnih debatah začeli razpravljati o splošnih družbenih problemih. To je bilo obdobje "rtmenjskih Časnikov", obdobje neodvisnega (>olitiCnega novinarstva, s katerim je novtj me.^čanstvo formalno urejalo svoj opozicijski odnos do obstoječe moči. Habermas nadalje trdi. da .so mediji 18. .stoletja najprej oblikovali integralni del javne sfere, kasneje, ko .so postali zaradi masovne distribucije dt)Stopneji5i, privlačnejši /M ogla.ševalce. pa .s<j se mediji di.stanci-rali tid te vloge. Zdi .se. da kol izhodi.šCe izviv ra me.^čanske javne sfere Haliermas razume vzpon kapitalizma in si.stem komod ter informacij. Tisku je uspelo [jostati prizorišče javne publicitete (kar označuje samo stanje biti javen). To razi.skuje Debeljak .so kritični potenciali modernistične umetnosti. Njegova teorija prav tako pravi, da je vzpon kapitalizma (sočasno z obstojem buržoazne javne sfere) ustvaril možnost avtonomne umetno.sti, hkrati pa položil temelje za morebitno vključitev na trg (Umetnost ... je poskušala uiti zahtevam trga,... ki je po.stajal razumljen kot grožnja avtonomiji umetnosti, čeprav jo je. paradoksalno, prav ti> omogo-Cak) zaradi osvoboditve od tradicionalnih legitimacij, .str 59-60). Ključ ik> negativno-kritičnega potenciala umetnosti je torej v obstoju javne sfere, kjer se lahko odvijajo racionalne diskusije. Z razkrojem javne sfere (institucionali/.acija kritične lunkcije in rast množičnega ogla.ševanja, nKirketinga) je umetnost ostala prepuščena sami sebi -ponujala je alternativo fragmentiranemu vsakdanjiku modernega kapitalizma, vendar ni imela kritičnega vpliva na življenje, ker ni bilo javne sfere, znotraj katere bi lahko ■zanetila" racionalm>-kriiiCno debato. Umetnost se je tako v.se bolj umikala sama vase -nakljub vziMjnu poznega modernizma (mo-derni.stična umetnost se je obupano oklepala temeljnega odklanjanja .svojega obstoja v skladu z namensko racionalnostjo, ki je bila razumljena kot sredi.šče buržoaznega družbenega reda).
Moderni.stiCna umetno.st je posledično Ix>o.sebljala namenski umik od repulzivnih
nuhinacij kapitalisiiCnejiJ s\vta in "komodi-ficirancga jiiAi". TakScn konccpi uniolnosii pa jc po svojem lastncni naCrdi prisiljen dra-niatiCno omejili temo (predmet lastne oliravnavv) na samega sebe, k»)i piSe l)e-beljak (str 139). Želja po usmerjanju nega-tivnokritiCnega potenciala moderni.stiCne umetno.sti (ki pa je ostal le |x>tenciai) proti sami družbi jc pripeljala k evoluciji historične avantgarde. Cilj avantgarde je bil dvojen: estetizirati svet življenja in tako ure.s-ničiti kritiCen impulz modernizma s spodbujanjem radikalnih .sprememb v imenu neod-tujene eksistence (str 164). Le pol cilja pa je bik) uresničenega - vsakdanje življenje je bilo e.stetizirano, kritiCni potencial pa je izginil oz. "se razblinil" na trži.^Cu.
Tako je estetizacija postala model za pt)tro.^njc) in ogla^-vanje. T() pomeni, da moC negativnosti. zavraCanje rutine, slogi radikalne kritike, (v)vezane z nenehno re-evaluacijo zgodovine modernistične umetnosti. niso bili veC (iomembni (str 153).
Tako torej Debeljak suijo knjigo imenuje -in tt) je nadvse relc\'antno za na.<e pisanje -ironiCno imiCen memento etiOnim in estetskim idealom modernistične umetnosti (str 153). Vendarle v nekaterih pomembnih pogledih delitev med poznim modernizmom in his«)riCno avantgardo ni tako natanCna (po na-lem laičnem znanju) kot trdi Debcijak - pravzaprav .se zdi, da IX"-beljak obtjje združi, ko ponudi kubizem hkrati kot primer poznega modernizma in avantgarde. Kaj lo pomeni? To implicira, da .so pomanjkljivo.sti avantgarde pove/jne z odno.som do modernizma. To z drugimi besedami p{)meni. da razlika med "proce-.soni estetizacije' in "kritiCmvutopiCno, e.stei-.sko emancipacijo svvta življenja" (str 14«), kot jo predpostavlja moderna imietnost, morda ni tako velika. Ce bi romanticizirali modernistično umetnost kot .stimulus za strogo individualizirano kontemplacijo (in razmi.šljanje o notranji integriteti in nasprotjih). bi s tem privatizirali okus - in s tem utrjevali temelje /j komodificirano umetnost -kot oku.s, ki .se izraža preko privatizirane po-tro.^nje. 'L drugimi be.sedami. Ce avtt)nomija modernistični umetno.sti dovoljuje vlogo kritika kapitalističnih socialnih razmerij (Čeprav kritika, ki nima kritiCne osti), pa hkrati
služi tudi kot paradigma za privatizacijo vsake emancipativne poteze. Tako je .sokrivec za ra/.^irjanje komodifikacije taksnih potez, znaCilnih za postmoderno. Taki5en naCin gledanja postmoderne ne prikaže kot razcep od modernizma, marveč kot njegovo "apoteozo". 1'o.skas postavljanja s|-K)menika modernizmu, kot to poCne Oebeljak. je torej resniCno ironična gesta v smislu. iLi slavi kol emancipativno apoteozt) paradigme potro.«-nje. ki jc sama sebi namen - ideje, ila bi nekdo utegnil konzumirati negativno-kri-tiCni potencial moderni.stiCne umetno.sti Ga- namreC za umetnost, ki trenutno na umetnostnih dražbah dosega najviSje prodajne cene...
■Sama ni.sem naklonjena k slavljenju in poveličevanju umetniSke avtonomije. Menim. da je avtonomija umetnosti rezultat umetni.^ke racionalno.sti. l't)skus reSevanja slednjega s pomočjo prvega je torej neko-ri.stno dejanje. Čeprav je Oelx?ljakov poskus, da bi zgnulil spomenik estetskemu modernizmu, ki je ločen od historične avantgartle -to je poskus, v katerem odkrijemo Adorna -ustvarjalen, zanimiv, je mogoče preveč optimističen. Čepniv je l)ebeljako\x) pisanje in niz;inje argumentov originalno, provoka-tivnt) in nas nadvse teoretsko navdihuje (podobnosti z Marcusejevim One Dimensional Man!), .se tu in tam zgodi, da .se ujamemo v niti. Primer, ko pred.stavi kubizem kot avantgardistični fenomen - avantgarda vs. [lozni modernizem - hkrati pa ga predstavi kol primer poznega modernizma, morda celo enega prototipskih primerov poznega modernizma. Ob tem se pojavi skrb. da poskus gradnje spomenika estetski avtonomiji - Ce bi ta o.stala zvesta sama .sebi - ne bi nikdar posku.<al eliminirati pogojev za njeno avtonomijo Ob tem .se ponuja mi.scl, da je tak.^en |io.skus k)giCen pcnlaljSek modernizma in ne "zablodel impulz". Razlog za to je. kot pi.^e IH-beljak, dejstvo, da se m<Kler-nizem ni mogel nadaljevati v smernici di.s<>-nance in kontinuirane transgresije, v katero jc za.šel. čeprav je v svx)ji avtonomiji. I^oleg tega je estetska avtonomija zaalna refleksija tržne avtonomije. Kot zaključek naj na-pi.Sem, da je bila umetni.Ska avtononiija potrelx.'n pogoj in logičen rezultat za vzpon instrumentalnega razuma. Ce se Oebeljak v
tem primeru / Adornom strinja, potem jio-stane nostalgija za vladavino estetske avtonomije jasno pr«iblcnwtiCna.
Kakorkoli, Debcljakovo delo je napisano sveže, provokativno ter predvsem dobro in utemeljeno argimicntlrant> s predstavitvijo institucije umetnosti in njenih zgodovinskih oblik - ko raziskuje strukturne spremembe institucij avtonomne umetnosti v sodobnih družbenih formacijah. Gre za izjemno •Stvaritev v tako ameri.^kem (mednanxJneni!) kot slovenskem prostoru, ki presega marsikatere po.sku.se teoret.ske .sinteze na temo in.^titucij umetno.sti in njenih zgtKiovinskih form. Pričujoča knjiga je neprecenljiv prispevek k razumevanju procesov, ki .so pripeljali do tega, da umetno.st dobi status n:Lsprt>tnega pola glede na kapitalsko trži.Ve in nadalje, kaj .se dogaja v luči zahteve po esteti/aciji družbenega življenja. Knjiga nam pomaga pri vpra.^anju. kako razumeti simbolno kulturo medij.skih podob in ogla-.^evanja, ki sta poslala doU)čiteIja realnega sveta, v katerem Zivinu)? Magični svet ogla-.^evanja je namreč prekril odno.se blagovne produkcije - v tem smi.slu je pt>tro.iini.ška družba uspela prikriti pravx) ekonomsko strukturo in družbene odnose, ki .so potrebni za njen obstoj. Pogled na estet.sko perspektivo potroSni.4ke kulture je pripeljal do .svojevrstnega izkori.^čevanja, v katerem potro.^niki aktivno .st)delujcjo na področju potroSnje, da bi csieii/ir.<li same seluv Kar bralec ob pazljivem branju Debeljakove knjige začenja razumeti, je pomen oglaševanja/marketinga kol formalne umetnosti IX)zno kapitalistične družbe ("kapitali.stiCni realizem" - slavljenje vseh pozitivnih l:Lstn<v ,sii obstoječega ekonomskega sistema,,. ) in zgodovinskegih proce.sov, ki so do tega prijK-ljali.
Ana BARBIČ
Ivanka Počkar
"Iz časov Ječmenove kave. Življenjepisi Štajercev in Kranjcev ob sotočju rek Krke, Save in Sotle',
Dolenjska z;<l()žba, Novx) mesto 199H. 496 s.
Zahvaljujoč sodek)vanju z etnok)ginjo Ingo Miklavčič Hrezigar sem bila junija 199H pov-abljena na etnoIoSki večer v ICtnološkem muzeju v ljubljani. na katerem je Ivanka Počkar predstavila svojo knjigo življenjepisov. Inga .Miklavčič Hrezigar pa svojo razstavo -.Spomini na.^e mladosti ali življenje |T<>d zvezdami" v Gori.^ïkeni muzeju, ki je bila odprta aprila 1997. Obema aMorskima deloma je skupno dej.stvo, da predstavljata bližnjo preteklost, ki .sega v .sedanjo.st, ki pa hkrati izredno naglo izginja in je v .spominu starej.<ih .stnlobnikov ohranjena zgt>lj kot pričevanje ča.s;i. ki je nepreklicno za nami. Morda z izjemo ječmenove kave! Kot .se-■stavino jutranjega in pogosto tudi večernega obroka. si> jo ljudje "po.sodobili" tako, da so praženemu zmletemu ječmenu dodali tri dt> Štiri zrna zmlete prave kave. Za dve jajci je bilo v trgovini moč dobiti 20, 25 zrn pravv kave (s. 66), Z viišanjem življenjske ravni je prava kav~a pov,sem izpodrinila ječmenovo, ki pa .se prav zadnje Čase S|X't vrača na na.še jedilnike kot zdrava jutranja pijača. Ali bo v življenje sodobnikov mogoče pripeljali ,iSe kak,šno drugo tradicijo, in tako povezati sedanjost z bližnjo preteklostjo, pa je že drugo vpra.^anje,
V tem zapisu je nekaj vtisov, ki mi jih je zapustila predstavitev in pt)znejše prebir.i-nje knjige Ivanke Počkar "Iz č;lsov ječmenove kave". Zavedam .se namreč, da knjige v vsem njenem boga.stvu ni moč predstaviti. Treba jo je enostavno prebrati! Prav /.;ito mi je bik) knjigo težko brati s .svinčnikom in listom papirja v roki, kamor sem sproti zapisovala misli za pisanje predstavitve I5odatkovno izredno bogatega in vsebinsko pestrega be.sedila "o C:tsih ječmenove kave". Knjigo .sem namreč želela hniti zgolj v užitek in ne kot .s<K:iok)ginja. 1^) nekaj prebranih "življenjskih zgodbah" mi je skorajda us|X'lo oboje združiti, čeprav sem do konca branja potihem obžalovala obljubo uredniku