AMSTERDAM L«to XI., «. 18. PoSMna platana « gotoiHm. V Ljubljani, 3. maja 1924. V organizaciji f« kolikor Mofl — toliko pravic* Izhaja vsak četrt«. Oglasi po dogovoru. Uredništvo In uprava: Ljubljana, želenburgova ulica št. 6/11. Dopisi morajo biti frarkirani In podpisani, ter opremljeni ■ štamp. dotične organizacije. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije so poštnine proste. CHasllo Strokovne komisHe za Slovenilo. (Pokrajinski odbor GDSJ.) Stane posamezna štev. 1 Din, mesečno Din 3 —. celoletno 35 Din. — Za člane izvod po 60 para. Kongres Glavnega Radničkega Saveza Kongres Glavnega Radničkega Saveza je sijajno uspel in pokazal vso mlado silo naših strokovnih organizacij. Kongresa se je udeležilo 95 delegatov z glasovalno in 35 delegatov s posvetovalno pravico. Delegati so zastopali 31 strokovnih zvez z 36.733 člani. Otvoritvi je prisostvovalo polnoštevilno članstvo naših beograjskih strokovnih organizacij. Kongres je otvoril v dvignjenem razpoloženju s. Bračinac. On se je spominjal v svojem otvoritvenem govoru predvsem soustanovitelja in prvega predsednika Glavnega Radničkega Saveza s. Bukšega, katerega spominu so zaklicali zborovalci trikratni slava. Nato je pozdravil zastopnik mednarodnih strokovnih organizacij, pred vsem tajnika Mednarodne strokovne zveze s. Sassenbacha, nato jx>dpred-sednika Mednarodne strokovne zveze in tajnika Belgijske strokovne zveze s. Martensa, zastopnika ogrske strokovne zveae s. Bela Gola, zastopnika čeških strokovnih organizacij s. Majerleja in zastopnika bolgarskih strokovnih organizacij s. Daneva. Svoj prihod je napovedal tudi zastopnik italijanske strokovne zveze s. Aragona, ki pa je brzojavno sporočil, da vsled nepredvidenih zaprek -ne more priti. Kongres so pozdravile strokovne zveze sledečih držav : Avstrije, Nemčije, Nizozemske, Švice, Francije, Anglije, Španske, Poljske in celo iz Palestine je došel brzojavni pozdrav. Nato je obsodil s. Bračinac v ostrih besedah nastop ljubljanskih komunistov ki so se usodili napasti na nekulturen in negostoljuben način moža, ki ni prišel med nas kot oseba, ampak kot zastopnik mogočne organizacije, ki zastopa 25 milijonov organiziranih delavcev. Sodrugu Sassenbachu je priredil cel zbor navdušene ^manifestacije. Nato je povzel besedo s. Sassenbach in sporočil kongresu pozdrav internacionale. Ob enem se je zahvalil za prisrčne ovacije, za katere ve, da veljajo predvsem organizaciji, ki jo zastopa. Strokovna internacionala zasleduje z zanimanjem težko delo za konsolidacijo strokovnga pokreta v Jugoslaviji in upa, da se mu posreči premagati vse težave ki izhajajo iz različne zgodovine in iz internacionalnega spora, ki razdvaja danes svetovni proletariat. Tisti, ki grade pri tem v zajednici za pravo preizkušeno pot Jaz sem čvrsto uverjen, da bo naša internacionala obstojala, ko bo pisala o takozvani rdeči internacionali le še zgodovina. Sodrug Martens iz Belgije je pozdravil kongres in podal lepo sliko o razvoju belgijskih strokovnih organizacij. Iz njegovega poročila posnemamo, da štejejo belgijske strokovne organizacije 600.000 članov, zadružne pa 320.000 članov. Pokret vzdržuje 9 dnevnikov in nad 80 tednikov. Ponos belgijskega delavstva tvori njegova lepo razvita kulturna in mladinska organizacija. — V imenu čeških strokovnih organizacij je pozdravil kongres s. Tajerle. Iz njegovega nagovora razvidimo, da je češki strokovni pokret naše smeri, vkljub temu, a se ima boriti, kakor mi z raz- KS« ia,! ,er •*«* MSocijališt« piše o tem shodu takole: Tri leta so grdili komunisti Amsterdamsko internacionalo z najgršimi psovkami. Na nobenem shodu ji niso pozabili očitati najrazličnejših grehov. Razumljivo je potem, da je ljubljansko delavstvo z velikim' interesom pričakovalo shod tajnika te toliko blatene internacionale. Naše delavstvo ima zdrav instinkt, zato je hotelo slišati tudi drugo plat zvona, predno napravi svojo končno sedbo v vprašanju Amsterdamske in Moskovske internacionale. Za shod je vladalo silno zanimanje in dvorana je bila že pred napovedano uro tako napoljnjena, da cele gruče po več sto ljudi niso dobile prostora. Pa ne samo iz Ljubljane in pred-krajev, temveč shod je posetilo mnogo sodrugov iz oddaljenejših krajev. Opazili smo celo nekatere naše zaupnike z Jesenic, Mojstrane, Maribora, Celja in celo iz daljnje Mežiške doline. Vsi smo slutili, da bo ta shod razpršil klevete, ki so jih komunisti v trel letih nagromadili na najvišjo predstavnico našega pokreta, — na našo 20 milijonsko delavsko internacionalo. Slutili smo, da bo na tem shodu zmagala resnica nad perfidno lažjo in obrekovanjem. Ali to, kar smo zaslutiil mi, so zaslutili tudi komunisti. Bali so se, da bodo dokazi o njihovih lažeh odprli oči še tistim štiridesetim zaslepljencem, ki še drve po njihovi poti v prepad. Zato so izdali parolo: Razbiti jo treba shod za vsako ccno! Preprečiti, da bi s. Sassenbach govoril, pa žo tečo kri! In kri je tekla! Komunistični »Nezavisneži« so prignali na shod kakih 40—50 ljudi, ki so jih cel teden trenirali, kako naj razbijejo ta shod. Po večini je bila to nerazsodna mladež katero vzgajajo komunisti na način, ki se vsakemu poštenjaku gabi. Smilila se nam je ta uboga mladina, ki bi bila v dobrih' rokah lahko cvet bodoče družbe — tako jo pa izrabljajo nelcateri lopovi na Turjaškem trgu za dejanja, ki jih bodo pripeljala na pota kriminala. Ce je bil kdaj potreben klic: Spasimo delavsko mladino, potem Je ta klic sedaj stokrat nujen! Med starejšmi razgrajači smo pa opazili totalno pijane ljudi in nekatere tipe, ki spadajo prej v prisilno delavnico, kakor pa v pošten delavski pokret. Vedeli smo, da komuniste skrbi ta naš shod. Vedeli smo, da si ne bodo dali izlepa strgati krinke z obraza. Ali, da se bodo pa poslužili takih elementov z noži, kamenjem in stoli nad poštene delavce ,tega pa nismo mislili. Vedeli smo, da komunistični pokret ne sloni na moralnih silah ideje, ali da blodi ta pokret po tako velikem blatu, tega v resnici nismo vedeli; zakaj, Če bi bili to vedeli, bi bili obrambo na shodu strožje organizirali. Komunisti so na shodu navidez zmagali s tem, da jim s. Sassenbach ni potegnil krink z obrazov. Ali drugo je pa vprašanje, če so s tem dejanjem tudi delavsvu dokazali. oV je prava njihova ideja. Prepričani smo, da tega niso dokazali. In tudi delavstvo misli tako! To nam pričajo neštete izjave delavcev iz vseli ljubljanskih tovarn; na shodih in sestankih naših ljubljanskih organizacij tako kovinarjev, živilcev, pekov, kemičnih' delavcev itd., ki so se vršili po tem shodu, je delavstvo eno-dušno izreklo najostrejšo obsodbo nad elementi, ki so še dan pred shodom v Mestnem domu lovili v kalnem, pod geslom enotne fronte. Trda je bila šola, predno je vte ljubljansko delavstvo uvidelo, da je ves komunizem laž, prevara in razbojniško nasilje. Krinke so padle! Enotne fronte ni več! Živele enotne s socialističnim duhom prepojene organizacije! Mi se s »Socialistom« popolnoma strinjamo in bomo skrbeli, da se ko- Komunisti nam prinašajo vsak dan po desetkrat na krožniku svojo enotno fronto. Tudi o tem razlagajo vsakomur, kdor jih hoče poslušati, kako potrebno je, da buržuaziji na zunaj pokažemo, da nas je veliko. S temi razlogi hočejo mešati zlasti delavstvo v Ljubljani. Zadnji shod v Mestnem domu pa je našim ljubljanskim organizacijam jasno pokazal vso lažnjivost teh komunističnih gesel. Naše organizacije so sklicale v Mestnem domu svoj shod, da zaslišijo poročila o položaju delavstva v mednarodni politiki in državi. Položaj našega delavstva ni tak, — da bi se ne imeli o teh stvareh ničesar pogovoriti. Na ta naš shod pa se je vrinila dresirana, plačana in najeta komunistična pretepaška banda in vpeljala v delavsko politiko take metode, kakor so bile v navadi med najbolj zaostalimi kmečkimi fanti pred 9to leti. Našim rediteljem gre vsa hvala. Oni so vse napade te bande odbili, dokler je bilo še najmanjše upanje, da se bo mogel shod, ki ga je želela ogromna večina navzočih mirno vršiti. Ravnali pa so se točno po navodilih predsedstva, — ki je odredilo obrambo, ne poboja, ki tako dolgo ne bo reševal delavskih vprašanj, dokler ne zmagajo komunisti s tem orožjem buržuazije in meščanske vojske. Komunisti pa s svojo enotno fronto, ki jo je ta shod v živi sliki pokazal, ne pojejo buržuaziji na barikade, — ampak delavskim organizacijam. V vseh ljubljanskih tovarnah ni drugih razrednih organizacij, kakor naše. Mi smo enotni. Zakaj rabimo poleg te naše organizacijske enotnosti še enotno fronto? Zato, da bodo izgledali vsi naši shodi tako, kakor je izglednl ta shod. Zato, da bi pretepači branili organiziranemu Brezplačna zdravniška nega zob pri Okrožnih uradih za zavarovanje delavcev. Zakon o zavarovanju delavcev Ima v § 45. pod točko 1. določbo, da imajo člani pravico do brezplačne zdravniške pomoči, |dok!er traja bolezen, zaporedoma za 26 tednov, pa tudi preko tega za čas, za katerega jim pripada liranarina (boleznina). Kot zdravniško pomoč je smatrati tudi negovanje zob. Tozadevno pa doslej še niso obstojali točni predpisi, vsled česar je ravnateljstvo Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu na svoji seji dne 12. oktobra 1923 sklenilo modificiranje postopka pri dovoljevanju nege zob. Na podlagi tega sklepa je Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu z okrožnico štev. 5218/1924 z dne 3. februarja 1924 (»Rad-nička Zaštita« štev. 2—3 z dne 31. marca 1924) naročil vsem krajevnim organom (okrožnim uradom za zavarovanje delavcv), da postopajo pri dovoljevanju zdravniške nege zob naslednje: I. Brezplačna zdravniška nega zob v zmislu § 45. točka 1. ZZI) se ima, kot doslej, dovoljevati vsem zavarovanim članom Osrednjega urada za zavarovanje delavcev (t. j, članom vseh Okrož- munistom nikdar več taka lopovščina ne bo posrečila. Tudi za to smo poskrbeli, da bo s. Sassenbach vseeno govoril. Na zahtevo mnogih zaupnikov smo pismeno naprosili s. Sassenbacha naj na povratku iz potovanja po Jugoslaviji priredi v Ljubljani še enkrat shod, ker bi člani naših organizacij silno radi slišali, kakšen je položaj delavstva v drugih državah. S. Sassenbach nam J« ttelegra« fičmo sporoCII, da prid« 23. maja v Ljubljano, in da je pripravljen na shodu govorili! Odbore naših ljubljanskih organizacij prosimo, naj s« na ta shod temeljito pripravijo. Za shod bodo izdana posebna vabila, brez katerega ne bo imel nihče pristopat delavstvu, da svobodno pretresa in pre-debatira svoj položaj in določa po najboljši vesti svojo taktiko. Časi, ko so lahko igrali Čaruge v delavski politiki kako vlogo, so končno veljavno minili. Zato je naš edini spas v organizaciji. Organizacije pa brez diskusije in svobode sklepanja ni. Zato so pretepači, ki razbijajo delavske shode, najhujši sovražniki delavskega razreda. Mi hočemo take shode, take sestanke in tako organizacijsko delo, kakor ste ga videli odborniki ljubljanskih organizacij na sestanku odbornikov, ki se je vršil po četrtkovem shodu pri Roži. V Mestnem domu so videli razbijanje sumljivih tipov, — tu delavski parlament, tam enoten cirkus, tu enotno organizacijo. Ste že videli na svetu večjo hinavščino, kakor če vam pravijo isti ljudje: treba je pokazati buržuaziji, da smo vsi proletarci a prihajajo s kamenjem oboroženi na barikade, postavljene — proti našim organizacijam. Takih enotnih front mora biti enkrat za vselej konec, in sicer povsod. Vsem hinavcem, ki se vtihotapljajo z lažnjivimi krinkami med vas, ki vas vabijo sedaj pod tem, sedaj pod onim imenom v enotne fronte, ki jih hočejo urediti kot enoten cirkus, potegnite krinke z obrazov, njih sladke besede vrzite v koš, postopajte z njimi kot z ljudmi, ki zaslužijo samo eno — najgloblje zaničevanje. Žalostne so razmere v delavskem pokretu, to je res. Zdrave in boljše pa prej ne bodo, predno ne postanejo taki ljudje nemogoči med nami. Če je kdo o tem še dvomil in hinavcem nasedal — zadnji shod mu je moral odpreti oči. Kdor bi pa še danes o tem dvomil, — ta naj svobodno gre, kamor ga sree vleče. nih uradov v Jugoslaviji) ter njihovim rodbinskim članom, ki so upravičeni do dajatev na podlagi predpisov zakona o zavarovanju delavcev. V to nego spada: a) ruvanje zob, b) zdravljnjc bolnih in gnilih zob ter zobnega mesa, uničevanje in odstra-vanje zobnih živcev, lečenje zobnih korenin ter vobče nujno zdravljenje ust in s temi zvezanih zdravniških operacij. c) plombiranje zob, vendar samo s srebrnim ali bakrenim antalgamom ali emajlom (silikatrementom). II. Umetni zobje (zobne proteze) se dovoljujejo : 1. zavarovanju zavezanim članom ped pogojeni enoletnega članstva, in sicer: a) če prosilcu manjka 12 ali več kot 12 zob. se mu dovoli nabava umetnega zobovja (proteze), ako zobozdravnik n"otovi, nradov zdravnik pa potrdi potrebo umetnih zob (proteze). b) ako prosilcu manjka manj kot 12 zob, ali obstojajo kakšne druge komplikacije, katere upravičujejo potrebo proteze, n. pr. — večje število gnilih (slabih) zob, če artikulira manj kot 6 zob, ako zdravstveno stanje prosilca vsled želodčne bolezni, kroničnega črevesnega katara, tuberkuloze pljuč itd. zahteva dobro prežvečeno hrano —* se more umetno zobovje (proteza) dovoliti, vendar mora v vsakem takem slučaju sklepati ravnateljstvo krajevnega organa (okrožnega urada) ter sklep predložiti Osrednjemu uradu za zavarovanje delavcev v Zagrebu v odobrenje. c) pri poklicih (strokah), kjer po- treba službe zahteva točno In jasno izgovarjavo (n. pr. telefonisti, sprevodniki itd) se more umetno zobovje (proteza) dovoliti brpz ozira na zdravstveno stanje, vendar samo tedaj, ako v zgornji ali spodnji čeljusti manjkajo zapovrstjo najmanj trije ali več zob in to sekalci ali podočniki, ter ako v gornji in spodnji čeljusti manjkajo po dva (skupaj najmanj štirje) artikulirajoči (stikajoči se) zobje. Vsak tak slučaj se mora kot pod b) razpravljati pri seji ravnateljstva okrožnega urada ter predložiti Osrednjemu uradu v Zagr u v odobrenje. d) zobje, izgubljeni vsled obratne nezgode, se imajo nadomestiti ter ni zato potreben niti sklep ravnateljstva okrožnega urada niti odobrenje Osrednjega urada. 2. Prostovoljnim članom se more naprava umetnega zobovja (proteze) dovoliti istotako kot obveznim zavarovancem, vendar pod pogoje ;*i, ako so najmanj pet let nepretrgoma člani Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu. Družinski člani obveznih, kakor tudi prostovoljno zavarovanih članov so izvzeti od dovoljevanja umetnega zobovja (proteze). Glede nabave umetnega zobovja (proteze) označene pod 1 It) m. n-a zobozdravnik ugotoviti, katere umetne zobe član neobhodno potrebuje, uradov zdravnik pa mora ugotoviti zdravstveno stanje člana ter določiti, če je naprava umetnega zobovja iz zdravstvenih ozirov neobhodno potrebna. Naprava poedinih zob ali celih protez, mostičkov itd. v zlatu se principijel-no vsakomur odklanja. Pač pa more član Iz svojih sredstev doplačati razliko med zneskom ki ga plača urad za protezo ter ceno, kolikor stane umetno zobovje oziroma popravilo v zlatu. Član, ki stanuje izven bivališča zobozdravnika, ima pravico do povra- IZ UREDNIŠTVA. Vsled praznovanja 1. maja se je ta številka malo zakasnila. * Usnjarska stroka. Osrednje društvo usnjarjev in sorodnih strok v Mariboru sklicuje za dan 4. maja 1924, točno ob 9. uri dopoldne, v lokalu gostilne pri »Zlatem konju«« v Vetrinjski ulici v Mariboru, REDNO SKUPŠČINO s sledečim dnevnim redom: 1. Verificiranje mandatov. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo tajništva. 4. Poročilo blagajnika. 5. Poročilo nadzorstva. 6. Poročilo o kongresu G. R. S. J. 7. Volitev načelstva in nadzorstva. 8. Predlogi in nasveti. Podružnice so upravičene poslati na vsakih 50 članov po enega delegata. Delegati naj prinesejo seboj potrdila svoje podružnice tako tudi že gotove predloge, katere ima Vaša podružnica namen staviti na občnem zboru centrale. Podružnice, Icatere so zaostale 3 mesece z obračuni, se smatrajo za izsto-pivše, ter nimajo dostopa k obč. zboru. Poverilnice dobe delegati pred po-četkom občnega zbora. Razmišljanju k občnemu zboru Osrednjega društva usnjarjev in sorodnih strok. Dne 4. maja se vrši občni zbor usnjarjev. Zato ne bo odveč, če podam kot star veteran kratko zgodovino te organizacije. Mislim, da je bilo leta 1892, ko se je ustanovilo na Dunaju Strokovno društvo usnjarjev pod imenom >Fachvereln der Lederarbeiter Oesterrelchs« s sedežem na Dunaju. Prej smo imeli le takozvane cunfte ali čila voznih stroškov III. železniškega razreda. Eventualna izguba na zaslužku se članu povrne. Pomen osemurnega delovnika. Par izgledov: Iz poročila o uradnem opazovanju, Itako uporabljajo delavci svoj prosti čas, ki so bila objavljena v glasilu francoskega ministrstva za delo, posnemamo: Konzum alkohola je izza uvedenega osemurnega delovnika nazadoval. Preselitev delavcev v podeželske okolice velikih mest, kar je važno za zdravje in vzgojo, je zelo narasla. Površina zemlje, ki jo v prostem času obdelujejo delavci, se je povečala na najmanj petkratni iznos. -- Poročila nemških obrtnih nadzornikov ugotavljajo, da je želja po izobrazbi v vrstah delavcev po uvedenem osemurnem delovniku očividno močno porasla. Izobraževalni tečaji in izobraževalne inštitucije, ki so jih ustanovile strokovne organizacije, posečajo delavci vedno bolj, in tudi tečaje za šolanje obrtnih zaupnikov pridno obiskujejo. Veliko zanimanje vlada v delavskih vrstah tudi za umetniške in znanstvene prireditve. Veliko delavcev se posveča tudi vrtnarstvu. — Angleška komisija, ki je proueavala utrudljivost v obratih, je ugotovila, da je znašala izguba na delovnem času 7% vsled bolezni v onih obratih, v katerih so delali 63.5 ur na teden, dočim le 4% v onih obratih, v katerih so delali 44 ur na teden. — Število nezgod se je v Avstriji in drugod zmanjšalo. — V Čehoslovaški se je razvil izza uvedenega osemurnega delovnika delavski šport. V letu 1914 se je udeleževalo športnega življenja 186.000, v letu 1922 pa 382.000 delavcev, kar znači 100% povečanja udeležencev. Centralna knjižnica v Breslavi, ki jo vodijo delavske strokovne organizacije, je izposodila v letu 1914 21.500, v letu 1921 pa 47.000 knjg. — V Avstriji so se zvišale delavske šole od 20 v letu 1919 1920 na 48, v letu 1922/23 in število udeležencev se je zvišalo od 1447 v prvem letu na 561 v zadnjem. Morda bodo o tem razmišljati tudi oni, ki Imajo tudi interes na tem, da se narodno premoženje, ki ga predstavlja delovna sila, ne upropašča v korist posameznika. cehe pod imenom »Bruderschaftc Za to preureditev si je pridobil največ zaslug umrli sodrug Posther, ki je bil tudi prvi tajnik nove strokovne organizacije. Veliko zaslugo so imeli za ta pre-okret tovariši iz Koroške, osobito z Beljaka (Villach). Ti so bili prvi v vseh pokrajinah bivše Avstrije, ki so vrgli v staro šaro takratno >Bruderschaft«, ter ustanovili prvo podružnico v Beljaku, katera je v teku enega leta ustanovila podružnico v Celovcu, potem pa v Ljubljani po zaslugi dobrega sod m ga Hltej-ca, kateri je pozneje v Ameriki umrl. Na ustanovnem zborovanju ljubljanske podružnice sem bil tudi jaz kot delegat Dunajske centrale. Še danes je nekaj sodrugov v Ljubljani v tovarni Pollak, kateri se spominjajo, koliko se je takrat prizadeval g. Pollak starejši, da bi nam preprečil to zborovanje, ki smo ga Imeli v gostilni Možina. Plačal nam je pivo in obetal vse mogoče dobrote po dr. Lucjarjevem receptu, a podružnica se je ustanovila ter se tudi lepo razvijala, dokler je s. Hitejc načeloval. Omeniti moram, da je bila naša prva strokovna organizacija samo za usnjarje. Izključene so bile vse druge panoge usnjarskih delavcev. Letos obhajamo 30 letnico, kar se je vršil prvi mednarodni kongres teh strokovnih organizacij na Dunaju. Tam so bile zastopane bivša Avstrija, Ogrska, Nemčija, Bavarska, sploh večina nemških pokrajin, Francoska, Nizozemska, Švica in Italija. Na tem mednarodnem kongresu, kjer sem bil podpisani delegat za Alpske dežele, smo napravili temelj za ustanovitev Unije vseh strok, ki se z usnjarskimi izdelki pečajo. Ta Unija se je imenovala Union der Lederarbeiter. Izdajali smo svoj časopis v nemškem in češkem jeziku. Kar se letošnje glavne skupščine tiče, pripominjam sledeče: Znano vam je, da smo pričeli v letu * Enotna fronta. Sodlalna politika. Nsle organizacij 1920 misliti na ustanovitev ene državne centrale v državi S. H. S. Imeli smo tozadevno več konferenc v Ljubljani v Zagrebu in Beogradu. Bilo bi se nam to tudi posrečilo, ko bi ne imeli ravno takrat tako velikih nasprotovanj od strani sodrugov iz III. internacionale. Njim pa se mi iz Slovenije nismo mogli pridružiti. Tudi večina lirvatskih sodru-gov je bila na naši strani. Celo započe-to akcijo pa so nam sodrugi iz Beograda onemogočili, ker so hoteli prehitro in prestrogo centralizacijo in vstop v moskovsko strokovno internacionalo. To so bili glavni vzroki neuspeha. Sodrugi delegati 1 Na Vas je ležeče, da greste sedaj, ko so se duhovi vsaj deloma pomirili, resno na delo in pripravite pot za ujedinjenje, ker le v močni pametno izvedeni centralni organizaciji je moč v tej stroki zaposlenega delavstva. Ozrite se krog sebe in videli boste, kako napredujejo druge stroke, ki so ujediuje-ne. Centralno vodstvo naj poišče iz arhiva vse za ujedinjenje pripravljene predloge, stopi v stik z vže ujedinjeni-mi. strokami ter naj resno pospeši to delo. Zakaj le v edinosti je moč. Usnjarska stroka v naši državi se bo zelo razvila, zato ker imamo v naši državi vse pogoje za njen razvoj. Mi nismo odvisni na uvoz surovin. Tudi potrebo po konzumu imamo ravnotako tudi domalo vse potrebne strojne pripomočke, iz-vzemši raznih kemikalij. To govori za nas in gg. tovarnarji se ne morejo izgovarjati na visoko uvozno carino, katero je pri drugih strokah vpoštevati. Sodrugi 1 Na delo za ustanovitev enotne strokovne organizacije vseh usnjarskih strok, in videli boste, da uspehi ne bodo izostali. Živela enotna organizacija usnjarskih delavcev, napram enotni organizaciji tovarnarjv. — J. T. «foa^?9l£fca stroka. Redni ,občni zbor Saveza monopol-skili del. podružnica y Ljubljani se je vršil dne 22. aprila t. 1. s sledečim dnevnim redom: 1. Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora; 2. Poročilo predsedstva, tajnika, blagajnika in kontrole; 3. Volitev novega odbora, kateri se je konstituiral sledeče: Predsednik Maks Hvale, podpredsednik: Anton Boggia, tajnik: Pavel Škerl, namestnica: Angela Kramar, blagajnik: Franc Bučan, namestnik: Emil Anžič, odborniki: Cerae Franc, Vrankar Martin, Kunaver Miha; kontrola: Klemenc Franc, Kucler Leopold, Andlovič Rezka — Z apelom na bodoče delo za dobrobit proletariata je predsednik zaključil dobro uspeli občni zbor. Potek proslave 1« mala. Proslava 1. maja v Ljubljani. Za 24. aprilom, ko so komunisti v Mestnem domu pokazali, da tvori jedro njihovega gibanja lumpenproletariat se nam je približal praznik razredno zavednega proletariata. Že na predstavi v gledišču na predvečer proslave se je pokazalo, da obvladajo naše organizacije cvet ljubljanskega proletariata. Do zadnjega kotička zsedeno gledališče je pa pokazalo, da tega pravega proletariata v Ljubljani ni malo. Globoka, a nekoliko težka Tolstojeva drama Ana Korenina je kar usvojila duše proletarskih gledalcev. Igra je bila mojstersko uprizorjena in videlo se je, da so se igralci in igralke še posebno potrudili, da razkažejo svojim bratom vse nijanse dramske umetnosti. Nasprotno jim je pa tudi publika z gromovitimi aplavzi dokazala, da njihov trpd ni bil zastonj in da je marsikatero pe-izprijeno proletarsko srce vsaj zaslutilo globočino Tolstojeve filozofije. * _ En sam priprost letak je zadostoval naslednji dan 1. maja, da se je zbrala več sto glava množica okoli 500 proletarcev in proletark na obširnem dvorišču hotela Tivoli k manifestacijskemu shodu. Komunisti, Narodni socialisti in ne vemo kdo še so razposlali po ulicah godbe, ki so z velikim tam, tam, vabile na njihove shode. A pjč ni pojpagajo. Dast so marsikoga našega premotili nji- hovi agitatorji, ki so razširjali novico, da smo naš shod preklicali in da se vrši skupna proslava na Turjaškem trgu, vendar je kljub vsemu naporu nasprotnikov' naš shod tudi po številu boljše uspel kot njihove prireditve. A, da ste videli naš shod. Tu je bila zbrana množica razredno zavednih in v organizacijah izšolanih borcev, katerih nobena muzika in laž več ne izpelje iz prave poti. Posebno razveseljiv pojav je bilo pa še veliko število naših dostojanstvenikov proletarskih žen in deklet, ter lepo število nadebudne proletarske mladine. Sodrug župan dr. Perič in s. F. Svetek sta v lepih in navdušenih govorih raztolmačila pomen 1. maja, za kar sta žela obilo pohvale. Po shodu navdušeni smo se razšli z globoko vero, da se naš pokret že letos ozdravi in, da ni več daleč čas, ko bodo razni krivi preroki in histeriki odšli tja kamor spadajo. * Popoldne so priredile razne organizacije izlete v prosto naravo. Zelo lep je bil izlet kemičnega delavstva, katerega se je udeležila godba Svobode v Mostah in okoli 50 članov in mladincev UDR v svojih ličnih krojih. Ob poskočnih koračnicah godbe, je odšel sprevod skozi okoliške posavske vasi na Fužine. Mimo grede pa so člani UDR vežbali svoje redovne vaje. Moščanska godba nas je presenetila. Godba vežba šele par tednov, vendar je igrala s tako sigurnostjo, da bi jo lahko smatrali za staro. S to godbo bo ljubljanski proletariat dobil končno en krat možnost, da pri svojih manifestacijah nastopi s svojo godbo. Zato bi bilo priporočati ljubljanskim organizacijam naj pri vsaki priliki priskočijo tej godbi moralno in gmotno na pomoč. Po lepem izletu smo se zvečer vračali polni veselja in nade, da smo prekoračili najhujše krize in da se nam bližajo boljši časi. Izlet se je na koncu spremenil v triumfalni sprevod organizirane delavske sile, ki danes še vežba svoje moči, ki bo pa v bodočnosti izvo-jevala boljši svet. Maribor. Maniiestacijski obhod in zborovanje Se je izvršilo po naznanjenem vsporedu ob veliki udeležbi proletariata iz Maribora. Obhod se je začel pomikati ob pol 10. uri izpred Delavskega doma skozi celo mesto na dvorišče magistrata, kjer ie s. Eržen otvoril ob pol il. uri £vno zborovanje, na katerem sta govorila s. Čobal v slovenskem in s. Korun v nemškem jeziku. Oba sta se baviia z akcijo proti militarizmu, z bojem kapitalistične reakcije proti socialnim pridobitvam delavstva, posebno proti 8 urnem delavniku in ostale naloge, ki čakajo Jugoslov. in špecielno mariborski proletariat v bodočem letu (volitve). Žalibog je pričetek dežja znatno okrajšal govore, ker so se množice začele razhajati. Pred in po shodu zapeli so vrli mariborski pevski zbori socialistične himne, popoldan pa se je vršila ljudska veselica. Proslava prvega maja v Mariboru je pokazala, da ostane Maribor slej ko prej socialističen. Komunisti so napravili obhod po mestu, pri katerem je bilo 40 udeležuikov, klerikalci so imeli s Lino klaverno zborovanje, »narodni« proletarci so pa na svojem zborovanju ostali sploh brez poslušalcev. Živel rdeči, socialistični Maribor! Proslava 1. maja v Zagorju ob Savi. Letošnja proslava 1. maja, katero smo proslavili sami — brez komunistov — je izpadla mul vse zadovoljivo. Dopoldan se je vršil shod na katerem sta poročala sodruga Arh iz Zagorja in Gol-mgjer iz Ljubljane. Na shodu je vladalo enodušnost, kar je jako uplivalo na zborovalce in iz česar je sklepati, da je delavstvo sito komunističnih fraz in da vlada med večino delavstva želja nazaj v stare organizacije, predno izgubi to, kar si je proletariat do sedaj priboril. Popoldan se je vršil peš izlet v Toplice, kjer je »Svoboda«: uprizorila tride-jauko Jakob Ruda pod vodstvom sodruga Uleja in moramo konstatirati, da je bila igra jako dobro igrana, kar dokazuje požrtvovalnost igralcev. Med odmorom je sviral orkester s. Pok-a, kateremu gre tudi zahvala. Po prjjdstavi se je vršila v gostilni g. Hribarja v Toplicah prosta zabava s petjem in. plesom. Opazovalec ki pozna razdiralno delo komunistov v Zagorju — ki so v zadnjih treh letih nekdaj tako močno proletarsko. organizacijo s svojo demagogijo razdrl — mora konstatirati, da v Zagorju še veje duh socializma in da ozdravljenje pokreta ni več daleč. Neki starejši sodrug je rekel: »Malo nas je, a tisti ki smo, smo po večini tisti, ki smo pomagali sodrugu Etbinu prebijat led in če takrat nismo obupali v težkem in napornem delu, bomo danes še tem manj«. Zato sodrugi na delo za ozdravljenje socialističnega pokreta v Zagorju z geslom: Nazaj v stare organizacije in proč z bratomornim bojem! Dopisi. Hrastnik. Delavci smo pač uboge pare; če ne zmoremo dela nas pač enostavno oklofutajo. Tako se je zgodilo, pri nas v steklarni. Neka delavka, ki ima še mlade moči, je bila preslaba, da bi nesla tri zavitke v rokah. In ker je nesla le dva jo je gospod Ertlin dvakrat udaril po glavi. Gospodje kruha, kruha nam dajte, da ne bomo živeli po pasje, klofute pa si pridržite zase, ker ste jih bolj potrebni kakor pa izmučeni delavci. Delavci in delavke pa v strokovne organizacije, ker le te Vas bodo ščitile pred temi pijavkami. Delavke v steklarni. Lesce. (Nekoliko odgovora na dopis »Orjunec št. 17.) Predvsem bi bilo dobro, če bi gospod dopisnik vedel, ko je sestavljal omenjeni dopis, da se tudi člani Orjune radi pogovarjajo v tisti blaženi nemščini, ki jo imenuje dopisnik. Če pa čutijo potrebo, imajo gotovo vzrok, ki je menda dovolj tehten tudi za delavce v tovarni verig, ki ne priznavajo nikake protekcije v tem oziru. Da nadalje g. dopisnik fantazira o neki tovarni verig* v kateri bi naj bilo zaposleno le delavstvo iz Kiope in okolice, nam je — povsem nekaj nerazumljivega. Posebno če pomislimo, da je g. dopisnik gotovo član »drjune« in kot tak §£jfi ipterese S. II. S. podanikov. Zelo radi bi ivedeli koga smatrate za ono germansko delavstvo, katero odjeda kruh domačinu? V kolikor je vsaj nam znano smo vsi tuzemci. Ker |e pa dopis baje zelo zarjavel in kar se tiče delavstva nekaj čisto navadnega ter vsakdanjega, bi kvečjemu še priporočali, da naj vsak pred svojim pragom pometa! Desjava. Krojači! Pozor! Sodrugi naše stroke v Beogradu so v mezdnem gibanju. Delodajalci nameravajo izigrati svoje pomočnike in jih vreči na cesto. Na mesto teh pa se hočejo obrniti na Borzo dela v Sloveniji, katera naj bi jim poslala kakih 45 krojačev, kakor oni zahtevajo. Sodrugi! Naj nobeden organiziran krojač ne sprejme dela od Borze dela za v Beograd in pokažite, da ste ž njimi solidarni. — Osrednji odbor Osrednjega društva oblačilnih delavcev v Ljubljani. Preklic. Podpisani Osrednji odbor preklicuje na zahtevo podružnice Osrednjega društva živilskih delavcev v Mariboru (skupina pekov) obdolžitev na stavkolom-stvu proti ss. Juriju Kosarju in Josipu Ludviku, ki je bila priobčena v 80. številki »Delavca« iz leta 1928. — Osrednji odbor Osrednjega društva živilskih delavcev v Ljubljani. Preklic. Spodaj podpisani preklicujem vse žaljive očitke, katere sem očital sodru-gu Francu Repanšek-u. — Jakob Kne-žar, Žerjav pri Črni. Ljubljana, 28. aprila 1924. Da si urede svoja sporna vprašanja glede kolonij, so velesile ustanovile poseben »Kolonijalui zavod«, ki je po Veliki noči zopet pričel zborovati v Rimu. Kongres se sedaj bavi z organizacijo sodstva in zdravstva v norih oz. novopridobljenih kolonijah, kakor tudi o vprašanju upravnega uradniškega aparata, ki bo očividno prej rešeno od uradniškega vprašanja v »lepi naši domovini«. — Pa poglejmo stvari resno do dna. Kaj se nam odkrije. »Mednarodni kolonijalnl zavod«, kakor so ga uradno nazvali, kaže vse znake nekake podružnice društva narodov, ki je zopet le izvrševalni odbor vrhovnega sveta velike antante. Kolonijalni zavod naj ho nekakšna kletka, kamor bodo zapirali sedaj tega sedaj onega »miroljubnega« polilepnika po kolonijah, ki slučajno še niso v njegovih rokah. Jasno je, da gre v prvi vrsti za zavojevane nemške T; dobičkonosno komedijo baš v Rimu. — Nasprotno si misli Italija s tem kongresom povzdigniti svoj ugled v koloni jalnem svetu. Hkrati zboruje v Rimu mednarodni jpridični kongres za zrakoplovstvo. Sestaviti nameravajo mednarodni zakonik, veljaven za vse 4ržaye sveta.,. J jMjri vrsti gre ža zračni promet. Strategičhe in militaristične ozire so prireditelji previdno zamolčali. Zato lahko sumimo, da bo zakonik prav toliko kot znane ženevske In haaške konvencije: to je do prihodnje vojne, ako se ljudstvo medtem ne spametuje. * Ameriški predsednik Coolidge, ki je nastopil namesto pokojnega Hardin-ga in ki ga še sedaj zakon zastopa, se je ameriški javnosti nekam zameril in širile so se govorice, da v prihodnjih volitvah sploh stopi v ozadje. Mož pa je drugega mnenja in je sedaj že toliko kot gotovo, da zopet nastopi kot kandidat za predsedniško mesto Zedinjenih držav ameriških na programu republikanske stranke. Predstoječe volitve so tačas največ ja briga in skrb politične javnosti v Ameriki; gospodarski krogi pa imajo čez glavo dela s posojili skrahirani Evropi, iz katere kar dežujejo prošnje za posojila, ki naj se izvrše na ta ali oni način, da le pridejo v to nesrečno Evropo — mater kulture in civilizacije, ki si je iiaš s svojo kulturo in civilizacijo strla rebra in polomila zobe. Za sedaj se vodijo razgovori z Avstrijo, Poljsko, Madžarsko in Nemčijo, ki baje dobi 200 milijonov dolarjev posojila, seveda ne kar tako tjavendan, ker praktični Ame.rika-nec ne da iz rok ničesar, ako nima že vnaprej zadostnega jamstva. — Da so velesile zadolžene v Ameriki čez glavo, o tem sploh ni, da bi govorili. Uzakonitev takozvane gentlemanske pogodbe«, o kpterj smo poročali zadnjič, je Ug japonskem vzbudila silno razburjenje iii ogorčenje. Japonci sr kratkomalo ne morejo vživeti v to, da bi se priseljevanje moglo na ^tako preprost način zavzeti iii onemogočili V Tokiju so se vršile burne demonstracije proti postopnaju Amerike, Prišlo je do resnih izgredov. Japonska vlada je naprosila ta posredovanje nedolžno jagnje — društvo narodov. * Nasprotje med Anglijo in Francijo se je ponovno hudo poostrilo. Vzrok je seveda nesrečno reparacijsko vprašanje, neposreden povod pa poročilo komisije izvedencev, ki je ugotovila, da Nemčija ne bo prej zmožna plačati, preden ne doseže poUHSSS Rt !d§PodaV-ske enotnosti. Temu se Francoz je odločno protivijo, ker se boje, da se Nemčija ne ojači preveč. Oni nočejo odnehati od sigurnih sankcij in jamstev, ki obstoje v tem, da ima Francija zasedenega čim več nemškega ozemlja. Medtem se nahaja tudi Nemčija v volilni trzavici. Politično življenje se je razmahnilo, in okoli 30 strank zboruje, agitira in propagira ... Močno pozicijo si je ustvarila ljud-slra stranka. Prevratnih poizkusov se ni bati, ker so komunisti potisnjeni v ozadje. Pod vplivom socijalistov se je večina politične javnosti že vnaprej izjavila za staro republikansko državno obliko in proti koaliciji meščanskih strank, ki s svojimi lutkastimi generali venomer strašijo v politični areni. Pripravita se na Vsedelav-skl zlet v Ljubljani. MALI OGLASI žika ~9@ Gospodinje |e najboljši In najzdravefši nadomestoi za pravo kavo. Zahtevajte jo pri svojem trgovcu. Pražarna >ŽIKA< d. i o. c. Ljubljana, A. KARIG Ljubljana, Židovska ulica Zaloga uniformskih potrebščin, kožuhovine in razne krzne. Krznarnica in izdelovanje čepic. Čepice za železničarje, financo, društva i. t d. v zalogi. zahtevajte pri aakupu samo >ADRIA« vanilni-sladkor in peeivni prašek. Od« klanjajte ničvredne ponaredbe. Ne samo brati, temveč se prepričati, da je naša prava domača »KOLINSKA CIKORIJA« v svoji kakovosti prvovrstna. Amerikanski pisalni strel „UNDERWOOD“ In vsa posrnblllne najboljše vrsta nudi „Undflrwood,il Zagreb, MesnKka br. 1 Prva mariborska produktivna zadruga čevljarskih izdelkov r. z. z o. z. v Mariboru, Orainova ulica štev. 4. Izdelovalnica moških in ženskih čevljev. Popravila se točno in solidno izvrše Veliko škodo si napravite sami, ako kupite blago kje drugje, predno si ne ogledate nizkih cen v trgovini „D ANICA"" Majzelj & Rajželj Ljubljana, Turjaški trg Stev. 1 (bivša Preskrbovalnica) Velika zaloga blaga za ženske in moške obleke, hlačevine, žameta, konte-nine, etamina, odej, ogrinjalk, nogavic, rokavic, kravat, srajc, ovratnikov, predpasnikov, jopic, naglavnih rut in najrazličnejšega drugega blaga, lstotam zaloga usnja vseh vrst. Postrežba točna in vestna. Znižane cene za otroSke vozičke Novi modeli. — Poslužujte se izdelkov domače tovarne otroških vozičkov in dvokoles Tribuna F. B. L., Ljubljana, Karlovška cesta štev. 4. — lstotam se dobijo po znižani ceni nova dvokolesa mali pomožni motorčki, šivalni stroji in pneumatike ter se sprejemajo v polno popravo za emajliranje in ponik-Ijanje dvokolesa, otroški vozički, šivalni in razni drugi stroji. Prodaja se tudi na obroke. Ceniki franko. Ustanovljeno leta 1852. TEODOR KORN Ljubljana, Poljanska c. 8 (preje Henrik Kom) Krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar. Instalacija vodovodov. Naprava strelovodov. Kopališke in klosetne naprave. Izdelovanje posod iz pločevine za fimež, barvo, lak in med vsake velikosti, kakor tudi posod (škatelj) za konserve Zastonj ne, pač pa po zelo nizkih cenah dobite vse kuhinjske potrebščine, kakor raznovrstna kleparska, kotlarska, ko-vinostiskarska, ter ključavničarska dela in druge predmete pri zadrugi r. z. z o. z. splošna kovinska industrija Ljuliljaiia. Kolodvorska ni. 18 Telefon št 729. Zastonj dobi vsak eno lepo moderno čepico, kdor naroči pri tvrdki Ivan Savnik, Kranj za moško obleko 3 m lepega sukna za Din 195, 3 m boljšega sukna za Din 225. 3 m finega sukna za Din 250— ln 310 m finega kamgarna za Din 350. Skupna kiot-podloga z gumbi stane: 1. vrste D 112—, II. vrste D 166-—, lil. vrste D 134. S* mm A © n v »S M VI. Ker straža stroga b’la izjemno, š? je vtaknila nju v luknjo temno. g Ko z milom kajho sta oprala, M na prosto nju spet je straža dala. ' Pr . Nadaljevanje sledi 5HEHEHEHEHEZ1EH ašSHEnEHEHEMEH Preselitev. Cenjenemu občinstvu in vsem uglednim organizacijam vljudno naznanjam, da sem svojo dobroznano zalogo slavnostnih krojev, telovadnih potrebščin in modno krojačnico za gospode preselil v Dalmatinovo alico (palača Vzajemne posojilnice) Priporočam se vsem za nadaljno naklonjenost! PETER CAPUDER. jbbaubbbb±tobbbbbbl±ibbbfc Tovarna čevljev Tržič Slovenija Peter Kozina i Ko. Najnovejši izdelek Original Qoodyear WeItshoe za gospode. Za dame lahke galanterijske čevlje najboljši kvalitet v najmodernejših oblikah. Izdeluje sedaj tudi higijenične čevlje za otroke. Prodaja na malo in veliko: Ljubljana, Breg 20, Aleksandrova cesta 1 Prešernova ulica (Seljak) Podružnica: Zagreb, Račkoga ulica br. 3 ^pppqpppppqpqppqqqqqqqi:^qcyyH it namer Ljubljana, tatargova ulita it. 1 trgovina čevljev in Špeci-jalist za ortopedična in anatomična obuvala. Ustanovljena leta J869. CTC\\V\auc ^uVAjatva Suigat^a - ^TC^e&ena uUca \tv priporoča svojo bogato zalogo mošVega \Aaaa kakor sukna, ševjota za obleke, površnikov in raglanov, modnega kamgarna za obleke in hlače, kakor tudi perilnega blaga za letne moške obleke. Znižane cene! Solidna postrežba ! Produktivna zadruga krojačev r. z. z o. z. v Mariboru, Ruška c. 5. Ustanovljena leta 1908. — Izdeluje moške in ženske obleke, ter vseh vrst uniform. Najboljša Izdelava v lastnih delavnicah. Velika zaloga različnega tu- in inozemskega volnenega blaga. Solidne cene. Točna postrežba. no Rimski cesti Stev. 19. Okvirji za slike na Kongresnem trgu 13 ZADRUŽNA BANKA v Ljubljani, Aleksandrova cesta Stev. 5 sprejema hranilne vioge na tekoči račun in na knjižice: obresti po dogovoru. Bančne posle izvršuje najkulantneje. Delniški kapital K 12,000.000. Brzojavni naslov: Zadrubanka. — Telefonska številka 367.