ameriksejski Slovenec rnVI SLUVfcNSKI LIST V AMERIKI ff Geslo: Za vero in narod — za pravico.in resnico — od boja do zmage! [ GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA ~ V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. KBWICTOKY ^^ UNrrED STATE« JpBj STAMPS KUPUJTE VOJNE BON&E! "Amerikanski Slovenec" PELA ŽE Sd LET ZA SVOJ NAROD V AMERIKI. Ste v. (no) 24. CHICAGO, ILL., PETEK, 23. MARCA — FRIDAY, MARCH 23, 1945 LETNIK (VOL.) LIV. Zavezniki pripravljajo nov udar AMERIŠKE ARMADE ZMAGUJEJO NA VSEH TOČKAH; NEMŠKE ZGUBE VISOKE Pariz, Francija. — Prva ameriška armada je napredovala za skoro dve milje v notranjost Nemčije na porenski ravnini v smeri proti Porurju. Tretja armada bolj južno v Saaru pa je dospela na dveh nadaljnih točkah do reke Rene. Le še mali kos ozemlja je v nemških rokah v -—1- Saaru na zapadni strani reke. Tretja armada je dosegla mesto Ludwigshafen, kjer je največje nemške kemično središče in je dosegla reko Reno ravno nasproti mesta Mannheim. Zadnjih sedem dni je tretja armada dosegla velike uspehe. Nič manj kakor 96,000 Nemcev so> ujeli, zraven tega so zajeli nad 5000 trukov in velike množine drugega vojnega materiala. Ameriške čete so zadnje tri dni tako hitro napredovale, da Nemci v Saaru niso mogli spraviti svoje opreme preko reke Rene, ker večina mostov je razbitih. Med tem pa pripravlja, kakor trdi nemško radio poročilo od Četrtka jutra angleški maršal Montgomery nov severu ob Holandiji. Že v noči" med sredo in četrtkom so Angleži z umetnim dimom zame- RUSI PRAVIJO, DA BO V0I- ! NA TRAJALA CEZ POLETJE London, Anglija--Generalni štab sovjetske vojske objavlja, da se Rusi pripravljajo na veliko poletno ofenzivo. Sovjet-I - ski poveljniki so mnenja, da se bo vojna vlekla čez poletje. Raz-1 loge za to navajajo, da se Nemci še vedno trdovratno upirajo in da imajo za nekaj mesecev še' —----- dovolj vsega provijanta za odpor. Le če uspejo Amerikanci in Angleži na hitro prihodnje tedhe daleč v zaledja preko reke Rene in Siegfriedovega trd-njavskega pasu, tedaj se zna Nemčija sesuti preje. Nemške radio oddaje sicer napovedujejo zadnje dni, da se Rusi pripravljajo na končni odločilni udar proti Berlinu. Moskva pa o tem molči. Nemci morda vedo, da Rusi ne bodo udarili preje dokler ne očistijo vseh zaledij, katere so v zadnji ofenzivi obkolili. Ampak vseeno napovedujejo ruski udar, morda iz razloga, da bodo po- ■i -1 ■ ■ JAPONSKO BR0D0VJE ZASACEN0 IN TEPEN0 C Otok Guam. — Ameriški letalci z matičnih ladij nosilk, so v ponedeljek zalotili glavno japonsko mornarico v nekem obsežnem zalivu na Japonskem in isto z velikim presenečenjem napadli. Pocladmiral Pete Mitscher.poroča, da so od 15 do 17 japonskih bojnih ladij poško-.--- dovali, izmed katerim se je mo-! ralo več potopiti. Ob tej priliki! so Ameriški letalci uničiil tudi( 575 japonskih letal. Značilno j je, pravi vest, da so Japonci skušali izvesti ostre protinapade, katere so pa Amerikanci tako uspešno odbijali, da nobena ameriška ladja ni zgubljena. Zgube ameriških letalcev so tudi nizke. V napadu je baje sodelovalo do 1000 ameriških letal. Japonsko brodovje se je skri- Si?'t« 'i . . ^ - -A « , - PREGOVARJANJA RADI BRETTON WOODS ZAKLJUČKOV Chicago, 111. — Mednarodna i gospodarska konferenca, ki se je vršila še lansko spomlad v Bretton Woods v New Hampshire.^ prejela več zaključkov, kako naj se uredi mednarodno denarstvo in sploh ves mednarodni zamenjevalni in kreditni sistem. Ti zaključki ibodo zdaj na .mednarodni konferenci v San Francisco sprejeti, potrjeni, ali pa bodo spremenjeni z raznimi dodatki, itd. Iz vsega bomo dobili nekak mednarodni načrt in sistem za gospodarska poslovanja med ; narodi £ svetu po tej vojni. S zakl juč* pa nisc^ zadovoljni v prvi vrsti mednarodni bankirji. Ti odločno ugovarjajo, da hočejo močnega jamstva za posojila in druge take zadeve. Te J jamstva naj bi menda morale i dati velesile, ki bodo odgovorne za mir in zaščito istega v svetu. Ameriški bankirji utem-ljujejo svoje zahteve in pravijo, da ako takih zanesljivih jamstev ne bo, bo vsaka investicija, ki bo šla iz dežele velika rizika. Po večjih mestih imajo zastopniki bankirjev glede te-ga»posvetovanja. -o- HITLER tOBDOLŽEN . MORILSTVA London, Anglija. — Komisija, ki Sestavlja sezname vojnih zločincev, je te dni zaslišala |tevilne obtožbe, med temi tudi obtožbe proti firerju Hitlerju. Proti temu je obtožba, da je on odgovoren za zamisel usmrče-vanja Judov s plinom in drugimi sredstvi. To so direktni u-mori, za katere bo Hitler odgovarjal, če bo padel v roke. najbolj pazljivo skrivali svojo glavno mornarico v svojih skrivališčih. Zdaj so jih Amerikanci potipali prav za to najbolj občutljivo žilo. Poleg tega občutnega udarca, ki so ga zadali začetkom tega tedna Amerikanci Japoncem, so hudo trpela vsa industrijska mesta na Japonskem. ! Vojna igra tipi je bolj in bolj i Japonce. Mislili so, da jih bodo morske razdalje čuvale in da bo le oni drugim delali škodo. Zdaj se obrača in palica udarja nazaj. KRATKE VESTI — Washington, D. C. — General Kenney, ki ima v oskrbi ameriško letalstvo na Kitajskem in razne letalske postaje v južnem Pacifiku je objavil te dni v svojem poročilu, da so ameriški letalci uničili najmanj 10,000 japonskih letal od 1. septembra do zdaj. General pravi, da se moč japonskega letalstva zmanjšuje tako, da je sovražni odpor v zraku že čisto zmanjšan. — Stockholm, Švedska. — Volitve na Finskem so končane in poročila omenjajo, da so dobili finski radikalci nad 50 sedežev v parlamentu. Zmagali so kandidatje, ki so naklonjeni prijateljstvu z Rusijo. Državno nameščenstvo pa je še starega kova, pravi vest in te najbrže čakajo spremembe. — Pariz, Francija. — Ameriške vojaške oblasti so najele nad 50,000 francoskih civilistov za dela na stavbah, ki jih obnavljajo in popravljajo Amerikanci za bivališča svoje vojske v Franciji. Mesečna plača tem delavcem znaša nad 210 milijonov frankov. — London, Anglija. — Radi preokreta v volitvah na Finskem na levo, se čuje, da bo finski maršal baron von Man-nerheim v kratkem rezigniral. Baron je star 78 let in je mož starega aristokratskega kova. Njegov naslednik bo skoro gotovo dosedanji prvi minister Passakivi. — Pariz, Francija. — General Dwight Eisenhower je v posebni radio oddaji apeliral na nemško prebivalstvo v Porurju in vsem Porenju, naj se umakne, predno ga zajame smrtna past vojnih operacij v pokrajini. Ta apel je znamenje, da bo zavezniška ofenziva nadaljevala na zapadu. — Washington, D. C.—OPA urad je zapovedal zaqetkom tega tedna vsem prodajalcem oblek in oblačil, da imajo napraviti točne inventarje vsega blaga in zalog na rokah. Na podlagi tega se bo določilo višine cen oblekam. Zadnje čase so obleke silno dražili in vlada jc zdaj temu napravila konec. — Chicago, 111. — Predsednik Ed. F. Wilson, od Wrlson & •-— - ROOSEVELT UKAZAL PROUČEVANJE VPRAŠANJA LETNIH PLAČ Washington, D. C.—V Zdru- ; ženih državah se po raznih 30- j cioiogih dela že več zadnjih let na to, da naj bi se delavcem določilo letne plače. To bi bil potem nekak letni proračun zlasti za vsako družino. Sistem T*i bil dober in praktičen, samo j če bi bil tudi izvedljiv. Največ- j ji zadržek je, da malim podje-tjam in raznim industrijam ni mogoče nikomur jamčiti stalne letne plače, ker ne vedo, kaj jim bo prinesel jutrišnji dan. j Edin izhod bi bil, če bi zakon določal, da morajo biti tudi pogodbe za naročila obvezne za celo leto. Toda kdo naj prisili' zopet te, da se bodo držali te-1 ga. So pa razne industrije, ki bi j se morda lahko držale tega re- j da. Predsednik Roosevelt pravi v svoji objavi, da to vpraša-: nje že blizu deset let proučuje. . Zdaj je ukazal odboru za Vojno mobilizacijo naj sestavi praktičen in točen pregled glede tega. Na podlagi tega se bo skušalo pozneje najti rešitev za to vprašanje, kakor že bo mogoče in kakor že bodo oko-!, liščine v to dovoljevale. -o- ANGLEŽI VZELI MAN. DALAY Mandalay, Burma. — Angle- ] ške čete v Burmi so po hudih bojih vzele Japoncem mesto Mandalay, katerega so imeli Japonci zasedenega 10 mesecev in 12 dni. Burma je v tej pokrajini silno gorata in vsled tega so operacije zelo težavne. -o- TAKSr VOZNIK KAZNOVAN Chicago, 111. — Taksi voznik od "Yellow Caba" A. C. Corona je bil te dni kaznovan na §10.00 denarne globe, ker je štirim vojakom, ki jfh je prepeljal z Illinois Central postaje na La Sal le postajo preveč zaračunal. To mu bo nauk za prihodnjič. Co., ki obratuje klavnico je izjavil na letni seji svoje družbe te dni, da pomanjkanje mesa se še le začenja. V prihodnjih mesecih se bo pomanjkanje vsega mesa še veliko ostreje čutilo, kakor sedaj. V JUGOSLAVIJI MR0G0 RAZPRAVLJAJO 0 SVOJI BODOČI DOMAČI VLADI Beograd, Jugoslavija. — Se vedno je v Jugoslaviji veliko pogovarjanja in razpravljanja, kako obliko bo zavzela jugoslovanska vlada v bodočnosti. Po toliko letih zasedbe in dikta-torstva od strani nemških armad je to čisto naravno. Tako poroča iz Beograda dopisnik za' The Chicago Sun, ki pravi nadalje : Tudi to je naravno, da imajo tisti, ki so se junaško borili za narodovo svobodo, pravico zahtevati vodilni glas pri oblikovanju nove vlade. Vendar je vlada, ki sedaj posluje, kompromis, v katerem so zastopani tako najboljši elementi jugoslovanskih izseljencev kakor tudi partizanov. Komunistovski list Borba daje Angležem odgovor na njihovo vpraševanje, kakšne vrste vlado bo imela Jugoslavija. Odgovor je napisal Boris Ziherl. Pravi, da je borba proti nazij-skim zasedbenim silam čisto spremenila poteze obraza cele dežele. Jugoslovansko ljudstvo, ki so ga njegovi prejšnji voditelji zapustili ali pa prodali, se je samo privzdignilo za ?voje škornjice in se je borilo proti vpadnikom brez pomoči tistih, ki jim je srce v hlače padlo. Tistih, ki so pomagali pri iz- -- NEMŠKO ZVERINSTVO PROTI JUGOSLOVANOM Washington, D. C. — Begunci, ki so pred kratkim dospeli na Švedsko, so živo popisali, kako strašno so Nemci postopali z jugoslovanskimi ujetniki v severni Norveški. O tem poroča švedski list Ny Dag. "Izmed 3,000 Jugoslovanov, ki so bili od- * peljani v severno Norveško, jih, je samo par še živih. Drugi so bili ali umorjeni ali pa so umrli od gladu in bolezni." "Dvesto Jugoslovanov je bilo prvotno uposlenih pri grajenju cest med Vefsen in Norgen. Njihovi stražniki so bili SS /vojaki in Hirdovci. Domačini v okolici so povedali, kakšnemu groznemu postopanju so bili priče. Nekoč so stražniki prisilili ujetnike, da so se morali sleči do nagega, potem so jih pa vrgli v zapleteno bodečo žico., Nazadnje so prisilili žrtve, ki -1 50 HRVATOV OBEŠENIH ZA SAB0TA20 V ZAGREBU Washington, D. C. — Nazijski list v Zagrebu "Deutsche Zeitung in Kroatien" je objavil pred kratkim dve žalostni poročili. Enkrat, da je bilo obešenih 30 oseb, drugič pa 20 oseb. Vseh petdeset so naziji obesili kot povračilo za vrsto bombnih eksplozij, ki so napravile škodo - avtomobilskemu in železniškemu prometu. Zadnjih 20, med njimi dve ženski, je bilo obešenih zaradi bonpbnih eksplozij pr.d lokomotivami. Bombe so položili tja, kakor pravi nazijski list, "banditi in komunisti". V okraju Metkovič so domačini popravili deset mostov, ki so bili popreje ali kraja podrti ali pa poškodovani. Popravili so tudi neki predor in neki železniški most. V tistem kraju' aad favo namesto s puškami so se morali ti nemški vojaki postaviti v vrsto ored od-lS? 5^ •1 «°_m' ?"den b°do odsziani * ujeiniiko zagrejo. Amerikanci stotnije B pri 94. di- Mfr0n? 3- "madB bUxu Nem&j«. Amerikanci imajo pripravljene stroj. . ** ce Nemci litine zahrbtne preslepilne narr, ne. so si premislili. KAR SO JIH DOBILI TISTI DAN jvalo v notranjem morju, ki de-j li otok Shikoku od glavnega ; japonskega otoka Honshu. V j tem notranjem morju imajo Ja-j ponci važne ladjedelnice v Osa-ki, Kobe, Kure in drugih pristaniščih, ki so jih Amerikanci zadnje dni stalno bombardirali. Poleg omenjenih napadov so .izvršili Amerikanci tudi občutne napade na 12 večjih japon- Iskih letalskih postaj. yo je nov občuten poraz za Japonce, ki so že nad dve leti r- ' -.i S^šp^ps tem farbali domačo javnost, da zato niso, ker jih Nemci niso pustili naprej. Nemci so zviti. Verjetno pa je, da bodo Rusi počakali, da se posuše pota in ceste od spomladnega otajanja, ki traja tja do srede maja. Drugi razlog pa je tudi ta, da vzame precej časa, predno dostavijo na oddaljene fronte vse potrebne zaloge orožja, municije in drugega za tako obsežno ofenzivo. V Londonu in v Švici pa so še vedno mnenja, da bo vojna v Evropi zaključena enkrat med ' mesecem marcem in julijem, i Kdo bo imel prav? glili vso pokrajino na severnem koncu fronte, kar je znamenje, da bodo udarili preko reke in zalivov v nemško zaledje. Ta udar pripravlja in najbrže že razvija angleška 21. armada. S tem zvezi pripravljajo udar tudi ameriške čete, to je severno krilo prve ameriške armade. Južno krilo in središče prve armade še vedno prodira naprei^j z svojega oporišča na vzhodni strani Rene in je že posegla do 15 milj tloi-zine porurske vele-ceste, ki teče v zaledju za rekoi Reno med Frankfurtom vse skozi gori proti severu. Ame-j jrikanci so prodrli v sredo do mesta Siegbourg in pritiskajo zdaj proti Troisdorfu. Nemci z nekim strahom po-rcetr5o/ Čfa čretJ£ *&i¥teri3Tta armada zna vsak čas priti preko - -l j '..Z;:' "" (Dalje na 6. strani) gre zdaj promet po vseh cestah. Osebni in tovori^i vlaki vozijo zdaj redno na progi Niš-Skoplje. Dne 15. marca so začeli voziti redni osebni vlaki med Nišem-Jn Vardarskim mostom, med Nisem in Leskovcem pa dva osebna in dva tovorna vlaka na dan. Železnica v dolini Vardarja je zelo trpela vsled razdejanja umikajočih se nemških čet pa tudi od oviralnih napadov jugoslovanskih čet. . jim je curela kri iz ran, da so si morale izkopati svoje lastne grobove. SS četniki so zmeraj primorali svoje žrtve, da so se slekle, preden so jih ustrelili." "V nekem drugem slučaju je jugoslovanski ujetnik prere-' zal vrat svojemu mučitelju. Takoj so ga obesili in pustili viseti na>vislicah več dni." "Ječa je bila v sredini mesta. Prebivalce sO večkrat prebudili strašni kriki mučenih ujetnikov." i črpljivem in dolgotrajnem vojskovanju, ni mogoče več opredeliti po starih političnih ali strankarskih pravilih. Težko bi bilo, pravi nadalje, da bi zahtevali od Slovanov, ki so ostali doma in ,se borili proti vpadni-ku, naj privolijo, da jih bodo vladali možje, ki so pobegnili v tujino ali pa so bili v službi nemških armad. Bistvo demokracije, je poudaril Ziherl, obstoji v prvi vrsti v tem, da deželo vladajo široke mase ljudstva in da imajo mase vso priliko uporabljati svoje demokratične pravice, da bi bilo popolno soglasje med politiko države in življenskimi interesi mas. "Če tudi se bo nekaterim zdelata Ziherl ova trditev visoko leteča", zaključuje svoje poročilo poročevalec Fodor, "ni v moji glavi nobenega dvoma, s katero stranjo vleče velika večina Jugoslovanov. Ven-(Dalje na 3. strani) r Stran 2 , AMERIKANSKI SLOVENEC Prvi in najstarejši slovenski The first and the Oldest Slovene list v Ameriki. Newspaper in America, - fc Ustanovljeni leta 1891 Established 1801 & Izhaja vsak torek in p«t«k Issued every Tuesday and Friday I ---- Izdaja in tiska: Published by EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: Address of i- publication office: 1849 W.Cermak Rd., Chicago 8 1849 W.Cermak Rd., Chicago 8 Telefon: CANAL 5544 Phone: CANAL 5544 Naročnina: Subscription: Za celo leto ---------------------------.$4.00 For one year ________________________$4.00 Za pol leta----------- 2.00 For half a year________________2.00 Za četrt leta___________________1.25 For three months_____________1.25 Za Chicago, Kanado in Evropo: Chicago. Canada and Europe Za celo leto----------------------.$4.50 For one year__________________$4.5C Za pol leta______________________2.25 For half a year_____________________ 2.25 Za četrt leta_______________1.501 For three months---------1.5C • 1 ■ i, ■ i i ■ Dopisniki so prošeni, da dopise pošljejo vedno malo preje, kakor zadnje ure predno je list zaključen. Za torkovo številko morajo bili dopisi v uredništvu najkasneje do petka xjulraj_prejini teden. Za petkovo številko pa najkasneje do srede jutra. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. POZOR! Številke poleg vašega imena na naslovni strani kažejo, do kedaj -je plačana v asa. naročnina. Prva pomeni me« sec, druga dan, tretja leto. Obnavljajte naročnino točno. Entered as sccond* class matter, June 10, 1943, at the post office a Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. CVETNA NEDELJA Pred dvema letoma je ameriški slovenski pesnik Ivan Zorman takole zapel za Cvetno nedeljo: Iz dalje čujemb odmeve smrti, oblak nesreč in muk temni obzorje, stotisoči, v neskončni tragediji, s krvjo škropijo hrib in plan in morje. In bratoljubje, v brezno klanja zroč, ječi v obupni grozi v smrtno noč . .. In ti Slovenija, v skrbeh vprašujem, kaj tebi prineso moritve časi, pogin tvoj, ali pa ti zemljo sveto pozdravijo svobode smeli glasi? Bo li še strašil te krivice zmaj? — Bo li še rod užival srečo kdaj? O Ti, ki bil si s trnjem kronan, bil bičan, dal življenje za Pravico, * poglej, oholi tu^Lt oblastniki za vrgli Tvojo svet« so Resnico, zavili našo ljubljeno zemljo v bridkosti polno suženjsko temo. * .•'"'» [ " Le s Tabo spet Slovenija bo vstala. Cuj, Križani, nje vzdihe po pomoči, usmili se mučencev plakajočih, da sreče dan sledil bo smrtni noči, da v slavi vekoviti vsepovsod bo živel dragi naš slovenski rod! Doba zadnjih štirih let je za slovenski narod doba najstrašnejšega preganjanja in trpljenja. Začelo se je na Cvetno nedeljo dne 6. aprila 1941. Sovražniki slovenskega naroda, ki ga preganjajo in ubijajo že nad tisoč let, so na novo planili nanj! Od zapada Lahi, od severa Nemci, od vzhoda Madžari so na novo naskočili mali slovenski narod, z namenom, da ga raztrgajo kakor volk nedolžno jag-nje, ga izkrvavijo do zadnje kaplje, njegovo ime pa izbriši jo s površja zemlje. Tej žalostni Cvetni nedelji je sledil žalosten in dolgi veliki teden — teden trpljenja. Ni še končan ta dolgi slovenski veliki teden. Še se vleče, še traja. Po. slovenski zemlji še teptajo sovražna kopita. Še ubijajo slovenski! narod, ga tlačijo s silo v grob, a slovenska žilava odpornost se upira, vztraja, v grob je ne morejo stlačiti. Iz vzhoda prihaja nova zarja — zarja novega vstajenja — zarja slovenskega vstajenja. Čim bolj se to jutro novega lepšega dneva bliža, tem bolj postaja vse naše dolgoletne sovražnike strah. Veliki teden slovenskega naroda gre proti svojemu koncu. Slovenska srca mogočno in navdušeno utripajo. No- j vo narodno življenje se poraja, ki bo lepše od onega življenja, skozi katerega je šel naš narod v svoji preteklosti, I namreč kar se tiče njegove narodne svobode in udejstvo-vanja. Ko bodo, vsaj upamo, v tem letu vstali vsi slovanski narodi iz sedanje nazijske in fašistične sužnosti-, bo med temi veličasno prišel na plan tudi naš slovenski narod, j tam pod Triglavom, ob Savi, Soči, Dravi "in Muri in povsod, kakor daleč in kamor sega lepa slovenska govorica ! in slovenska zemlja. Mogočno bo pel svojo alelujo. Izgi- ' nila bo črna noč suženjstva in slovenstvo bo zaživelo nov « dan. Daj Bog, da ta dan slovenstvu čimpreje napoči in i' mu ostane trajen! j Pozdravljen dan novega slovenskega vstaienia! J SKUŠNJE SOJffl NAUČILE V zadnji vojni je pokojni Wilson razglasil svojih znanih štirinajst točk. Idealne so bile in bodo kot take tudi ostale v zgodovini svata. Ampak zviti Nemci so v teh foc- PISMO IZ PORTUGALSKE , Lizbona, Portugalsko I 2. oktobre 1944 3 Cenjena Uprava Am. Slovenca: »j Prav prisrčen Bog plačaj za -jpošiljanje Vašega lepega č&so-- pisa. Ga redno prejemam in tu-_ di z veseljem prebiram. V teh apokaliptičnih časih, ko ni mo-. goče dobiti tiskane besede iz trpinčene domovine, mi je Arae-"rikanski Slovenec skoraj edino 1 razvedrilo in zabava. Kes ne i morem najti primernih izrazov, ^ da bi se Vam dostojno zahvalil t za tako veliko prijaznost. Jako me zanima tudi življenje roja-jkov raztepenih po širni Ameri* 1 ki. Me spominja na pretekla leta, ki sem jih preživel v ne-po-zabljeni domovini, v lepem ze- ! [ lenem Prekmurju. Vaše delo je i . res pravi narodni apostolat: o-hraniti strnjene vrste ameri- i kanskih Slovencev, ohraniti be- t i sedo in slovensko zavest. Zavi- « danja vreden apostolat! Želim čim večjih uspehov na tem po- j ;lju. j i Prosim, da Vaš cen j. časopis, 1 i ki ste mi ga dostavljali na na- 1 slov: Ignacij Lebar, Travessa > dosPrazeres, 34, Lisboa, blago- 1 [volite pošiljati na moj novi na- v |slov: Rev. Ignacij Lebar, Rua c j Tomaž de Anunciacao, 131, r Lisboa, Portugal; za kar Vam s že v naprej izrekam mojo naj- 2 toplejšo zahvalo, Če bi se pa \ slučajno dobila tam kakšna tako ljubezniva oselja; da bi mi 1 blagovolila poslati koledar r i "Ave Maria'',, lahko tudi p^ 5 tekle letnike, «4i pa.revijo "No- ti vi Svet", bi ji bil ' nekmernžJ Hvaležen. ~ Vse Slovence najlepše po-. zdravljam in jim želim veliko sreče, posebnppa še Vam. Bog z Vami in Marija! : Vdani v G^podu, i Ignacij Lebar. ... -rro—— 49 UR SAM NA OCEANU i -.v! ! Denver, Colo. Rev. J oh m fli-Cavanagh je v - tedniku "The -Register" popisal ■ naslednjo neflatfadno zanimivo > vojno zgodbo na morju, ki jo i bodo tudi čitatel-ji Am. Sloven-, ca gotovo radi brali. "Samo moli! sem," je izjavil ' Orlando B. Trujillo, mornar drugega razreda,eden izmed srečnih 50 «00, ki so se rešili izmed 300,'ko je morski vihar prevrnil in potopil rušilko TJ. S. S. Kull na Pacifiku 18. decembra preteklega leta. Trujillo se je nahajal na-krovu Hulla in je pomagal založiti-z-oljem letalsko silo iz neke ladje letalonosilke, ko je pridivjal vrtinčasti vihar tajfun. Razen Hulla sta • pri tej priliki še dve drugi ame-! riški rušilki šli na dno, namreč; L\S.S. Spence in U.S.S. Mona-han. Celotna izguba moštva iz vseh treh ladij je znašala okrog 1.000. Trujillo je prišel domov! v Zedinjene države na poseben dopust, da si nekoliko odpomo-re od prestanega smrtnega strahu in izčrpanega stanja; 20. marca se mora spet povrniti v vojno službo. Ta denverški mornar, ki je komaj 19 let star in je bil .pri j mornarici komaj šest mesecev, nosi že tri bojne zvezde. "Člo-j* ^ek je kar ve$ tn?nii» ko je gledal ta . prizor," pripoveduje. ) Okrog osmih zjutraj je voda jI :ah našli in dobili priložnost, da so naredili kar so, da so se U ahko na novo oborožili in povzročili novo velikansko gor je. j < Vsak narod naj sam odloča, kaj hoče in kaj 'ne. Zelo!1 dealno. Male državice so se organizirale. Nemci pa soj] e organizirali zopet v skupnost. Sedemdeset ^Trilijonov I\ Nemcev se je začelo na novo pripravljati. Okrog njih pa j ;o bili sami palčki. Nemčija je ostala velika in močna, z j vsestransko industrijo, bogata,-ker Nemci so Zaveznike i ireslepili in so ob premirju" yse poskrili pred njimi. Druge i ieželice, zlasti slovanske, pa so bile majhne, krvavele so iz reeh mogočih ran dolgoletnega suženjstva in ^velike prve i svetovne vojne, ter so se še med seboj prepirale^ kakor pra-ri Father Černe, za "oslovske sence". Nemci pa so delali, se oboroževali; bili so v sredi nezavarovanih jagnjet kakor velik krvolok. volk. Prav kakor vcflfc^so lepega dne na novo naskočili Nemci nezavarovane male^opjaijisfte deželice; in trgali in klali, in to še sedaj delajo. \ Churchill in Roosevelt sta pred leti HtfeJ&vila Atlanski carter. Zelo idealna zamisel Ampak treba jo je postaviti na trdno podlago. Atlantski carter naj velja za vse. Za Nemcein Italijane bi pa ne smel.^ Za Italijane, vNemce in Japonce, ki so v tej vojni krivični napadalci, bi moral veljati vsaj eno stoletje dolg strog kontumac, strogo nadziranje, v katerem naj bi se jim nič ne dovolilo* kar bi nudilo kakoršno koli-priložnost za kako novo oborožitev, ali kako novo napadanje. Sicer je prišla v ospredje nova zamisel, ki se zdi nekaterim nedemokratična, to pa le zato, ker je prišla iz Moskve. Ta nova zamisel je tfveljšivila načrt za takozvane sfere, o katerih smo že razpravljali. Rusi zahtevajo, da slovanske dežele spadajo v njihov^, sfero. Zahtevajo, da imajo te dežele take vlader ki ne*bodo za rufckim hrbtom rovarile proti Rusom. Rusi pa obljubljajo vojaško zaščito pred kakoršnim koli napadom na te dežele, ki bodo v njihovi sferi. Na zapadu naj ur&Čle "po svoje. Naravno, ta red ni po volji Nemcem. Tem; najmanj, ker so fciii nad tisoč let navajeni hoditi ropat v slovanske dežele. Čudno je, da ni po volji še nekaterim drugim. Zakaj ne? Ali se jim Nemci tako smilijo, če bodo postavljeni pod za-časnp nadzorstvo? 1 .. Skušnje preteklosti s3sRuse naučile, kaj je potrebno napraviti, da bodo Slovani y bodočnosti zavarovani. Zdi sč, da je tudi Angleže sedanja ^ojna naučila, da male državice ob Severnem morju niso Radostna straža, ki naj bi čuvala njihove otoke pred nemškim napadom. Zato se zdaj že tudi Angleži zavzemajo za enako sfero svojega vpliva in bodo morali s pomočjo Francije iri drugih rraditi zaščito vsem, ki bodo spadali y,.nji/ioyo sfero. Edino na ta-način bo nem-štvg.zajezeijo^da ne bo povzročalo vsakih desetletij novih borb, kakor jilTje pred petindvajsetimi leti" in zopet pred petimi leti i11 wh »---- *" i . • fut* ft«»?rv«?.•£»-. ^fctEfUKANšfo ŠioVfetffeC Petek, 23. marca 194S lačela postajati razburkana, n Jb 11:40 je besnel vihar s hi- n ;rostjo 155 milj na uro in nas je s j re meto val na vse strani po p jceanu. Valovi so se dvigali h tiajmanj 100 čevljev visoko in e Šum je bil tako velik, da nas je i kar glušil. Ob 11:45 so nas va- 1 lovi dobili med in se prevrnili.! g V petih minutah je Hull izgi-l «il." I _ "Ko sem se znašel v vodi, i sem začel moliti in sem molil ] kar naprej. Zopet in zopet soj] me valovi pokrili in zagrnili, j ] zdaj za malo, zdaj za več časa. ' Yrsakikrat, ko sem mislil, da so ; me zadnjič zasrrnili in sem celo upal, da bi bilo zadnjič, sem se kar spet znašel na površju. Okrog pol petih tisto popoldne je divjanje viharja doseglo svoj višek; taki so mi pozneje povedali. Zame je bito vse to kakor pekel brez konca. Bil sem ! popolnoma sam od trenutka, ko me je val odnesel iz ladjinega krova in dokler me niso potegnili iz vode 49 ur kasneje. "Kaj sem si mislil tam v svoji rešilni jopici? Marsikaj mi je prišlo na misel. Pred vsem drugim sem bil prepričan, da smrti v valovih ne bom mogel uteči. Kako naj se reši človek sam daleč na odprtem morju? Spomnil sem se, da je rekel vojaški ku-rat, preden smo šli iz Farragut, j Idaho, naj v nevarnosti v sluča-i j ju, ko ne moremo iti k spovedi, ! enostavno obudimo popolno ke-sanje. Ce sem kdaj sploh kako stvar napravil dobro, potem sem gotovo obudil najmanj tisoč dejanj popolnega kesanja. Naprej in naprej sem ponavljal 'fevoje molitvice. Ko so se pa ure le vlekle in vlekle in me je voda kar naprej zagrinjala pa spet odgrinjala, sem se počutil bolan in brez vsakega upanja. Daleč doli pod vodo, kakih 40 ali 50 čevljev globoko, je bila črna tema, glavo mi je hotelo razne-sti, in požrl sem veliko vode. Kadar mi je prišla glava nad -v^dc^.^em-.b^Ju}^ iz 'slbe neprestano. Potem mi je prišlo na misel, da bi slekel svoj rešilni jopič in napravil vsemu konec. Ravno ko sem se odločil, da se I poslovim od svoje "Mae West", kakor pravimo takim jopičem, Isem se spomnil na sestro, ki nas je učila katekizem v nedeljski šoli pri Svetem Duhu in nam, je j med drugim tudi povedala, da človek, ki premišljeno napravi samomor, nikoli ne prile v nebesa. To me je prestrašilo in odvrnilo, od moje namere. Vendar me je misel, da bi vse skupaj 1 končal, še dolgo vabila. Med tem sem pa kar naprej molil in bljuval. Končno se je vihar ugnal. "Pozno v tisti noči, ko sem bil kakor mehurček na vodi, sem zapazil v daljavi preiskovalne luči rešilne ladje. Četudi sem I žvižgal in kričal kakor norec, me niso videli. Ladja je odšla mimo, in tedaj sem se udal v i usodo in čakal, kdaj me zgrabi i kak morski volk. Začelo se je j Isvitati naslednje ^ltro. Bil sem obupan, bolan in do kraja izmučen. Spet sem videl neko ladjo iti mimo v daljavi, in*ko so trije aeroplani frčali nad menoj, bi bil kmalu skočil iz vode,! ali spet po izginili za obzorjem, jaz pa sem ostal spet mala otožna ribica. Neprestano udarjanje valov po meni in razni vr-veči morski hudourniki so strgali vso obleko z mene in zače- ] 10 me je zebsti. To pa je trajalo 1 samo nekoliko, časa, ker mi je * kmalu sonce začelo 'pripekati < na glavo. Ko zdaj premišlju- i jem, kaj sem takrat prestal, se 1 mi zdi čudno, kako je mogoče 5 da more človeka glava tako bo- 1 leti, pa se ne raznesti. Sonce se \ je dvigalo višje in v isti meri je i postajala hujša tudi moja žeja. I Nisem je mogel več prenašati, s Stokrat in stokrat so mi stopile} pred oči besede tiste sestre v ne- 1. [leljski šoli. Nič drugega bi mi c ne bilo treba napraviti, kot sle- s 11 tisto rešilno obleko, pa bi bil 11 konec vseh mojih težav v nekaj n iekundah. Nekdo je moral ta- z trat moliti zame doma. Zadre- b mal sem ali pa izgubil zavest za nekoliko minut, ko sem se pa spet zavedel, sem neprenehoma ponavljal dejanje popolnega kesanja. Možgani mi niso vedno jasno delovali, toda otekle ustnice in zabrneli jezik so mi j kar naprej izgovarjali tiste besede. "Dan je minil in spet je pri-I šla noč. Pogostoma so mi začele i uhajati misli na moje domače, kaj delajo doma. Tudi so mi j plesali pred očmi pretresljivi i prizori, ki sem jih videl v bojih, j Včasih sem videl preiskovalne > luči ladje rušilke vse prek ocea- > na, tudi se mi je zdelo, da se ^ morski volkovi zaganjajo vame - vsakih par minut. Tu in tam i sem se prijel za noge, da bi vi-j del, če jih še imam. Ko sem se - prepričal, da so še moje,'senr se - takoj počutil bolje. Noč je bila I strašno dqlga, vendar se je kon-5 čno začelo spet svitati. Pozno a tistega jutra so me našli in po- - tegnili iz vode. Človek mora kaj takega doživeti, potem šele - verjame v Boga." e Poročevalec. o- VABILO i. Waukegan-No. Chicago, 111. JPO in SANS, lokalni organi-il zaciji v naši dualni naselbini i- sta naprosili dramski odsek klu-t, ba št. 1, JSZ, da pride gostoval i-; k nam in da vprizori na našeir i, odru dramo "NOREC". Dotičns !- j drama je bila igrana v Chicagt 0 I decembra 1. 1., v Milwaukee p£ n februarja t. 1., s prav dobrin i- uspehom. Pisalo se je o njej ve k. liko, zato mi ne mislimo na ten II mestu opisovati igre. Vsi oni, k e so igro videli, trdijo, da je jakc a zanimiva. st Pred igro bosta nastopita dvj >- govornika in sicer Joško Ovej 1- in Mrs. Mary Mrnjak^ oba sti li ;iz Chicage. Oven bo govoril slo a vensko, Mrs. Mrnjac pa hrva i- ško. Oba sta izvrstna govorniki i. in iskrena prijatelja nove Jugo d i slavije. Program bo s petjem a i- jmeriške himne otvorila našž a domača pevka Dorothy Jud 11 nich. Nastopila bo tudi med de ;janji s par pesmimi, e Nekaj se sliši govoriti, da s< bo veliko rojakov pripeljalo i: i, drugih sosednih mest. Z vese s Ijem vas že v naprej pozdrav :i Ijamo. In vsi, ki boste prišli žej e ni in lačni, boste dobili prigri a zek in pijačo v S. N. Domu. Vr 'i ■ le članice JPO in SANSa so žt s na delu in ne bi rekli dvakrat da se bo dobilo potice, krofo\ r ali flancatov za pod zobe. j j Opozoriti vas moramo le še 1 da ne pozabite na 1. aprila, tc 11 bo na Velikonočno nedeljo, r Program se bo začel točno ob 2. uri popoldne. Vrata bodo od-1 prta ob 1. uri. Vstopnina za 1 osebo je $1.00, kar se šteje kot b dar za Jugoslovansko Pomožno 1 Akcijo. Igra in ves program se , bo vršila v Slovenskem Narod-1 nem Domu, 424 — 10th St., t Waukegan, 111. i Ves čisti prebitek te prire-j j ditve bo namenjen za naše bra-1 te in sestre v Jugoslaviji. Toraj na svidenje! -1 Za odbor: > Dr. Andrew Furlan, preds. Joseph Zore, tajnik Math Jereb, blagajnik. ; . -o- KONCERT NUNSKEGA ZBORA Chicago, III. Na Cvetno nedeljo 25. marca popoldne bo slavni Father William J. Finn, C.S.P., vodil nastop Sesterskega zbora v Orchestra Hall v Chicagi. To proizvajanje cerkvenih skladb bo nekaj povsem svojevrstnega. Sesterski zbor, ki je morda edini take vrste na svetu, bo podal vzorce srednjeveške cerkvene glasbe po tradicijah izvajanja, kakor so se ohranile po gotovih starih samostanih. * Sesterski zbor je bil ustanovljen leta 1942 in sestoji iz redovnic 23 različnih redovnih skupin. Trikrat je: že nastopil na National radio omrežju. Za nekatere pesmi, ki jih bo zbor zapel 25. marca, je mogoče dobiti fonografske plošče. Za to : DOGODKI med Slovenca po Ameriki f ; - »- Padel za domovino Lorain, O. — Družina John Rosa je bila obveščena, da je bil njen sin S/Sgt. Albert A. Ro-?a, star 19 let, ubit na zapadni fronti 2. nov. Prvotno poročilo se je glasilo, da je pogrešan. Eil je topničar na bombniku B-24. V zadnjem pismu staršem je omenil, da je napravil že 22 letalskih misij nad Nemčijo. V armado je šel pred enim letom, preko morja pa pred šestimi meseci. Njegov brat S/Sgt. Edward je na Pacifiku, brat John pa je bil nedavno častno odpuščen iz armade. Dal življenje za domovino Pueblo, Colo. — Dne 15. marca so bili obveščeni starši Mr. in Mrs. John Trontel, 811 E. C St., da je 2. marca umrl za ranami na francoskem bojnem polju njihov sin Joseph Trontel. Naj počiva v miru v tuji zemlji, preostalim pa moje iskreno sožalje. — J. S., zastopnik. Na dopustu Chicago, 111. — Od armade je prišel na kratek dopust Jack Petrich, ki je bil svoj čas dvakrat ranjen v bojih v Afriki in Južni Italiji, od mornarice pa Joseph. Korenchan. Žalostna novica Canon City, Colo. — Mr. in Mrs. Frank Strubel iz 1431 So 9. St. sta dobila od vojnega oddelka žalostno vest, da je bi] njun sin John Strubel ubit \ Belgiji. Najprej je prišel glas da je pogrešan od 6. januarja čez nekaj dni pa sporočilo, da >e padel, za domovino. Star je bil 24 let. Moje globoko sožalje i prizadetim in žalostnim star sem-. Bog daj, da bi se jim drugs dva sinova vrnila zdrava domov iz te strašne vojne. — A. S Obredi na Cvetno nedeljo Chicago, 111. — Pomenljiv cerkveni obredi Cvetne nedelje ki opisujejo, kako je bil Jezus slovesno sprejet v Jeruzalemu kako mu je prišlo ljudstvo nasproti in so dečki obsipali pol pred njim s palmovimi vejicami ter mu klicali: Hosana sinu Da vidovemu! se bodo začeli pri Sv. Štefanu že ob 7 :15 to nedeljo zjutraj. Zbor bo pel .zahtevano besedilo v latinščini po na-pevih, ki jih je zložil za te obrede veliki skladatelj Franc Schubert. Padel -v Burmi Joliet, 111. — Dne 2. febr. je padel v Burmi Pvt. Joseph M. Locknar, sin družine Stanley Locknar. Lanskega septembra je bil poslan v Indijo, kjer je bil ranjen v desno nogo, po o-krevanju pa poslan v Burmo. Poleg staršev zapušča čuka j dve sestri, tri brate in strica, v Egiptu pa tudi strica. Iz japonskega ujetništva Cleveland, O. — Med drugimi, ki so se izkrcali v San Fran-ciscu z ladje, ki jih je pripeljala s Filipinov, kjer so bili skoro tri leta v japonskem ujetništvu, je tudi Pvt. Peter Pirnat iz 716 E. 160.. St. Tako Je 16. marca sporočil vojni oddelek. Nov grob v Minnesoti Eveleth, Minn. — Tukaj je umrl Matt Kožar, star 73 let in doma iz Sodražice, odkoder je prišel v Ameriko ]. 1895. Prvotno je nekaj let živel na Elyju, potem pa ves čas tukaj. Zapušča z ^o, štiri sinove in hčer. •e je treba obrniti na Sister M. klbertina, St. Xavier College, 1900 Cottage Grove Ave., Chicago. Petek, 23. marca 1945 GOŠARSKA PESEM s - 2, • - ••''"v"«--. VV- V AMERIKAN3KI StpVSHEC • . .. ■ . .t f< ■- r* j . LJUDJE 80 NAREDILI TO *pYQDENJ r Stran g v' . • - * - 4 . . ' ' - - | ——i—^ J* M. Trunk i^MMHMi^MMM TEDENSKI KOLEDAR 26. Nedelja — Cvetna nedelja 26. Ponedeljek — Ludger 27. Torek — Janez Damaščan 28. Sreda — Janez Kapistran 29. Četrtek — Veliki četrtek 30. Petek — Veliki petek 31. Sobota — Velika sobota ŠESTA (CVETNA) NEDELJA V POSTU. VELIKI PETEK. Nikdar se nisem štulil med pevce in organiste. Vseh se drži ta muha, da človeku preveč radi povedo resnico o njegovem glasu. Moj sošolec, pozneje profesor Misaia v St. Paul Seminary, me je po sili porinil v zboru med tiste, ki potrebujejo veliko vaj za petje. Končno me je odslovil z lepim nasvetom: "Ima nekaj posluha, glas pa se ne da prisiliti. Pri koncertu ga bomo porabili za zadnjo pesem, ko se bo ljudem mudilo domov." V Gorjah na Gorenjskem sem srečal moža organista, ki me je na stara leta prepričal, da glas in pesem dostikrat napravita v družbi več kot pero in meč. Ta mož je bil Anton Bižal, organist pri cerkvi sv. Jurija in tajnik Zadruge na Gorjah. Kmalu po izbruhu vojne je potihnila slovenska pesem na vaseh. Še celo gostilne so postale izredno tihe. Društva so Nemci razpustili in ravno tako pevake zbore. Ljudje so začeli iskati utehe v cerkvi. Duhovnikov ni bilo; večina je bila pognana črez mejo, druge so vtaknili v zapor. Vodstvo cerkve in službe božje je prešlo v roke organistov. Pevski zbori na Bledu, na Gorjah, na Jesenicah, v Bohinjski Bistrici in Srednji vasi so se pomnožili kar čez noč, in se kosali med seboj. Da-airavno ni bilo maš v nedeljah so se ljudje ravnotako shajali v cerkvah ob določenih urah. Molili so rožni venec, peli lita-nije in prepevali Marijine pesmi. Velikokrat sem bil naproxen, naj pridem v nedeljo popoldne vsaj za blagoslov, "drugo bomo že sami opravili." Ma-ševati v treh različnih župnijah na en dan utrudi še celo mladega človeka. Večkrat sem premišljeval, kaj se jim je bolj smililo, ali moj glas ali glas njihova ušesa. Kamor sem prišel, sem našel pevce, ki so peli Iita-nije četveroglasno pred oltarjem. Odpevala je cela cerkev, staro in mlado. Posebno ganljiv je bil ta prizor pri Blejski Materi Božji na otoku. Na ta način je bilo ustreženo vsem: kritičnim pevcem, pobožnemu občinstvu, in seveda tudi mojemu glasu. Zelo važno vlogo je igrala v teh težkih dneh farna cerkev. Prejšno strankarstvo, hinavšči-na in sovraštvo je izginilo. Med tem ko so se v mirnih č.asih po-preje še celo otroci pretepali in zmerjali s pozdravi: Zdravo in Bog te živi, smo se v cerkvi zavedli, da smo bili vsi v resnici le: "uboge reve, ki zapuščeni kličemo." Vsi smo šli skozi eni in isti mlin, ki je mlel vsaki dan močneje in drobneje. To petje, ta molitev in to združevanje pa je kmalu začelo razburjati vse one, ki niso čutili z nami, in tudi one, ki so imeli preveč napete živce. V Gorjah je postala obširna cerkev premajhna; isto je bilo opazovati nedeljo za nedeljo na Bledu. Za dva tisoč ljudi imajo tam prostora. Na stotine ljudi je moralo stati zunaj, ker ni bilo najti prostora znotraj. Na nedeljo po prazniku sv. bratov Cirila in Metoda sem maševal v cerkvi sv. Jurija v Gorjah. Med darovanjem je za-donela iz kora himna na čast sv. Cirilu in Metodu. Velikokrat sem čul popreje to pesem, ampak še nikdar popreje niso donele besede tako pomenljivo in slovesno. "Sveta brata Ciril in Metod, čuvajta naš verni rod!" Nekaj mi je zaprlo sapo in me dušilo v grl«. Pesem je bila že davno odpeta, organist je ponavljal noto za noto za prefacijo. Nisem mogel spraviti glasu iz sebe. Vzel sem robec v roke, da obrišem očala in skrijem zadrego. Niso bila očala ; nekaj je bilo narobe z očmi, in ne samo z mojimi. Cela cerkev je brisala oči, ne samo tisti k; so imeli slab vid, tako kot jaz. Po končanem opravilu o- pomnim organista, eeš da v teh dneh prepevajo preveč koraj-žno. "Prišla je iz srca in ^adela v srce, kot še nikdar popreje," se je odrezal Anton Bižal in se sladko zasmejal. Organist Bižal je bil mož svoje vrste. Prišel je od nekod iz Bele Krajine. Kot graduant Cecilijanske šole v Ljubljani je bil najprvo nastavljen v Borovnici. Le par mesecev je ostal tam. Vleklo ga je na gore, da si utrdi- svoja pljuča. Kot mladenič se je nastanil v Gorjah. Or-ganistovske plače na Gorenjskem niso bogvekaj. Da se mu odpomore, so mu ponudili službo tajnika pri vaški hranilnici. Oženil se je, postavil lično hišico in se vživel v gorenjsko življenje. "Pri Bižalovih je doma sreča", so imeli navado reči sosedje. Prišli so Nemci in pobrali denar iz zadrug. Anton se je moral zadovoljiti z samo enim zaslužkom, kar mu je ravno prinesla cerkev. Njegova žena Ivanka je vodila gospodinjstvo po vojskinem receptu, in šlo je. Šestletna hčerka Tončka in štiriletna Ivanka sta bili ravno tako okroglih obrazov in ravno tako lično oblečeni, kot takrat, ko je bilo vsega doVolj pri hiši. Nič se ni spremenil Bižal po petnajstih letih bivanja na Gorenjskem. Dasiravno majhne postave in na videz slabega zdravja, je mladeniško gorel.za slovensko pesem in za lepoto božje službe. Posebno se je zanimal za gorenjske fante, ki so imeli to lepo navado, da so vsa-ko pesem prekrojili po svoje. Anton je poslušal, beležil in marsikatera novih popevk je dobila novo obliko in novo obleko. Kadar se je vsedel k or-glam, so mu zagorele oči, in novo življenje je prišlo v malo, upognjeno truplo. Vsakokrat kadar me je zanesla pot po opravkih v Gorje, sem se ustavil pri Bižalovih in prenočeval pod njihovo gostoljubno streho. Edino pritožbo, katero sem čul iz njegovih ust je bila: "Iz Ljubljane se ne more nič dobiti. Samo starino o-grevamo in popravljamo." Kadar je slišal o kaki novi pesmi ali novem napevu, je stikal toliko časa okoli, da ga je dobil v svoje roke. "Tam gori na planinah pojo fantje neko novo Marijino pesem, pravijo pastirji ki so prišli iz gora. Tako povedo, da je žalostna in lepa. Zložili so jo menda gošarji in ji dali melodijo. Poizvedoval sem pri Šumski Upravi, pa ne vedo nič o kaki novi pesmi", mi je nekoč zaupno povedal Anton. Par tednov pozneje sem imel popoldansko opravilo na Gorjah. Po blagoslovu so zapele orgije. Počasi mirnp so donele na moje uho besede in melodija nove pesmi: KRALJICA MIRU Marija pomagaj nam vojskini čas Na Tebe ozira te vsak izmed nas. Marija, m ljudstvo ječi. Marija, pomagaj nam Ti. Marija pomagaj in reii nas Ti. te vojske sdaj hude. da bomo prosti. Marija,... Marija pomagaj rodovom zemlje, ki v vojski zdaj strašni veliko trpe. Marija,'... Marija pomagaj. Te prosijo vsL ki dom zapustili, na vojsko so ili. Marija,... Marija pomagaj, vse k Tebi hiti, kjer v sili veliki pomoč vsak dobi. Marija,... Še enkrat sakličem in prosim na glas: nikar ne zapusti Marija Ti nas. Marija, vse ljudstvo ječi, Marija, pomagaj nam Til Zadnji dve vrstici je ponovila cela cerkev. Orgije so utihnile, ne tako ljudstvo. Toliko solza še ni preteklo v cerkvi sv. Jufrja pri nobenem pogrebu, kot tisti dan, ko se je prvič prepevala gošarska pesem Kraljici miru. Isto nedeljo so peli pevci isto pesem v cerkvi sv. Martina ua Bledu, popoldne jo je po- Da bi ustavili prodiranje zavezniških čet n^sapadni fronti so naziji razstrelili Schvammenauel jez in tako poplavili veliko okrožje blizu Nijmegen. Nizozemska. Ms sliki vidimo, kako kobacajo po vodi lakozvani "buffaloes" na poplavljeni nižini in rešujfjo moštvo I. kanadske armado generala Henryja D. G. Crerar, kar ga je dohitela poplava. navijala že cela cerkev. Anton Wornigg je bil tam za organista. Anton iz Bleda in gorjan-ski Anton sta bila sošolca in vedno v prijateljski zvezi. Dasiravno se trdi, da je med Žagarji in organisti toliko "fovša-rije", da bi ne bilo treba kuriti, če bi gorela, ni bilo med pevskimi zbori blejskega kota in bohinjske doline nikdar boljše-ga soglasja kot v ravno teh burnih dneh. Predno je zginil sneg na Stolu se je razlegalo po vseh gorenjskih cerkvah: Marija pomagaj, vse k Tebi hiti! In v pomladanskih tihih nočeh je udarjala na ušesa iz Babje-ga zoba v Jelovci, pa do Črnega grabna v Kamniških planinah ubrana prošnja. Marija, pomagaj nam Ti! "Dobro ste jo urezali", sem pohvalil Bižala ko sva se zopet srečala. "Lepa je ta pesem." Kako rad bi bil častital Antonu na njegovem uspehu in mu povedal vse kar mi je ležalo v srcu. Videl je, da bi bil rad govoril kot kakšen strokovnjak v glasbeni umetnosti in o pomenu narodne pesmi za narod. Da me spravi iz zadrege, se je hitro odrezal: "Žalostna je, pa veliko pove." Zamislil se je in počasi nadaljeval: "Poslušajte, gospod župnik. Mi Slovenci nismo nikdar vedeli, kaj smo imeli v Jugoslaviji. Bili smo kot o-troci, ki ne poznajo vrednosti svoje matere toliko časa dokler je niso položili v grob. Šele takrat,' ko govori tisto, kar v grobu tiho molči, šele takrat se jim odpro oči." Tako je govoril gor-janski "šolmašter" tisto pomladansko jutro. Njegova šibka postava se je zravnala. Glas se je tresel, kot glas preroka, ki oznanjuje svojemu narodu pokoro za njegove grehe in pošilja svoje molitve k nebu za rešitev. Kmalu po tem dogodku so potrkali gestapovci na Bižalova vrata. Povabili so ga, naj gre z njimi. Pot je peljala v Škofijske zavode na Viču pri Ljubljani in odtod nazaj na Gorenjsko v Begunje. Tam so mu povedali, da je prejšnje leto motil celo okolico s svojo prošnjo do svetih bratov Cirila in Metoda. Devet "uglednih in miroljubnih" ljudi je podpisalo prošnjo, naj se ga spravi na varno, predno bodo zopet zagoreli kresovi ^ sio^ venskih gorah. Spoznan je bil za človeka, ki je nevaren državnemu novemu redu. Zato je bil poslan na Dachau pri Mona-kovu na Nemškem. Ivanki je pisal, da je srečno dospel na svoje mesto. Kmalu nato je sporočil prijatelj družine, da Tonček vodi petje v jetnišnici. Par dni pozneje je prišlo sporočilo, da so ga premestili v "boljši lager". * Janov Cene je na zahtevo poveljstva županil tiste dni v Gorjah. Bil je dober mož in smilil se mu je narod. Napravil je v svoji mladosti par gimnazij v Kranj y, in znal za silo nemški jezik/Vsaki dan je ostal na vrtu in opazoval, kako *o zorele črešnje. V resnici je pričakoval pismonoše. Pismonoša mu je izročil med drugo pošto tudi obvestilo iz Dachau. "NIČ dobrega ne more priti iz Nemškega" je vzdihnil Cene, odpr| pismo in bral: Umrl je An^op Bi|al iz Vaše vasi. Naznanite vdovi, naj se javi za prejem pepela ostankov. Debela kaplja j? pa<)U na list od nekod, čepr*v ni bilo nobenega oblaka na. nebu. ^iodpr mož je bil Cene. Navajen je bH takih sporočil in tudi prizorov, ki so sledili takim sporočilom. Poslal je pošto do Ranice. Prišla je Ivanka. Ni jokala. Qči so bile rdeče pobarvat. Srepo je zrla v župaan in rekla: Jaz hočem svojega moža in ne pepela. Obrnila se je in odšla. Cene je gledal za njo in "mrmral sam s seboj: "Seme, iz katerega rastejo gošarji." Ravno tako je modroval oče župan naslednji dan, ko mu je bilo i?ročex)a pločevinasta posoda in potrdilo, da vsebuje pepel pokojnega Antona Bižala. "Drugi župani so že davno vajeni takega dela; jaz se ne bom nikdar priyacjil k temu." Res se ni oče župan nikdar privadil, ker je bil kmalu na to odstavljen. Vas Gorje je ostala brez župana. Ivanka je dala pokopati posodo Tik pokopališču v Gorjah. BUjoslovil sem prostor in se z molityijo poslovil od njegove godite/ ko smo se vračali iz pokopališča, so silile ženske v mene in hotele vedeti, če je to res pepel gor-janskega organist«. jfe vem... Prišla je zima in z zimo moj zapor v Laufenu na Bav^rsVem. Tam nismo bili lio- vemu redu. Dovoljeni aq' MH obiski sorodnikov in njih'pisma. Prišel je sorodnik in povedal da se je število gošarje v pomnožilo za 150 samo i na Gorjah. Popreje sta bila mendasamo dva. Pokojni T6nč«k hI bil nikdar med njimi. Tudi Ivanka je pisala. Pismo je bilo kVatlco in je imeto priloženo note-jn besede pesmi Kraljica miru. Pošiljam vam te note — je bilo zapisano v pismu — za spomin na mojega pokojnega Antoha. Pismo in pesni sta bila pregledana od nemškega cenzorja lil potrjena z uradnim pečatom: flag VII — I — gepruft —. To je moj največji zakladi, katerega sem prinesel iz zasužnjene do- . ' * , - . • . > ■ ij »j*. movme. Rev. Ja^opjern«. KAJ JE Z ITALIJANSKO FRONTO? Ni še dolgo, odkar je y enepi izmed velikih chicaških listov izšel pomemben članek o1 italijanski fronti. V Ameriki splošno mislimo, da je $a fronta popolnoma mrtva in (Jažavezni-ške čete tam spijo alt pa se le zabavajo z raznimi igrami z žogo. Clankar pravi, je ni večje zmote, kakor je tako mišljenje in da si ni mogoče misliti, kako bi mogli delati večjo krivico zavezniškim r vojakom na tej fronti, ki je, Jcafcor trdi poročevalec, bolj težka ih bolj krvava, kakor kateri koli druga. Nemci so bili tam prvi li so ike-li priliko in čas, ta'&ftro utrdili. Visoke gorfe so tipi. ši morajo plezati visoke na v- - ■ r- ... i- jn F* pične skale, Nemci jih pa streljajo kakor muhe iz svojih utrdb na višinah, odkoder lahko vidijo vsakega vojaka, ki se jim skuša približati. Za vsako ped, ki so jo naši tam pridobili, so morali drago plačati s krvjo in mnogimi življenji. Je nekaj podobnega, kakor je bilo pri Monte Cassino. Na drugi strani pa Nemci, ki imajo v severni Italiji veliko število svojih divizij, teh ne morejo poslati na nobeno drugo fronto, tudi če bi hoteli. Edina pot bi bila prek Alp čez Brennerjev prelaz, toda tam so Vedno na straži zavezniški bombniki, ki so ta prelaz že hudo poškodovali. Nemške divizije v severni Italiji so toraj v nekakem kumiku in jim drugega ne preostaja, kakor ostati tam in se boriti. --o- POMAGAJTE AMERIKI DO ZMAGE! KUPUJTE ZVEZNE VOJNE 90NDE1 ■ ■" ' »i i ■ 1 ■ ■■ ■ ' «— »f.,r*wit - * » i___i i I M9i «4 e • e e •» $01 »V* e e f eo t« • »Hig ■ ' • • n a .ITrtai • .xv W* -j V "J* Jj ♦ Veselo Velikonoč vam želimo! . | g« * Ig JJIIg BUFFET ^ Vesele velikonoene praznike I COCKTAIL LOUNGE ' g "U l g, • * 429 Chestnut Street, Virginia, Minnesota ^ H E R V I * STUDIO ■ £ Prav vesek) m zadovoljno Velikonoč jp » f selimo vsem naiim odjemalcem! ^ Izdelujemo najbolje \ p HOB CLOTHIERS P fotografije J! RUBEN STEIN BROS. VIRGINIA, MINNESOTA ' f Oprava vse vrste & 5 ? Virginia, Minnesota g* | r ^ I : RELIANCE J : MOTOR CO. i « * Želijo vsem veselo Velikonoč! j I Virginia, Minn. j ; ** i I CHEVROLET -j - AUTO SALES & SERVICE j ; COMPANY u I -Eveleth, Minn. j t i • Vesele velikonočne praznike | " seli vsem • FIRST RATIONAL BANE OF GILBERT P >.. ' f . • GILBERT,' 3 MINNESOTA \ Veselo Velikonoč želi vsem \ LARSON STUDIO M / . rv f ..v ' SLIKARSKI ATELJE t ,. • Telefon 1183-W Virginia, Minnesota > PILOT PADEL V fOBO i SKOZI STROP i - Lahko si mislimo, kako je bi- " lo presenečeno "neko belgijsko • dekle« ki je trdno spalo v svoji * postelji — kaj se je dekletu sa- ' njalo, poročilo ne omenja — ' ko naenkrat prileti skozi strop * v spalnico angleški letalec. * Mladenka je začela na vse grlo - kričati, kar lčtalcu seveda ni " čisto nič pomagalo. "K sreči je - razumela nekaj angležčine," " pripoveduje letalec, ki se je " moral s padalom spustiti doli, * ko so ga napadla-sovražna le- * tal a na povratku iz njegovega | poslanstva. "Družina je kmalu * razumela, kaj se je pripetilo, potem so mi pa vsi tako stregli, kakor bi bil prišel med nje sam angel i ž nebes." ■ y-Mw-.. ,. H".; * - . ' ' s I Želimo vsem prijateljem in drugim veselo Velikonoč! HOLLAND HOTEL & CAFE 1 i — Ameriška in kitajska jedila — « k Telefon 618 Virgina, Minnesota • V- • 1 VOŠČILO in ZAHVALA ! , Vsem trgovcem in obrtnikom na GUbertu, Virginia, Chis- , holmu. Elyu, Elcorju. Biwabiku in Aurori m prav iskreno sa« hvaljujem sa naklonjene oglase sa velikonočno številko tega 1 lista. Vsem tem in vsem naročnikom "Amerikanskega Slovan- ' ca" in "Novega Sveta" pa ieBm blagoslovljeno in zadovoljno t Velikcnoč. , MRS. FRANK ULCHER, Zastopnica. , Gilbert, Minnesota ,, v. « . a VESELO VELIKONOC seli vtem Slovencem INDIHAR INSORANCE AGENCY Indhar Bros. Zavarovalnine sa življenje, poškodbe, proti ognju, sa avtomobile in vse vrste poroštva. Gilbert, Minnesota mm Vesele velikonočne praznike želimo všem! a HARVEY OIL CO. PURE OIL PRODUCTS — "TIRES" IN RAZNE • POTREBŠČINE — BATERIJE IN DRUGO. , Popravljamo gumijaste obroče in drugo. $ Virginia, Minnesota , Zadovoljne in vesele praznike vam želimo! WOLF SHOE SHOP 428 Chestnut Street, Virginia, Minnesota 1 X SE PRIPOROČAMO VSEM V NAKLONJENOST! . 1 Voščila in poklon od MINNESOTA MARKETS GROCERIJA, MESO in ZELENJAVE. Sveže vsak dan Telefon 124 Virginia, Minnesota Veselo Velikonoč vsem! KESS CAFE Vse vrste jedila in pecivo ' j - -M&E-& iHANNES KESANEN Telefon 1206 4 Virginia, Minnesota f .H ★ i VESELO ALELUJO in VELIKONOC želimo vsemi jh lUktoln's I TIfEMO6£M£>EMATAi£AtrSr0*£ * ■ MODERNA VELETRGOVINA, £5 kjer dobite vse potrebščine za vas dom in družino. Virginia, Minnesota g ★ & P V Vesele velikonočne praznike vam želi g LUEDKE'S l COAST TO COAST STORE g Kupujte tukaj in prihranite si denar. Lastujejo to trgovino lokalni ljudje. ^ Telefon 445 Virginia, Minnesota ^ < v Veselo Velikonoč želi vsem g C A. GRAHAM i POGREBNI ZAVOD Embalmerji in pogrebniski direktorji ^ ZA ŽENSKE ŽENSKA POMOČ Na Virginia, Minn. Na Evelethu, Minn. « Telefon 46 Telefon 47 ^ Vesele velikonočne praznike vsem! ALEXANDER REID & CO. I Naša trgovina seli tem potom vsem prav vesele in zadovoljne velikonočne praznike! ' FEDERATIVNE TRGOVINE Virginia, Minnesota •g Veselo Alelujo želimo vsem! g B. 0. PEDERSON 1 5» i 1 i FOTOGRAFIST t Virginia, Minnesota t E t Vesele praznike želi vsem MICKEY'S NEWS STAND I g Prigrizki in mehke pijače g 215 Chestnut Street, Virginia, Minnesota t - t WHITE PASTRY SHOP I LYDIA LOKI, lastnica __g """"""" V- 104 So. 2nd Avenue, Virginia, Minnesota | ' --------- - ..— .f V- T 5 DOMAČE PECIVO, PRIGRIZKI, MEHKE PIJAČE * IN ICE CREAM. | Želimo vsem prav vesele in sadovoljne velikonočne praznike 1 | Pridite k j MARGUERITES HAT SHOP j 408 Chestnut Street, Virginia, Minnesota \ I w Za lepe velikonočne klobuke in druga pokrivala pridite k nam. E Veselo Velikonoč vsem! - t * j Vesele velikonočne praznike selimo vsem odjemalcem in prijateljem! j JACK ZIMMERMAN | | — MESNICA in GROCERIJA — Telefon 289 Virginia, Minnesota Petek, Ž3, marca 1945 AMEKIRANSKI $LOV£N£0 Družba (l|Klsv. Družine (THE HOLY FAMILY SOCIETY) < ^ Ustanovljena 29. novembra 1914. : Sedeš Joliet 111. : , Naše geslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse." ] GLAVNI ODBOR: ] i Častni predsednik: GEORGE STONICH, 403 Mason Ave., Joliet, HL < . Predsednik: FRANK TUSHEK, 716 Raub St., Joliet, Illinois j t 1. podpredsednik: STEVE J. KOŠAR, 6951 W. Oakdale Ave ( Chicago 34, Illinois. . 2- Podpredsednik: KATHRINE BAYUK, 528 Lafayette St Ottawa, 111. 1 : Tainik: FRANK J. WEDIC, 301 Lime Street, Joliet, Illinois Zapisnikar: JOHN NEMANICH, 650 N. Hickory St., Joliet, 111 Blagajnik: JOSEPH KLEPEC, 903 Woodruf Rd., Joliet, 111 ' Duh. vodja: REV. MATTHEW KEBE, 223 - 57th St., Pittsburgh, Pa. ^ Vrh. zdravnik: JOSEPH A. ZALAR, 351 N. Chicago St., Joliet, EL ' NADZORNI ODBOR: ANDREW GLAVACH, 1748 W. 21st St., Chicago, 111 ' JOSEPH L. DRASLER, 1318 Adams St., North Chicago, Illinois 1 JOSEPH JERMAN, 20 W. Jackson St., Joliet, 111. ' POROTNI ODBOR: ' JOSEPH PAVLAKOVICH, 39 WincheU St., Sharpsburg, Pa. ' MARY KOVAČIČ, 2456 So. Avers Ave., Chicago, III 1 JOHN DENŠA, 2730 Arthington Ave., Chicago, 111. i Predsednik Atletičnega odseka: GABRIEL DRASLER. ^ 519 — 10th St., Waukegan, 111. « URADNO GLASILO: < ; § AMERIKANSKI SLOVENEC, 1849 W. Cermak Rd., Chicago, HI j Do 1. jan. 1944 je DSD izplačala svojim Članom in članicam in -► njih dedičem raznih posmrtnin, poškodbin, bolniških podpor ter dru- 4 ^ gih izplačil denarne vrednosti do četrt milijona dolarjev. , y Društvo za DSD se lahko ustanovi v vsakem mestu Zdr. držav z i . ne manj kot 8 člani(cami) za odrasli oddelek. Sprejme se vsak kato-lican moškega ali ženskega spola v starosti od 16 do 60 let V mladini 1 ski oddelek pa od rojstva do 16. leta. t 1 • Zavaruje se za $250.00, $500.00 ali $1,000.00. Izdajajo se različni < ' cortifikati, kakor: Whole Life, Twenty Payment Life in Twenty Year ' 'Endowment Vsak certifikat nosi denarno vrednost, katera se vsako \ AGIO VliStl. Poleg smrtnine izplačuje DSD svojim članom(icam) tudi bolniško podporo iz svoje centralno blagajne, kakor tudi za razne opeisi- 1 cije m poskodnine. * ^ ^ Mesečna plačila (assessments) so urejena po American Experi- ' ence tabeli. DSD je 124.46% solventna; io potrjujejo izvedenci (actuaries). 1 Uradni jezik je slovenski in angleški. • j sred^0Jak0m 111 rojakinjam se DSD priporoča, da pristopijo v njeno j Za vsa morebitna pojasnila in navodila se obrnite pismeno ali J ustmeno na gL tajnika: FRANK J. WEDIC, 301 Lime StjVoU^ I1L * f Dopisi lokalnih \\ društev J DRUŠTVO SV. TEREZIJE ŠT. 16 DSD • Chicago, HI. Članice društva sv. Terezije, 11 št. 16 DSD ste vabljene na se-i j jo, ki se vrši v ponedeljek dne i 26. marca ob pol osmi uri zve- i čer v navadnih prostorih. Ker s imamo več važnih stvari rese- i vati v korist društva, je dolž- i nost vseh članic, da se seje go- i tovo udeležite. " Kampanja za pridobivanje!] novih članov in članic je še 1 zmeraj v teku. Potrudimo se in ] pokažimo, katera bo na prvem i mestu, in bo pridobila največ H novih članic. ; Želim gl. odboru in vsemu 1 članstvu vesele velikonočne : praznike. S sestrskim pozdravom Mary Kovacic, tajnica. n ~J DR. SV. IVANA KRSTITELA, < ST. 13 DSD j Chicago, 111. Cenjeni člani in članice: Naša seja se vrši v nedeljo ( 25. marca. Kakor vam je zna- 1 no, mora vsako leto marca me- , seca vsak član in članica plačati 25 centov za kouvenčni sklad. Toraj ne pozabite. Obenem pa opominjam tudi ; tiste, ki ste zaostali z asesmen- i tem, da gotovo poravnate naij prihodnji seji. t Prosim vas vse, da pridete na I sejo. Važne stvari čakajo re-ji šitve, med drugim tudi zadeva i naše 25 letnice, ker bo letos me- 1 feeca septembra 25 let, odkar i se je naše društvo ustanovilo; I j Na svidenje na seji. : ••"T f I RAZNO POŠTA ZA FRANCIJO Do sedaj je bilo mogoče pošiljati v Francijo le poštne dopisnice (ne razglednice), pisma in pisemske zavoje. Sedaj je mogoče pošiljati tja tudi zavoje, ki ne tehtajo nad 4 funte in G unč, toda kakor za pisma tako je treba tudi za zavoje pošti-no plačati naprej po poštninski lestvici kakor je v veljavi za pisma. Tudi tiskovine je zdaj dovoljeno pošiljati tja, če ne tehtajo več kot funt. Poštnina zanje znaša cent in pol za vsaki dve unči. Toda tiskovine sme pošiljati edinole izdajatelj ali tiskarna. Omejene so na časopise in revije. Vse omenjeno je mogoče zdaj pošiljati v vse kraje kontinentalne Francije, razen v poštna okrožja Moselle, Bas-Khin in Haut-Rhin, in o-zemlje Belfort. -o- POLJEDELSKI STROJI Lansko leta je bila ameriška proizvodnja poljedelskih potrebščin ocenjena na $705,000,-000. Letos je v načrtu, da bi naj znašala le malo manj, namreč $697,000,000. Malo upanja je, da bi se letos to moglo uresničiti popolnoma, ker moramo izdelovati toliko več orožja vsled narastlega obsega bojevanja na nemški fronti. -o—.— NEPRIJETNA VOŽNJA Margaret Horton, ki služi pri Ženski pomožni mračni sili WAAF in je stara 35 let, se je pred kratkim vozila po zraku v takih okolnostih, kakoršnih 3i prav gotovo ni in ne bo nikdar želela. Imela je nekaj opraviti! na repu Spitfire letala na nekem letališču v Angliji. Pilot je ni videl in je pognal letalo naprej ter začel krožiti ž njim višje in višje. Bil je že zelo visoko, ko je čutil, da mora nekdo čepeti na repu. Takoj se je začel spet spuščati navzdol in je pristal. WAAF Horton so hitro i • zapeljali v bolnišnico. Drugega ! se ji ni sicer nič zgodilo, le živčno je bila pretresena do skrajnosti. STRINJAMO SE! Dragi čitatelj, če nisi eden ti-istih, ki si morajo včasih doma; opasati kuhinjski ženski predpasnik in brisati kuhinjsko po-' j sodo, te pa kaj takega morda i že čaka v bodočnosti. Marsikateri mož si je že belil glavo, ka-1 ko bi našel zadosti tehten in j vsestransko zadovoljiv vzrok, da bi ne bilo treba brisati poso-' de. Tukaj ga imate! Dr. D. C. Gates, ravnatelj zdravstvene vzgoje v Minneapolis, trdi, da brisače za posodo lahko razna-šajo bacile. Pravi, naj ne priše- ' j mo posode, ampak naj jo, po- j tem ko je umita, za dve minuti vtaknemo v vročo vodo, ki ne sme biti manj kot 170 stopinj 1 vroča, potem pa pustimo, da se f posoda sama posuši na stojalu ali majhnem žičasterh- skledni-ku. VITAL FOOD INDUSTRY NEEDS GENERAL LABORERS Plenty of Overtime Full or part time GOOD POST WAR SECURITY Apply VEGETABLE JUICES, INC. 721 W. GRAND ■- _(23-27-30) PRODAM 3-stanovanjsko zidano hišo po 6 sob, blizu 26. ceste in Hamlin Ave. Cena je $11,500; 5-stanovanjsko hišo, v kateri L sta dva prostora za trgovino, na !; 2358 So. St. Louis Ave. Cena je : $17,000; • 6-stanovanjsko hišo na Lawn- ' dale in 22. cesti. Cena je ' £18,500; ! 3-stanovanjsko hišo na Mil- : lard Ave. Cena je $10,000; 3-stanovanjsko zidano hiso, 1 centralna kurjava. Nahaja se ] na 66 Highway, Lyons. Cena je : $ll,000j 4-stanovaiy^^^idano hišo ] na 22. cežti in Avers Ave. Cena ] je $8,500; 8-sobno zidano hišo, nov ] "furnace", za dve "kari gara- ] ge" in 38 čevljev lota, blizu 26. ^ ceste in Millard Ave. Cena je i §8,300; ' ji 120 akrov farmo v Hblton, ^ Mich., na kateri je hiša in ko- j košnjak; dobra zemlja, skozi; j farmo teče potok. Cena je samo | bi,600. i Za pojasnila se obrnite na | ANTON JORDAN »741 W. 26th Street, Chicago,, * 11. Telefon Rockwell 3311, ali * Rockwell 9659. * _;__š — * Braxon Paste nudi takojšnjo po- $ noč za srbečo kožo, koristno zz £ dravljenje "Athletes, foot", garje, k 1L. in en lonček se vam bo poslal po % »oštnem povzetju. Denar se vrne, 5 ko ne bo nopoJnoma zadovoljivo. ^ "brivsko srbečico", £ ^HHSHUft mozolje in druge « ■ manjše motnje ne $ koži. Braxon Paste S zdravilne ^ /-1 mazilo, ki je brez £ « tj duha, ne umaže, * t rfJjH0l. lahko uporabljivo « iIsŽl ne potrebuje £ obvez. Tv» je for- § — mula nekega chi- * aškega lekarnarja t 20 letno izkuš- ^ ijo. Pošljite en dolar, za navadni ^ onček, ali pa $1.75 za lonček dvoj- ^ le velikosti na BRAXON CO« St 22 So. Clark St.. DepL A. Chicago. £ =——_ I POSLUŠAJTE «i ugoslovanski radio p^o- | rram, ki se oddaja vsako ne- | leljo od 9. do 10. ure zjutraj S »reko radio postaje WGES \ :hicaffL - 11 DR. H, M. LANCASTER I Dentist 1 ■ i 2159 West Cermak Road J Telefon Canal 3817 •':» ' • s . (ogel Deavitt St) » g CHICAGO. ILL. 'j | ■- - ■ . ^ ^ . > ----'f; 5 DOGODBICE Ko je mali Briand, pozneje veliki državnik Briand, hodil v nižjo gimnazijo v mestu Saint-Nazaire, je na nadarjenega de-! čka postal zelo pozoren Jules Verne. Briand je bil stalni gost znamenitega pisatelja, ki mu je tolmačil zemljepis. Gotovo je da se ima Briand mnogo zahva-! liti za svojo duhovitost in bujno fantazijo svojemu učitelju. Manj znano pa je, da je JuT les Verne ovekovečil svojega malega prijatelja v romanu:' Dve leti počitnic. V njem opisuje dva mlada Robinzona, katerih pametnejši se imenuje Bri-ant. Ta junak romana Briant je zelo pameten in inteligenten, pa velik lenuh. Delo mu nič kaj ne gre izpod rok. Je zelo živahen, gibčen in iznajdljiv, glede zunanjosti pa precej malomaren, skorajda Zanemarjen. V sporih med svojimi šolskimi tovariši vodi vedno glavno besedo, vedno ga vzamejo za posredovalca in pomirjevalca. Jules Verne je s svojim razu- j mom predvidel podmornico in zrakoplove. Ali je mogel slutiti! tudi politično vlogo državnika Briapda? Briand je prišel na važno sejo ministrskega sveta, ki se je vršila v pravosodnem ministrstvu. Na hodniku se je vstavil pred veliko sliko, ki je predstavljala pravico in mir v objemu. Svojemu spremljevalcu je dejal: "Ali veste, zakaj se objemata?" "Ne, gospod predsednik!'* "Zato, ker se poslavljata za večno, da se do sodnega dne več ne srečata." V JUGOSLAVIJI MNOGO RAZPRAVLJAJO O SVOJI BODOČI DOMAČI VLADI (Nadaljevanje s 1. strani) dar moramo imeti pred očmi, da je Beograd morda najmanj zadovoljen odsek Jugoslavije. "Kljub temu je verjetno, da bodo, kakor v Franciji, tisti v Jugoslaviji, ki so se borili in tvegali snjrt za svojo domovino, v povojni dobi dobili glavno besedo ("the lion's share") pri vladanju svoje domovine." -o- ŠIRITE LIST AM. SLOVENEC! t Velikon»cfla parada se začne pri TRIKRYLU - za vso družino j " VELIKONOČNA fT) I parada vrednosti |||| mahske... Vabimo vas, da si. ogledate naše nove zaloge najnovejših predmetov. OBLEKE f|m ZA PRVA OBHAJILA IN BIRMO ^^RpN^I Najbolj sijajna izbira v Chicago — VV^jj* Po posebnih cenah: ^^ $2.98 d° $«.98||||m Naše nove otroške klasične obleke VELIKA IZBIRA . . . OTROŠKE VESELE VELIKONOČNE OBLEKE jfl^X A galaxy of fine quality, tested Xtfr^A fabrfcal Lots of new tricks in flo-^SgplMk rals, novelty prints, stripes checks and solids! They take to tubbing Mae l&e a duck. Sizes to 6 and 7 to 14. MČŽStk $ j-98 to $2-58 ' fpj lilli Ov fmr vti America's ^HHttMlH Most ^^^S^J Famous ^VM^^^S Name in , Jackets ^y^Bkfr)^ c * — * . Easter Chdrm - In a Lovely PERMANENT It's easy to have a stunning hairdo tor Easier when you have it styled • • • by our experienced operators. For AppoifltmeRt Phone CANAL 8972 Men's — Women's and Children's HAIR CUTTING A MASTERNE7 OF CUAfTSMANSHtf Men's Sizes I Boys' Sizes , $8.95 I $5.95 to $9.95 BOYS' a i SHIRTS $1.39 N«w colorful pat«' tarns. Fast colors. Ia sixes 8 to 14%. j Boys' $4.59 Whit* Skirts.... ■ V 1 For Yowr ^ J East*r Outfit Exquisite LaReiat/ hosiery! FuD fashioned crystal ' clear, splash proof, •45 gauge, sheer ray« «on with sheer cotton .top heel and toe. — . The perfect hose for ; that Easter parade. Saxes 8Vi to lOVt. Pr.- 96* tf Take Yotc Pick - of Easter's * * PRETTIEST M S DRESSES H ^ They are Priced at p a Savings ' ' tO I $6-98 y To make you look 11» t a million we selected ^ these expensive locking budget-wise dresses in # gay prints of rayon M \ crepes. In very attrac-1 tive youthful styles.. A i/f yK Gorgeous selection is f^j awaiting you in size granges of 14 to 20, 38 to 44 end 45 to 52. Darling Fashion for the Wee Tots Sizes 1 to 3. Smartly designed for iols. Dainty trimmings. Choose from sheers, voiles, broadcloths and other fine materials. Prices range from $1.69 to $2.98 I i BOYS' FELT HATS\ ^ ..______Tht N•worf styles for — > »prinf la Il^S^ A brown' bio* ^ it ^^ ^^jvnl —■ jB^fi^BSn^l Sup brims . iUsr^viT^Sfifl « n rf nlf ■ band«. 1 S-| .69 ; They're New! They're Smart! r MEN'SlSHIRTS ^fc s1"98 J, jBBl I Correctly tailored I I in attractive col- I' UH J or* patterns B | j |C that are tub fast, WE Also whites. No 7TC wilt collars. - ki P^fflMfrffj sizes 14 to 17. \ WEN *S TIES A large selection of gay colorful new patterns. — Hand tailored resilient construction. _ 59c For the Easter Parade! BOYS' M SUITS M. For Boys of 4 to 10 gm^^^Em $7.98 nHf Dressy suits of wool H^V/ .. suitings in Blue and HHft Brown colors. Expert- H ly tailored. In sizes 4 fl to 10. A large selec- TRIKRYL S DEPARTMENT STČRE 2110-14 W. CERMAK RD. ^________.r. 1 ' ' _ ' i* H Stran 6 AMERIKANSKI SLOVENEC Petek. 23. raarca' 1945 i Dušica - Rožamarija i i — Agnes Gunther —r . .■ * 1 _ » _ ^ . uHT' ^n? /___w r» ^pi — _ff~7r7_ -T-. Dušica je v poletni sobi precej dolgo čakala na svojega očeta. Ni pa postala radi tega nestrpna, saj ima o marsičem razmišljati. Med drugimi se ji vsiljuje neprijetna misel. — Mačehe baje morejo pastorke prav tako vzljubiti kakor prave matere. Tako ji je pripovedoval Harro o slikarju Feuerbachu in njegovi mačehi. — Kaj je ta vse storila za svojega pastorka! In kako lepo sliko ji je ta' iz hvaležnosti posvetil v spomin!'— Pri mačehah bi to že bilo mogoče, toda pri postorkah ? — "Ti uboga zamišljena malčica!" — Papa se smehlja, ko jo tako nagovori. Njegove lepe oči imajo prijazen sijaj. — Otrok takoj vidi, da se je na očetu nekaj izpremenilo. Kaj, ko bi se bil nenadoma popolnoma pomladil? Saj že itak poprej ni bil star! — Knez stopa po sobi gor in dol ter pozabi pri tem celo na svojo cigareto. Kar izpre-govori: "Zdaj pa nisva več sama, malčica! Imava novo mamo! Pri nas se bo odslej obnovilo življenje." Nato pritajeno zažvižga ter zre v zahajajoče sonce. Ko se zopet obrne reče ves osupel: O, malčica, kaj si še vedno tu? Popolnoma sem bil pozabil nate. "Zdajci se spomni, da je nekaj hotel. — Kaj je že bilo ? — Ah, baj res, njena slika?" "Tamle je! Je še zakrita? Harro pravi, da je ne smejo obesiti, dokler ne vedo, kaj ti k njej porečeš." Komaj j malčica izgovorila te besede, že stoji sliki, dvigne zagrinjalo, v velikem pričakovanju. — Toda papa molči! Strmi v sliko, kot bi ne spoznal na njej svoje hčerke. — Naposled reče: "To je sli kal grof Thorstein ? — In to si i ti, malica? — Kam sem vendar gledal?" • Zdaj si otrok privleče stol, sname svoje vrtnice iz kodrov, objame z rokami koleno ter nagne s 'djo glavico proti očetu. Dušica pozna vsako jjotezo na sliki in jo more brez težave ponoviti. — Oče zre v malčico in zre zopet v sliko, toda ne izpregovori besedice več. — Kar ga pozove k večerji zvonec. Knez brž vstane ter reče: "Treba ti bo poiskati med tvojimi mnogimi imeni pravo ime!" "Saj ga vendar že imam. Zovem se dušica!"— . "To ime je za one, ki te ljubijo. Toda ti moraš imeti ttidi ime, katerega lahko napišemo na pisma. Pojdiva k mami, da nama svetuje!" "Toda papa! Mar me ti nč poznaš bolje nego mama? Ali mi ne berpš iz obraza, kako mi je ime?" "Bila si tako slabotna, ko smo te krstili, da smo se bali, da te vzame mamica s seboj. Radi tega smo ti dali imena tvojih botrov." In knez zopet stopi pred sliko. Kaj, ko bi te imenoval; Marija ali pa po tvoji materi, Roža? ... Ali ti naj damo oba imena združena? —J3i ti bilo všeč Rožamarija!" — Slavnostna večerja je pri kraju. V veliki sprejemni dvorani še stoje gostje v skupinah. Gospodje s cigarami balansirajo več ali manj spretno skodelice s črno kavo. — Harro, napol skrit za palmami, ljubimka sam s seboj v ogledalu ter motri svoj novi frak. — Cesa vsega človek ne stori mladi visoki dami na ljubo? — Še marsikaj drugega, kakor da obleče obleko, ki se je že v naših časih uveljavila kot svečana obleka moškega spola. — Noge so tovarniški dimniki. — Roke, vrat, vse je v belih in črnih ceveh. To bo pač simbol našega gospodarskega podviga! — Lastovičja repa vzadi nas opozarjata, da spoštujejo v možu najbolj lakaja, s katerim imamo skupno to odlično ojbleko. Prsa so bel nagrobni kamen. . Kravata je tudi bela. Pri velikih in majhnih, pri okroglih in suhljatih, isti pločevK nasti frak! — Tako stojiš, človek, s palmo-\o vejico ob zatonu stoletja! — Tako mo- s . \ druje Harro, kar ga zmoti knez, ki izne-nada stoji pred njim. "Grof Thorstein! Slika moje hčerke me je presenetila... Želel bi, da bi o vaši umetnosti več razumel... da bi mogel najti prave besede!" L "Ce je slika postala takšna, kakršna je, potem je to zasluga princese, ki mi je mojo nalogo zelo olajšala." "Moja hčerka? — Ah, vi ste preskromni! Kaj bi naj bila malčica k temu pripomogla? —" "Princesa zna mirno sedeti, ne da bi o-drevenela, ako je treba ohraniti duševni izraz na obrazu. Ima tudi čudovit čut za barve in ne skriva svojega mnenja." "Malčica si vendar ni dovolila . . ." "O, gotovo, presvetli, — često uničujojo "kritiko! — Ta barva je premodra! Rdeča barva je prevesela! Runjena se nič ne smeje .. . Spočetka sem se hudoval, pozneje som se privadil poslušati to kritiko s primerno vdanostjo. Bilo bi v mojo škodo, če bi je ne bil poslušal V* "Kaj vi vse citate v moji malčici, grof Thorstein! .. . Morda veste več o njej nego mi vsi. Morebiti me je njena slika radi tega tako presenetila, čeprav ji ne morem odreči svojega občudovanja. Priznati vam moram, da sem domneval, da vidim prvič svojo malčico. In danes smo ji dali tudi novo ime. Kaj porečete k Rožimari-ji?... Kneginja stoji v svojem očarljivem bu-duarju. Njena jutranja obleka iz čipk in trakov je pariška umetnina. Okoli njenega pasu se ovija zlata verižica. ' Ravnokar se je posvetovala z velikim ogledalom in je . bila z njegovim odgovorom zeio zadovoljna. Kar se z lahnim vzdihijajem spomni tvojih dolžnosti. Poslikana bonboniera na njeni mizici jo je na to opozorila. Brž pritisne na gumb ter zaukaže slugi v čoko-ladnorujavi livreji, krse je prikazal, kot bi se dvignil iz globine. "Princeso, prosim!" , - Medtem razmišlja o princesi. — Nekaj pri malčici ni v redu! Kaj bi to bilo, tega si ne ve razlagati. Vedno govorijo o njej nekam otožno in pomilujoče. Malo čudno je res! Pa to je povzročila najbrže ta>ne-umna obleka. Ti so pač vzeli, kar jim je poslala kakšna prismojena šivilja, ki bi rada. precej zaslužila. Prav za pravde otrok čisto drugačen, kot si ga je predstavljala. Morda še postane kdaj lepotica! — In potem bo njen čedni, mladi bratranec, s katerim se je včeraj tako prijetno razgovar-jala, morebiti že v malo letih pripravljen, prevzeti nadaljno odgovornost. — Že stoji malčica pri vratih s svojim ljubkim; svežim obrazom in, na srečo oblečena kot drugi otroci. Prav ljubeznivo se približa svoji novi mami, jo prisrčno objame in poljubi. Kneginja se zelo čudi nad toliko ljubeznivostjo. — Ce ni znabiti priliznjena? — Kneginja ji ponudi bonboniero in reče: Ali maraš to ali morda ne smeš, Rožamarija ? — Seveda so sladkorčki dobri, tudi če jih ne smeš jesti." Toda otrok se ne zaveda nikakšnih prepovedi. S sladkorčki je vobče niso bili raz-vadili. Radosno se smehlja ter se jih loti s svojimi prsteci. Mlada mama ji pri tem sladkem delu pomaga. — Tako sedite prijateljski skupaj: dušica na nizkem stolčku, kneginja pa v svojem naslonjaču, ki stoji pred ozkim dolgim ogledalom, ki je vdelano v tapete. "In tvojo gospo Hardenstein imaš gotovo prav rada!" "Zelo rada jo imam. Ona pride vsak večer k moji posteljici, sedi nekaj časa pri meni in reče naposled: "Bog te obvari!" Imela je sina in ta ji je umrl. Nanj vedno misli, kadar mi želi lahko noč in pogladi po moji odeji, vidiš, takole.--Vselej je prepričana, da je njemu rekla lahko noč." AMERIŠKE ARMADE ZMA- j GUJEJO NA VSEH TOČKAH; NEMŠKE ZGUBE VISOKE (Nadaljevanje s 1. strani) Rene pri rečnem ovinku pri mestu Mainz, od katerega je Frankfurt oddaljen le komaj kakih 15 milj. Ako se tak pre- j hod posreči, bi bilo ogroženo vse Porenje severno od tu, ka-; kor tudi porurska pokrajina in Zaveznikom bi se odprla pot v, severni del Nemčije proti Hamburgu in naprej. Vse zgleda, da Zavezniki bo- i do z ofenzivo nadaljevali in j isto pospeševali te spomladne mesece. Nemški odpor se sleherni dan manjša in zgleda, da i Nemci ne bodo mogli posebno I dolgo vzdržati pred splošnim zavezniških pritiskom. Prihod- \ nji dnevi, tako napovedujejo vojaški strategi bodo prinesli j na zapadni fronti velike spremembe v korist Zaveznikov. V blag spomin ČETRTE OBLETNICE SMRTI nam pokojne žene in matere ANNA ZALOKAR ki nas je zapustila dne 20. marca leta 1S41. Minila so štiri tuš na leta, odkar si Ti odšla od nas ▼ večni dom. Naša srca so vedno pri Tebi. Vedno se oziramo za Teboj, a Tebe ni od nikoder. Počivaj draga soproga in mati v tihem grobu, dokler nas vse ura ne pokliče iz grobov mrliče in nas Gospod ne popelje v večni dom, kakor je nam obljubili Mirno počivaj draga soproga in mati! To Ti želi za Teboj^Jealujoči SOPROG in OTROCI. So. Chicago. I1L, 20. marca 1945. » Velikonočne cvetlice JE TREBA NAROČITI ZGODAJ! • Za Vaš dom t Za Vašo cerkev • Da jih nosite na Veliko noč • Da razveselite bolnega prijatelja Velika noč je 1. aprila -v POJDITE K FLORISTU ALI GA POKLIČITE ZDAJ Vaš cvetličar lahko ielegrafično pošlje cvetlice v vse kraje Amerike. t r r r r r r r r r f r r rFrrrrrrT t ~r i. * ^ ZADOVOLJNO in RADOSTNO VELIKONOC " želimo vsem našim odjemalcem H : ™ prijateljem j LOPP'S FOOD SHOP 3 NAJBOLJŠA GROCERIJA H K ; . - '"[' i h ter sveže in vse druge vrste meso ^ SE PRIPOROČAMO ZA POSET. j f Telefon 78 Gilbert, Minnesota ^ L | * i Vesele velikonočne praznike y zeli vsem Slovencem [ DR. F. J. ZALAR : v —ZOBOZDRAVNIK— " > Gilbert, Minnesota * b Vesele velikonočne praznike želi vsem ^ f MODERN MOTOR SERVICE ^ h "CONOCO IZDELKI" i Izvršujemo vse poprave, prodajamo gasolin, olje in popravljamo gumijaste obroče. ^ • ^ y Telefon 44-W Gilbert, Minnesota i k s ^ Vesele velikonočne praznike v ^ želi vsem prijateljem in odjemalcem! [ MORENS SERVICE < h j > x Gilbert, Minnesota SE PRIPOROČAMO VSEM! ^ j £ Veselo velijtonoč želimo vsem! ^ : COLVIN LUMBER & COAL CO. j > 1 k Skladišča na t " BIWABIKU, AURORI in GILBERTU ^ Gilbert, Minnesota i -.v.r. . v. r, J - 4 Društvo sv. Jožefa j ŠT. 169, K. S. K. J., CLEVELAND, (Collinwood) OHIO j Društvo zboruje vsak tretji četrtek v mesecu v Slovenskem domu na Holmes Ave. ob 7:30. Ako še niste član tega največjega društva v Ameriki, se vas opozarja, da se takoj vpišite dokler i niste še prestari. I V društvo se sprejemajo moški in ženske v starosti od 16. do - 1 60. leta. V mladinski oddelek pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Poleg izredno velikih podpor za najmanjše prispevke, goji društvo tudi razne vrste športa za mladino. * Predsednik John Pezdirc, 14904 Permer Avenue, Tajnik Joseph Ferra, 444 E. 152nd St., Cleveland, Ohio. Zdravniki: Dr. Skur. dr. Perme, dr. Stasny in dr. Opaik«?-, ----ft ■ ■ ■ ft _a. JR_____m A______A A____- aa » Kdor sam dejansko ne dela politike, ne bo razumel, kako se politika dela, kaj se vse za kulisami godi. Japonski narod je vi ogromni večini danes prepričan, da Amerika že iz zadnje luknje : piska in komaj še dih«. To dela politika, ki dela s propagando. I Ali veste, kako je bilo in je se j na Kitajskem, v Burmi, z An-igleži pri vojnih operacijah in j pri politiki, ki operacije vodi? Ali vidite za kulise? Dvomim. Če se pa zanimate, lahko marsi-jkaj izveste v članku: "Vinegar' i Joe and the Dragon" v štev. od 24. svečana t. 1. Saturday E. Post in priporočal bi vsakemu, ki se malo vsaja v -javnosti, naj i članek pregleda in preštudira. Se leta se stvar tam lahko vleče, tako trdijo strokovnjaki, ki vidijo za kulise, ker se tako vleče. i Dalje. Ako komu ni, kakor bi | same ščufke požiral, kadar sliši nekaj o Rusiji, vidi v članku tudi, da je le od Rusije odvisno, j da se vrnejo naši fantje malo prej domu, ne šele po letih morda. Že zopet ta Rusija! Well, pa skoči iz kože, če hočeš. Dan 25. aprila 1.1. bo nekaj v San Frančišku, in zopet je Rusija na prvem mestuv Bomo videli, kako bo. Nad ruskimi zmagami je ta in oni vzhičen, potem pa amen. Naši fantje bi pa le radi prišli domov. Ali bi mogli Rusi, če se odločijo, Japonce kar čez noč premagati in pripomoči našim fantom domu, o tem močno tudi jaz dvomim, zanimivo pa je, kar trdi člankar, da bi Rusi odtrgali velift kos tam v Manžuri-| ji in imeli prvo besedo med Kitajci, ne Amerikanci, niti ne Angleži, in pri tem se ta in oni zopet za ušesi praska, ker pri zmagah Rusi ne poznajo špasa, mere pa v nobeni politiki ni. Kaj pa glede malo bolj trajnega miru v Evropi in Aziji, da- pod trdo rusko pestjo? Amerikanci imajo dobre namene, pa ne morejo naprej, in general >Stil\vell je postal "Vinegar Joe", in pri generalu Chennaui-jtu je bila polomija, ker Chiang Kai-shek brenka vsa leta na struno "po starem" in pri starem naj bi ostalo na veke in "po starem" je v Indiji tudi pesem med Angleži, in angleška pomoč dobrim Amerikancem je . . no . . sam čitaj! Zanimiva roba in malo bo A-inerikancev, ki bi videli za kulise, dosti pa je v Ameriki takih, ki mislijo, da so Rusi kar dolžni vse premagati in povsod zmagati, potem pa iti nazaj v Moskvo za peč. Ampak dandanes so Moskoviči tudi salamenski tiči in utegnejQ zagrmeti: zmaga je naša! f * Pri ruskih "zmagah" sem jaz hitro počasen. Nemci so šli nazaj, pa je bila — zmaga, Nemci so se ustavili, pa gre hudo šper. Vidim vest iz Švedskega, da bi i bilo vzelo mesece, preden pade |P»erlin, in še potem ne bo zmage. Počasen sem. Neki so drugačne narave. "K do se ne veseli ruskih zmag?" pravijo prav vzhičeno. Ampak nad Rusi niso vzhičeni. Niti jaz nisem, če bi prišlo tudi do končne zmage, pa Jbi Rusi bi- li in ostali le taki, da vsem faj-moštrom Vratove porežejo. Tu imam jaz malo neke slabe vere, da "rezanje vratov" sega v malo drugačno območje; kjer za najbolj zmagovite Ruse ne bo zmage. Vi pa, kakor hočete. Ve-iselje nad zmago, ki je. povezano s strahom, bojaznijo, je veselje, kjer bi se človek rad smejal, pa se mora jokati. Ali niso to hude srčne bolečine? NOVICIJAT USMILJENIH BRATOV t Vabimo mlade fante in moze, stare od 16 do 40 let, ki čutijo poklic za redovno življenje in se hočejo posvetiti postrežbi bolnikov, da nam pišejo na: Rev. Brother Novice-Master, 49 Cottage St.. Buffalo 1. N. Y. ' * PRODA SE 8 stanovanjska zidana hiša po 4 sobe, podstrešje in bejz-ment, blizu So. Damen Ave. in : 23. cesta. Cena zmerna. Za na-daljna pojasnila pokličite na | telefon Canal 7183. 2x - HIŠA NAPRODAJ Proda se 2-stanovanjska hiše., 4 in 5 sob, kopalna soba, zaprt porč, bejzment in velik vrt. Za pojasnila vprašajte lastnika John Malina, 2016 W. 23rd.St., Chicago, 111. 2x ■ BH^hgf ALKA - SELTZER off en m 'V-UB fast relief for Headache. Pk'irAAtl Simple Neuralgia. "Blorn-r'ri lB in: After". CoU Distress, Moscolar Pain* and * PKnkCnW Acid Indigestion, tltnul^1 Aak yoar Dnnsnt-V slll^ ** Cento and — Cents Dr. Miles Nervine iar^^" ' Sleeplessness. UfkflnVnil \l ▼obj Irritability./ lO'J \l Excitability and f -Are U «li""B«d dm-\NEWOUSh tiohi tr.d use only H.1""' ""V | as directed._J^"1' " PJSfSb '■HJ- W Get your dnily rrnota of pWTT^ Vitamins A and D and B- Cora^lcr by taiimr OKE-r^^niU A-DAY (brand) Vitamin rr O Taifets. Econocni- * J cal.convenient. At Vitamin A and D Tablets EACH tablet contains 25To more than minimum daily requirements of these two essential Vitamins. insufficient Vitamin A may - cause night blindness, may lessen resistance to infection of the nose, throat, eyes, ears and sinuses. Vitamin D is necessary to Enable the body to make use of the calcium and phosphorus in our food. Insure your minimum requirements of these two important Vitamins, by taking a ONE-A-DAY Vitamin A and D Tablet every day. Economical—50f - or less - per month. L Convenient—you take only one tablet a day. Pleasant—children actually like i" the taste — and so will you. IMPORTANT—when buying Vitamins, compare potencies and prices. Get them at your drug store. <® J. M. Trrmk