DOLENJSKI UST št. 48 (1529) - 30. novembra 1978
SKUPŠČINSKI
DOLENJSKI LIST
za občine ČRNOMELJ, KOČEVJE, KRŠKO, METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA IN TREBNJE
		
Letnik XV.	Novo mesto, 30. novembra 1978	St. 27
OBČINA KRŠKO:
248. Sklep o razpisu referenduhia za uvedbo samoprispevka za sofinanciranje zidave osnovne šole, telovadnice in igrišča v Podbočju
OBČINA KOČEVJE:
249. Odlok o ureditvi nekaterih vprašanj s področja zakona o blagovnem prometu
A
250. Odlok o javnem vodovodu in o oskrbi naselij z vodo v občini Novo mesto
OBČINA RIBNICA:
251. Sklep o javni razgrnitvi osnutka vodnogospodarskih osnov
   /
VSEBINA
*	OBČINA	NOVO	MESTO:
Občina Kršfct
248
Na podlagi 7. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77), 6. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73) in 36. člena statuta krajevne skupnosti Podbočje je svet krajevne skupnosti na svoji seji dne 15. 11. 1978 spijel
SKLEP
o	razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za sofinanciranje zidave osnovne šole, telovadnice in igrišča v Podbočju
I.
Na območju krajevne skupnosti Podbočje se razpiše referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje gradnje osnovne skupnosti Podbočje in srednjeročnem programu krajevne skupnosti Podbočje in srednjeročnem programu občine Krško.
II.
Zbrana sredstva se bodo uporabila za izvedbo programa gradnje osnovne šole, telovadnice in igrišča, ki je sestavni del tega sklepa.
Skupen znesek, ki je potreben za izvršitev programa, znaša
25.000.000.00 din, sredstva, zbrana s samoprispevkom, pa
1.980.000.00 din.
III.
Samoprispevek naj bi se uvedel za dobo petih let, plačeval
pa naj bi se od 1. 1. 1979 do
31.	12. 1983.
IV.
Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti Podbočje po sledečih stopnjah in od naslednjih osnov:
1. vsi zaposleni občani od svojih čistih osebnih dohodkov, vključno nagrade, dopolnilno delo in delo na domu - 1,5 % mesečno;
2. vsi upokojenci, razen tistih, ki prejemajo mesečne pokojnine z varstvenim dodatkom, po stopnji 1 % mesečno od pokojnine;
3. vsi zasebni obrtniki, gostinci, avtoprevozniki in drugi svobodni poklici v višini 1,5 % od davčne osnove (zmanjšane za davke in prispevke);
4. vsi zavezanci za davek od kmetijske dejavnosti v višini
1	% od katastrskega dohodka letno.
V.
Samoprispevek se ne more uvesti od socialnih podpor, otroškega dodatka, štipendij učencev in študentov, od nagrad, ki jih prejemajo učenci v gospodarstvu, pokojnin z varstvenim dodatkom, od jubilejnih nagrad in priznanj, invalidnin in regresa za letni dopust.
VI.
Referendum bo v nedeljo, dne 17. 12. 1978 v času od 7. do 17. ure na običajnih glasovalnih mestih, ki jih določi komisija za izvedbo referenduma.
VII.
Pravico do glasovanja na refe-rencumu imajo vsi občani, ki so vpisani v splošnem volilnem imeniku krajevne skupnosti Podbočje, ter zaposleni občani, ki še nimajo volilne pravice in še niso vpisani v volilni imenik.
VIII.
Na referendumu glasujejo občani neposredno in tajno z glasovnico.
Na glasovnici je naslenje besedilo
KRAJEVNA SKUPNOST PODBOČJE GLASOVNICA
Na referendumu dne 17. 12. 1978 za uvedbo krajevnega samoprispevka za dobo petih let, to je od 1. 1. 1979 do 31.
12.	1983 za območje krajevne skupnosti Podbočje za sofinanciranje zidave osnovne šole, telovadnice in igrišča in v skladu s sklepom o razpisu referenduma
glasujem
(pečat)
Tisti, ki glasuje, izpolni glasovnico tako, da obkroži „ZA”, če se strinja z uvedbo samoprispevka, oziroma „PROTI”, če se z uvedbo samoprispevka ne strinja.
IX.
Za postopek pri izvedbi referenduma se smiselno uporabijo določila zakona o volitvah in delegiranju v skupščine.
Postopek vodi in ugotovi izid glasovanja volilna komisija,
imenovana od sveta krajevne skupnosti Podbočje.
X.
Za zbiranje sredstev iz naslova krajevnega samoprispevka bo odgovoren koordinacijski odbor pri KS, za izvajanje del po programu pa gradbeni odbor.
XI.
Organi iz prejšnje točke morajo vsako leto poročati o izvajanju programa ter o zbranih in porabljenih sredstvih krajevnega samoprispevka svetu krajevne skupnosti Podbočje.
Pravilnost obračunavanja in odvajanja samoprispevka pri izplačevalcih dohodka kontrolira služba družbenega knjigovodstva in občinska davčna uprava.
XII.
Ta sklep velja naslednji dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 117/78
Datum: 20. 11. 1978
Predsednik sveta
krajevne skupnosti Podbočje:
FRANKOVIČ MARTIN, 1. r.
Občina Kočevje
249
Na podlagi 46. člena zakona o blagovnem prometu (Uradni Ust SRS, št. 21/77) in 125. člena statuta občine Kočevje je občinska skupščina Kočevje na seji zbora združenega dela in
zbora krajevnih skupnosti dne
27.	oktobra 1978 sprejela
ODLOK o ureditvi nekaterih vprašanj s področja zakona o blagovnem prometu
1. člen
S tem odlokom se ugotavlja družbeni interes za opravljanje blagovnega prometa v imenu organizacije združenega dela in na njen račun.
2. člen
Na območju občine Kočevje lahko delovni ljudje sami ali skupaj s člani svoje družine opravljajo prodajo na drobno: živil, časopisov, knjig, papirja, vžigalic ter galanterijskih in dro-gerijskih proizvodov na podlagi pismene pogodbe o delu z organizacijo združenega dela, ki iz-polnjjuje pogoje za prodajo na drobno s temi proizvodi.
3. člen
Občan, ki opravlja blagovni promet v imenu in na račun organizacije združenega dela, je dolžan pri opravljanju te dejavnosti imeti pri sebi pooblastilo z navedbo proizvodov, ki jih je pooblaščen prodajati. Pooblastilo izda organizacija združenega dela, v imenu katere se opravlja blagovni promet.
4. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 33-2/78-3/3 Datum: 27. oktobra 1978
Predsednik občinske skupščine Kočevje: SAVO VOVK, dipl. ing., l.r.
Občina Novo mesto
250
Na podlagi 255. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 14/74), zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24/75) in zakona o prekrških (Uradni list SFRJ. št. 4/77) je občinska skupščina Novo mesto na seji zbora krajevnih skupnosti dne 3. 10. 1978 in na seji zbora združenega dela dne 9.
11.	1978 sprejela
ODLOK
o	javnem vodovodu in o oskrbi naselij z vodo v občini Novo mesto
1. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se ureja:
. 1. preskrba higiensko neoporečne pitne vode iz vodnih virov,
2. tehnični in pravni pogoji za zagotavljanje vode porabnikom izjavnega vodovoda,
3. obvezna uporaba vode in obveza odjemalcev za plačilo porabljene vode iz javnega vodovoda,
4. obveznosti odjemalcev in porabnikov vode do komunalne organizacije za priključitev na javni vodovod in za plačilo porabljene vode,
5. varovanje vodnih virov in javnega vodovoda,
6. obvezen prispevek odjemalcev in porabnikov vode iz javnega vodovoda za izgradnjo vodovoda.
2. člen
Za oskrbo naselij z vodo skrbijo: občinska skupščina, samoupravna komunalna skupnost, komunalna delovna organizacija, ki upravlja z javnimi vodovodi (v nadaljnjem besedilu komunalna organizacija), krajevne skupnosti in občani.
Oskrba naselij z vodo se zagotavlja iz javnega vodovoda in iz lokalnih virov oskrbe.
3. člen
Vodovod po tem odloku tvorijo: vodovodno omrežje, vodovodni objekti in naprave, s katerimi se voda zajema in pretaka do odjemnega mesta ter drugi objekti in naprave, ki so potrebni za nemoteno delovanje vodovoda (v nadaljnem besedilu: vodovod).
Obstoječi lokalni vodovodi in na novo zgrajeni vodovodi dobijo lastnost javnega vodovoda z izdajo uporabnega dovoljenja oziroma, ko jih prevzame komunalna organizacija v upravljanje.
4. člen
Lokalni viri oskrbe z vodo so lokalni vodovodi, urejeni izviri vode (studenci, talni vodnjaki) in kapnice.
5. člen
Odjemalec vode je fizična ali pravna oseba, ki ima za svoje potrebe izveden priključek za javni vodovod ali ki s posebnim dovoljenjem komunalne organizacije odvz^a vodo iz javnega vodovoda.
6. či .
Porabnik vode je fizična ali pravna oseba, ki vodo neposredno uporablja v gospodinjstvu ali pri svoji dejavnosti.
7. člen
Za stanje javnega vodovoda je odgovorna komunalna organizacija.
Za stanje lokalnih virov oskrbe, iz katerih se oskrbuje več gospodinjstev, je odgovorna krajevna skupnost.
Za stanje lokalnih virov oskrbe, ki oskrbujejo posamezna gospodinjstva, so odgovorni porabniki.
8. člen
Javni vodovod in lokalni viri oskrbe naselij z vodo se morajo vzdrževati v takem stanju, daje zagotovljena nemotena dobava zdrave pitne vode ob normalnih hidroloških pogojih vodnega vira.
Komunalna organizacija je dolžna skrbeti za zadostne količine zdrave pitne vode in za razvoj vodovoda v skladu s sprejetimi razvojnimi programi za oskrbo naselij z vodo.
Komunalna organizacija in higiensko epidemiološka služba sta dolžni pitno vodo kontrolirati v skladu s pravilnikom o higienskih in tehničnih ukrepih za varstvo pitnih voda (Uradni list SFRJ, št. 44/60).
9. člen
Komunalna organizacija sprejme ob soglasju komunalne skupnosti tehnični pravilnik, s katerim podrobneje uredi tehnično vsebino in postopke pri izvajanju tega odloka.
II.	GRADITEV VODOVODA
10. člen
Kdor namerava graditi vodovod, mora pri programiranju in načrtovanju za svoje potrebe upoštevati veljavne programe za oskrbo naselij z vodo. Za izdelavo programov in načrtov si mora pridobiti strokovne smernice komunalne organizacije.
11. člen
Investitor mora začetek gradnje vodovoda na območju občine Novo mesto priglasiti komunalni organizaciji vsaj osem dni pred začetkom del.
V enem mesecu po pridobitvi uporabnega dovoljenja oziroma v treh mesecih po zgraditvi mora investitor vodovoda predložiti komunalni organizaciji za zgrajeni vodovod vso potrebno tehnično dokumentacijo in s komunalno organizacijo skleniti sporazum o prevzemu vodovoda v upravljanje.
12.	člen Lastniki in upravljalci zemljišč, po katerih je načrtovana gradnja vodovoda, so dolžni do-
voliti posege na zemljišča zaradi graditve vodovoda in so upravičeni le do povračila dejansko povzročene škode ob pogojih, ki veljajo po splošnih predpisih.
13. člen
Kdor se namerava priključiti na javni vodovod, mora prispevati k stroškom izgradnje vodovoda. Prispevek je lahko materialne ali fizične narave.
Pri izgradnji vodovoda mora bodoči odjemalec vode upoštevati skupne dogovore oziroma programe za izgradnjo vodovoda in skleniti z investitorjem vodovoda ustrezen sporazum, ki ureja višino in obliko prispevka.
Novi odjemalci vode, ki se nameravajo priključiti na zgrajeni vodovod, morajo za ureditev oskrbe z vodo prispevati vrednostno vsaj enak prispevek, kot so ga prispevali obstoječi odjemalci vode na tistem predelu.
Prispevek določi komunalna organizacija pred izdajo dovoljenja za piključitev objekta na javni vodovod, ob upoštevanju stroškov izgradnje ter višino in obliko prispevka obstoječih odjemalcev ob graditvi vodovoda oziroma realiziran poprečni prispevek odjemalcev.
Višino prispevka in druge pogoje določita komunalna organizacija in novi odjemalec s posebno pogodbo.
Prispevek je dohodek komunalne organizacije in se uporablja namensko za izgradnjo magistralnega in primarnega vodovodnega omrežja oziroma za izboljšanje oskrbe naselij z vodo.
14. člen
Odjemalec vode, ki prispeva
soudeležbo pri graditvi vodovoda, s tem ne pridobi nikakršne razpolagalne pavice na vodovodu in ni upravičen do povračila vloženih sredstev, če se v skladu s tehničnimi normativi na vodovod priključujejo še drugi odjemalci. Pri tem obsto-
{ečemu odjemalcu vode ne sme »iti bistveno zmanjšana kakovost oskrbe z vodo.
15. člen
S plačilom stroškov za urejanje stavbnega zemljišča v naseljih, ki se komunalno urejajo s prispevkom investitorjev objektov, investitor ne pridobi nikakršne prednosti pri oskrbi z vodo ali ugodnosti pri plačevanju vode ob splošnih pogojih oskrbe z vodo.
IU. PRIKLJUČITEV NA JAVNI VODOVOD
16. člen
Kjer je zgrajen javni vodovod in je iz njega možna oskrba z
vodo, imajo občani in delovne organizacije pravico in dolžnost priključiti naprave na javni vodovod ob pogojih, ki jih določa ta odlok.
17. člen
Investitor objekta si mora k
lokaciji objekta pridobiti soglasje komunalne organizacije o možnosti priključitve objekta na javni vodovod.
18. člen
Na omrežje javnega vodovoda je dovoljena priključitev potem, ko si odjemalec pridobi dovoljenje komunalne organizacije za priključitev.
Vsak odjemalec mora imeti svoj priključek. Izjemoma imajo lahko odjemalci vode s področja gospodarstva več priključkov ob pogojih, ki jih predpisuje tehnični pravilnik.
Možen je tudi začasni priključek na omrežje javnega vodovoda ob pogojih, ki jih določa komunalna organizacija.
takem mestu ah v takem stanju, da preti nevarnost okužbe vode, prekiniti dobavo vode vse dotlej, dokler odjemalec ne uredi prostora, kjer se nahaja vodomerna naprava tako, kot je določeno s tehničnim pravilnikom.
Odjemalec vode je dolžan vzdrževati svoje interno vodovodno omrežje in naprave tako, da so vedno sanitarno in tehnično neoporečne.
21.	člen
Priključitev na omrežje javnega vodovoda in namestitev vodomerne naprave opravi lahko le komunalna organizacija na stroške investitorja oziroma odjemalca.
Smatra se, da je odjemalec priključen na javni vodovod tedaj, ko mu je komunalna organizacija vgradila vodomerno napa vo.
IV.	HIDRANTI
26. člen
Neposredno ob vodovodu je
prepovedana gradnja oziroma prekopavanje.
Komunalna organizacija predpiše v soglasju, ki si ga mora pridobiti tisti, ki namerava graditi ali prekopavati v neposredni bližini vodovoda, pogoje, pod katerimi je gradnja oziroma prekopavanje dovoljeno.
27. člen
Na vodovod se ne smejo postavljati objekti in stvari, ki bi lahko povzročale poškodbe vodovoda ali ovirale njegovo redno delovanje in vzdrževanje.
Kdor gradi objekte, opravlja vzdrževalna, rekonstrukcijska ali druga dela ob vodovodnem omrežju, mora pri opravljanju teh del skrbeti, da ostanejo kape cestnih ventilov, vodovodnih jaškov in hidrantov stalno vidne, dostopne, to je v višini okolice.
Pri trajni spremembi okolice kap iz drugega odstavka tega člena mora investitor prilagoditi tudi elemente vodovodnega omrežja.
VI.	PLAČEVANJE VODE
28. člen
Količina porabljene vode iz
javnega vodovoda se ugotavlja z vodomerno napravo.
Če se vodomerna naprava pokvari, se količina porabljene vode ugotovi na podlagi poprečne porabe v zadnjih treh mesecih pred okvaro vodomera naprave.
Količino porabljene vode pri odjemalcu, ki še nima vgrajene vodomerne naprave, določi komunalna organizacija povšalno na podlagi poprečne porabe drugih odjemalcev.
29. člen
Komunalna organizacija ugotavlja porabo vode mesečno z odčitavanjem stanja na vodomerni napravi. Pri odjemalcih z majhno porabo vode in kjer se uvede plačevanje akontacij za porabljeno vodo, lahko ugotavlja porabo vode tudi v večjem časovnem razdobju, vendar ne daljšem kot šest mesecev.
Pooblaščeni delavci, ki odči-tujejo stanje na vodomernih napravah, se morajo na zahtevo odjemalcev izkazati s poblas-tilom.
30. člen
Porabljeno vodo plačuje odjemalec po ugotovljenih količinah in ceni, ki jo določi komunalna organizacija v soglasju z občinsko skupščino.
Komunalna organizacija lahko uvede plačevanje akontacije
za porabljeno vodo. Akontacija se določi na podlagi poprečne porabe v preteklih šestih mesecih.
31. člen Odjemalec vode, ki stalno ne
prebiva v objektu, kjer se voda odvzema, mora določiti zastopnika, ki bo zanj prejemal račune za porabljeno vodo in jih plačeval.
32. člen
Vode, kije bila porabljena za gašenje požara in za odpravo posledic drugih elementarnih nesreč, ni potrebno plačati, če je bila taka poraba prijavljena komunalni organizaciji v sedmih dneh od dneva porabe.
VII.	OSKRBOVANJE Z VODO
33. člen Komunalna organizacija je
dolžna zagotavljati odjemalcem zdravo pitno vodo iz javnega vodovoda, stalno in ob enakih splošnih pogojih v okviru razpoložljivih zmogljivostih vodovoda.
34. člen Porabniki vode iz lokalnih
virov oskrbe so dolžni uporabljati vodni vir na krajevno uveljavljen način in pri odvzemu oziroma porabi vode ravnati tako, da ne bo prizadeta oskrba ostalih porabnikov in prizadeto normalno stanje vodnega vira.
35. člen
Kadar zaradi vremenskih prilik ali drugih izrednih okoliščin ni možna enakomerna in normalna oskrba z vodo, mora komunalna organizacija ukreniti, kar je potrebno, da bo zagotavljala racionirano oskrbo iz javnega vodovoda.
Komunalna organizacija je tudi dolžna sodelovati pri racio-nirani oskrbi predelov, ki se oskrbujejo iz lokalnih virov.
36. člen
Ob izrednih okoliščinah je komunalna organizacija dolžna zagotoviti vodo v prvi vrsti bolnišnici, gasilcem, gospodinjstvom, JLA, šolam in javnim ustanovam.
37. člen Komunalna organizacija ima
pravico in dolžnost prekiniti dobavo vode odjemalcem na njihove stroške, stalno ali začasno, v naslednjih primerih:
1. če odjemalec odpove odjem vode;
2. če se odjemalec ni ravnal po navodilih o omejitvi porabe vode, kadar je omejitev posebej odrejena;
19. člen
Odvzem vode iz javnega vodovoda je dovoljen le tako, da z odvzemom ni prizadet hidravlični režim v omrežju in da zaradi odvzema ne pride do drugih motenj v oskrbi z vodo.
Odvzem vode iz javnega vodovoda je dopusten le preko vodomerne naprave (vodomera). Vrsto in tip vodomerne naprave določi komunalna organizacija.
Odjemalci vode, ki nimajo vgrajene vodomerne naprave, morajo naročiti pri komunalni' organizaciji vgraditev vodomerne naprave v roku enega leta po uveljavitvi tega odloka.
20. člen
Odjemalec vode je dolžan komunalni organizaciji plačevati stroške redne obnove in kontrole vodomerne naprave.
Vodomerno napravo mora odjemalec varovati pred poškodbami ter je ne sme prestavljati, zamenjati ah odstraniti.
Prostor, kjer je nameščena vodomerna naprava, mora biti dostopen pooblaščeni osebi, da lahko odčita porabo vode.
Če je prostor, v katerem se nahaja vodomerna naprava v takem stanju, da je do vodomerne naprave otežkočen dostop, otožkočena ali celo onemogočena zamenjava vodomerne naprave, mora komunalna organizacija določiti, kako in v kakšnem roku mora odjemalec vode ta prostor urediti, upoštevajoč določila tehničnega pravilnika.
Komunalna organizacija sme odjemalcu vode, pri katerem se nahaja vodomerna naprava na
22. člen
Javne hidrante vzdržuje komunalna organizacija, ter morajo biti vidno označeni, vsak čas dostopni in uporabni.
Komunalna organizacija mora voditi o hidrantih in hidrant -ni mreži tehnične in druge pregledne podatke in jih po potrebi posredovati požarni inšpekciji, poklicnim gasilskim enotam, prostovoljnim gasilskim društvom ter drugim organom, ki izvajajo naloge družbene samozaščite.
23. člen
Odvzem vode iz javnih hidrantov brez dovoljenja komunalne organizacije ni dopusten.
Ta omejitev ne velja za odvzem vode iz javnih hidrantov za gašenje požarov in za odpravo posledic drugih elementarnih nezgod.
24. člen
Interni hidranti so sestavni del inštalacije objekta in morajo biti priključeni na omrežje za vodomerno napravo.
Interne hidrante vzdržuje odjemalec.
V.	VAROVANJE JAVNEGA VODOVODA
25.	člen Varovalno območje vodnega vira je širše in ožje in se določi s posebnim odlokom.
Z odlokom iz prvega odstavka tega člena se glede na naravne razmere vodnega vira določijo meje širšega in ožjega varovalnega območja ter varovalni red.
3. če je prostor, kjer se nahaja vodomerna naprava, nedostopen ali tako zanemarjen, da to ovira odčitanje vodomerne naprave, odjemalec pa v roku, ki ga je določila komunalna organizacija, to pomanjkljivost ni odpravil;
4. če odjemalec vode dovoli brez soglasja komunalne organizacije priključitev drugega porabnika vode na interno instalacijo;
5. če odjemalec pri urejanju o kolice ni upošteval minimalnih tehničnih normativov za zaščito vodovoda;
6. če odjemalec ne poravna računa za porabljeno vodo v roku 8 dni po opozorilu, da mu bo zaradi dolga prekinjena dobava vode;
7. če odjemalec odjema vodo na nedovoljen način;
8. kadar stanje interne instalacije in vodometnega jaška porabnika ogroža kvaliteto vode v javnem vodovodu;
9. zaradi popravila po predhodni objavi.
VIII.	KOMUNALNA DELOVNA ORGANIZACIJA
38. člen Občinska skupščina ustanovi
oziroma pooblasti za dejavnost oskrbe naselij z vodo komunalno organizacijo, ki ima status komunalne delovne organizacije posebnega družbenega pomena.
Pri uresničevanju nalog komunalna organizacija sodeluje s komunalno skupnostjo in krajevnimi skupnostmi.
39. člen
Pri uresničevanju dejavnosti oskrbe naselij z vodo ima komunalna organizacija predvsem tele naloge:
- spremljati in analizirati stanje oskrbe naselij z vodo v občini, pripravljati programe, načrte, predloge in ukrepe za izboljšanje oskrbe naselij z vodo,
- ugotavljati stanje vodnih virov za oskrbo naselij z vodo ter predlagati ukrepe za zavarovanje vodnih virov pred onesnaženjem,
- pripravljati program ukrepov za oskrbo naselij z vodo ob izrednih stanjih in skrbeti za uresničitev (racionalna oskrba),
- skrbeti za razširitev vodovoda in to z viri iz lastne reprodukcije in drugih družbenih sredstev,
- vzdrževati javne vodovode v skladu s programi investicijskega vzdrževanja, upravljati z javnimi vodovodi in pri tem skrbeti za varovanje vodovoda,
- pobirati vodarino za odvzeto vodo iz javnega vodovoda,
- izdelovati in voditi kataster vodovodnega omrežja in naprav,
- spremljati in analizirati stanje oskrbe z vodo iz lokalnih virov oskrbe in predlagati ukrepe za tehnične in sanitarne izboljšave ureditve take oskrbe,
- redno obnavljati in kontrolirati vodomerne naprave,
- opravljati druga dela v zvezi z zagotavljanjem oskrbe naselij z vodo.
40. člen Komunalna organizacija je
dolžna upravljati in gospodariti z javnimi vodovodi tako, da ohrani oziroma povečuje njihovo zmogljivost in kvaliteto oskrbe.
Občinska skupščina potrdi razvojni program in statut komunalne organizacije in daje soglasje k imenovanju direktorja.
IX.	KAZENSKE DOLOČBE
41. člen
Z denarno kaznijo od 2.000 do 20.000 din se kaznuje komunalna organizacija, če:
1. ne zagotavlja vode odjemalcem v skladu s 33. členom,
2. v najkrajšem možnem času ne pristopi k odpravljanju okvar na vodovodu in nastanejo zaradi tega večje motnje pri oskrbi z vodo,
3. zaradi planiranih popravil vodovoda prekine dobavo vode, pa o tem odjemalcev javno ali neposredno ne obvesti,
4. hidranti niso vidno označeni, vsak čas dostopni in uporabni ter če o hidrantih ne vodi ustrezne dokumentacije ali če jo ne da na razpolago upravičenim (22. člen),
5. ne ukrene vse potrebno za racionirano oskrbo, kot določa 35. člen,
6. ne odčitava, ne kontrolira in ne zamenjuje vodomernih naprav po določilih tega odlo-
Za prekršek iz prvega odstavka tega člena se kaznuje z denarno kaznijo od 200 do 2.000 din tudi odgovorna oseba komunalne organizacije.
42. člen
Z denarno kaznijo od 2.000 do 50.000 din se kaznuje za prekršek delovno ali drugo organizacijo, če:
1. brez dovoljenja komunalne organizacije in v nasprotju z
19.	členom odvzema vodo iz javnega vodovoda,
2. se brez dovoljenja komunalne organizacije priključi na javni vodovod (18. in 21. člen),
3. ne zaprosi za soglasje iz 26. člena tega odloka,
4. namerno ali z veliko malo-
marnosti poškoduje ali uniči del vodovoda oziroma vodovodno napravo,
5. brez vednosti oziroma dovoljenja komunalne organizacije posega v vodovodne naprave, odpira ali zapira zaporne elemente ali hidrante,
6. ne vzdržuje oziroma zanemari prostor, kjer je vgrajena vodomerna naprava tako, kot to določa ta odlok, ah če odjemalec ne uredi prostora tako in v roku, kot to določi komunalna organizacija ali če ne vzdržuje svojega internega vodovodnega omrežja in naprav (20. člen) in hidrantov (24. člen),
7. ne pridobi smernic za programiranje in načrtovanje vodovoda (10. člen),
8. ne priglasi pričetka gradnje vodovoda komunalni organizaciji, ah če ne predloži komunalni organizaciji vso potrebno tehnično dokumentacijo in ne sklene sporazuma v smislu 11. člena,
9. ravna v nasportju s 27. členom,
10.	uporablja lokalni vodni vir in odvzema vodo v nasprotju s 34. členom.
Za prekrške iz tega člena se kaznuje z denarno kaznijo od 200 do 5.000 din tudi odgovorna oseba delovne ali druge organizacije.
Če stori prekršek po navedenih točkah iz tega člena občan oziroma zasebni odjemalec, se kaznuje z denarno kaznijo od 200 do 5.000 din.
X.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
43. člen
Lokalni vodovod, ki je v uporabi, pa zanj še ni pridobljeno uporabno dovoljenje in ga komunalna organizacija prevzema v upravljanje, je potrebno pred prevzemom sanitarno in tehnično pregledati in ugotoviti, ali so izpolnjeni pogoji za dobro zdrave pitne vode. Ce to ni zagotovljeno, je potrebno lokalni vodovod sanirati.
Komunalna organizacija je dolžna izdelati v enem letu od uveljavitve tega odloka program za prevzem lokalnih vodovodov v upravljanje in ga predloži komunalni skupnosti oziroma občinski skupščini v potrditev.
44. člen Komunalna organizacija je
dolžna v treh mesecih od dneva, ko začne veljati ta odlok, izdelati tehnični pravilnik.
45. člen
Ta odlok začne veljati osmi
dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o javnem vodovodu v občini Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 4/64).
Številka: 352-021/63
Datum: 9.11. 1978
Predsednik občinske skupščine: MARJAN SIMIČ, l.r.
Občina Ribnica
251
Na podlagi 8. člena uredbe o ureditvi določenih vprašanj s področja - voda (Ur. 1. SRS 22/76) in sklepa o javni razgrnitvi osnutka vodnogospodarskih osnov (Ur. 1. SRS 20/78) ter 2. člena odloka o izvršnem svetu (Skupščinski Dolenjski list 27/75) je izvršni svet občine Ribnica na seji dne 6. 11. 1978 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi osnutka vodnogospodarskih osnov
1.
Strokovna služba Zveze vodnih skupnosti Slovenije je v sodelovanju z vodnogospodarskimi podjetji izdelala osnutek vodnogospodarskih osnov po vodnih območjih, ki se javno razgrne.
2.
Osnutek vodnogospodarskih osnov se razgrinja na sedežu SO Ribnica, oddelek za gospodarstvo in finance, soba štev. 20.
3.
Na razgrnjeni osnutek vodnogospodarskih osnov lahko dajo svoje pripombe temeljne organizacije združenega dela ali druge organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti ali druge samoupravne organizacije ali skupnosti, družbenopolitična skupnost in njeni organi, društva in občani.
Razgrnitev osnutka vodnogospodarskih osnov traja od 15. nov. do 15. dec. 1978.
Svoje pripombe lahko podajo vsi zainteresirani pismeno pri oddelku za gospodarstvo in finance ali pa jih vpišejo v knjigo mnenj in pripomb.
4.
Ta sklep se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 324-3-78-01
Datum: 7. 11. 1978
Predsednik IS SO Ribnica: VIKTOR POGORELC, 1 j.