28
Naši dopisi.
Z Dunaja 20. jari. (Poslanec Lienbacher; ~— umori.) Znano je, da se solnograški poslanec, dvorni svetovalec Lienbacher, uže dve leti — zdi se mi, odkar nima več upanja postati minister pravosodja — zelo obrača. Do leta 1881. bil je ud Hohenwartovega kluba in tudi izvoljen zastopnik desničnih klubov, pa kujati se je začel, ko različni njegovi šolski predlogi nikakor niso mogli prodreti in on bil je vzrok, da se je tako imenovani „Centruinsklub" odcepil od kluba Hohenwartovega. Pa tudi nov klub mu ni bil po volji in leta 1882. izstopil je iz njega in postal „divjak" potegnivši za saboj tudi dva tovariša solnograška dr. V. Fuchsa in pa kmeta Neumayerja. Osamljenost „divjaka" bila mu je po volji,
dokler ni bila po strašanskih zaprekah sprejeta šolska postava. — Ko je bila ta v varnosti, začel se je pred letošnjimi božičnimi prazniki Lienbacher sukati dalje proti levici naglašaje, da Čehi zahtevajo preveč, ako hočejo „najnovejši čas", da morajo vsi uradniki na Češkem znati oba deželna jezika, enako mu protivenje ne-nemških narodov desnice proti Wurmbrandovemu predlogu zarad nemškega državnega jezika ni bilo več po volji, tako, da je korak za korakom srečno prišel po vsem v tir levičarjev. Zelo je Lienbacherja v oči bodel tudi predlog zarad gališkega zemljiškega zaklada in krivično se mu je zdelo vse , ako se pod sedanjo vlado polagoma tudi nekoliko gleda na povzdigo blagostanja do sedaj preveč zanemarjenih dežel. In tako je postal danes nekdanji „Reactionary „Ultramontanec" itd., ljubljenec levičarskih časnikov „N. fr. Presse", „Deutsche Žeitung", „N. W. Tagblatt" in drugih takih listov, kateri še pred letom na njem niso pustili ne ene dobre dlake.
Zadnje dni mislil je uganiti prav novo s tem , da je poslal kmetijskim poslancem in zastopnikom velikega posestva desničnih klubov, pa razun poljskega, vabila, da naj pristopijo novemu agrarnemu klubu, kateri pa naj bi bil poleg uže obstoječih, pa tudi ta korak je videti le slabo prikrivanje političnega obračanja Lienbacher-jevega in uže prihodnji teden pokazal nam bo prej ko ne Lienbacherja v novi podobi, po kateri se bo desnica državnega zbora prepričala, da je Lienbacher tudi glede desnice imel prav gotove razloge, zakaj je otresivši si vezi klubove se podal med „divjake".
O grozovitostih, katere sem zadnjič popisa val, nimam danes posebno pomenljivega dostaviti. Morilec Hugo Schenk pa njegov brat Karol in ključar Schlosarek obstali so 4 roparske umore, in skoraj se kaže, da se jim bo za zdaj težko kaj posebnega več dokazalo.
Grozoviti morilec Hugo Schenk je pred svojim odhodom iz policijskega zapora v zapor deželne sodnije policiji še obstal prav strašne reči o tem, kar je nameraval za bližnjo prihodnost v nadaljevanji svojega morilsko-roparskega početja.
Obstal je, da je uže zdaj imel vse pripravljeno in napeljano, da bi bil umoril in oropal še sedem oseb, in to v prvi vrsti h i šino iz nekega hotela zahodnjega predmestja dunajskega, katera ima prihranjenih 4000 gld. Pisma Schlosarekova, katera so dobili pri oni hišini, kažejo, da je bila ona prva, kateri je bila namenjena osoda njenih nesrečnih prednic, dogovorjen je bil dan, katerega bi se bili imeli peljati na potovanje in tudi kraj umora.
Daljna za umor odločena oseba bila je gospica pl. Malfati, pri kateri je tovaršica Senkova Josipina Eder služila. Malfati stanuje v osamljeni vili v Hicingu, namenjeni so bili umoriti gospico, njeno krščenico in starega strežaja, Josipina Eder pa bi bila imela pomagati, da bi bili morilci mogli v hišo, in je baje v ta namen unanja okna ene sobe odprla in samo naslonila; Josi-pino Eder pa so nameravali samo omamljeno pustiti na morišči, da bi ne bil sum letel tudi na njo. — Zadnje potovanje Schenkovo in pa tovaršice njegove Eder iz Linca na Dunaj imelo je v prvi vrsti namen, dovršiti vse priprave za oropanje gospice pl. Malfati, in ako bi morilcev poprej ne bili zasačili, gotovo bi stara gospica Malfati danes ne bila več živa.
Zdaj se spominjajo, da je hišina Eder koj Prv* dan prišla k gospici Malfatovi, in nek mož, katerega zdaj spoznajo, da je bil Schlosarek, prinesel je ž njo njen kofer, prenočila pa prvi dan ni v vili; ko je pa drugi dan zopet prišla v Hieing, prinesel ji je drug mož,, namreč Hugo Schenk,  sam pismo, na katero mu Je k°i
29
odpisala odgovor. — Ker so v vili nekdanji hišini Eder še vse zaupali, smela se je prosto sprehajati po vseh sobah stanovanja, ne da bi bil zato kdo kaj sumil. V petkih dopoldne imela je gospica Malfati navado, s svojo krščenico obiskavati cerkev in po tem pribežališče za stare , onemogle ženske v gornjem Šentvidu, ravno v tistem času hodil je star strežaj Peter vsak dan vse potrebno nakupovat in videti je, da je oni čas Eder porabila, da je prej trdno zaprta lesena oknica odprla in samo prislonila, tako da bi bili morilci lahko prišli v hišo. — Drugi dan pozvala je policija hišino Eder v zaslišanje zarad med tem zaprtega Schenka. Med tem, ko je bila Eder pri policiji, zapazili so pa po naključji, da je bilo trikrat zaprto okno tako popolnem odprto, da bi bil lahko prišel morilec v sobo brez zapreke, in iz te v spalnico gospice, kjer je imela razun gotovine samo dragocenosti spravljenih v vrednosti nad 10.000 gold. — Od onega časa dala je gospica te dragocenosti drugam prenesti in dobro spraviti. One drage koralde, katere je Eder vkradla in dala Schenku, je prej ko ne vkradla uže minulo spomlad, ko je bila gospica šla v ženski azil, ko ga je obiskal nadškof, takrat pomagala je Eder gospici pri oblačenji in ji je dala tudi koralde. Schenk zastavil je koralde v Lincu razun peterih najlepših; katere je dal svoji bolj priljubljeni tovaršici Emiliji Hochs-man, rekši, da so od zelo imenitne gospe, katera jih je dobila od francoske cesarice Evgenije.
O daljnih svojih namenih rekel je Schenk, da bi bil po oropanji gospice Malfati umoril tudi edinega sve-doka njegovega hudodelstva, Josipino Eder, potem pa z Emilijo Hochsman pobegnil v Ameriko.
To je obetal Emiliji uže preteklo poletje, potem ko je umoril Keterlovo, toda rekel je, da mu ni mogoče, ker ima premalo denarja. Na jesen pa ni hotel popoto-vati, ker se mu je v tem času potovanje po morji zdelo prenevarno. V pismu, katero je dne 7. januarija pisal Hochsmanovi v Solnograd, naznanil ji je, naj bo pripravljena za potovanje, ker meseca marca t. 1. bode ž njo skupaj odpotoval.
S svakom ene ženske, s katero se je nesrečnež pečal , govorila sta o tem, da bi pričela trgovino , in oni mu je omenil, da bi bilo v ta namen treba vsaj 21.000 gold., Schenk pa je odgovoril, to svoto bom si začetkom novega leta uže prislužil.
Tudi iz Ljubljane pisala je Hugo Schenku neka „gospa", katera je hotela k možitvi pripomoči neki znani ji gospici; Schenk odgovoril je s prav prevroče pisanim pismom, pa daljne razprave prestrigel je zapor Schenkov. Pri roparskem napadu na E i s e r t a pa se preiskava nič kaj vspešno ne nadaljuje. O prijetem Pon-gracu je sicer veliko prav zanesljivih prič izreklo, da je ravno on bil poglavitni hudodeluik , toda sam še ni obstal ničesar, tudi denarja se še ni dobilo nič in drug prijet taji enako trdovratno. Smrtno ranjenega Eiserta in njegovega sina ozdravljevanje napredovalo je začetkom prav nadepolno , zadnje tri dni pa je postal stan obeh brezupen in izrekoma oče Eisert je bil preteklo noč zelo oslabljen, tako, da so zdravniki obupali ohraniti jima življenje. Tudi ranjena učiteljica pa je uže zapustila bolnišnico. — Policija imela bo pri tem zločinstvu sila težko delo, ako ji ne priskoči, kakor tolikokrat , kako nepričakovano srečno naklučje, katero ji pokaže pot na pravi sled.
Iz Dunaja 22. januarja. (Državni zbor.) Priprave za govorniško bitko zarad nemškega državnega jezika bile so od obeh strani v velikih obrisih dogotovljene z včerajšnjim večerom. — Klubovali so vsi klubi, razgovar-]ali so dnevni red prve seje in nadrobno razgovarjali v prvi vrsti postopanje pri zadnjih dveh točkah dnevnega reda o predlogu Wurmbrandovem in Herbstovem.
Izmed levičarjev so baje odločeni govoriti pri predlogu Wurmbrandovem razun poročevalca S t ur m-a še Tomaščuk, Plener, Rus, Wurmbrand, Rech-bauer, Maag, in Beer. Izmed poljskega kluba ima govoriti razun poročevalca dr. Madejskega še: Grroholski in dr. Hausner, — izmed kluba „desnega središča" govorila bodeta grof Hohenwart in Klaič, „Češki klub" pa pošlje v boj: dr. Riegerj a, grofa Clam Henrika; Matuša, Tonerja, Adameka, Gregra, Samca, Nadhernya, in še druge. — Koliko vseh govornikov od desnice in levice na vrsto pride, ravnalo se bo po teku obravnav in ni mogoče naprej določiti, čuje se le toliko, da bode od desnice govorilo 5 do 6 govornikov in ravno toliko od levice. — Od strani kluba Coroninijevega govoril bo baje Coronini sam, morebiti nekako posredovaje, sicer pa bodeta oba Rusina in Schwegel, kakor čujemo, glasovali za predlog, laški udje pa, ako bodo navzoči, proti, mogoče je pa, da se ze-dinijo za posredovalni predlog.
Misli se, da bode za glavnega govornika desnice zbran dr. Hausner. Za razpravo pri Herbstovem predlogu vpisani so govorniki:
z a:                              proti:
Meissler,                         Trojan,
Kraus,                              Kusy;
Alter,                            Hevera,
Menger,                            Janza,
Maag,                            Vasaty-,
Lustkandl,                     Fanderlik,
Wiedersperg. Kolikor se danes  more  prevdariti,  končan  bode dnevni red prve seje   s predlogom Wurmbrand-Herb-stovem vred v vsakodnevnih sejah tekočega tedna.
G-lede predloga Wurmbrand-ovega čuje se, da se bode stavil predlog na vtemeljen prehod k dnevnemu redu z ozirom na to, da po § 11. lit. m. volilnega reda za državni zbor sklepanje o postavah za izvrševanje državnih temeljnih postav ne spada v področje državnega zbora. Drugič pa z ozirom na sedajni dejanski stan, po katerem nemščina v državi gotovo ni na stran potisnjena.
O prvi današni seji državnega zbora morem danes podati sledeč posnetek. Navzoči so skoraj vsi državni poslanci, tudi novo izvoljeni poslanci, S aim, Dobfenski, Dresler namesto odstopivših knezov Jurij in Ferdinand Lobkovic in barona Pfeil prišli so že v zbornico in so obljubili, ravno tako levičarska poslanca iz moravskega velikega posestva.
Pri otvorjenji zborovanja spominjal se je med drugim predsednik dr. Smolka med tem časom umrlega štajarskega poslanca Miha Hermana. Na dalje odgovoril je minister Dunajevsky na interpelacijo zarad postave o povračanji preveč plačanega zemljišnega davka. — Minister baron P raž a k odgovoril je potem tudi na štiri interpelacije spadajoče v njegovo področje, na eno zarad sostavljanja imenika porotnikov, na dve menj pomenljivi, pa tudi na ono za nas Slovence prav pomenljivi, zarad sodnijskega ad-junkta Rotschadel-a v Šmarji na Štajarskem.
Minister omenja v svojem odgovoru, da je zvedel; kaj se je godilo pri občnem zboru šmarijske podružnice nemškega „Schulvereina" pri razobešeni nemški črno-rudeče - zlato - rumeni zastavi, kako je govoril predsednik nemške podružnice RothschadL Predsednik šta-jarske deželne višje sodnije dal je po naročilu ministrovem te dogodbe preiskati in preiskava potrdila je vsa poročila, katera so se prej objavila zarad vedenja pristava Rothschadel-a. Naročena je bila zato zoper njega disciplinarna preiskava, — pa disciplinarni senat graške nadsodnije izrekel se je, da v naređenih  činih
30
ne najde povoda za disciplinarno preiskavo. Vkljub temu pa si je minister štel v svojo dolžnost, z ozirom na to, da mu je po postavi skrbeti za dobro sodnijsko upravo, ne dopustiti, da bi bil sodnijski uradnik načelnik nemškega Schulverein-a, ker ima kot sodnik dan za dnevom opraviti s strankami, o njih tožbah soditi in bi se naravno moralo krhati zaupanje v nepristransko postopanje takega uradnika, ako bi na čelu stal društvu, katero gotovo dela za nemško-narodne namene, ako bi se to tudi ne imenovalo politično društvo, in to v okraji šmarjiskem, kjer biva poleg 18000 Slovencev samo 85 Nemcev po zadnjem ljudskem številjenji. Minister imel bi bil pravico po disciplinarni postavi, Rothschadel-na premestiti, to toliko bolj, ker ne spada v vrsto samostojnih sodnikov, ampak je le pomočni sodnijski uradnik. Pa minister ga ni hotel premestiti, tudi mu ni prišlo na misel prepovedati mu še dalje ostati ud Schulverei-nov, ampak ravnal je proti njemu gotovo po najmečjem načinu s tem, daje potom predsedništva nađsodnije graške naročil, da naj Rothschadel odloži onega društva pred-sedništvo. Konečno zagotovlja minister, da bi on v enakih slučajih družili krajev prav tako postopal ne glede na narodnost zastopano  v dotičnem  okraji.
Ta odgovor pozdravila je desnica, katera je z veliko pozornostjo spremljala odgovor ministrov, z živahnimi „pravo"-klici."
Nadalje prebral je zapisnikar one prošnje, katere so med tem došle pređsedništvu in konečno prebere se še interpelacija Chlumeckija in drugov v zadevah centralizacije državnih železnic.
Po tem še le prišla je na vrsto razprava o dnevnem redu, in to v prvi vrsti: predlog dunajskega poslanca S t eu del-a, da bi se dovolilo na Dunaji prostovoljno sožiganje mrliče v.
Steudel govoril ni obširno, tudi ni povedal ničesar o tej zadevi, česar bi ne bil uže bral vsakdo v časnikih, kdor se je brigal kaj za to vprašanje in za govor njegov se tudi niso brigali ne poslanci ne poslušalci.
Proti predlogu oglasil se je k besedi poslanec dekan pl. Pfliigel, kateri je v blizo pol ure trajajočem, prav dobrem govoru naglašal, sklicevaje se na avtoritete zdravniške, da pokopališča, kakoršna imamo, ako se pri njih ravna po dotičnih naredbah, niso nikakor splošnemu zdravju škodljiva, temveč nasprotno, da bi bilo sožiganje mrličev v tem oziru gotovo bolj nevarno. Tudi stroški sožiganja so v primeri pokopavanja mnogo veči, in v dokaz nepripravnosti takega ravnanja z mrliči sklicuje se na to, da je v Goti, kjer je gotovo izobraženost zelo velika in kjer imajo uže več let dragoceno pripravo za sožiganje mrličev — do zdaj bilo je sožganih samo 120 mrličev — število sožiganj pa pada od leta do leta bolj in to enako v nemški Goti, kakor v Zurichu, Milanu in druzih laških mestih.
Srečno pa je naglašal govornik tudi versko stališče katoličanov s tem, da je omenjal odločno protivenje vseh vernih katoličanov zoper to napravo , katero je rodilo leto revolucijsko 1848. po onih krogih, ki so tajili Boga, tajili neumrjočnost človeške duše, tajili zvezo med tem življenjem in večnostjo, in si prizadevali, odpraviti ča-stenje spomina naših rajnkih in molitev za rajnke. — Govor Pfliigelnov sprejela je desnica z glasno pohvalo in mnogo poslancev čestitalo mu je pri dokončanem govoru.
Za Pfliigelnom govorili so še za Steudelnov predlog dr. Rozer (zdravnik) in tržaški Burgstaller sklicaje se na danes izročeno prošnjo mestnega zbora tržaškega, da bi se sožiganje mrličev dovolilo tudi za Trst, ne da bi bil govornik povedal več, kakor kratek, suhoparen posnetek izročene tržaške prošnje.
Potem oddal se je predlog posebnemu odseku, za kar so glasovali tudi nekateri Galicijani vsled sklepa klubovega.
K drugi točki dnevnega reda, predlogu poslanca Rich ter j a zarad o m ej en j a eksekucije premakljivega imetja govoril je Richter sam skoraj celo uro in za njim Wiesenburg, kakor je bilo videti, vsled nezadovoljnosti njegovih demokratičnih dunajskih volilcev.
Po tem bil je predlog Richterjev oddan pravnemu odseku, za kar so glasovale vse stranke zbornice. — Ker je bila po teh razpravah ura uže precej pozna — čez dve — sklenila se je seja. — Jutri ima budgetni odsek rešiti več nujnih reči in ima v ta namen sejo ob 11. uri dopoldne.
Prihodnja seja bo zato v četrtek ob 11. uri zjutraj^ v kateri bodo   prva  branja   danes   razdeljenih vladinih predlogov in potem predlog Wurmbrandov in predlog Herbstov.
Prvi govornik proti predlogu Wurmbrandovem bo grof Hohenwarth. — Koncem seje prebral se je predlog vladin zarad prevzetja Franc-Jožefove in Rudolfove železnice v državno last.
Iz Gorice 18. jan. — O občnem zboru političnega društva „Sloga", ki je včeraj zboroval tukaj, priobčuje „Soča" sledeče poročilo:
„Na povabilo, ki je bilo razglašeno v dveh zadnjih številkah našega lista, sešlo se je včeraj ob 11. uri toliko društvenikov „Sloge" v prostorih podpornega društva, da je mogel predsednik g. vitez dr. Tonkli kmalu po določeni uri odpreti zborovanje. Društvenikov se je bilo nabralo do 40; vlada ni bila zastopana. Prvi spregovori predsednik, pozdravi navzoče ter izrazi svoje veselje, da so se društveniki v obilnem številu sešli k občnemu zboru. Na to poročal je društveni tajnik, gosp; vodja Povše, o društvenem delovanji preteklega leta. omenil je vladine odloke na peticije lanskega občnega zbora za vpeljavo posebnega tečaja za vrtnarice na c. k. učiteljskem izobraževališči v Gorici in za ustanovljenje otroškega kot vadnega vrta na istem učilišči ter za vpeljavo slovenskega kot učnega jezika za Slovence na državnih ljudskih in srednjih šolah goriških. Poročal je, kako je odbor izvršil od lanskega občnega zbora dano mu nalogo za napravo slovenskega otroškega vrta in za ustanovljenje „Ljudske posojilnice" v Gorici. Omenil je društveno delovanje pri lanskih volitvah v deželni zbor, peticijo za vpeljavo posebne sodnije v Brdih, na katero ni še odgovora, in kaj je storil odbor, da bi se društvo razširilo in utrdilo. Poročilo bilo je sprejeto enoglasno in z občnim potrjevanjem.
Na to je poročal društveni denarničar, deželni ra-čunar gosp. Andrej Jeglič, o dohodkih in stroških društva in njegovega otroškega vrta v preteklem letu. Iz obeh računov se spozna, da je odbor lani dobro gospodaril. Prebereta in sprejmeta se proračuna društva in vrta za tekoče leto 1884. Kot pregledovalci društvenih računov se izvolijo na predsednikov predlog gg, mejni grof Anton Obizza, Jožef Ivančič in J. Grbec.
Na to pridejo razne peticije na dnevni red. Prva se prebere ona, ki prosi visoko c. kr. vlado, naj bi predložila deželnemu zboru goriškemu načrt postave za deželni kulturni svet, o katerem smo zadnjič poročali. Peticija priznava in poudarja hvalevredno prizadevanje sedanjega predsedništva c. k. družbe, da bi se za kmetijski razvoj vse dežele enakomerno skrbelo, kolikor pripušča sedanja društvena uravnava, poudarja pa in dokazuje, da na mnogo strani bi deželni kulturni svet bolje ugajal kmetijskim potrebam. Nasvetovana peticija se sprejme enoglasno brez razgovora.
31
Potem pride v razpravo peticija za sistematično (po načrtu urejeno) ravnenje in širjenje koroške ceste ob Soči. Opisana je važnost te ceste v kupčijskem, gospodarskem in vojskinem oziru. Našteta so mesta, na katerih potrebuje cesta ali širjenja zaradi prevelike ožine, ali zravnenja zaradi strmih klancev ali mostov, zaradi potokov, ki tečejo čez cesto. Peticija se je sprejela z občnim pritrjevanjem enoglasno. Izražena je bila želja, naj bi se prosilo tudi za popravo državne ceste iz Gorice v Ajdovščino. Prošnja se je priznala kot opravičena, ali sklepanje o tej stvari je bilo odloženo za drugo leto, ko bo podpora za cesto po soški dolini zagotovljena.
Tretja peticija opisuje narodnostne razmere v goriškem mestu glede poduka in odgoje ter prosi z ozirom na to, da obstoječi slovenski otroški vrt bi mogel služiti kot vladni vrt gojenkam c. kr. učiteljskega izobra-ževališča v Gorici, in oziroma na to, da Slovenci plačujejo uže tako za občinske italijanske otroške vrte, naj bi visoka c. k. vlada blagovolila odločiti letno podporo za vzdrževanje obstoječega otroškega vrta in za ustanovljenje novih vrtov po potrebi, ter naj bi podelila imenovanemu vrtu v popolnenje njegove notranje oprave podobe nekaterih svetnikov in Njih Veličanstev. Peticija bila je sprejeta enoglasno, z glasnim pritrjevanjem in brez razgovora.
Med raznimi nasveti bil je na prvem mestu oni g. BI. Grče in tovarišev, s katerim se je naložilo društvenemu odboru, naj nabira v mestu potrebne date o slovenskih , šolski dolžnosti podvrženih otrocih ter naj predlaga prihodnjemu občnemu zboru, ki naj se še med letom skliče, sredstva, po katerih bi se goriškim zapuščenim slovenskim otrokom priskrbel potrebni poduk. Mejni grof Anton Obizzi menil je, naj bi se dotična prošnja na primerno mesto uže pri tem zboru sprejela. Ker zbor ni imel pred sabo potrebnih dat, obveljal je predlog g. Grče, ki je bil enoglasno sprejet.
Društvenik g. Kerševani stavil je predlog, naj se naroči društvenemu odboru, da bo skrbel 1. za postavljenje pušic po različnih občinah, v katere bi se nabirali doneski za narodne šole, 2. za odpravljenje nevarnega ovinka na šempeterski cesti pred ondašnjo župnijsko cerkvijo, 3. za odpravo mitnice pri vrtovinskem mostu.   Predlogi se sprejmejo brez ugovora.
Ker ni nikdo stavil druzega predloga, pretrgal je predsednik zbor za nekaj časa, da so se društveniki pogovorili zarad volitve. Ko se zbor zopet odpre, voli se na predlog g. BI. Grče z vsklikom za predsednika vitez dr. Tonkli, ki se s kratkimi pa jedrnatimi besedami zahvali za izkazano čast. Na to se volijo na predlog istega gospoda vsklikom vsi lanski odborniki zopet, le gosp. dekan Cibič je nov. Odborniki so: dr. Al. Rojic, dr. N. Tonkli, dr. Gregorčič, Anton Cibič, Andrej Jeglič, Franc Povše, Peter Kobal, Andrej Kocijančič , Jožef Nanut. Namestniki so bili izbrani gg.: Ignacij Kovačič, Jožef Bajec, Silvester Cigoj, Franc Hmeljak, Vinko Zega. Na predlog g. BI. Grče izreče zbor svoje zaupanje in zahvalo bivšemu g. predsedniku in celemu odboru. S trikratnim navdušenim živio-klicem na Njegovo Veličanstvo, presvitlega cesarja, sklenjen je bil občni zbor. V odborovi seji, ki je bila koj po obenem zboru, izvolil je odbor izmed sebe podpredsednika dr. Gregorčiča, tajnika Fr. Povšeta, denarničarja Andr. Jegliča."
Z Dobrove 21. jan. (Občni zbor bralnega društva in druzega nekaj.) Včeraj zbrali so se po krščanskem nauku udje tukajšnjega bralnega društva v redni letni občni zbor. Predsednik društva dr. Poki u kar omenjal je v obširnem govoru dogodeb preteklega leta enako glede na dobrovsko občino, vso deželo, pa segajo tudi še po širjem svetu. — Omenjal pa je tudi  še marsikaj glede
delovanja  bralnega  društva in   občine  potrebnega  za prihodnost.
Omenjal je, da je tudi mlajšim ljudem v odločenih urah treba dati priliko, da dohajajo v bralno društvo in da se deloma podučujejo, deloma pa se jim berejo pod-učne povesti uže posebno zato, da ne zahajajo po dru-zih napačnih potih, kjer se ne navadijo nič prida in po pijančevanji pridejo celo do  pretepov in ubojev.
Sploh, omenjal je govornik, naj udje bralnega društva vplivajo na to, da se tukajšnja ljudska šola razširi v dvorazrednico, za kar bi se s primeroma malimi stroški dali priskrbeti potrebni prostori; potem se bo mladina bolj izdatno podučevala in le s podukom skrbimo za boljšo prihodnost. To nam prav živo kažejo skušnje, ki so vsakemu znane: kdor zna samo kmeto-vati, pa druzega nič, zasluži si po 150 gold, na leto, človek pa, ki se je kaj učil v šoli in potem rokodelstva, zasluži si vsaj po trikrat in večkrat toliko, ako ostane tudi prost rokodelec.
Dalje omenja govornik potrebe, da se ravno tukaj na vso moč širi in zboljšava sadjereja , ker je kraj za sadjerejo ugoden, trg ljubljanski pa tudi čisto blizo.
Govornik priporoča dalje v mokrih legah ob Gra-dašici in Sujci poprijeti se vrboreje, katera nam odpre zopet po pletenji vsakovrstnih korb , posebno za sicer slabo porabljene zimske večere mnogo postranskega zaslužka. Govornik priskrbel bo potrebnih vrbovih sadik in potem se naprosi še človek izurjen v pletenji korb, kateri bode podučeval nekoliko zimskega časa mlajše ljudi, ki se v kratkem času navadijo tega dela, to bo doseči toliko lože, ako se napravi v Ljubljani po obljubi naučnega ministra res v kratkem šola za izdelavanje vsakovrstne lesenine.
Pri omenjanji takih predmetov glasili so se različni udje in vsak povedal je svoje mnenje. Tudi o cestah tekel je razgovor, konečno omenjal je predsednik na kratko dogodeb preteklega leta v naši deželi, svečanosti 6001etnice, zborovanja deželnega zbora in konečno tudi nekaterih pogodeb po vnanjem širokem svetu.
Koncem 2 uri trajajočega zborovanja vršila se je volitev novega društvenega odbora in soglasno bil je izvoljen za predsednika dr. P oklu kar, za podpredsednika župnik Jernej Bab ni k, za tajnika in blagajnika pa učitelj Peter Cebin.
Novega Vam sicer pomenljivega nimam poročati, razun daje žalibog tudi letos pri nas Štefanji dan prejel svojo žrtev: v Brezji ubili so neposajeni rogovileži pridnega mladenča, katerega so šiloma iz hiše privlekli na prosto in ga tam razbili do mrtvega; uboja krivo je, kakor navadno, prokleto žganje!
Sicer je za zimska dela ugodno, samo bolezen davi ca se je pokazala tu in tam; v eni hiši zadušila je nad 20 let starega pridnega mladenča (Brkčovega), zbolela sta tudi dva odrastla brata njegova in mati, eden bratov je uže okreval, drug pa še ni iz nevarnosti. — Žganje, žganje je naj veča nesreča našega kraja!
iz Ljubljane.
I         -j- Anton Žuža,   dekan in častni kanonik v H
1 Laškem Trgu, izgleden duhoven in eden najiskre- II I nejših narodnjakov, sklenil je dne 18. t. m. svoje I I blago življenje po kratki bolezni v častitljivi sta- I I rosti 84. let. Slovesen in sijajen pogreb njegov bil |J 1 je preteklo nedeljo popoludne ob 3, uri. — Naj v i I miru počiva in večen ohranimo spomin rodoljubu, I I čegar ime bo vedno ostalo uvršteno med prvimi H rodoljubi slovenskega naroda!
32
— (Baron Winkler), deželni predsednik, vrnil se je včeraj zjutraj iz Dunaja, kjer se je v imenu dežele kranjske vdeležil obravnav z ogersko vlado zarad vte-lesenja Zumberska in Marindola k deželi kranjski.
—  (Državni poslanci slovenski) podali so se večidel v pondeljek k zborovanju na Dunaj; pri včerajšnji seji navzoči so bili vsi.
—  (Občni zbor kmetijske družbe), v katerem bo volitev društvenega tajnika in še dveh odbornikov, bo danes teden, 30. januarija, ob 9. uri zjutraj v mestni dvorani ljubljanski. — Mi opozorujemo gospode družbenike, da se zanesljivo vdeleže zborovanja v obilnem številu in točno ob 9. uri, ker znano je, da se je zadnjega zborovanja vdeležilo toliko izredno število pristašev Deschmann-Schreyevih, da se je zapretila izvolitev tajnika in pa mnogoletnih udov glavnega odbora dr. Po-klukarja in Fr. Ks. Souvana starejega. — Opozorujemo pa tudi še vse gospode družbenike, da naj zanesljivo ostanejo v zboru vsaj toliko časa, dokler se ne razglasi izid volitev.
—  (Gosp. Alojzij Poljdnec), odvetniški koncipijent, katerega je deželni zbor kranjski v prvi vrsti priporočil vladi za oskrbnika prisilne delavnice naše, imenoval je minister notranjih zadev za oskrbnika imenovane delavnice. — To je dokaz , da tudi vlado vodijo samo srečna načela pri oddajanji tako važne službe, kakor je narodna večina deželnega zbora pri svojem predlogu gledala pred vsem na sposobnost in zaupljivost prosilcev. — Kako bi bila neki zadovoljna danes „sku-šena" poslanca Deschmann in Schrey, ako bi se bila večina zborova vdala v to, kar sta ona s toliko zgovornostjo priporočala?
—  (Požar.) Preteklo soboto zjutraj ob 3. uri naznanil je trikratni strel topa iz ljubljanskega grada ogenj. Vnela se je streha hiš. št. 9. v št. Florijanskih ulicah. Požarna straža udušila je kmalu ogenj, prišel je zraven tudi mestni župan Grasselli.
(Sv. Pavla semenj) je bil imeniten posebno zavoljo množine goveje živine, ktere je bilo prignane čez 1800 glav — število, kakoršnega nihče ne pomni. Pri vsem tem je bila živina draga, kakor malokdaj, najdražje so jo plačevali tuji kupci iz Bavarskega in Tirolskega. Tudi konj je bilo veliko in lepih, šli so večidel v Istro in na Laško. Prešiče, kterih je bilo tudi precej, pokupili so domači, koroški in bavarski mesarji. To naj bo migljej kmetom, za kaj jim je najlajše denar dobiti. — Druga kupčija ni bila posebno živahna.
—  („Zlata Praha"), v resnici lepo vredovan list z umetno izdelanimi izvirnimi podobami, izhaja vsak teden enkrat in velja na leto samo 9 gold. — Večim našim čitalnicam in pa gospodom, ki se hočejo uriti v češčini in pa prijateljem lepih lesorezov živo priporočamo enako zanimivo kakor lepo „Zlato Prago".
—   (Konstitucijonalno društvo ljubljansko) zborovalo je, kakor nam nazuanjajo telegrami včerajšnjih dunajskih listov, pretekli pondeljek pod predsedstvom dr. Ad. Schafferja, po predlogu dr. Suppana pa se je izreklo „združeni levici" državnega zbora zaupanje. — Čudno to! Vsako leto tista pesem. — Čujemo, da se namerava „združena levica" pritožiti čez tako monotonijo.