OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU ★
Izvršujemo vsakovrstno tiskovine
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
Commercial Printing of All Kinds
VOL. XXXVI.—LETO XXXVI.
CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONEDELJEK), JULY 6, 1953
ŠTEVILKA (NUMBER) 132

ALOJZIJA TURK
Po kratki in mučni bolezni je preminila v soboto zjutraj Aloj-Turk, rojena Medved, p. d. Mežnarjeva iz Gombišče. Stara je bila 63 let ter je bila doma iz Vida pri Stični na Dolenj-odkoder je prišla v Ame-riko pred 50 leti. Bila je članica društva Zarja svobode št. 93 podr. št. 73 SŽZ in Oltar-društva fare sv. Juda.
Tukaj zapušča žalujočega so-Johna, sinova John in Jo-®®Ph, hčer Mrs. Louise Epley, ^'^uke in vnukinje, bratranca Anton Medved v Collinwoodu in ^Gstrično Mrs. Mary Gross v Geneva, O., v» starem kraju pa.
brate: Ignaca, Antona in Alojza. Pogreb se vrši v torek zjutraj ob 9. uri iz hiše žalosti 22715 Vera St., Warrensville ^Gights, pod vodstvom Louis ^erfolia pogrebnega zavoda v cerkev sv. Juda na Richmond ob 9.30 uri ter nato na pokopališče Calvary.
*
%ABY GRAINER
V petek zjutraj ob 9.45 uri je preminila po težki bolezni Mary Grainer, rojena, Perušek, stanujoča pri hčeri na 440 E. 157 St.
je bilji iz Podklanc., y-koder je prišla v Ameriko leta 1900. Bila je članica društva Hr-^'^tska sloboda št. 235 HBZ in Oltarnega društva Marije Vne-kovzete. Soprog Charles je umrl ^ maju 1. 1952, sin Joseph pa je Zgubil svoje življenje v službi (domovine'leta 1943.
Tukaj zapušča sina Charles, hčeri Mrs. Mary Kocjan in Mrs. Anne Tews, pri kateri je stano-^'&la, pet vnukov, tri sestre Mrs. Jennie Bartol, Mrs. Frances Arko ter Angelo Perušek v Aurora, Minn., brata Antona v ^ly, Minn., in v stari domovini brata Franc. Pogreb se vrši v ^orek zjutraj ob 9.30 uri iz Grdi-*^ovega Lake Shore pogrebnega Zavoda, 17002 Lake Shore Blvd., ^ cerkev Marije Vnebovzete in
'^ato na pokopališče sv. Pavla.
*
MATT HORVAT
Snoči je umrl po mučni štiriletni bolezni na svojem domu Matt Horvat, stanujoč na 757 232 St. Doma je bil iz kotor-k Riba v Medjumurju, odkoder je prišel v Ameriko leta 1910. Delal je 32 let pri Cleveland 1\vi8t Drill Co., zadnja štiri leta Pa je bil doma radi bolezni. Dru-je bivala 22 let na Darwin Ave., odkoder se je preselila na ®edanji naslov pred tremi leti.
Tukaj zapušča soprogo Doro, dojena Mihalich, pet otrok: ®teve, Joseph, Amelia, Louis in William, šest vnukov, tri sestre Pa v stari domovini. Pogre^ se ^rši iz Grdinovega Lake Shore Pogrebnega zavoda, 17002 Lake
Shore Blvd.	% "j f'
#
^ARV JERNEJCIC
Preminila je v soBoto popol-Mary Jernejčič, rojena Cot-^an, stanujoča na 4021 E. 146 St. Tukaj zapušča soproga franka, otroke: Mrs. Mary Ya-Ker, Mrs. Ann Dular, Frank ml., ^arl, Mrs. Helen Bavec, Mrs. Sylvia Holan, Henry J., Mrs. Gertrude Vovk in Mrs. Clara Swegle, brata Val Cotman in (Dalje na 2. strani)

ZA RAZŠIRJANJE SOCIALNEGA ZAVAROVANJA!
WASHINGTON, 5. julija—Organizirano delavstvo in druge organizacije, ki se pečajo s socialno politiko, so predložile tajništvu za delo načrt, kako razširiti in zbolj-šati socialno zavarovanje. Načrt podpirajo tudi demokrat je tako v senatu, kakor v spodnji zbornici.
Glavne zahteve so naslednje:
Socialno zavarovanje naj se razširi na vse zaposlene ljudi,
ki niso še sedaj zavarovani. V socialno zavavovanje naj se vključjio tudi farmarji in poljski delavci, javni nameščenci ter člani ameriške oborožene sile.
Zavarovanec naj prejema na mesec najmanj $200, kadar nastopi slučaj predviden po zakonu, da je delavec upravičen do pokojninskih, starostnih in drugih prejemkov. Te višje prejemke zahteva današnji standard življenja s povišanimi stroški preživljanja.
Načrt predvideva bolniško in zdravniško podporo, dalje pa podrobno urejuje slučaje če se delavec ponesreči pri delu. Načrt se peča s vprašanjem brezposelnosti in podporami za slučaj brezposelnosti.
Zanimivo je, da je v tajništvu za delo tudi načrt, (katerega so predložile ameriške gospodarske organizacije kot Trgovska zbornica, Zveza industrijcev in odbor, ki naj skrbi, da se v Ameriki izvaja ustavno življenje. Ti krogi hočejo nasprotno, če ne uničiti pa vsaj oslabiti dosedanjo socialno zakonodajo.
Zadržanje Eisenhowerja
Predsednik Eisenhower, tako se trdi iz Bele hiše, bo spopolnil urad tajništva za delo in imenoval nove podtajnike. Zanimivo pri tem je, da nobeden od pod-tajnikov, ki bi prišel v poštev na ta mesta, ne izhaja iz vrst delavske unije C.I.O. do katere je predsednik Eisenhowjer slej ko prej sovražno razpoložen.
Delavstvo in "železna zavesa"
Ameriško delavstvo organizirano v uniji A.F.L. je poslalo češkim delavcem potom radija Svobodna Evropa posebno poslanico, v kateri ameriški delavci poživljajo češke delavce, naj nadaljujejo borbo zoper komunistično tiranijo. Obenem pa Amerikanci Čehe zagotavljajo,
da bodo v njihovem boju uživali vso podporo Amerikancev.
Poslanica se podrobno peča z zadnjo češko valutno reformo, s katero je bila zmanjšana vrednost češke krone, s tem pa je bi lo češko delavstvo praktično ob vse dosedanje prihranke.
Cilji ameriškega delavstva
Za prihodnje leto vsaj pa za bližnjo bodočnost, si je delavstvo v Ameriki zastavilo tele cilje:
Soudeležbo pri narodni pro-
dukciji. Ta se veča na leto s kakimi 3%.
Tedenski delavnik naj znaša le 35 ur, pri tem pa se mezde ne smejo znižati.
Če ostanejo sedanje cene, bodo delavske zahteve po zvišanju mezd neizogibne.
Po Ameriki se mora izvesti splošna kontrola o višini mezd. Nižje mpzde kjer obstojajo, se morajo zvišati, da dosežejo stanje kot je v podjetjih z razmeroma višjimi mezdami. Torej tedenca zednačenja.
Taft-Hartleyev zakon se mora spremeniti. Ker med delavskimi unijami spričo doseženega sporazuma, da posamezne unije ne bodo tekmovale med seboj in pobijale druga drugo, bo unijam možno, da posvetijo vso skrb neorganiziranemu delavstvu in ga unijsko organizirajo.
Po Ameriki naj se nadalje izvrši splošno pregled o delavnih pogojih v podjetjih in rigorozno odpravijo pomanjkljivosti.
Ameriško delavstvo hoge imeti v kongresu prijatelje. Zato se bo aktivno udeležilo volitev leta 1954.
V mednarodni politiki bo šlo delavstva za ohranitvijo mh-u. Narodni obrambi pa ne bo odpovedalo svoje pomoči in se ne bo upiralo plačevanju davkov.
Kaj se lahko zgodi na Koreji
TOKIO, 5. julija—Zavezniške oblasti predvidevajo razne slučaje, ki se lahko pripetijo, če bi se sklenilo premirje proti volji Južnih Korejcev.
Južno Korejci znajo oprostiti še nadaljnih osem tisoč vojnih ujetnikov, Korejcev in Kitajcev, ki se še nahajajo v taboriščih. V smislu premirja se morajo čete na fronti umakniti za dva kilometra od demilitarizirane zone. Južni Korejci utegnejo odkloniti odstop, zavezniške čete pa napadati iz zasede kot gverilci. V južno korejskih pristaniščih znajo nastopiti stavke pri tovdrjanju in raztovarjanju zavezniških ladij.
Južno korejska vlada lahko prepove zavezniškim silam uporabo južno korejskih železnic. Policija bi prevzela splošno nadzorstvo nad javnim življenjem v južni Koreji. Skratka—nastopilo bi izjemno stanje in general Clark kot vrhovni zavezniški komandant bi bil prisiljen proglasiti nad deželo obsedno stanje.
Kako se je zapravljal državni denar
WASHINGTON, 5. julija — Posebna komisija vojaškega urada v senat u je preiskala poslovanje podjetja Kaiserja v Willow Run v Michiganu. Podjetje je imelo s federalnim obrambnim tajništvom pogodbo za dobavo letal, stroški pa so bili proračunani z $400,000,000. Federalna vlada je ukinila dobavne pogodbe s podjetjem Kaiser.
Komisija, ki je izvršila preiskavo, je prišla do zaključkov, ki mečejo čudno luč na to podjetje. Komisija trdi, da se je izplačalo
$517,395 raznim predstavnikom delavske unije, ki sploh niso bili zaposleni. Plačevalo se je nadurno delo, ki sploh ni bilo oprav Ijeno. Plače unijskim zastopni kom da so šle v bajne višine. Tako je eden od njih zaslužil na leto $17,000. Kako pa na splošno z delavstvom?
Komisija trdi, da je v podjetju dvakrat toliko delavstva, kot bi bilo potrebno. Komisija celo svetuje Kaiserju, naj gre v podjetja General Motors, pa se bo kaj naučil, kako se organizira delo v tovarni.
TISOČ DOLARJEV NAJ BI BILO DAVKA PROSTIH!
Sedaj velja, da je $600 letnih dohodkov izvzetih od vsakega obdavčenja.
Do 2. aprila 1948 je bilo pravilo, da $500 letnih dohodkov ni obdavčenih. Ko ' se je vsota dvignila na $600, je bil kongres mišljenja, da ta vsota odgovarja takratnim cenam življenjskim potrebščinam, da je primerna kot taka, katere naj se davek ne dotakne.
Demokrat Elliott iz Ala-bame je stavil predlog kongresu, da naj sprejme zakonsko določilo, po katerem bi bilo tisoč dolarjev letnih dohodkov prostih vsakega davka.
Velike spremembe v sovjetskem bloku; na vrsti sta Madžarska in Poljska
Afera na britanskem dvoru
Britansko časopisje javlja, da bo imel britanski dvor novo senzacijo, ker da je princezinja Marjeta, ki je stara 23 let, zaročena z navadnim Zemljanom pilotom Petrom Townsendom, ki je star 38 let. Townsend se je izkazal v zadnji svetovni vojni kot narodni heroj v obrambi britanskega otočja pred nemškimi napadi. Toda poleg tega, da ni plemenitega rodu, je Townsend tudi razporočen.
Britanski dvor je imeli veliko družinsko afero leta 1936, ko se je takratni britanski kralj Edward VIII. moral odpovedati prestolu radi njegovega razmerja z Ameiikanko' Sirnpsonovo. Pri tem ima vsakokratni vladar ali vladarica na britanskem prestolu važno besedo. Sedanja kraljica Elizabeta II. je izjavila, da svoji sestri Marjeti ne bo kalila njene sreče, pa naj se poroči s komurkoli.
DVA DNI PRAZNIKOV
Ameriški Varnostni svet ceni, da je bilo v zadnjih dveh dneh okrog 40 milijonov raznih avtomobilov n'a cestah. Prvega dne, na dan praznika 4. julija, je bilo 83 smrtnih žrtev, od teh 65 radi prometnih nesreč, 12 jih je utonilo, šest pa je zgubilo življenje radi drugih nezgod.
Bilanca žrtev obeh praznikov je okrog 400 mrtvih, 250 do 260 kot žrtve prometa, okrog 100 jih je utonilo pri kopanju.
Država Ohio beleži 23 smrtnih nesreč, mesto Cleveland sam pa na svojem teritoriju ena žrtev v osebi Williama Harrma, ki je stanoval na E. 33 St., 'kateri je bil povožen.
V	TEXASU MOLIJO ZA DEŽ
DALLAS, Tex., 5. julija—Danes so se po odredbi governerja Allana Shiversa vršile po državi verske svečanosti in molitve za dež. Texas ni imel že 58 dni nobenega dežja, zadnjih 45 dni pa je temperatura kazala redoma nad sto stopinj. Škoda, ki je do sedaj nastala po suši, se ceni že na $120,000,000.
Governer Shivers pravi, da se je storilo vse, kar je v človeški moči, da bi se olajšalo težko stanje, ki je nastalo po suši. Ta človeška pomoč in moč pa je odpovedala in naj se prebivalstvo zateče še k rešilni bilki—k molitvi.
V	bolnišnici
Mrs. Jane Gospodarich iz 14928 Sylvia Ave. se nahaja v Marymount bolnišnici, kjer jo prijateljice lahko obiščejo. Želimo ji, da bi se čimpreje zdrava vrnila na svoj dom.
NOVA VLADA NA MADŽARSKEM; UPORI NA POLJSKEM?
BUDIMPEŠTA, 5. julija—Dosedanji komunistični diktator in predsednik madžarske vlade Rakosi je odstopil. Novo vlado je sestavil protestant Imre Nagy, ki je napovedal velike notranje reforme in olajšanje notranjega režima. Zapadni zastopniki trdijo, da je spremembo na Madžarskem zahteval predsednik sovjetske vlade Georgij Malenkov, ker je bil Rakosi pristaš pokojnega Stalina.
Ti zapadni opazovalci tudi tr-'	^ ^
dijo, da so spremembe na Madžarskem v okviru splošne sovjetske nove politike pod vodstvom Malenkova. Malenkov je hotel preprečiti notranje nehiire na Madžarskem, da se ne bi ponovili slučaji kot so se dogodili na Češkoslovaškem, v Vzhodni Nemčiji in v zadnjem času na Poljskem.
Program nove vlade
Nagy je napovedal splošno olajšanje madžarskega političnega življenja. Industrializacija dežele se je pretiravala, posebno še,
ker Madžarska nima zadosti industrijskih surovin. Siljenje v industrializacijo naj _ preneha.
Kmetijstvo naj bo svobodno.
Nagy je trdil, da more madžarsko kmetijstvo prosperirati le,
če je na osnoyi posamičnega gospodarstva in privatne lastnine.
Ne sme se siliti kmete v kmetijske zadruge. Lista kulakov, to je bogatih kmetov, ki so bili zaznamovani kot taki, ki se upirajo kmetijskemu zadružništvu,
naj se odpravi. Nagy je priznal,
da je mnogo madžarskega polja neobdelanega.
Nagy je nadalje obljubil večjo svobodo v trgovini, notranji politiki, v delavskem in verskem vprašanju. Nagy se je nadalje obrnil ostro zoper dosedanjo politiko interniran ja in deportira-nia političnih nasprotnikov. Madžarom je obljubil višji standard življenja.
Upori tudi na Poljskem?
List "Sunday Telegraf," ki izhaja v zapadnem Berlinu, je objavil vesti iz Poljske, po katerih je prišlo v tej sovjetski zaveznici do velikih notranjih nemirov.
Nad prestolico Varšavo, provin-
cijo Šlezijo in nad mestom Kra-kovom je bilo proglašeno obsedno stanje, katerega je proglasil vojni minister Poljske ruski maršal Konstantin Rokosovski. Uprli so se delavci, študentje in poljski patrioti, katerim se je pridružil tudi del redne vojske. Uporniki zahtevajo odstop sedanje vlade, ki je pod komunističnim vplivom.
Poročilo navaja, da so uporniki uničili 17 tankov, v napadu pa uničili neki infanterijski oddelek redne vojske. V znani industrijski provinciji Šlezija je prišlo po tem poročilu do splošnih Stavk, ki so paralizirale gospodarsko življenje. Kakor na Poljskem in v Vzhodni Nemčiji, je tudi v tej provinciji po tem poročilu nastopilo vojaštvo, ki je uporabilo silo in je bilo več delavcev ubitih.
Imenovani list navaja, da je 29. junija prišlo v velikem mestu Krakovu do velikih manifestacij proti sedanji vladi, manifestacij pa se je udeležilo 300,000 oseb. Kakih 1,500 študentov je javno zahtevalo odstop vlade.
Dne 30. junija so uporniki vdrli v mestno hišo, kjer so eksekvirali nekaj znanih komunistov, večje število komunistov pa aretirali, zaprli in postavili pred posebno antikomunistično sodišče.
Poročilo javlja tudi značilno vest, da se poljsko orožništvo in policija, ki se v komunistični državi imenuje milicija, ni postavila na vladino stran, marveč se je delno pridružila upornikom ali pa je bila nevtralna in ni hotela poseči v nemire.
Ozadje teh uporov da je isto
kot zadnjih uporov v Vzhodni Nemčiji. Splošno nezadovoljstvo in odpor zoper sovjetsko nadzorstvo, ki je posebno značilno na Poljskem. Poljski vojni minister in totej član poljske vlade je ruski maršal Rokosovski. Na nemire na Poljskem so idejno vplivali nemiri v Vzhodni Nemčiji. Tudi tam so mesto poljskih oboroženih sil, kadar |je šlo za slučaje na nemško-poljski meji, morali vzpostaviti red in mir ruski vojaki.
*
50,000 aretiranih
BERLIN, 5. julija—Vzhodno-nemška vlada, ki je pod ruskim vplivom, je priznala, da je bilo v Vzhodni Nemčiji ob zadnjih nemirih aretiranih 50,000 ljudi. Poročilo tudi trdi, da so nekateri od aretiranih bili že izpuščeni.
Iz Romunije se poroča, da se režim boji nemirov. Radi tega je pohitel z razdeljevanjem večjih obrokov, ker ljudstvo strada.
PRED SESTANKOM 'TREH'
WASHINGTON, 5. julija — Prifiodnji petek se sestanejo v Washingtonu zunanji ministri Velike Britanije, Francije in ameriški državni tajnik. Glavna točka dnevnega reda teh posvetovanj bo vprašanje Nemčije in Indokine. Razumljivo, da tudi vprašanje Koreje.
Veliko Britanijo bo v odsotnosti Anthonya Edena, ki je na dkrevanju, zastopal lord Salis-Ijury, Francijo pa njen zunanji minister Georges Bidault.
Konferenca je važna radi tega, ker se vrši ravno v dneh, ko v nekaterih sovjetskih satelitskih državah še trajajo nemiri, drugod pa so bili v kvri zadušeni. Kancler zapadno nemške vlade se je ob priliki 'nemirov v Vzhodni Nemčiji osebno obrnil na Ameriko, Veliko Britanijo in Francijo s prošnjo, da izrabijo položaj v Vzhodni Nemčiji in storijo vse, da pride do združene Nemčije. Britanski ministrski predsednik Winston Churchill je na ta poziv že odgovoril in se osebno zavzel za združeno Nemčijo.
Pri tem bo zanimiva vloga Francije. O francoskem zuna-
njem ministru Georgesu Bi-daultu je poznano, da je hud francoski nacionalist, ki Nemcem ne zaupa. Nemčija ima v ameriškem državnem tajništvu velikega prijatelja v osebi John Foster Dullesa.
Francija je zainteresirana na Indokini. Doma v Franciji so se pojavili celo glasovi, naj se Francija umakne iz Indokine in posveti večje skrbi domači politiki ter na ta način pridobi večjo veljavo v Evropi, kjer je bila po drugi svetovni vojni potisnjena v ozadje sedaj le še kot država druge vrste. Ta francoska struja pa nima zaslombe v uradni Ameriki, ki bi videla v francoskem umiku iz Indokine zmago komunizma v tem važnem kotu južno vzhodne Azije. V Indokini se je položaj poostril radi tega, ker je kralj pokrajine Cambodia, ki je sestavni del Indokine, zahteval za svojo deželo popolno neodvisnost in začel z osvobodilnim gibanjem zoper francosko koloni jalno oblast. Francija bo glede Indokine ponovila staro zahtevo, da ji Amerika izdatno pomaga z vojaško pomočjo.
Vzpored mladine krožkov SNPJ
Na praznik Četrtega julija so imeli mladinski krožki SNPJ iz Clevelanda na izletniških prostorih omenjene organizacije svoj poseben dan. Podan je bil mičen program z zanimivimi pevskimi, godbenimi in plesnimi točkami. Svoje naraščaje so poslala tudi nekatera društva iz Pennsylvanije.
Poglavitna atrakcija dneva je bila Florence Siskovich, go-jenka glasbenega konservatori-ja v Bostonu. Ona je vzpored otvorila z ameriško narodno himno in nastopila je med vzpo-redom, in sicer z eno slovensko narodno pesmijo in arijami iz oper "Rigoletto^' in "Lakme." Ker se je program vršil na prostem in je bila torej neizogibna amplifikacija z zvočniki in je tudi motil šum stoječega poslušalstva, je objektivna sodba več ali manj otežkočena. Kljub tem okoliščinam pa se more reči, da poseda mlada pevka lep in zvo-nak sopran koloraturne barve širokega obsega in da poje z lahkoto naravne pevke. In kar ni nič manj važno—njen nastop je siguren, naraven in prost nepotrebnih manerizmov. Na kratko rečeno. Miss Siskovich je podala dokaz talenta in dobre šole.
Kratko je spregovoril na prireditvi mladinski direktor SNPJ Michael Vrhovnik iz Chicaga. Program je vodil Cam Zarnick.
Fnlervencija Indije
NEW DELHI, 5. julija — Vladna indijska stranka, ki se imenuje kongresna stranka in katero vodi Nehru, je sprejela resolucijo, da naj se skliče radi dogodkov na Koreji, izredno zasedanje Združenih narodov. Istočasno resolucija obsoja politični nastop južnokorejskega predsednika Rheeja.
Zaroka
Zaročila sta se Miss Florence Hribar, hčerka poznanih Mr. in Mrs. Frank Hribar, Highland Rd., in Mr. Ralph Zupančič, sin Mr. in Mrs. Frank Zupančič, 1229 E. 74 St. Poroka se vrši 7. novembra. Bilo srečno!
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
it
ENAKOPRAVNOST

Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 1231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HEnderson 1-5311 — HEndaison 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—CCENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto)_
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
.$10.00 - 6.00 - 4.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države); For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za Best mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
-$12.00 - 7.00 _ 4.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
104
WEEK-END!
(Z obiska v Kanadi)
Ce pogledamo v slovar in iščemo po^ien te besede, najdemo tole razlago: konec tedna od sobote opoldne do ponedeljka opoldne. Ameriška razlaga je tudi ta—od sobote opoldne ali od petka zvečer do pondeljka. Hkrati pa te razlage dodajajo, da so s praznovanjem nedela združene tudi domače družbe, ki jih z angleško besedo označujemo s party. Nedvojbeno je tako beseda, kakor pomen angleškega izvora. Tudi tisti, ki so izven Anglije na vseh mogočih kontinentih slišali izraz week-end, so razumeli pod to besedo neke počitnice, čeprav vsebine niso razumeli. Angleži jo razumejo, ker so si jo izbojevali. Poj m sam pa ni navezan samo na delovnega človeka, kakor ga mi smatramo v običajnem smislu, marveč je zvezan s celotno družbo, ki končno tvori narod in državo. Weekend!
Zanimivo je, da se angleški svet tega načela week-enda strogo drži, pa naj se nahaja kjerkoli. Kaj pa tiči za tem izrazom? Mi bomo našli vsebino, če na kratko povda-rimo veličino osebnosti. Delaj, toda delaj, dokler je potrebno. V tem delu radi materialnih koristi pa je končno potrebno neko razdobje, neki čas, ki naj bo posvečen ravno osebnosti. Ne kakor "predaj se vetrom naj gre kamor hoče," nasprotno, "da mornar, ko je najvišji dan (torej ko gre za to, kam naj življenska ladja pristane) izmeri daljo in nebeško stran," z drugimi besedami—življenje mora imeti samo ob sebi neki smisel. Ne radi dela, marveč pametno delo radi življenja.
V	modernem delavskem gibanju ste znani imeni dveh Nemcev židovskega rodu—Karla Marxa in Friderika La-ssalle. Karol Marx je živel končno tudi v Londonu, kjer je končal svoje delo Kapital. To delo je sveto pismo za vse socialno demokratske in komunistične stranke sveta. La-salle je istotako živel v Angliji in tam spisal delo "Položaj delavnega ljudstva v Angliji," ki je bilo poleg Marxo-vegq Kapitala osnovna podlaga za moderno delavsko gibanje. Oba sta predvidevala veliko socialno revolucijo v Angliji, nato pa v Nemčiji. Oba sta se zmotila tako glede Anglije, kakor tudi glede Nemčije. Nas zanima v prvi vrsti Anglija in z njo v zvezi razmišljanje ^o angleškem delavstvu, o angleškem pojmovanju dela in življenja. Week-end!
V	Kanadi pravijo, da naj bi bil standard življenja kakih 50, če ne 100 let za ameriškim standardom življenja. V resnici občutiš veliko razliko, ko prestopiš kanadsko ameriška tla. Na ameriški strani absolutna svoboda, tudi v tem, da mečeš odpadke kambrkoli hočeš, na kanadski strani mirnejše in bolj redno življenje. Toda vprašanje je glavno v tem: Kakšna je vsebina vsega tega pojmovanja o življenju?
Pripomba; Soustvaritelj Amerike Aleksander Hamilton je bil velik toda konservativni človek. Njegovo pojmovanje o bodoči Ameriki je bilo bistveno v nasprotju s pojmovanjem večjega revolucionarja Tomaža Jeffer-sona. Po Kanadi zastonj iščeš mesto, ki bi nosilo ime Jefferson, enako ne ime Lincoln. Hamiltona so Angleži kot konservativca in angleškega prijatelja ovekovečili s tem, da so krstili po njem mes^, ki je važno v življenju južne Kanade, s Hamilton. Torej neka nit konservativizma. Ta nit se pokaže v kanadskem življenju, tudi v vsakdanjem življenju delavstva. Končno je nekdo prišel v Kanado iz starega kraja katerekoli države že z namenom, da ši pridobi premoženje, da zasluži dolarje ob vsaki priliki. Ce je nadurno delo, če dela ob sobotah, magari tudi ob nedeljah, je vesel. Angleško pojmovanje o week-endu, s polno vsebino te besede, pa je to, da naj bo človek kot posameznik in kot član družbe v svesti si velike socialne pridobitve, ki znači tudi dostojanstvo človeka, da življenje ni radi enega ali drugega dolarja, angleškega funta sterlinga, marveč, da je osebnost, ki rabi gotove dni izključno posvečene samo osebnosti, več kakor vse drugo. Zato anglosaksonska rasa sicer dela, se pa dvigne iz gole materialnosti in obrne nekaj dni in časa v tednu pogled v svojo notranjost. Weekend!
Kanada je soseda Združenih držav severne Amerike, kjer za nadurno delo, vki je plačano boljše, skoraj vsakdo zagrabi. Ali ne bi rekli—dolar radi dolarja? Kdo se bo y
Drobne vesti iz Slovenije
Iržičani so pozdravili izletnike iz Amerike
3. junija so Tržičani sprejeli in toplo pozdravili prvo večjo skupino slovenskih rojakov in rojakinj iz Amerike, ki so na svojem potovanju po Sloveniji, Slovenskem Primorju, po jugoslovanskem delu Svobodnega tržaškega ozemlja in Istri obiskali tudi Tržič. Delavci Bombažne predilnice in tkalnice so rojakom priredili prisrčen sprejem. Dragi gostje so si ogledali delo v tovarni in se po domače pomenili 2 delavci. Bilo je prav prijetno popoldne in vse prehitro je moderni Putnikov avtobus rojake odpeljal. Vsi Tržičani so se od rojakov poslovili z željo, da bi jim bilo bivanje v stari domovini prijetno.
£lektrika v petnajstih vaseh okolice Dobrniča
Prebivalcem dobrniške doline se je v nedeljo 15. junija izpolnila dolgoletna želja—zasvetila jim je električna luč. Ta pomembni dogodek so proslavili s kulturno prireditvijo. Sam Do-mrnič je dobil elektriko sicer že pred leti, zdaj pa jo je končno dobilo tudi 15 okoliških vasi. Kmetje so vse potrebne drogove podarili in sami tudi postavili. Kmetijska zadruga je prispevala 700,000 din. Poleg te pomoči je prispeval tudi Okrajni odbor iz Novega mesta lepo svoto, kmetje pa so za isti namen najeli milijon dinarjev posojila. Roparski uboj v Stari Lipi
Mirne prebivalce Bele Krajine je v noči od 25. do 26. maja razburil roparski uboj, ki se je dogodil v Stari Lipi pri Vinici. V hišo družine Frankovič, kjer 30 živeli v skupnem gospodinjstvu dva brata in sestra, so že večkrat ponoči vdrli zlikovci in zahtevali denar. Te napade pa Frankoviči, ki so zelo čudaški in odljudni, v začetku niso niti prijavili oblastem.
Pri ponovnem napadu v imenovani noči pa so oboroženi roparji ustrelili Franca Frankovi-ča, starega 49 let. Pri preiskavi trupla so organi ugotovili, da je pokojnik nosil nad 10 let na golem telesu debelo železno verigo s katero se je trpinčil in bičal, kakor pravi njegova sestra, ker se je tako zaobljubil materi božji, ko je imel pred leti dolgotrajno in težko bolezen. Kako pobožnjakarski in čudaški so ti ljudje dokazuje tudi to, da niti brat niti sestra ubitega nočeta oblastem prav ničesar povedati o napadalcih, ki so, kakor sodijo po vseh znakih domače razmere pri Frankovičevih zelo dobro poznali. Pravita, da je bil ta napad "božja roka" in da ju skrita prisega veže, da ne smeta napadalcev izdati, sire bi še sama izgubila glave. Vse to jasno kaže, kaj lahko napravi zi ljudi verski fanatizem, kateremu so tako podvrženi Frankoviči. Oblasti pa vodijo strogo preiskavo in prepričani so, da bodo zločince odkrili.
ZOd let babiške šole v Ljubljani
V juniju so v Ljubljani s posebno proslave praznovali 200 Ltnico babišče šole v Ljubljani. Svečanosti so se udeležili mnogi zastcf^niki oblasti ter predstav-« niki univerz in babiških šol iz raznih republik Jugoslavije. Prisotni sta bili tudi dve najstarejši ljubljanski babici Katarii\a Ivvartič in Marija Cvikl ter babice iz raznih krajev Slovenijo :;i gojenke babiške šole.
Proslavo je vodil ter opisal "godovino babiške šole ravnatelj ljubljanske babiške šole do-oont dr. Vito Lavrič. Vsi prisotni so šoli k visokemu jubileju piisrčno čestitali. Zlasti toplo je čestital zastopnik babiške šole
iz Splita, ki je prinesel tudi dragoceno darilo—kamenito plošče izkopano v Solinu, na kateri je latinski napis babice, ki je nekoč živela in delovala v starodavnem Solinu. Gostje so si ogledali tudi vzorne urejeno razstavo o razvoju babištva v Sloveniji ter prostore internata in učilnice sedanje babiške šole, nato pa so se udeležili kratke akademije, ki so je priredile gojenke babiške šole.
Češnjev trg v Brdih
Ze ob koncu maja se je v sončnih Brdih odprl češnjev trg. Posebno v višjih legah so letos češnje prav dobro obrodile, v nižjih jih je pa precej uničila slana in črvi. Letos je prednjači-la Medana, Kozana in Fojana, kjer so organizirali več odkupnih postaj. Zbirne postaje so bile tudi v Kanalu in Plaveh. Ves dan so odvažali 'kamioni češnje, skrbno naložene v zabojih. Odkupovala so jih razna podjetja z sadjem iz Slovenije in tudi Hrvatske. V začetku so bile odkupne cene zelo lepe—po 48 in tudi 50 din za kg. Seveda so se za to tudi Brici potrudili, da bi nabrali čim več češenj. Pridna dekleta so se izredno izkazala, posamezno so dnevno nabrale tudi po 120 kg. Cena pa se je seveda potem znižala na 35 din za kg.
Češnje so izvozili v Avstrijo, Nemčijo in Anglijo. Pozneje je prišla na vrsto tudi Švica. Na Dunaju so goriške češnje obdr Žale svoj sloves, ker so prve na trgu in ker so debele in sočne.
Za zgodnjimi so dozorele medtem že druge češnje cepike, ko-zanjke, napoleonke, tercinke itd., da so bila Brda "ko rdeče morje." Seveda teh Brici niso mogli tako dobro prodati, kakor prvih, vendar pa je bila cena še vedno dobra. Z njo bodo plačali davke in majhne dolgove, si kupili obleke, kar pa bq ostale, pa zaplesali v nedeljo ...
Od začetka junija je bilo letos izvoženih v inozemstvo iz Goriškega 710 ton češenj, kar je znatno več kakor lani. V Anglijo so v tem času poslali 8 vagonov češenj, ki so prišle na trg v najboljšem stanju.
Kakšna bo letos v Sloveniji letina
Strokovnjaki računajo, da bo letos v Sloveniji srednje dobra letina. Medtem ko je bilo letos zadosti vlage, pa je mraz neko liko zavlekel žetev ter povzročil nekaj škode zlasti v Prekmurju, kjer sta poz^bla rž in ječmen Veliko bolj so bili zaradi mraza prizadeti vinogradi na Štajer okem, Dolenjskem in v Primorski. Ponekod je ietos mraz uničil celotni pridelek. Zaradi mraza in slane je bilo nekaj škode tudi go sadovnjakih.'
Oljna repica v Prekmurju je že vidno porumenela in bo skoraj zrela za žetev. Letošnji pridelek bo srednje dober, saj ji zadnja slana ni mogla do živega. V Prekmurju imajo' posejane oljne repice na nad 400 ha.— Nov domači pridelek je zelo težko pričakovan, ker 'letos v Sloveniji olja zaradi lanske katastrofalne suše zelo primanjkuje.
Fi va sadna plantaža na ii(>kdanjih belokrajskih steljnikih
Pobočje pod C3sto Kanižarnica —Kvasica, kjer je še lani in tudi letos raslo nekaj redkih borov in nizka stelja, je danes 7 hektarjev zorane površine, ki je pripravljena za veliko sadno plantažo. Letos bodo tukaj pobranali in zasejali grašek za krmo, mlado drevje ])a bodo zasadili prihodnjo pomlad ali še letos jeseni. To bo skupni sadovnjak vseh lastnikov teh parcel. Cisti dobi-
bodoče umaknil enemu ali drugemu principu—ali Britan-,ci s svojo tradicijo s spoštovanjem osebnosti, ali vsemogočni val industrializacije, tehnizacije in podobno, ko človek mora radi samoohrane hlastati za dolarjem ob vsakem času in na vsakem mestu?!	L.Č.
ček si bodo delili po velikosti vložene zemlje.
Med Kvasice, Goljekom in Dragatušem ter še aalje proti Nerajcu so bile med rodovitnimi njivami nerodovitne krpe zemlje obraščene s trnjem, brezami in resjem. Večina teh krp je letos spremenila svoje lice m se zdaj tam Brnijo debele brazde, sem in tja pa še štrie v zrak korenine izpuljenih dreves. Kakih 60 hektarjev zemlje so že na ta način kultivirali in pripravili za obdelovanje. Ce na njih ne bo zraslo nič drugega kakor tri tone krme, se bo takšno rigola-nje hitro splačalo.. Seveda delati pa bo treba in tudi gnojiti.
Tako se letos pričenja nova doba za nekdaj tako zaostalo in siromašno pa lepo Belo Krajino. Velike krpe črne preorane zemlje od Dragatuša proti Kvasici in Goljeku, povečane površine državnega posestva na Okljuku, desetine ha novih ornih površin pri Metliki, nove drevesnice, ma-tičnjaki in trsnice zgovorno pripovedujejo, da je za Belo Krajino napočil nov boljši čas.
Koče vi je se pripravlja na 10.. obletnico Zbora slovenskih odposlancev
V prvih dneh oktobra letos bo Kočevje slovesno praznovalo 10-letnico Zbora slovenskih odposlancev. To bo velik slovenski narodni praznik in se nanj že zdaj pripravljajo pri prosvetni in kulturni delavci kočevskega okraja. Sestavljen je bogat kulturni program. Na prireditvah bodo poleg domačih kulturnih društev sodelovali tudi Slovenska filharmonija ter operno in dramsko gledališče iz Ljubljane. Poseben poudarek bodo dali proslavi, ki bo 3. oktoDra na Pugle-du, kjer je bil pred desetimi leti prvi zbor aktivistov OF sloven^ skega naroda, ki dejansko predstavlja I. kongres OF. Glavni dan proslav bo v nedeljo 4. oktobra. Dopoldne bo slavnostna seja, ki jo bod imeli preživeli odposlanci zgodovinskega kočevskega zbora. Po seji pa bo odkritje spominske plošče na Še-škovem domu, kjer je bilo pred 10. leti zasedanje Zbora odposlancev slovenskega naroda. V tistih dneh bodo v Kočevju tudi odprli muzej, ki hrani gradivo iz zgodovine Kočevske.
Idrijski rudarji—pokrovitelji višje gimnazije
Idrijski rudarji so že v preteklosti pirav od 1. 1580 mnogo pripomogli pri ustanovitvi in razvoju idrijske osnovne in srednje šole, tej svoji lepi in plemeniti nalogi pa se nočejo tudi danes izneveriti. Tako je delavski svet živosrebrnega rudnika na svoji tretji seji 4. junija sprejel predlog, da prevzame pokroviteljstvo nad idrijsko višjo gimnazijo. Ta sklep so idrijski rudarji sprejeli z velikim navdušenjem. Ko so letos sestavljali družbeni plan za letošnje leto, so ves predvideni dobiček v znesku 120 milijonov določili za potrebe mesta in okraja. Pri razdelitvi te svote $o večji znesek namenili tudi šolam.
Nagrajeni učitelji v bujskcm okraju
Svet za prosveto in kulturo v bujskem okraju je nagradil 18 hrvatskih in 8 italijanskih učiteljev in učiteljic za uspešno in požrtvovalno šolsko in izvenšol-sko delo. Poleg drugih sta bila pagrajena Ljudmila Vočinelič, učiteljica v Pribanu, ter učitelj na italijanski osemletki v Bujah, Italijan Francesco Marzali. ^Zgodovinska izkopavanja v okolici Celjsi
Člani pokrajinskega muzeja v Mariboru, ki so iskali prvotno smer rimske ceste med Celjem in Ptujem, so odkrili 25 km severovzhodno od Celja na BriAje-vi gori sledove stare ilirke naselbine, ki je podobna majhni hriboviti utrdbi, kakršne so gradili Iliri proti navalom Rimljanov. Ob zgodovinskem izkopavanju, ki so ga začeli nedavno, so odkrili razne posode in orodje, na katerem je viden vpliv rimske
NOVI GROBOVI
(Nadaljevanje z 1. strani)
Carl Cotman ter sestro Mrs. Rose Erste, brata Joseph Cotman v Californiji in v stari'domovini brata Janeza; vnuke in pravnuke. Pogreb se vrši v sredo zjutraj ob 8.15 uri iz pogrebnega zavoda James V. Holan & Sons., 4072 E. 131 St., v cerkev sv. Lovrenca ob 9. uri in nato na pokopališče Calvary.
TELEVIZIJA JE NEVARNA
LONDON, 5. julija—Angleški lord Rothmere znani konservativec in lastnik večjega števila angleških listov trdi, da bo televizija prisilila marsikaterega angleškega izdajatelja časopisa, da preneha z izda:janjem. Tudi britanska televizija se je začela komercializirati, se je torej postavila na princip oglašanja. S tem pa je trgovski svet prisiljen podpirati televizijo, kar bo na škodo časopisju.
ŠKRAT
ZA DELAVKE-MATERE
WASHINGTON, 5. julija — Zakladni tajnik George Humphrey je najavil, da bodo delav-ke-matere, ki imajo doma varuhinje otrok, oproščene davka na tisti znesek, ki ga plačujejo za varuhinje. Upa, da se bo to zgodilo počenši s 1. januarjem 1954.
ZAJCI BREZ UŠESA
LANCASTER, N. Y., 5. julija —Farmar Ted Ryback ima veselje z zajčjerejo. Postavi se tudi s tem, da ima štiri zajce istega rodu, vsak od njih pa ima le eno uho. Posebnost je v tem, da se je ta lastnost njegovih zajcev podedovala.
ameriška in evropska
označba mer
Pri čevljih je razlika v označbi 32VŽ! do 33 točk, ki jih je treba odšteti od evropske mere, bodisi pri moških ali pri ženskih čevljih.
Na primer; če vam pišejo da želijo čevlje št. 39, to je ame riška mera 6 in pol, št. 40 je 7. št. 41 je 8, št. 42 je 9, St. 43 je 10, št. 4.4 je 11.
Ženski čevlji so navadne manjši nego gornje mere. Tako bi na primer: št. 38 bila št 6, 37 št. 5, 36 št. 4. '
Ženske obleke: št 40 je ameriško 32; 42 je; 34; 44 je 36: 46 je 38; 48 je 40 itd., vedno za 8 točk manjše od evropske mere.
Moške srajce: št. 35 je ameriško 13 in pol; 36 je 14: 37 if 14 in pol; 38 je 15; 39 je 15 pol; 40 je 15%; 41 je 16; 42 16 in pol in 43 je 17.
Približna metrična doIiUna po ameriški meri:
1 centimeter —0.3937 inča. 1 meter — 3.2088 čevlja ali
1.0936 jarda.
1 kilometer — 0.6214 "statute'' milje oziroma dolžina milje, sprejeta potom zakonodaje, i kilometer na vodni površini je 0.5369 'nautical" milje. Enako je pri deklicah dru gačna evropska mera. St. 38 je ameriško 12; 40 je 14; 42 je 16, 44 je 18 in 46 je 20.
Pri moških oblekah pa se za čenja v Evropi z St. 42, Ijat je v Ameriki 33; 44 je 34; 46 j«, 36; 48 je 38; 50 je 39; 52 je 41; 54 je 43 in 56 je 44. (Se vrti med 10 in 11 točk razlike.)
.ovJR inof 3	o

kulture. Najstarejši ostanki izvirajo iz 5. in 6. stoletja pred našo dobo ter so stari najmanj okrog 2600 let.
Bančni direktor
Banka je imela pred vlomilci svojo lastno policijo. Glavni direktor neko noč ni mogel zaspati in prišlo mu je na misel, da bi preskusil, če bančna policija kaj velja. Preoblekel se je in s pištolo vdrl v blagajniške prostore. Policija je odpovedala. Možje so stali z dvignjenimi rokami ob steni. Preoblečeni direktor je pobral dva milijona in odšel.
Od tedaj manjka vsaka sled za njim.
-f
Spomladanska
—Slišite, tukaj je kopanje prepovedano!
—Zakaj pa mi niste povedali, preden sem se slekla ?
—Saj slačenje ni prepovedano.
+
Zagrebška
Hotel sem obiskati znanca, podnajemnika v večnadstropni hiši, a nisem vedel, pri kom stanuje. )Ker nisem mogel najti hišnika, nagovorim nekoga na stopnicah: "Molim vas, gde P ovde pazikuča (hišnik) ?"
"Neznam, bogami, pitajte kod hausmajstera."
■f
Najneumnejši pridela najdebelejši krompir
Ženica kupuje loterijsko srečko: "Dajte mi tako, ki ima na koncu 51."
"Mamca, saj je vseeno, kakšna številka je na koncu."
"Nak, 51 mora biti." Našla sta jo.
Pxi žrebanju zadene ženica deset" tisoč. Ob priliki jo vpraša prodajalec: "Kako ste pa vedeli, da bo prav ta zadela?"
"Veste, sedem dni se mi j® sanjalo o številki sedem, pa sena rekla: sedem krat sedem je 51, to moram kupiti!"
f
Vzrok
Kaj ste pa delali, da ste uča-kali tako visoko starost?
Na prevedbo pokojnine se® čakal!
+
Ko so bile trgovine še prazne
"Dober dan!"
"Nimamo!"
-f
Točka: Bazno
"V začetku posvetovanja smo sklenili, da ne bomo kadili. Tovariši, zakaj si prižigate cigarete?"
Nekdo v ozadju: "Mislili smOj
da v točki razno lahko kadimo.
+
! . . .
Taksi drvi po ulici. Meščan ustavi; "Ste prosti? Imate čas?
Šofer: "Da."
Meščan: "POtem pa vozite časi!"
t
V gostilni
—Tako majhna klobasa za 60 din in še smrdi povrhu!
—Ne razburjajte se. Ce bi bila večja, bi še bolj smrdela.
•f
Načrti
Srečata se stara prijatelja io kujeta načrte. "Veš," pravi prVi, "odprl bom trgovino z zelenjavo."
"Tudi jaz bom kakšno odprl!
"S čem pa ti?"
"Najbrž z vitrihom!"
+
Sova sinici (k Wo glavo očit»
Ona: "Veš, ti-le naši sosedje so prave reve. Nimi^jo ne soli ne popra, ne čebule, ne jajca, nič, prav nič nimajo!"
On: "Kako to veš?"
Ona: "Šla sem od enega do drugega, da bi si kaj izposodila, pa niso ničesar imeh."
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
imenik društvenih uradnikov
za leto 1953
&
Ameriško jugoslovanski center" • na Recher Ave.
Predsednik Frank Žagar; podpredsednik Joe Susnik; tajnik An-Mew Ogrin, 18508 Shawnee Ave, ^ 1-1107; blagajnik Theodore J^cher ml, zapisnikarica G usti Zu-' "^.^dzorni odbor: John Gerl, £	Leo BostjanCič in John
srkovich; gospodarski odbor; Tp , .Rupert, predsednik, Frank n,?K Louis Godec; publicijski QDor; Frank Rupert, G usti Zupan-Andrew Ogrin; ostali direk-mi: Frank Derdich, Frank Segu-u"'Gorjanc in Josephine poslovodja John žig-Moj' v 1-9309 in oskrbnica Mary ^edvešek, IV 1-3822.
^je se vršijo vsako tretjo sredo
mesecu ob 7:30 uri.
*
"Carniola Hive" št. 493 L TM
Bivši
'3 predsednica Mary Bolta,
Josephine Stwan, pod-®^dnica Christine Glavan, du-Voditeljica Mary Tekaučič, j^valka Mary Mahne, vra-lis \	Zigman, stražnica
Vesel, zapisnikarica in tajni-^ Delniškega oddelka Julia Brezo-3 1173 E. 60 St, EN 1-4758, fi-190^-2 tajnica Pauline Debevec, it S- 169 St, IV 1-2048, nadzor-in o "?^ces Tavcar, Ursula Unetič Vi.^^uline Stampfel; zastopnici za (kuštev SND Josephine Stwan "Ulia Brezovar.
se vrše vsako prvo sredo v mesecu v dvorani št. 1 SND na St.
^»air Ave., ob 7.30 uri.
*
"Carnipla Teni" ši. 1288 T. M.
častni predsednik Thomas Mli-tiM predsednik Joseph Babnik, nj]rP'edsednik Joseph Sušnik, taj-Tavčar, blagajnik Louis zapisnikar Ivan Babnik, nad-
odbor: Joseph Skuk, Anton in Paul Praust, bolniški od-Y r; Thomas Mlinar, John Grbec in
Joseph -
"'»eph Sušnik, odborniki za otvo Snf-Yi. seje: Paul Praust, Anton 'Srn 1 ' Joseph Drobnich, Frank Ja u ' ^nton Debelak, vratarja: Subel in Frank Meserko, za-'opnika za Klub društev SND, "hn Tavčar in Joseph Babnik. J. Seje se vršijo vsako četrto nede-g'." v mesecu v Slov. nar. domu na P' Clair Ave., dvorana št. 1, ob ■ dopoldne.
*
"Cleveland" št. 126 SNPJ
^ Predsednik Louis Smrdel, pod-{Jf^dsednik Edward Branisel, taj-V^John J. Gabrenja, 22100 Ivan .akovac mL, zapisnikar Blaž No-RE 1-6268, blagajnik Frank reditelj John Pire, nadzorniki: Yuretich, Victor Grudeii, An!?® Virant st; mladinski reditelj adreiv Curry (KorenčiC), ml., y J?vniki vsi slovenski zdravniki *-ievelandu in okolici.
5n®Prejema se članstvo od 16. do I / leta in otroke od rojstva do 16. in Prosta zdravniška preiskava ni Nagrade za novo članstvo v oba
Oddelka.
-Seje se vrše vsako tretjo nedeljo
ob 9. uri v SND na St.
*
"CoUinwoodske Slovenke" ^	št. 22 SDZ
f. y edsednica Fannie Brezovar, ^^predsednica Stefi Koncilja, taj-Rose Mickovic, 19612 Chero-% Ave., tel. IV 1-6500, blagajna s°rka Frances Tomsich, 693 E. 160 J, ■' Zapisnikarica Rose Šimenc, s^zornice: Filomena Sedaj, pred-p^nica, Mary Cernigoj in Alice
^rosel.
y ^Gje se vršijo vsako drugo sredo . Riesecu v Slov. domu na Holmes ob 7.30 uri zvečer.
-K
"Cvetoči Noble" št. 450 SNPJ
h.^r<^dsednik Joseph Mačarol, pod-K^dsednik Matt Klemen, tajnica Dodič, 977 E. 239 St., Euclid, tel. RE 1-4099, blagajnik >> MarlinPif. zanisnikar John
Jistin Martinčič, zapisnikar John jJjPančič, nadzorni odbor: Frank ihelic, Fred Martin, Andrew Yer-fpH : zastopniki: za Clevelandsko jJferacijo SNPJ frank Habič, za društev AJC Fred Martin in |a,Matyažič.
lin se vršijo vsako drugo nede-w v mesecu v Ameriško jugoslo-■•nskem centru na Recher Ave.
•»J,	M
®deraci)a Clev. društev S.N.P.J."
J^dsednik Camilus Zarnick, pod-jj^^dsednik John Krebel, drugi pod-dsednik Anthony Gorchman, feJUca Josephine Tratnik, 6505 Ave., EN 1-0991, blagajni-Agnes Stefanic, zapisnikar Vau Samanič, nadzorniki: Blaž No-5' John Kikol in Eddy Mramor. y Q^je so vršijo vsako četrto soboto
^^ov. nar. domu na St. Clair Ave. *
tj "Glasbena Matica"
le5^^?^sednik Frank Bradach, >/"9 Arcade Ave., podpredsednik toward Kenik, korespondenčna ^Jnica Mollie Frank, 5919 Prosser 631®;» hlagajničarka Carolyn Budan, Odi.	Clair Ave., posredovalni
Edward Kenik, Josephine dan^ach, Ann Safred, Carolyn Bu Frank Bradach, Emil Safred; ^Pisnikarica Josephine Misič, nad->n A/r '• Alice Somrak, June Price jf,„^ollic Frank; publicijski odbor: Spr,pPhine Misič, Emil Safred, Jo-Pn, Mcrsol in Valentine Mersol.
^oyodja Tone šubelj. 8 , se vršijo vsak četrtek ob dkri'"' zvečer v sobi št. 2 Slov. nar.
St. Clair Ave.
društev AJC" na Recher Ave.
j)-pj^°dscdnik Frank Segulm, pod-JoK	Andrew Ogrin, tajnik
cliH Zupančič, 460 E. 270 St.. Eu-W,' ° ' tel. RF 1-4488, .blagajnik Zgonik, zapisnikarica Mary M^^vešek, nadzorni odbor: Fred predsedniJt, Maxy Segulia Tances Zajec.
Seje se vršijo vsak prvi ponedeljek v mesecu v navadnih prostorih Ameriško jugoslovanskega centra na Recher Ave.
"Kras" št. 8 SDZ
Predsednik Joško Jerkich, 19091 Naumann Ave., podpredsednik Stan Kozely, tajnica Jennie Koželj, 687 E. 156 St., tel. LI 1-3590, blaga j ničarka Jennie Kapel, 1861 Sagamore Dr., zapisnikar John Kapel, nadzorniki: Joe Koporc, predsednik, Martha Batich in Mary Kobal. Društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki v Clevelandu.
Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 1.30 ur% v Slov. domu na Holmes Ave.
"Lipa" ši. 129 SNPJ
Predsednik Joseph Trebeč, podpredsednik Andy Skerl, tajnica Mary Stokel, 14503 Saranac Rd., tel. PO 1-9214, blagajnik John Si-vec, zapisnikar Charles Penko, bolniški nadzornik Joseph Terbovec, nadzorniki: Stanley Počkar, predsednik, Frank Pyke in Joseph Fili-pič, zastopniki: za Clev. federacijo SNPJ Ema Perne, za farmo SNPJ Charles Penko, za Klub društev SND Anthony Meklan, za Slov. nar. čitžftoico &ank Smole st. Društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki.
Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu v sobi št. 4 Slov. nar. doma na St. Clair Ave. ob 1. uri popoldne.
-K
Klub "Ljubljana"
Predsednik Ludvik Prosen, podpredsednik Frank Segulin, tajnica Frances Julylia, 832 E. 209 St., KE 1-0325, blagajnik Louis Godec, zapisnikarica Louise Derdič, nadzorni odbor: John Ludvik, predsednik, John Oshaben, Joseph Susnik, zastopniki: za Klub društev AJC Louis Zgonik, Frances Zajec in Mary Medvešek, teta Frances Rupert, stric Joseph Plevnik, maršal Louis Starman, kuharica Frances Gorjanc.	.
Seje se vršijo vsak zadnji torek v mesecu v Ameriško jugoslovanskem centru na Recher Ave.
'Lunder-Adamič" 5t. 28 SNPJ
Predsednik Krist Stokel, podpredsednik John Marn, tajnik Anton Wapotich, 892 E. 73 St., blagajnik William Candon, zapisnikar Joseph Okorn, nadzorni odbor: Louis Zele, Stanley Dolenc, Rose Retar, reditelj mladine William Wapotich, za Klub društev SND Anton Wapotich in Stanley Dolenc.
Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9. uri zj. v SND.
-K
"Loška dolina"
Predsednik Frank Baraga, podpredsednik John Krasovec, tajnik Frank Bavec, 1097 E. 66 St., HE 1-9083, blaga j nik-^pisnikar John Leskovec, nadzorniki: John Lokar, Frank Turek in Tony Petkovsek, ?a Klub društev SND John Lekan ml., za Klub društev Slov. doma na Holmes Ave. Frank Znidarsič in Gasper Knafelc.
Seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
-K
"Mir" št. 142 SNPJ
Predsednik Anton Bokal, podpredsednik John Prusnik, tajnik Frank Sustarsich, 15726 Holmes Ave., LI 1-8939, blagajnik Anton Zorko, zapisnikarica Frances Su-šel, nadzorniki: August Svetek, Frank Ludvig in Peter Adam, zdravniki: dr. Opaskar, dr. Skur, dr. Rottar in dr. Urankar.
Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9. uri dopoldne v Slov. domu na Holmes Ave.
-K
"Napredne Slovenke" št. 137 SNPJ
Predsednica Josephine Tratnik, podpredsednica Josephine Meznar-šič, tajnica Josie Zakrajsek, blaga j ničarka Helen Mikuš, zapisnikarica Albina Braldich, nadzornice: Katie Bradach, Jennie Skuk m Josie Krasovec, bolniška nadzornica Jennie Drobnich, za Federacijo SNPJ Josephine Tratnik in Josie Zakrajsek, za farmo SNPJ Urška Mulej in Pavla Artel. za Atlehčno ligo Alma in Nada Žagar, za Klub društev SND in čitalnico Jennie Skuk, za podr. št. 39 Sans Heleh Mikuš.	, . _ . . ,
Seje se vršijo vsak prvi če^tek v mesecu v stjirem poslopju SND na St. Clair Ave.
•K
"Naprej" št. 5 SNPJ
Predsednik Joseph Skuk, podpredsednik Frank Mack, tajnik John Krebel, blagajnik Frank Mik-še, zapisnikar Andy Turkman, nadzorniki: Anton Zakrajšek, John Tavčar in Louis Pire.
Seje se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu ob 9.30 uri v Slov. nar.
domu na St. Clair Ave.
*
"Napredni Slovenci" št. 5 SDZ
Predsednik Andrej Tekauc, podpredsednik John Stefe, tajnik Matthew Debevec, 1287 E. 169 St., IV 1-2048, blagajnik Tom Kraich, %pisnikar Frank A. Turek, nadzorniki: Charles Koman, Frank Stefe in John Nestor.
Seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9. uri zjutraj v sobi št. 3, staro poslopje SND na St. Clair Ave.
♦
"Napredek" št. 132 ABZ
Predsednik John Tanko, podpredsednik Ludvik Prosen, tajnica Adalyne Cccelič, 4-33595 Morris Dr., • Willoughby,* O., tel. WI1-loughby 2-4359, blaga j ničarka An-tonia Tanko, zapisnikar Fra#k Se-šek, društvena zdravnika dr. Anne Prosen in dr. Carl Rotter.
Soje se vršijo vsak drugi petek v mesecu ob 7.30 uri zvečer v Ameriško jugoslovanskemu centru na Recher Ave. Asesment se pobira vsakega 25. v mesecu, če pa pade 25. na nedeljo, se pobira na 26.
Krožek št. 1 Progresivnih Slovenk
Predsednica Anna Zaic, podpredsednica Fani Henikman, tajnica-blagaj ničarka Marion Bashel, 18913 Cherokee Ave., tel. KE 1-2173, zapisnikarica Theresa Gorjanc, nadzornice: Frances Francel, preased-nica; Rose Paulin in Rose Šanabor, prosvetni odbor: Paula Prudič, An-tonia Tomle in Mary Dacar, poročevalki; Theresa Gorjanc in Mary Vidrich.
Seje se vršijo vsak prvi četrtek v mesecu v Slov. del. domu na Waterloo Rd.
■K
Krožek št. 2 Progresivnih Slovenk
Predsednica Cecelia Subel, podpredsednica Frances Legat, tajnica Marie Zakrajšek, 1038 Addison Rd., blaga j ničarka Jennie Skuk, zapisnikarica Anna Belle, nadzornice: Helen Mikuš, Frances Gorshe in Elizabeth Belay.
Seje se vršilo vsako tretjo sredo v mesecu v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
"Krožek št. 3 Prog. Slovenk"
Predsednica Mary Kobal, podpredsednica Louise Derdich, tajni-ca-blagajničarka Elizabeth Matko, 330 E- 260 St., zapisnikarica Gusti Zupančič, nadzorni odbor: Frances Julyia, Frances Gorjanc in Angela Ogrin, poročevalka Vera Potočnik.
Seje se vršijo prvo sredo v mesecu v Ameriško jugoslovanskem centru na Recher Ave.
"Podr. št. 5 S.M.Z."
Predsednik John Sever, 18023 Hillgrove Ave., IV 1-1228, podpredsednik Frank česnik, tajnik in blagajnik Tony Krampel, 1003 E. 66 Pl., tel. UT 1-8387, zapisnikar Frank Kuhar, nadzorni odbor: Frank Kuhar, Louis Erste in Frank Petkovšek, zastopniki za Federacijo: John Sever, Frank Brancel in Frank Petkovšek, za Klub društev S.N.D. Frank Kuhar.
Seje se vršijo vsako tretjo soboto v mesecu v dvorani št. 4 staro poslopje SND na St. Clair Ave.
"Ribnica" št. 12 SDZ
Predsednik Andrew Sadar, podpredsednik Joseph Sankovič, tajnik Joseph Ban, 1201 E. 168 St., Cleveland 10, O., tel. IV 1-2246, zapisnikar Anton Ta vzel, blagajnik Anton Debelak, 893 E. 75 St., nadzorniki: Frank Debelak, predsednik, Edward Herbst in Frank Lun-der, zdravnik dr. F. J. Kern in drugi slovenski zdravniki, zastopniki: za Klub društev SND Andrew Sadar, za Ameriško jugoslovanski center Frank Wirant in John Vi-rant, za S. N. čitalnico Louis Mr-har, za Sans Joe Champa.
. Seja se vrši vsak drugi petek v mesecu ob 7.30 uri v Slov. nar. domu na St. Clair Ave., soba št. 4, staro poslopje. Tekom delavnikih se tajnika lahko telefonično pokliče po 5. uri zvečer.
Slov. nar. dom" na St. Clair Ave.
Predsednik Charles Vrtovšnik, podpredsednik Frank Plut, tajnik John Tavčar, blagajnik John Centa, zapisnikarica Josephine Petrich, nadzorni odbor: John Pollock, Leo Poljšak, Josephine Zakrajšek, Anton Wavpotich in Frank Ilersich; gospodarski odbor: Frank Cesnik, Joseph Okorn, Janko N. Rogelj, Frank Virant, Joseph Fifolt, Stanley Dolenec in Josephine Stwan. Namestniki: Andy Turkman za taj-Aika; Max Traven za podpredsednika, Andrej Tekavc za blagajnika, John Lekan za zapisnikarico.
Seje direktorija se vršijo vsak drugi torek v mesecu v navadnih prostorih.
-K
"Sv. Ane" št. 4 SDZ
Predsednica Julia Brezovar, podpredsednica Jennie Stanonik, tajnica Jennie Suvak, 1414 E. 51 St., tel. EN 1-8104, blagajničarka Josephine Oražem-Ambrožič, zapisnikarica Angela Virant, nadzornice: Mary Bradač, Rose L. Erste in Frances Okorn, reditelj ica Mary Pristov.
Seje se vršijo vsako drugo sredo v "mesecu v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
*
"Svoboda" št. 748 SNPJ
Predsednica Antonia Tomle, pod-pred. Jos. Vesel, tajnica Josephine P. Terbizan, 14707 Hale Ave., LI 1-1464, blagajničarka Josephine Seitz, 16213 Waterloo Rd. Zapisnikarica Leopoldina Vozel, nadzorni odbor: Mary Kafrle, Anna Zaic in T Gorjanc. Zastopnice za ženski odsek farme SNPJ: Theresa Gorjanc, Antonia Tomle in Josephine Vesel; za Clevelandsko federacijo SNPJ; Theresa Gorjanc in Leopoldina Vozel.
Seje se vrše vsak drugi petek v mesecu v čitalniških prostorih SDD na Waterloo Rd.
"Svob. Slovenke" 5t. 2 SDZ
Predsednica Nežika Kalan, pod predsednica Jennie Skuk, tunica Josephine Petrich, 101 E. 225 St., RE 1-6316, blagajničarka Mary Somrak, 996 E. 74 St., zapisnikarica Albina Braidič, nadzornice: Albina Braidich, Elizabeth Belaj in Josephine Razingcr. Zastopnica za Klub društev S.N.D. Helen Mikuš; poročevalka Rose Alden.
Seje se vrše vsak drugi četrtek v mesccu v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Pričetek ob 8. uri zvečer.	„ "Sv. Ane" št. 4 SDZ
Predsednica Julija Brezovar, 1173 E. 60 St., podpredsednica Jennie Stanovnik, tajnica Jennie Suvak. 1415 E. 51 St., EN 1-8104, blagajničarka Josephine Orazem-AmbrožiC. zapisnikarica Angela Virant, nadzornice: Mary Bradač, Rose L. Erste in Frances Okorn, reditelj ica Mary Pristov.
Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu v Slov. par. domu na St. Clair Ave.
-K
"Slovenska Sokolice" št. 442 SNPJ
Predsednica Frances Legat, pod-
predsednica Mary Geromi, tajnica Cecilia Subel, zapisnikarica Antoinette Wichich, nadzornice: Stella Božeglav-Sodeckas, Florence Zalo-kar in Mary Sankovic, zastopnica za Clevelandsko federacijo SNPJ in Klub društev SND Ivanka Shiffrer, za Jug. kult. center, za SANS in čitalnico SND Amelia Božeglav, društveni zdravnik dr. F. J. Kern.
Seje se vrše vsak prvi ponedeljek v mesecu v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
Pevski zbor "Slovan"
Predsednik Joseph Durjava, podpredsednik Joseph Ivančič, tajnik in blagajnik Milan Urbančič, 1342 E. 170 St., KE 1-6624, zapisnikar Ciril Ozbič, arhivar Joseph Ivančič, nadzorni odbor: Joseph Vičič, Frank Urbančič in Ludvik Oster, pevovodja Anton Schubel.
St. Clair Rifle and Hunting klub
Predsednik Frank Zietz, podpredsednik Louis Pike, tajnik-blagajnik Albert Peterca, zapisnikar Fred A. Kochevar, gospodarski odbor: Frank Kramer, predsednik, Frank Spenko, Ed. Patrick, Frank Kosec in Mike Telic, nadzorni odbor: Leo Lukič, Louis Pike in Mike Telich, oskrbnik pušk Ed. Petrick.
Seje se vršijo vsak prvi petek v mesecu v Slov. domu na Holmes Ave. ob 8. uri zvečer.
"Waterloo Camp" šl. 281 W.O.W.
Predsednik Walter Lampe, podpredsednik John Lokar, tajnik Edward Rozance, blagajnik in zapisnikar Vincenz Godina, spremljevalec John Rozance, straža Peter Bukov-nik, nadzorniki: Frank Stupar, Valentine Malnar in Frank Stupar.
Seje se vršijo vsak drugi četrtek v mescu v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Asesment se pobira vsakega 24. v mesecu in na seji.
"Waterloo Grove" št. 110 W. C.
Predsednica Pauline Balish, podpredsednica Emma Jane, tajnica Cecelia M. Wolf, 1251 E. 173 St., KE 1-2564, zapisnikarica Justine Klemenčič, blagajničarka Molly Tomarič, duhovna voditeljica Mary Benda.
Seje se vršijo vsako tretjo sredo v mesecu ob 8. pri v Slov. del. domu na Waterloo Rd.
"Washington" št. 32 ZSZ
Predsednica Antonia Tomle, podpredsednik John Zaic, tajnica in blagajničarka Anna Vadnal, 15815 Arcade Ave., IV 1-3919, zapisnikarica Anna Zaic, nadzorni odbor: Frank Moro, Frank Fende in Mary Božič.
Seje se vrše vsak četrti petek v mesecu v Slov. del. domu na Waterloo Rd.
"ženski odsek farme SNPJ"
Predsednica Antonia Tomle, podpredsednica Frances Henikman, tajnica in blagajničarka Mary Zaman, 484 E. 149 St., IV 1-4871, zapisnikarica Victoria Poljšak, nadzornice: Jennie Gerchman, Jennie Leskovec in Frances Zorman.
Seje se vrše vsak zadnji četrtek v mesecu v Slov. del. domu na Waterloo Rd. ob 7.30 uri zvečer.
'Zavedni sosedje" št. 158 SNPJ
Predsednik John Koss, podpredsednik Frank Žagar, tajnik Charles Zele, 20970 North Vine St., Euclid 19, O., tel. KE 1-4640, blagajnik Andrew Ogrin, zapisnikar John Ludwig, nadzorni odbor: Frank Matko, predsednik, Frank Mišič in Mary Segulin.
Seje se vršijo vsak zadnji petek v mesecu v navadnih prostorih Ameriško jugoslovanskega centra na Recher Ave.
"Združeni bratje" št. 26 SNPJ
Predsednik Joseph Godec, podpredsednik John Krebel j, tajnik-blagajnik Peter Ster, 2005 E. 224 St., KE 1-5773, zapisnikar John Kikel, nadzorniki: John Kikel, John Zaman in John Krebely.
Seje se vršijo vsako prvo soboto v mesecu ob 7.30 uri ?veCer v Slov. del. domu na Waterloo Rd.
ZVESTOBA DO GROBA ...
(Zgodba o zvestem Titovem volčjaku Tigru, ki ni mogel poginiti, dokler se ni vrnil njegov gospodar iz Londona).
Koliko čudovitih zgodb o pasji zvestobi je bilo že napisanih. In te zgodbe niso bile zlagane. Vsakdo, ki je kdaj koli imel psa, bi lahko iz njegovega življenja povedal marsikakšno zgodbico o njegovi požrtvovalnosti, zvestobi in udanogti, ki bi lahko postala dobra in koristna šola za marsikoga izmed nas.
Danes naj povem le eno samo, preprosto zgodbo o Tigru, volčjaku maršala Tita. Toda ne, prej moram nekaj besed spregovoriti o Luksu, Tigrovem predhodniku. Luks je bil Titov bojni tovariš v težkih dneh prvih krvavih ofenziv. Izgube tega svojega dragega do smrti zvestega štirinožnega prijatelja opisuje Tito sam v svojem življenjepisu, ki ga je napisal Vladimir Dedi-jer, takole:
"Pošteno me je zadelo (na Milikladi leta 1943), mislil sem, da bo po meni, da sem mrtev. Skočil sem v zaklon na trhlo bukev, ki je ležala na tleh in l?om-b# je padla čisto blizu mene. Moj pes Luks, ki mi je s svojim telesom pokril glavo, je bil na koščke razmesarjen."
Tako je zvesti Luks žrtvoval svoje življenje, da je rešil gospodarjevo.
Kje in kdaj je prišel na svet mladi Tiger, Luksov nasledmk; nihče ne ve. Znano je le to, da je bil volčjak "sovražnik," saj je bil doma v sovražnem taborišču in je bil njegov lastnik neki Nemec. Tam so ga vzgajali, da bi sledil partizane—toda usoda je hotela in obrnila drugače.
Po krvavi borbi v tretji sovražnikovi ofenzivi je med drugim vojnim plenom padel partizanom v roke tud,i Tiger. Ne, takrat še ni bil Tiger. Imel je čisto drugačno ime, ki ga pa seveda od partizanov ni nihče poznal.
Vsi, ki so vedeli za Lukaovo izgubo, so domnevali, da bo lahko mladi volčjak dobro nadomestil Luksa. In niso se zmotili.
Še prej, kakor so pričakovali, se je pes, ki je dobil vzdevek novega gospodarja.
Bilo je to veliko, res čudovito prijateljstvo, povezano z neštetimi spomini na težke krvave f dneve neprestanih borb, dolgotrajnih pohodov, prebojev skozi sovražne zasede, velikega gla-dovanja, neštetih nevarnosti in odpovedi—vse, vse sta prebila skupaj—Tito in njegov Tiger.
Po svobodi je s svojim gospodarjem tudi Tiger zaživel lepše in urejeno življenje — brez zased, nevarnosti, skrivanja in velikega stradanja. Zdaj je Tiger hodil s svojim dragim gospodarjem na vsakodnevne prijetne sprehode, na izlete, na oglede velikih novih tovarn. Kamor koli sta šla, nikjer ni pretila in se ni skrivala nevarnost. Vsepovsod so bili sami prijatelji. Ti-grovo življenje se je umirilo— morda je postalo za starega borbenega Tigra celo preudobno in preveč mirno?
Malo pred maršalovim odho-hodom v London, je zvesti Tiger težko obolel. Po gospodarjevem odhodu se je njegova bolezen še poslabšala in vsi so bili prepričani, da je z njim končano, da ne bo dočakal Titove vrnitve. Morda je bil eden izmed vzrokov poslabšanja Tigrove bolezni prav gospodarjeva odsotnost. Saj nista bila nikoli toliko časa ločena. Tiger je bil bolan—in žalosten. Kje je njegov gospodar? Tako so njegove ugašajoče oči vsak dan vsakega posebej spraševale. Čakal je. Hotel ga je dočakati. In je čakal.
Ko se je maršal vrnil, se je Tiger dvignil, kakor da mu je gospodarjev povratek vlil novih moči. Ves onemogel je ganljivo otožno pomagal z repom, stisnil glavo k maršalovim nogam—ter kmalu nato poginil.
Pokopali so ga na vrtu maršalove vile, kjer sta se tolikokrat sprehajala in obujala spomine na vehke in težke dneve krvavih borb in velikih zmag.
I. S.
KAJ STORITI S POKVARJENIMI ALI OŽGANIMI BANKOVCI?
DOBRI STARI ČASI
Neki californijski časopis je dobil v roke jedilni Ust restavracije Clipper v San Franciscu iz leta 1870 in navaja takratne cene nekaterih jestvin:
Porterhouse steak, serviran z vsemi dodatki, je stal 20 centov; ista cena je veljala za tenderloin steak; sirloin steak pa je veljal 15 centov. Porcije drugih mesnih jedil katere koli vrste ter jajc s slanino ali šunko so se prodajale po 10 centov.
To je bilo pred 83 leti. Od takrat so se cene večine jestvin več kot podeseterile. Seveda so se od takrat do danes močno zvišali tudi zaslužki in plače. Kljub temu je zanimivo pogledati nazaj v dobre stare čase.
—NEW ERA. glasilo ABZ
ROKA POSTAVE Policisti imajo nalogo, da strogo nadzirajo promet in pomagajo »manjšati število prometnih negrM. To pomeni, da bo več avtomobili stov kakor pešcev aretiranih radi raznih prekriitev. Prekoračite ce sto samo na križiščih in kjer ]• prometna luč—ravnajte se po njel-
OGLAŠAJTE V ENAKOPRAVNOSTI
Pripeti se, da ogenj pokvari papirnat denar privatniku ali pa trgovcu, pogosto p ase bankov, ci pokvarijo ali raztrgajo na kak drug način. To pa še ne pomeni, da je tak denar za lastnika izgubljen. Urad zvezne blagajne oziroma zakladniški oddelek ima nameščene ljudi, ki pregledajo pokvarjene in ožgane ter določijo njihovo vrednost.
Ako je predložen bankovec, ki ga je ostalo vsaj tri petine, dobi lastnik nazaj njegovo polno vrednost, ako pa je pokvarjenega ali ožganega bankovca manj kot tri petine, toda nad dve petini, tedaj se izplača lastniku polovico vrednosti. Če ostane od bankovca le dve petini ali manj, dobi lastnik manj kot polovico vrednosti zanj, to j)a samo pod pogojem, da doprinese dokaže, da je bil ostali del bankovca res docela uničen. Tak dokaz mora biti predložen v obliki afidavita lastnika samega in vsebovati mora navedbo vzroka in okoliščin pod katerimi je bil denar pokvarjen. Ako lastnik ne more sam položiti afidavita dokazov, ki bi bili zadostni, tedaj morejo položiti afidavite v njegov prilog osebe, ki so bile priča vzroku, ali so jim znane okolščine, pod katerimi je bil jpokvarjen denar.
Kdor koli ima v lasti kak pokvarjen ali deloma uničen bankovec, naj ga nese na banko, ali pa pošlje na naslov: Currency Redemption Division, United States Treasury Department, Washington 25, D. C. Ko tozadevni veščaki določijo vrednost poslanega denarja, naslovijo lastniku ček v plačilo za pokvarjene bankovce.
Zgoraj navedeni urad zaklad-
niškega oddelka zamenja bankam nove bankovce za stare izrabljene, delno raztrgane in zamazane bankovce. Četudi so ameriški bankovci tiskani na najtrdnejšem papirju, ki ga morejo danes izdelati naše papirnice, se papirnat denar vendarle stalno obrablja v dnevnem obtoku ter je vsled tega potrebna stalna obnova bankovcev. Iz tega ozira so banke tudi naproše-ne, da redno izmenjujejo star in obrabljen papirnat denar za novega. Vsak mesec torej roma iz vsake banke šope "zelencev" različnih vrednosti v zvezni zakladniški oddelek, kjer jih prej omenjeni veščaki pregledajo, zabeležijo in nato' dajo uničiti, banke pa dobijo v zameno čiste nove dolarje v papirju.
Življenjska doba ameriškega papirnatega dolarja traja okrog devet mesecev.
(Common Council for American Unity)
Društveni koledar
JUUJ
12.	julija, nedelja—Piknik društva Združeni bratje št. 26 SNPJ na farmi SNPJ.
19. julija, nedelja—Piknik društva Cvetoči Noble št. 450 SNPJ na Zgoncovi farmi, Willoughby, Ohio.
19.	julija, nedelja—Piknik društva Utopians št. 604 ŠNPJ na farmi SNPJ.
25.	julija, sobota—Večerni piknik društva Comrades št. 566 SNPJ na farmi SNPJ.
26.	julija, nedelja—Piknik društva V boj št. 53 SNPJ na farmi SNPJ.
AVGUST
2. avgusta, nedelja—Piknik društva Naprej št. 5 SNPJ na farmi SNPJ.
9. avgusta, nedelja—Piknik društva Nanos št. 264 SNPJ na_ vrtu Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison.
9. avgusta, nedelja—Piknik Naprednih Slovenk št. 137 SNPJ na farmi SNPJ.
33. avgusta, neddja—Vrtni koncert Združenih pevskih zborov na farmi SNPJ.
30.	avgusta, nedelja—Piknik krožka št. 1 Prog. Slov. na farmi SNPJ.
SEPTEMBER
6. septembra, nedelja—Piknik Mladinskega zbora SDD na farmi SNPJ.
13.	septembra, nedelja—Proslava Prog. Slovenk Amerike na farmi SNPJ.
20.	septenabra, nedelja—Klubov piknik na farmi SNPJ.
27.	septembra, nedelja—Piknik in južina Ženskega odseka farme SNPJ.
OKTOBER
4. oktobra, nedelja—Vinska trgatev na farmi SNPJ.
17. oktobra, sobota—Kokošjo večerjo servira društvo Danica št. 34 SDZ v SDD, Prince Ave.
31.	oktobra, sobota—Maškerad-na •zabava na farmi SNPJ.
NOVEMBER
1. Dovembra, nedelja—Glasbena Matica poda opero "Cavalleria Rusticana" in "Pagliacci" v SND. .
DECEMBER
6. decembra, nedelja—Koncert zbora Slovan v Ameriško jugoslovanskem centru, Recher Ave.
LEPO OPREMLJENO SOBO
Se odda v najem poštenemu Slovencu.
V prijazni okolici.
Vpraša se na 1110 East 72nd Sl.> EN 1-8254
v NAJEM
■■iiMumiim
Zcistopniki ^^Enakopravnosti''
Za St. clairsko okrožje: JOHN RENKO 1016 East 76th Strc«t
UTah 1-6888
Za collinwoodsko in euciidsko okrožje: lOHN STEBLA) 17903 Nottingham Road
IVanhoe 1-3360 #
Za newburško okrožje: FRANK RENKO 11101 Revere Avenue
Diamond 1-8029
SPALNO SOBO
s kuhinjo—opremljeno—se odda v najem poštenemu moškemu ali ženski. Ima prost vhod in svojo kopalnico.
Pokličite EX 1-1259
NAPRODAJ
FARMA NAPRODAJ
Proda se radi starosti farmo 63 akrov. Hiša 8 sob, voda, stranišče znotraj; vse v dobrem stanju. Gospodarska poslopja, kokošnjak, 5 akrov grozdja, sadni vrt, jabolka, češplje, nekaj gozda, njiva in pašnik. Fina zemlja in lahka za obde-
MARTIN JANEZIČ
middleridge rd.,
vogal Wood Rd., Madison, Ohio
DELO DOBIJO MOŠKI
TOOL ROOM LATHE OPERATORS MACHINE REPAIRMEN
AND
MACHINE REBUILDERS
Visoka plača od ure poleg dodatka za življenjske stroške in mnogo podpor za delavce. Ta dela m na razpolago v nasi tovarni na Ji,. in Woodland ter v naši tovarni na E. 152 St. Prosilci naj se zglasi^ na uposljevalnem uradu na E. 152 St.
MURRAY OHIO MFG. CO.
1115 EAST 152nd ST.
gomUf wHVi firt—
ww ywi
STRAN?
ENAKOPRAVNOST
JANEZ JALEN
Trop brez zvoncev
POVEST
(Nadaljevanje)
Izpred Stareta v Češnjici so se odtrgale velike sani "bovča-nov." Harmonika in klarinet, škant in bas in še dve trobenti. Za njimi se je odpeljalo enajst sani vriskajočih svatov. Zdrveli so proti Srednji vasi, prevozili klanec pod cerkvijo v korak, pognali skozi Studor in se ustavili pred Cudnikom pri Fužini. Svat-je so se zbrali pred zaklenjenimi durmi. Moški v visokih škor-njicah in irhovini, starejši tudi v kožuhih, ženske pa temno oblečene in vse pokrite v bele peče. Sonce se je poigravalo na raz-šopirjenih grebenih in Žida je pošumevala na poškrobljenih spodnjih krilih.
Drug je stopil na prag, prijel za kovano kljuko in skušal odpreti. Znotraj se nihče ni oglasil. Miha je potrkal s pestjo na duri: "Odprti, če še ne spite. Pri nas je že davno dan."
V veži za durmi je odgovorila teta: "Smo dokaj prej vstali ka-' kor vi."
"Vas je mar pri belem dnevu strah, da se zaklepate?"
"Takih že, ki pred mirni dom prihrume kakor turška vojska."
"Vam nič kaj prav ne verjamemo. Saj dobro veste, da Turki v starih časih nikoli niso mogli v Bohinj, in da so se vselej na Obrnah obrnili. Od kod naj bi sedaj prišli, vas vprašam?"
Kakor je bil drug zgovoren, ni mogel tete spraviti v zadrego. Brž mu je vedela odgovoriti: "Tam od češnjiške strani, kjer dokaj zrelih je ljudi."
"Tam smo mi doma. Pa na tisti strani smo sami kristjani."
"Kaj pa potem tiščite v pošteno krščansko hišo?"
"Naj mar v ajdovskem stani-šču iščemo nevesto za krščanskega ženina."
"Pa ste se zmotili. Pri nas ni neveste za vas."
"Hoho!" je oporekal Miha." Ne boste je utajili. Tri nedelje zapovrstjo so jo s prižnice klicali. Nič se ne obotavljajte. Kar odprite."
"Če je pa tako, naj pa bo."
Znotraj je podrsnil zapah in duri so se odprle samo za moža široko. Miha je stopil ob stran, da je nevesta mogla prvega za-gledati ženina, da bo čim več ljubezni v zakonu. Francka je opre-zovala, še vedno delavno oblečena, med hišnimi vrati. Nasmehnila se je Šimnu in stopila nazaj v hišo. Ženinu so ponudili "prvo nevesto," Čotovo Marino. Bila je našemljena. Na glavi je nosila
v blag spomin
ob drugi obletnici odkar je umrl naš ljubljeni soprog in oče
FRANK BARTOL
Zatisnil je svoje mile oči dne 6. julija 1951
Dve dolgi leti je minilo,
odkar si šel od nas,
črna zemlja Te pokriva, ran izbrisal ni še čas.
Grob Tvoj bomo okrasili z rožami najlepšimi,
večkrat Te še obiskali,
se tužni z groba vračali.
Počivaj v miru in lahka naj Ti bo žemljica!
Žalujoča soproga in otroci
Cleveland, Ohio,
dne 6. julija 1953.
povrhu rute tudi slamnik. Spakovala se je, se sladkobno smejala in namenoma kazala škrbasta usta. Govorila je, kakor bi voda tekla. Do solz so se nasmejali svatje, preden se je ženin z obilnim darom odkrižal napačne neveste. Proti koncu so kar skoraj vsi že posegali v besedo in uganjali burke še potem, ko je Šimen že Francki podal roko. In kakor po navadi prvi pogon pokaže, kakšen bo uspeh lova, tako so se svatje po posrečenem začetku nadejali vesele svatbe, koj pri Čudniku je začela ob dobri postežbi židana volja rasti., Obrazi vseh so kar zažareli, ko je stopila v hišo poročno oblečena nevesta, ženske so se najbolj čudile bogastvu zlata na avbi. Franckin obraz pa je bil resno zamišljen. Glas se ji je zatikal, ko je prosila domače odpuščanja. Ko jo je pa mama pokropila z blagoslovljeno vodo, ni mogla več zadržati joka. Pa jo je drug Miha hitro odvedel na voz in ji pripovedoval tako vesele, da se je morala smejati.
Izpred Hodnikovih vrat je vrsto veselih svatov gledal tudi Hribarjev Peter. Videl je nevesto Francko in videl tudi družico Jerco. Z ženinom se je peljala pokrita v nizko zavijačko. Res, nejevoljen je bil na Tkalčevo. Pa kakor je premišljeval, mu je bila bolj všeč kakor nevesta: "Ko bi Jerca le tako čudna ne bila."
Svatje pa so drveli po dolini navzgor, kakor bi vozili s sabo vse veselje, kar ga je Bog stresel v Bohinj.
Pri poroki Francka ni jokala. Med sveto mašo je blagoslov za nevesto zbrano prejela. Iz cerkve grede ji niso nikjer zavirali. Pri Staretu seveda so bila vrata zaprta. Miha se je čutil doma. Še vse drugače je znal brusiti jezik kakor na nevestinem domu. Nazadnje je moral pa le zlepa prositi, naj odprejo poštenim ljudem. "Kdo pa je porok za vašo poštenost?" so hoteli vedeti znotraj. Pristopil je starešina in povedal; "Poroki so trije: Bog Oče, Bog Sin in Bog Sveti Duh."
Duri so se odprle in ženinova mati je napila nevesti: "Sedaj si pa naša in pa Boga Očeta, Boga Sina, Boga Svetega Duha." Obema se je milo storilo.
Pa že so "bovčani" udarili koračnico in zavili na skedenj. Starešina je prijel teto in jo peljal za njimi. Vrgel je godcem petak, prekrižal s peto tla in odplesal tri prve plese sam s teto. In so plesali in jedli in pili in peli, da jim je sapa pohajala. Le nevesta se prvi dan ni nikoli zavrtela.
Sonce je vrglo z gora v gore sence gora, pozlatilo vrhove in oblake nad njimi in utonilo v zaton. Čez most pri Svetem Janezu se je pa peljal na lahkih saneh, zavit v težak lisičji kožuh, Ven-celj Hrubečka. Namesto puške je stiskal k sebi gosli. Pred Žmitkom pri Stari fužini je ukazal ustaviti. Poklical je Petra. Naj prisede, da gresta zapleče-vat, mu je bolj ukazal kakor ga pa povabil. Zdelo se mu je pa še prezgodaj. Da počaka noči v gostilni, je rekel in naročil sebi in Petru in še vozniku jedi in pijače.
"Veš, Peter," se je že v temi nagnil Vencelj na saneh v stu-dorskem klancu k lovcu: "Saj me je Šimen vabil na svatbo, pa sem odrekel. Grem rajši samo za-plečevat kakor fant. Tega si pa ti kriv, ko si mi svetoval, naj si izberem kakšno brhko Bohinjko."
"Lahko jo boste dobili."
"Bova malo pogledala. Se mi zdi, da bo pri Staretu danes zbran kar ves cvet iz Zgornje doline."
"Nemara res." Peter se je nehote spomnil Jerce.
Venceljna so se svatje, posebno pa ženin, hudo razveselili. Nevesta pa bolj Petra. Tkalčevi Jerci je bilo malo nerodno. Pa ni utegnila dosti premišljevati. Jo je Vencelj že prosil za ples. In jo je vrtil, kakor bi jo veter nosil, in jo zabaval, da se je glasno smejala. Nato je ukazal ples samo zase in za družico. In čeprav si je Peter skušal dopovedati, da mu za Jerco ni nič mar, mu vendar ni bilo prav: "Kaj, če si je Vencelj prav Jerco izbral? Prav. Saj ji privoščim. Pa naj bo ^ospa." Peter se je pomešal med plesalce, nekajkrat plesal z drugimi dekleti, družice se je pa izogibal, čeprav se je bil namenil vsaj nekaj besedi spregovoriti z njo, že zavoljo neveste, Čudnikove Francke.
Kuharice so poklicale k večerji. Tudi pred godce so postavile polno skledo mesnine. Godba je utihnila. Pa Vencelj je uglasil svoje gosli in igral, kakor bi se smejal in jokal, kakor bi rajska ptičica pela in burja civila, kakor bi se nebesa odpirala in bi z zobmi škripalo peklo. Svatom so žlice zastajale. Družica se je pa kar nekato zamaknila.
Petru je bilo hudo. Čimdalie bolj se je odmikal. Proti polnoči ga je pa vzela tema. Vina, katerega je ženin dal postaviti fantom pred hišo poln škaf, niti pokusil ni.
Vencelj je lovca poerešil. Koj ip uganil, kai mu ni bilo prav: "Buča bohiniska," se je no tihem iezil. "Sem hotel počastiti niegovo dekle, ie pa golida narobe razumel. Morebiti na res veriame, da se mislim ženiti."
Prihodnji ples je Jerca Ven-So že kar prav zapele moje gosli. Kar brusita se. Trmoglava sta oba dovolj. Vama bo pa zakonski jarem manj škripal." Bil je dobre volje prav do jutra. Še družico je spet pripravil v smeh Potem se je pa izgovoril, da mora v pisarno, in je čez Senožeti več plesala. Vencelj si je pa gla-celjnu odklonila. Tisto noč ni dil brado in se v dlani smejal; tega lisjaka, ki je pridmcal po odšel domov.
Z vrha Rudnice ga je pa na daljnogled opazoval Hribarjev Peter. Skoraj bi bil prezrl koša-stezi navzgor. Ustrelil ga je.
Vencelj je pok njegove puške prepoznal. Zamislil se je v svoja mlada leta. Če kdo, je on čutil s Petrom.
Pri Staretu so še dva dni sva-tovali. Zadnji so se razšli prav takrat, ko si je Hribarjev Peter v samotnem stanu na Ovčariji kuhal žgance.
Visoko gnezdo
V dolini si je snežnica razjedala v poledenelo ploskev raz-hojenega snega ozke, globoke in nerazumljivo zavite strugice, po katerih je odtekala izpod kapov na vrtove in s potov na meje. V nekatere kraje pa se je že razlila na široko, kakor bi se otroci z rekami, katere jim je prinesel Miklavž, igrali povodenj. Za v gore so si pa lovci, ki morajo marsikdaj zaviti z razvoženih potov in pregaženih steza, še vedno obešali krplje na oprtnike.
Jug je poškropil vasi z dežjem, žalil pota s čobodro, sprožil v gorah nekaj plazov in vrgel nizko v les nov sneg, ki pa je naglo lezel navzgor, kakor hitro ga je obsijalo sonce. Stari sneg se je spet* oprijel tal in ni bilo več nevarnosti za plazove.
Hribarjev Peter ni več zdržal doma. Skrbelo ga je, če mu morda v Lakti plazovi niso odnesli kakšne družinice gamsov in pa —doma mu je venomer prihajala na misel Staretova svatba, raz-žarjena Jerca in norčavo vihrajoča Venceljnova brada. Z nikomer izmed obeh se ni kasneje več srečal. Jerci se je že dvakrat umaknil s poti kakor potuljen
lisjak. Najbrž ga ni opazila, če ga je pa, naj ga je pa. Hrubečki je Bitenčevo znarico že plačal. Kaj posebnega pri gozdarju ni imel opraviti. Da bi ga pa kar tako, zavoljo nekdanjega dobrega poznanja šel obiskat: "Na-ka!"
Peter se je ustavil pred skalnim zaklonom na gornji strani Pršivce, snel krplje s hrbta, vrgel spodnjo na tla in nanjo še suknjič, da je sedel na suho. Prižgal si je tobak in puhnil dim proti vedremu nebu. Glasno je pristavil konec k svojemu prejšnjemu tihemu razmišljanju: "Je že vrag, če star srnjak mladico goni. Ampak, če mislita Pemec in Jerca—"
V Ogradih se je otočil kamen in se glasno trkljal po meli navzdol. Peter mu je z ušesom in očmi pazno sledil in ni utegnil več ugibati, kaj naj bi bradati Vencelj in mlada Tkalčeva Jerca mislila. Še preden se je kamen ustavil, je Peter dognal, da so ga sprožili gamsi. Stali so na kopnjavi za Debelo skalo. S sedla je bil veter odpihal sneg. Okrog petnajst da jih je, je sodil Peter. Natančno jih pa ni mogel prešteti. So se kozliči preveč stiskali med matere. Peter je zaslišal svarilne žvižge in se ni malo čudil, ko je videl, kako od obeh strani hite gamsi na sedlo.
CDalje prihodnji?)
Tekma med hoteli in moteli
Hoteli so navadno v središčih večjih ali manjših mest, kjer so komodno dostopni potnikom, ki prihajajo v mesta z vlaki. Toda zadnja leta več in več Američanov potuje z avtomobili, bodisi po opravkih, bodisi za zabavo. Za prenočevanje motoristov je bilo ob prometnih cestah širom dežele zgrajenih desettisoče tako zvanih motelov, ki nudijo lepa prenočišča in mnoge udobnosti hotelov.
Moteli so postavljeni izven velikih mest in po podeželju, kjer je dovolj prostora za parkanje avtomobilov. Tam je malo re-strikcij za otroke in celo za pse, če jih imajo turisti s seboj. Poleg tega vlada tam široka demokracija, kar se tiče obleke. Potniki, ki prevozijo več sto milj na dan, hočejo biti oblečeni .komodno, njihove obleke niso zlikane in dostikrat so tudi zaprašeni. Vsled tega se ženirajo iti skozi elegantne predsobe hotelov. Pri motelih ali dvorih za motoriste (motor courts) se nihče ne zgleduje nad posamezniki ali skupinami potnikov, pa naj pridejo oblečeni kakor koli ter zaprašeni in neumiti.
Vsled tega se je od leta do leta več in več turistov in počitnikar-jev posluževalo motelov in motor courts. To so občutili hoteli, ki
Eisner's Flower and Gift Shoppe
VENCI, ŠOPKI IN CVETJE ZA VSE PRILIKE. TOČNA DOSTAVA.
33009 VINE ST., WILLOWICK, O. — tel.: WIckliffe 3-1887
PRENAVUANJE KUHINJSKIH STOLOV
Prenovimo kuhinjske stole iz kroma, kakršnegakoli stila, z Duran plastiko vaše izbere izmed 10 splošno znanih barv. , 95c za vsak sedež — $1.95 la zgornji del Da, te cene vključujejo materijal in delo.
Odprto dnevno od 8.30 zjutraj do 8. zv.
TWO VETS REUPHOLSTERING CO.
5246 SUPERIOR AVE., EX 1-9633
Hranilne vloge
sedaj dobijo
OBRESTI NA LETO, PLAČLJIVO VSAKEGA POL-LETA
30. junija in 31* decembra
DENAR, KI BO VLOŽEN NA HRANILNO VLOGA NA ALI PRED 13. JULIJEM. BO DOBIL OBRESTI OD 1. JULIJA NAPREJ
Hranilne vloge so zavarovane do $10,000.00
SICIAIR
, SflPiiggž-ČTottn Co.
^iv I-TSOO
629.5:STrcUlf' HE 1-5670
<6LOM»0<
»KIMNCMV »WnfAI. MTCARMBU
hwitau
TNlMUIlCl'f C*PAN»IT» TKAOITIOM..« IMECArorTCN iVeMriFIBS THC SCHOOL PI«OM WHICH THB NUKtB GKAfrOATEP. AMONS OHOV MOffT (?e»
«racrep caps are thosbsiowm. ckvi vieRE \NT6Ncep TO cove« -nte wewp anc not »e simply
ORNA^ENT^
■
T. .
in a traditional cappin0 ceremonv. tub ftrsr-fvtatp stope nt carries a florbnce nt6htin6aub lamp^ which che lwhtf ntom a cbntrau canplb


iN itaa hH AccsrrsD UHIMKMPOR
A NU*## WA< "A SlM^CAUCr PRI«t HiO f ELT SUPreftS? 1DPAY. HUR5CIS S/MRTLV ATnR&PneOM PlSTlMCTlVe CAP to MHITt QK>K. TH6 CAP PTOViPftS A NEAT TOUCH, L«N^( AK AURA OP PI«HITV» K A SVMSOL Of ABIUTV
C#T*N CfOpeNT« ARK CAPPCD «3MB MONTHS APTCt; eNTCRlN6 SCHOOL. ' SINIOK ffTUPCNTC
ruvct CAPS ON MPkVfSoe RUffT VBAR aikvc
predstavljajo sedmo največjo industrijo v deželi. American Hotel Association je leta 1948 ugotovila, da se 69% potnikov ni ustavljalo v hotelih. Tozadevna raziskava je ugotovila, da se večina turistov in počitnikarjev izogiblje hotelov iz vzrokov, ki so bili gori navedeni; to je še posebno veljalo za družine z otroki.
Zastopniki hotelske industrije so prišli do prepričanja, da je v dobi avtomobilov treba po možnosti priti naproti prospektiv-nim gostom, če nečejo, da jim moteli in motor courts odvzamejo še več odjemalcev. V hotelih so sicer restavracije, služabniki, telefon, pralnice, likalnice, briv-nice in dostikrat še prodajalne tega in onega. V vseh večjih hotelih je vedno na razpolago tudi zdravnik, če potreba zahteva. To so velike udobnosti. Treba pa je prospektivnim gostom dati še nekatere udobnosti, ki jim jih nudijo moteli. Namreč tistim, ki potujejo z avtomobili. In veliki hoteli širom dežele ^o v to svrho zadnja leta izdali tisoče milijonov dolarjev.
V prvi vrsti so poskrbeli za prostore za parkanje avtomobilov. Po nekod so odkupili dragocene prostore, včasih s poslopji, katere so podrli, da se je napravil prostor za avtomobile. Po-
TWO FUNERAL HOMES
Reliable Experienced Sympathetic Funeral
Services
A.GRDINAW'SONS Funer^^dimctors
Chicago, 111.
HELP WANTED COUPLE
COUPLE to care for Rooming House. Must be sober and dependable. 2 room living quarters.
LAwndale 1-3566 between 6-9 p. m.
DOMESTIC FEMALE
NURSEMAID — To take charge of 15 months old child and assist with 4 year old. Own room and bath in air conditioned home. Near North side location. Available to all transportation. Top starting salary. Must be experienced.
Call EAstgate 7-9722
HOUSEKEEPER — Middleaged — Housework and cooking. Occasional help with care of child. Slay. DP. welcome.
Village 8-6510
BUSINESS OPPORTUNITY
TAVERN for Sale — 65 ft bar, fully equipped kitchen, back room, 5 booths in rear entrance. 12 rooms above same, 4-3 rooms each, 3 rooms available for buyer. $6200 complete or will sell separate.
Call ABerdeen 4-635!^
nekod so uredili prostore za par* kanje pod zemljo, kar je seveda draga reč. Za motoriste, ki se v potovalnih oblekah sramujejo iti skozi elegantne hotelske predsobe, so uredili posebne registracijske urade z vhodi iz ozadja. Za družine z otroki imajo sobe, kamor se more namestiti poljubno število zasilnih postelj za mladi rod. Nekateri hoteli preskrbijo tudi "baby sitters" proti primerni odškodnini; nekateri imajo celo igrišča za otroke. Tudi za pse, ki jih nekateri izletniki vozijo s seboj, so na razpolago luksuzni "pasje štalice." Tako je poskrb-Ijeno za vse, kar si potniki pO" želijo.
Tekma med hoteli in moteli čim večje število gostov more slednjim le koristiti. Obe industriji sta veliki in obe skušata privabiti ali vsaj obdržati ci® največ gostov. Zdi se, da bodo moteli in motor courts obdržali svojo popularnost, na drugi strani bodo pa tudi hoteli z zadošČe-vanjem zahtevam modernega časa obdržali ali privabili toliko gostov, da bodo lahko izhajali-Tako bo prav na vse strani.
—NEW ERA. glasilo AB«
Pri nas radevolje
POŠILJKE V JUGOSLAVIJO PRIPRAVIMO ZDRAVILA ZA
MANDEL DRUG CO.
15702 Waterloo R<L—KE 1-0034
CHICAGO, ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarborn 2-3179
WANTED TO RENT
MUST VACATE FOR OWNERS^ Family - 3 Responsible Adult^' 8 year school boy, need 2-3 bedroom unfurnished apartment-Prefer S.W. Moderate rental-Will decorate.
CRawford 7-0195
RESPONSIBLE Store Manager, wife, 4 months old baby, need 3-4 room apartment. So. Shor® vicinity.
ATlantic 5-1339
WILL TAKE IMMEDIATE POSSESSION of a 2 bedroom ment, any desirable locatioj); Austin, Oak Park area. SuR stantial couple with 13 year son. Just transferred to city-Highest references. Contact M*-Hill, 8 to 4 p. m. weekdays.
LAfayette 3-1^
RESPONSIBLE Doctor, wife, on« child, need 4-5 room, 2 bed roof" unfurnished apartment. G"" location near Hines Hospit^ Moderate rental.
Fillmore 3-4912
DOMESTIC COUPLE
COUPLE—For year around wrof that requires partial help wife doing domestic work full time help by husband takiO* care of lawn. Furnished hoU', with utilities paid, in a beaut«^ setting, 1VŽ miles from toW^ Your age, color or experien<-not important for the work ' steady rather than heavy. Ph% George Carlson, Wheaton 8-000'' for appointment.	.
BUSINESS OPPORTUNITY
By Owner — RESTAURANT Ideal for couple. Good truc^ stop. Selling account of illness-Reasonable.
Linwood Hote'-1812 Washington
SEeley 3-277"
Good Chance to buy GROCEI^ STORE — Humboldt district-Established 30 years. Owner tiring. Good volume busin*^®' Long lease.
Cornelia 7-4940
HELP WANTED MALE
EXCELLENT JOB OPPORTUNITIES — URGENTLY NEEDED!
CHASSIS MECHANICS
AND
TRUCK BODY WORKERS
MU^T BE EXPERIENCED—A-1. TOP WA^ES TO TOP MEN-Day shift. Overtime available. Employee benefits. Clean shop-Best working conditions. Steady year around work. Apply today'
BARTLETT TRAILER CORP.
3051 SOUTH ASHLAND AVENUE