Stev. 167 Let6 V,M' ■—■—Mimi ii mmmmmmariaBmmssstemm MARIBORSKI Cena 1 Din VECERN1K Uredništvo in uprftvsi Maribor, Gosposka ul. 11 / Tatafon uradni&tva 2440, uprava 2455 izhaja racan nedelje in praznikov vsak dan 1®- url * Valja mesečno prejeman v upravi ali po poiti 10 Cin, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglasa sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani # Poštni čekovni račun št. 11.409 JUTRA BEBeasasrteHiEBi Ponesrečena hitlerjevska vstaja v Avstriji Napeto vzdušje zadnjih dni - Napad na „Hawag“ in kancelarjevo palačo - Ujeti elani vlade - Umor kancelarja Dollfussa ■ Schuschnigg novi kancelar - Uporniki ujeti - Nemčija si pere roke - Nemški poslanik odpoklican - Upor zadušen - Veliko razburjenje v itallri Vzdušje pred dogodki DUNAJ, 26. julija. Odkar je bila Dollfussova vlada izdala nove brezobzirne ukrepe za pobijanje opozicije in njenih terorističnih akcij, se je položaj v Avstriji še poslabšal, namesto da bi se poboljšal. Narodni socialisti so grozili na vseh koncih in krajih, da bodo na odredbe vlade odgovorili s še brezobzirnejšim terorjem, Popolnoma v njihovem smislu in ž njimi solarno so pa pričeli nastopat! tudi ostali radikalni opozicionalci, zlasti socialni demokrati in komunisti. Vlada ie v zadnjih dneh aretirala več sto narodnih socialistov in marksistov. Zatrjuje se, da je bilo samo na Dunaju prijetih preko 1000 ljudi. Prvi teroristi so prišli tudi že nred državno sodišče, ki jih je po novih zakonih obsodilo: enega marksista na smrt in je bil takoj tudi justiflciran, dva narodna socialista pa na večletno ječo. To obsodbo so v javnosti tolmačili tako, kakor da si vlada ne upa nastopati z enako strogostjo proti hitlerjevcem, kakor proti marksistom. To je marksiste še bolj razburilo, da so pričeli še sam? teroristične akcije In demonstracije. Ozračje na Dunaju in po vsej Avstriji je postajalo vedno bolj napeto in splošno se je pričakovalo, da se bo nekaj zgodilo. Zlasti se je že predvčerajšnjim in včeraj govorilo po Dunaju, da pripravljajo narodni socialisti in ostali opozicionalci neko večjo resnejšo akcijo, vendar nihče ni vedel, kakšna nai bi bila. Te vesti je izvedela tudi vlada in sc pripravljala na obrambo, čeprav ni vedela v katero smer naj to obrambo organizira. Napetost je v noči od torka na sredo ved no naraščala, zlasti pa še včeraj popoldne. Popolnoma točen pregled vsega, kar se ie dogodilo nato, ni mogoč, ker si uradne vesti in vesti iz privatnih virov v marsičem nasprotujejo, ker so več ali manj tendenčne. Napad na MRawag“ in kancelarjevo palačo • Dollfuss ubit Okoli 10. ure se je zbralo v Sleben-sterngasse okoli 300 v vojaške uniforme preoblečenih narodnih socialistov, od katerih je en del odšel z avtobusi k radlo-postaji »Rawag«, katero so zasedli in sporočili v svet senzacionalno vest, da je vlada dr. Doli* iussa odstopila in sestavlja imjvo vlado rimski poslanik dr. Rlntelen. To je bilo vse, nadalje pa ie radio oddajal le glasbo na ploščah. Med tem pa je dru-Ra četa okoli 140 narodnih socialistov vdrlo v palačo državnega kancelarja, v kateri so sc posvetovali v tistem ča ?u kancelar dr. Dollfuss, minister za javno varnost major Fey in državni podtajnik notranjega ministrstva Knr-wmsky. r nastavljenimi samokresi m puškami so prisilili h kapitulaciji vse, ki so jih .našli. Majorja Fcya In Kar-Avinskega so zaprli skupaj t uradniki v posebno sobo ter jih zastraŽlli, Doli-fussa so pa oddelili. Pozneje se je ugotovilo, da je bil dr. Dollfuss smrtno nevarno ranjen, vendar se ni moglo dognati kdo ga je ranil in na kakšen način. Da je kancelar smrtno nevarno ranjen ie izvedel major Fey šele v večernih urah, ko so ga hitlerjevei poklicali k njemu, da izmenja z njim še zadnje besede, ki so bile, naj Fey skrbi za Dollfussovo družino in prepreči prelivanje krvi. K Dollfussu je bil nato pripuŠčen tudi duhovnik, ki mu je podelil tolažila za umirajoče. Kdaj je Dollfuss nato umrl še ni bilo točno do-1 gnano, ker so vest o njegovi smrti sporočili po radiu šele okoli 10. ure ponoči. Pogajanja z napadalci Med tem so zborovali ostali ministri v palači ministrstva za državno obrambo pod predsedstvom podkancelarja kneza Starhemberga, ki se je bil med tem na prve alarmantne vesti vrnil iz Italije na Dunaj z letalom, kamor je zvečer prispel na isti način tudi že rimski poslanik dr. Rintelen k seji, ki ie trajala več ur. Ministri so odposlali pred kancelarjevo palačo Heimvvehrovce in vojsko, ki pa niso mogli nastopiti z orožjem ker so hitlerjevei zagrozili, da bodo vse tri ujete ministre takoj usmrtili, čim bi jih napadli. Pričela so se tako pogajanja, h katerim je bil pri tegnjen po nekih vesteh tudi dunajski nemški poslanik. Ministri so obljubili revolucionarjem, da jim puste popolnoma neoviran odhod v Nemčijo, ako nikogar ne umore. Med tem pa so Heimwehrovci in vojaki že premagali oni hitlerjevski od delek, ki ie zasedel oddajno postajo »Ra->vag« tako, da jo je Imela zopet v rokah vlada. Napadalci v palači kancelarja so se naposled zvečer vdali, izpustili Feya In Karvvinskega ter palačo zapustili. Da je kancelar dr. Dollfuss mrtev, so ugotovili komaj po odhodu narodnih socialistov, ki pa so imeli že nepreklicno zagotovilo, da smejo zapustiti Avstrijo. Schuschnigg kancelar Po teh dogodkih se je nadaljevala seja ministrskega sveta, na kateri je bilo sklenjeno proglasiti nad vso Avstrijo preki sod, z vodstvom kaucelarskih poslov pa je bil začasno poverjen minister dr. Schuschnigg. p0 tej seji se je pojavil pri radiu major Fey, k| je popolnoma strt podal kratko zelo zmedeno poročilo o opisanih dogodkih. I/ njegovega govora ni bilo mogoče ugotoviti, kakšen je resni čen položaj v Avstriji, o tem pa govore druge vesti. Samomor dr. Rlntelena DUNAJ, 26- julija. Opolnoči se je pričela pod Schuschnlggovim predsedstvom nova seja ministrskega sveta, ki je ugotovila, da svoboden odhod v Nemčijo ue more veljati za one napadalce, ki so u-morlli Dollfussa. Vseh 144 napadlcev so zato spravili v policijsko vojašnico v Ka-rokkanergasse in jih internirali. Trojico, ki je osebno osumljena umora, so zaprli posebej. Ponoči so nato po odredbi vlade prijeli In zaprli tudi rimskega poslanika dr. Rintelcna. Po uradnem poročilu se je pa dr. Rlntelen o priporu ustrelil v prsa; prepeljali so ga v sanatorij, kjer so ugotovili, da je rana smrtno nevarna in bo najbrže umrl. Zapustil je listek z besedami: »Jaz sem nad vsem nedolžen«. Kako je bil Dollfuss ubit Dopoldne danes je prispel na Dunaj predsednik Miklas ter odšel takoj k Doli* Ms?.'! .*j«M nrrivcL-.'.iiiu odru, Major Fey je dal danes listom poročilo o podrobnostih včerajšnjih dogodkov. Izjavil je, da se je hotel Dollfuss napadalcem upreti in se je šele na njegov nasvet vdai in se umaknil v sobo. Ko je stopil v sobo, so padli prvi streli. Fey in Karwinski sta še videla, kako se je Dollfuss krvav zgru dil na tla. Danes si je komisija ogledala urad kancelarja in ugotovila, da je ves opustošen. Dollfussovo mrtvo truplo je ležalo v rjuho zavito na divanu,Zdravniki so ugotovili smrtne rane od strelov na vratu. Dollfuss je umrl zaradi notranje izkrvavitve. Ustaši niso dovolili poklicati zdravnika ali prevoz v bolnišnico. Italija za demaršo velesil v Berlinu Truplo dr. Dollfussa so davi položili na mrtvaški oder v ljudski dvorani magistrata. Pogreb se izvrši na stroške občine In bo za njegov grob določeno na Centralnem pokopališču posebno častno mesto. Dollfussova žena je odletela davi iz Ricciona v letalu preko Celovca in dospela na Dunaj ob 12.30. Spremljajo jo neki italijanski general in dva visoka funkcionarja. Mussolini je že ukrenil vse za demaršo velesil v Berlinu. Pariški poslanik je sinoči že konferlral o tem z Bar-thoujem. Italijanski listi napadajo strahovito Berlin in pravijo, da se dunajski dogodki ne dajo več odpraviti le z diplomatskimi sredstvi. _ Revolta na deželi DUNAJ, 26. julija. Iz poročil, ki jih je bilo sprva težko kontrolirati se polagoma da razbrati, da narodni socialisti včeraj niso započeli svoje akcije samo na Dunaju, ampak tudi po vsej ostali Avstriji. Nemiri so nastali čim je radio dal prvo vest o odstopu Dollfussove vlade. Najbolj razburljivi dogodki so se odigrali na Tirolskem, zlasti v Inomostu, kjer so narodni socialisti takoj dvignili glave, vdrli v policijsko direkcijo, prijeli direktorja Hinzla, ga odvlekli v palačo deželne vlade in ga tam pred vso množico ustrelili. V Steyeru so se narodni socialisti oborožili in v množicah zasedli nekatere javne zgradbe in se spopadli s Helmverovcl. Pa tudi na Koroškem in na Štajerskem se je pričelo povsod uporniško gibanje, zlasti tudi za jugoslovansko mejo. V Gradcu so Helmverovcl preoblečeni v vojaške uniforme skušali dobiti v svoje roke javne urade, kar se jim pa ni posrečilo. V Cmureku In Radgoni so že kmalu popoldne dobili vse v svoje roke in so se jim pridružili tudi nekateri Helmverovcl. Sinoči sta bila oba kraja trdno v rokah upornikov, proti katerim je bila odposlana vojska. Revolucija povsod zadušena DUNAJ, 26. julija. Hitlerjevska revolta, ki je trajala na Dunaju S ur, je popi i-noitia zadušena. Isto velja tudi za deželo, zlasti za Štajersko, kjer so danes dopoldne ugnali še zadnje upornike. Proti Lieznu, Leobnu in Dona\vitzu so bile odposlane močne vladne čete. V'seli 114 mož, ki je napadlo kancelarjevo palačo, je ostalo v Avstriji, ker jim Nemčija ni dovolila vhoda. Dunajski nemški poslanik dr. Rietii, ki se je dvakrat zavzel za upornike, ie bil brzojavno odpoklican iu je odpotoval ob 9.15 v Berlin. Napadtici pridejo pred preki sod iu bodo mnogi obsojen! na smrt. Tudi akcija hitlerjevcev po deželi so povsod pred likvidacijo. Iz Steinza so se uporniki že umaknili pred vojaki. Prav tako so vojaki zasedli tudi že Jiidenbnrg in očistili Gornjo Avstrijo. VVeitz ji očiščen, v Cniiire-iu in Radgoni pa se uporniki deloma še drže. Radgona je od včeraj opoldne v rokah hitlerjev-cev; po hišah vihrajo hitlerjevske zast=' ve, režimov ci so zaprti. Nemčija si pere roke BERLIN, 26.. julija. Nemški zunanji minister von Neurath je izrekel brzojavno avstrijski vladi sožalje zaradi smrti dr. Dollfussa. Po uradnih poročilih se nemška vlada ue smatra vezaiio na dogovor, ki je bil sklenjen po posredovanju nemškega poslanika Rletha med dunajsko vlado in uporniki glede odhodov v Nemčijo in je dr. Rietha, ki je interveniral na prošnjo dunajske vlade, takoj odpoklicala. Obenem ie odredila, da se morajo takoj aretirati vsi uporniki, ki bi pribežali v Nemčijo. Nemčija odklan'^ za te dogodke vsako odgovornost. Mnenje FrancMe PARIZ, 26. julija. V političnih krogih Francije pripisujejo vso krivdo za avstrijske dogodke narodnosocialistični stranki v Nemčiji. V tem jih podkrepljuje zlasti še vmešavanje dunajskega poslanika Rietha. Razburjenje v Italiji RIM, 26. julija. Tu se zatrjuje, da se je Mussolinija In italijanske vlade polastilo silno razburjenje, čim se je izvedelo za Dollfussovo smrt. Italija bo storila vse, da obdrži dr. Schuschnigga na krmilu kot bodočega voditelja Avstrije, ker je znan ko najostrejši nasprotnik hitlerjevcev. Dr. Rlntelen po mnenju Rlnia ne bi bil mogel biti primeren kancelar, ker je bilo znano njegovo simpatiziranje z narodnimi socialisti. Sinoči je Imel Suvlch daljši razgovor s francoskim poslanikom, in Siccr o dunajskih dogodkih In korakih, ki postajajo s tem potrebni. Maribor in avstrijski dogodki MARIBOR, 26. julija. Prva vest o dogodkih v Avstriji, Se bilo poročilo dunajskega radia o odstopu vlade. Ta vest je vzbudila povsod veliko pozornost, ki se je popoldne še stopnjevala. Vse ie iskalo vestl, kaj sc godi onstran naše meje, a zanesljivih vesti ni bilo. Telefonske zveze z Avstrijo so bile prekinjene In edini vir je ostal radio. Včeraj popoldne, zvečer in ponoči je zato vse oblegalo radio in iskalo vse postaje. Slika, ki je bila sprva zelo ne jasna, se je polagoma bistrila iu okoli polnoči je bil že mogoč urejen pregled dogodkov. Dnevne vesti Velikodušen dar Nj. Vel. kralja. Naš kralj je poklonil 10.000 Din, knez Pavle kot predsednik Aerokluba pa 5000 Din kot podporo rodbinam ponesrečencev in žrtvam nesreče, ki se je pripetila na letalskem mitingu v Belišču. Knez Pavle predsednik Rdečega križa. Na Vidov dan je knez Pavle prevzel posle predsednika Rdečega križa. Ob tej priliki je na vse sodelavce naslovil prisrčen pozdrav. Promenadni koncert. Drevi od 20.30 do 22. bo v mestnem parku promenadni koncert. Igrala bo vojaška godba pod tak tirko kapelnika g. Svobode. Zabavni večer na Mariborskem otoku se zaradi nestalnega vremena preloži na nedeljo 29. tm. ob 17. uri. V izložbi g. Weixla je rastavljena ver lika slika, last g. N. Klančiča. Slika predstavlja I. del (II. del je v delu) bivše zgodovinske dekanijske cerkve z zunajnim božjim grobom v Št. Petru pri Gorici. Cerkev je stala za časa avstrijsko-itali-janske vojne v bojni črti in je tudi postala žrtev vojnih strahot. Goriški emigranti imajo gotovo še v spominu to staro zgodovinsko zgradbo. Slikarsko de lo ie izvršil kot samouk g. E. Kramaršič. Inštruktorje strokovnjake za vse predmete vsakovrstnih šol nudi Borza dela za inteligenčne poklice Zveze mladih intelektualcev, Sodna ulica 9/HI. Deset novih tronadstropnih hiš dobi Maribor v letošnji gradbeni sezoni. Dve sta že popolnoma dogotovljeni, in sicer Osetova na Glavnem trgu in Pipuševa v Jezdarski ulici, ki pa ima nad drugim nad stropjem le mansarde. Ostale so že pod streho ali pa se še grade in prav te dni naglo napredujejo. Hiši dr. Blankeja v Kopališki ulici in dr. Kristana v Tatten-bachovi ulici sta že pod streho, hiša Gu-štinovih na Grajskem trgu, ki bo med vsemi največja, dobi kmalu prvo nadstr., hiša tvrdke inž. Šlajmer in inž. Jelenc je že pri ret jem nadstropju, hiša v Melju pri drugem, naglo pa napreduje tudi gradnja treh Wdgererjevih stavb v Prešernovi in Maistrovi ulici. Mimo toga se dovršu-je že lani začeta nova stavba v Gregorčičevi ulici, v kateri bosta nastanjena Borza dela in Delavski azil. Toliko trinadstropnih stavb v enem letu že dolgo nismo dobili v Mariboru. Mimo tega pa je bilo zgrajenih ali se gradi še več pritličnih, enonadstropnih in dvonadstropnih hiš, ter vil na periferiji ter ob Tomšičevem drevoredu v Krčevini. V predmestnih občinah je pa letos gradbena delavnost manjša kakor je bila prejšnja leta. Smrtna nesreča. Ko se je v torek 30-letni viničarski sin Franc Lesjak peljal s kolesom proti domu v Presiko, se mu je pripetila strašna nesreča. Vozil sc je po strmi cesti z veliko hitrostjo ter se zaletel z vso silo v rudo nekega nasproti vozečega dvovprežnega voza. Sunek je bil tako silen, da mu je konec rude prebil trebušno votlino. Kljub takojšnji zdravniški pomoči je Lesjak kmalu nato umrl. Huda nezgoda malega otroka. Komaj 13 mesecev stari Milan Horvat je v Pra-protnikovi ulici prevrnil na štedilniku ponev z vročo mastjo in pri tem zadobil tako hude opekline po gornjem delu telesa, da so ga morali reševalci prepeljati v bolnišnico. Razburjenje zaradi splašenega konja. Hlapec izvoščka Pavalca v Vrtni ulici je umival te dni konja svojega gospodarja v Dravi na Pristanu. Ko ga jc hotel vpreči zopet v kočijo, se je konj splašil in zdirjal po Vojašniški in Langusovi ulici, Koroški cesti in Vrbanovi ulici domov v Vrtno ulico. Med pasanti v omenjenih ulicati je nastala panika in jc bilo le srečno naključje, da se ni pripetila nobena nesreča. Nezgoda. Včeraj ppoldne se je 221etni narednik Ivan Stumberger na ulici spodrsnil in padel tako nesrečno, da se jepre cej poškodoval na gilavi. Poklicani reševalci so ga prepeljali v bolnišnico. Mura Izroči svojo žrtev. Pri Apačah je Mura naplavila moško truplo, ki je po mnenju zdravnikov že delj časa ležalo v vodi. Vtopljene.c je star okrog 60 let, 180 cm visok, rejene postave, plešast in oble čen v priprostejšo obleko. Na prstu je imel srebrn prstan z črkami^ M. R. Truplo so pokopali na pokopališču v Apačah. Likvidacija jugoslovanske Matice. Mariborska podružnica Jugoslovanske Matice, ki po razpustu ljubljanske banovinske organizacije ni mogla več uspešno delovati, je sklenila tudi formelno prenehati in je v ta namen sklicala za petek 27. tm. ob 20. uri v Narodni dom svoj zadnji izredni občni zbor. Obenem pa bo ob tej priliki tudi ustanovni občni zbor »Brani-bora«, ki bo poslej prevzel delo, katero je ali naj bi bila opravljala Jugoslovanska Matica. Jugoslovansko-bolgarska liga. Pripravljalni odbor za ustanovitev Jugoslovan-sko-bolgarske lige v Mariboru je vložil pri oblasti pravila. Čim bodo odobrena, bo takoj sklican ustanovni občni zbor. Društvo jugoslovanskih akademikov v Mariboru priredi v soboto 28. tm. ekskurzijo na Falo in v Ruše. Odhod na Falo bo z vlakom ob 5.45, kolesarji pa ob 5.30 z Glavnega trga. Davčna uprava za mesto Maribor vabi stranke, ki so izročile davčni upravi za mesto Maribor stare obveznice 2 in pol% državne lot. rente za vojno škodo v zameno v času do 6. julija 1934, da dvignejo pri tej upravi nove obveznice osebno ali proti priznanici in oddaji ustrezajočih izvirnih reverzov, in sicer v času od 8. do 12. ure. Lepo planinsko slavje na Boču. Boč je sprejel v nedeljo ob peti proslavi zgraditve stolpa spet lepo število turistov. Bilo je, kakor smo prerokovali, ves dan krasno vreme. Okoli 500 starih in novih ljubiteljev te lepe gore je ta dan uživalo vsak po svoje v njegovem zelenem kraljestvu. Že v zgodnjih jutranjih urah pa vse do poznega popoldneva si srečaval planince veselih in zadovoljnih obrazov korakati gori in doli. Ob 10. je bila v cerkvici sv. Miklavža maša, potem pa seje pričela veselica, ki je trajala do poznega mraka. Pri prireditvi sta sodelovala steklarska godba iz Rogaške Slatine in sloviti septet bratov Živkov iz Maribora. Zlasti je bilo živahno vrvenje popoldne, ko so volili kralja Boča, in je doletelo to častno mesto nestorja slovenskih planincev, g. dr. Tominška, ki pa je žal že pred izvolitvijo odšel. Upamo, da je prireditev katere čisti dobiček je namenjen za odplačilo dolga na stolpu, tudi denarno dobro uspela! Mednarodni šahovski turnir v Curihu. V desetem kolu je Rosselli zmagal nad Miillerjem, Bernstein nad Jossem, Flolir nad Stahlbergom, Grob nad Gygiijem, Bogoljubov nad Naegelijem, Eu\ve nad Hennebergerjem, Aljehin nad Johnerjem in Niemcovič nad Laskerjem. V enajstem kolu je premagal Aljehin Gy®lija, Flolir Henneberga, Bogoljubov Jossa. Euwe Bernsteina, Stahlberg Groba, Rosselli pa Naegelija; Partiji Niemcovič:Mu!lcr in Lasker.Johner sta bili prekinjeni. Stanje po XI. kolu je naslednje: Flohr 9 in pol Aljehin in Bogoljubov 9, Euwe 8 in pol, Sahlberg in Bernstein 7, Lasker 6 in pol (l), Johner in Niemcovič 5 (1), Herine-berger 4 in pol, Rosselli 4 in pol, Miiller 4 (1), Gygli 2 in pol, Naegeli 1 in pol, Joss 1 točko. Tombola v Makolah. Novoustanovljena gasilska četa v Makolah je imela preteklo nedeljo izredno dobro uspelo tombolo. Po sodb: domačinov še Makole niso videle toliko ljudi. Poleg domačinov so obiskale tombolo v popolni gasilski o-premi gasilske čete Slovenska Bistrica, Poljčane, Cirkovce in Sv. Lovrenc, kar iMi?ilTiffTTiiil i * ' Naša ‘dne 26. VII. 1934. Mariborski »V e 5 er ni k« Jutra. Stran 3. socialna vprašanja Zakaj toliko boja proti tuberkulozi? Poročila zadnjih 50-tih let pravijo, da število smrti za tuberkulozo polagoma, a vendar stalno pada. Vprašamo se torej, zakaj se pri nas zadnja leta toliko Piše in straši s tuberkulozo in nevarnostjo njenega širjenja? Odgovor je sledeč: Svetovna statistika kaze v resnici padanje števila smrtnih primerov, iz nje pa lahko razberemo tudi to, da so v tem oziru v svetu razne kategorije držav, take, ki so to bolezen v toliki meri zatrle, da postaja boj proti njej manj pomemben, oziroma manj potreben in da so celo institucije, ki niso bile v ta namen organizirane, preštevilne in deloma nepotrebne. Saj je doseženo tako stanje, da že zdaleč ni po . številu smrtnih primerov več na prvem mestu tuberkuloza, marveč cela vrsta drugih bolezni. Istočasno pa nas oči statistika, da so pokrajine in države, kjer je tuberkuloza skoro stacionarno enako razširjena i« še vedno na taki stopnji kot v prej omenjenih pokrajinah pred 50 leti. Drugo vprašanje, ki si ga stavi lajik je, ali je boj proti tuberkulozi zares uspešen in ali so izdatki in žrtve, ki jih ta boj od nas zahteva, v razmerju z doseženimi uspehi, saj vemo. da je bacil te bolezni zelo trdoživ in ga bolniki stalno razpršujejo! — So to vprašanja in ugovori, ki na videz zares spravljajo v zadrego, .toda iz njih vendar zeva pomanjkanje Poučenosti o tuberkuloznem problemu. Trdim, da je boj proti tuberkulozi prav zelo uspešen in da se žrtve in izdatki zanj stotero poplačajo. In za dokaz te trditve kažem samo na krasen primer onih držav, ki so se ga lotile z vso žila-Vostjo, vanj vložile veliko truda in denarja ter tudi žele krasne uspehe. Pa še kako lahko iztrebimo tuberkulozo, če le sistematično in vztrajno delamo! Seveda ne smemo pričakovati posebnih rezultatov v dobi nekaj mesecev. Tudi pri njivi polni plevela obupuje kmetovalec, nekaj neizpuljenih bilk zaseje množico novih, a pridnemu poljedelcu prizadevanje le uspe. Težko je pa, ako je v tem boju osamljen ter mu. veter vsako leto donaša iz sosedove njive novega plevelnega semenja. — Tak boj mora biti organiziran in vsestranski. Bacil iztrebiti je nemogoče, mogoče pa je zmanjšati število bacilov v naši okolici. Težko je preprečiti, da človek ne bi vdihal v svojem življenju bacilov tuberkuloze, pa to ni glavno, važneje je to, da za obolenje na tuberkulozi ni vseeno, ako vdiha človek posamezne bacile od časa do časa ali pa jih vdihuje v dan. Množice veliki množini bacilov kmalu in dan zmore- ce na jo človekov organizem, v kali zadušijo njegovo odpornost ter povzročijo bolezen. posamezni bacili pa le redkokdaj povzročijo pri povprečnem odpornem člo veku bolezen, narobe, ti posamezniki celo podžigajo v človeku odporne sile, da si ustvarja čedalje večjo moč obrambe proti tuberkulozi. Ako z vsemi sredstvi odstranjujemo in zmanjšujemo grobo infekcijo, ki, prihaja od močno odprtih tuberkuloznih na zdrave, dosežemo to, da zdravi v vedno redkejših primerih vdihavajo večje množine tuberkuloznih bacilov. Le posameznim bacilom so še izpostavljeni. Tako se polagoma krepi ljud ska odpornost proti tuberkulozi. Prebivalstvo se takorekoč imunizira in padanje obolenj na tej strašni bolezni je v svojem početku. Ce nadalje upoštevamo dejstvo, da en primer odprte tuberkuloze, ki prosto pljuje in izmetuje mase bacilov v svojo okolico okuži do deset ljudi na leto, vidimo, kam nas pelje brezdelje v vprašanju zatiranja tuberkuloze. Obenem pa nam je jasno, kaj doseže dobra protitoberkuloz-na organizacija v državi, ki zdravi in odstranjuje taka kužna gnezda. Uspeh takega dela je ne samo verjeten, marveč absolutno siguren. Malodušje, obupavanje in malomarnost v tem oziru je pogubonos no in čimdalje odlašamo, tem težje delo nas čaka. Opraviti ga moramo, čimprej se ga lotimo, tem bolje bo za nas. Da je pri nas vse pri starem in da umirajo skoro istotako velike množice ljudi za tuberkulozo kot je to bilo v drugih državah pred 50 leti, je jasen dokaz pomanjkanja dela in organizacije na tem področju. To delo bo pa le tedaj popolnoma uspešno, ako bo zavzelo vse pokrajine v državi, pod enotnim krepkim vodstvom in z izdatnimi finančnimi sredstvi. Izgleda, da sc je ministrstvo zdravja končno odločilo za to težko, a neizogibno nalogo. In mi, ki smo med mesti v državi najbolj ogroženi, v sredi tekstilne industrije, znane po svojem pospeševanju tuberkuloze?! Množice slabo plačanih in slabo hranjenih delavcev v slabih stanovanjskih razmerah! Kriza dela, kriza prehrane, brezposelnost — vse sami pospeševalci tuberkuloze — in k temu naj držimo križem roke?! Naj čakamo pomoči od kdovekje? Sami se borimo, sami si skušajmo pomagati, če ne, se bomo s svojimi otroci vred zadušili v čedalje bolj razširjajoči se kugi. Ne moremo ča- kati rešitve od države vsaj za nekaj let ne. Obstoječi sanatoriji v oddaljenih krajih nam ne koristijo; kdo zmore take stroške? Hočemo sanatorij doma, tu na leglu zla, seveda sanatorij z nizkimi bolniškimi cenami. Danes ni zdravljenje tuberkuloze navezano na gorsko klimo, danes lahko zdravimo prav tako uspešno tu v mestu ali najbližji okolici, kjer ni treba čakati bolniku do konca svojih moči, da mu uspe dobiti mesto v daljnem in drugem sanatoriju. Takoj v Mariboru naj bo omogočeno za zmerna sredstva in že v prvem začetku bolezni sanatorijsko zdravljenje! In če si je mogoče tu zdraviti spolne bolezni, očes ne bolezni itd., ali naj se čudimo zahtevi po zavodu za zdravljenje tuberkuloze? Prosim, pomislite in zavedite se nevarnosti in potrebe! Podprite to delo privatne iniciative, darujte, zbirajte, saj s tem koristite le sebi in svojim otrokom. Vem, da sami ne bomo zmogli bremena, pa storili bomo najlepše delo če bomo s primerno vsoto stopili pred javnost ter lahko rekli; Tu je denar malih ljudi, a uvidevnih in razumnih, brigajočih se za blagor svoje občine in zavedajočih se, da se bo ta žrtev stotero poplačala. Iti zdaj pa vi, ki ste bogati, glejte, da vaš delavec ne bo umiral od tuberkuloze, ne bo ogražal vas in nas, sezite v žep in darujte ter tako investirajte del kapitala v to tudi za iiidustriju prepotrebno in reti tabilno stvar! In vemo, da bomo našli pr: pametnem človeku vse razumevanje. Pa bomo šli še dalje ter stopili pred oblasti in povedali, kaj hočemo in kaj je potrebno in ne bo zaman. To je cilj akcije Pro-tituberkulozne lige v Mariboru', katerega skušajmo vsi, vsak po svojih močeh pomagati uresničiti. Država vsega ne zmore, niti tako hitro kot bi si mi želeli. Tako so si reševali ta problem vsi kulturni narodi, zato pokažimo tu svojo pravo kulturnost! Dr. Josip Vrtovec. P tuj Poštna vest. Poštni uradnik Ernest Fleischman je premeščen od pošte Ptuj k pošti Trbovlje I. Občinska trošarina. Počenši z 22. julijem t. 1. pobira mestna občina od poštnih paketov za naslovnike na področju ptujske občine trošarino, ki znaša za vsak paket do 5 kg 2 Din, do 10 kg 3 Din in nad 10 kg 4 Din. Trošarino zaračunava pošta pri prevzemu paketov. Protibrezbožna razstava v Ptuju. Od 27. do 30. tm. bo v našem mestu, in sicer v prostorih osnovne šole, protibrezbožna razstava. Razstava bo pod pokroviteljstvom odbora uglednih meščanov, na čelu s proštom g. dr. Ivanom Žagarjem. Našemu ljudstvu to kulturno prireditev, ki je imela v raznih državah Evrope in tudi v Ljubljani veliko uspeha, toplo priporočamo. Vodja razstave je g. Evgenij Mesne r kot delegat mednarodnega odbora »Pro Deo« v Ženevi. Zastrupljenje z vraničnim prisadom. V ptujsko bolnišnico je bilo prepeljanih 5 oseb, ki so se zastrupile z vraničnim prisadom pri raztelešenju za to nevarno boleznijo obolelega vola. Od teh 5 oseb je umrla le 64-ietna posestnica Ana Ko-resova, ostale 4 osebe pa so ozdravele in so tudi že zapustile bolnišnico. Kino. V soboto 28. in v nedeljo 29. tm., obakrat ob 20.30, se predvaja velika opereta »Viktor in Viktorija«. V glavnih vlogah Renata Miiller. Film »Melodija Dunaja«, ki jc bil na sporedu, odpade. Grozno neurje, ki je razsajalo v ponedeljek 23. tm. okrog poldne, je napravilo tudi v ptujskem okraju veliko škodo; najhuje so prizadete Haloze, kjer jc toča. pobila mestoma do 80% grozdja in drugega sadja. Prizadeto prebivalstvo je zaradi te elementarne nesreče zelo pobito. Nezgoda. V ptujsko bolnišnico so prepeljali 5letno Štefko Faričevo iz Rabelčje vasi s smrtno nevarno poškodbo, ki ji jo je prizadel njen 11 letni bratec. Fantek je v neopaženem trenutku odnesel^ koso in se spravil kosit; njegova sestra Štefka pa mu je prišla preblizu, tako, da ji je s koso skoraj odrezal levo nogo in bi tudi gotovo izkrvavela, da je niso takoj prinesli v bližini stoječo bolnišnico, kjer so ji nudili prvo pomoč. Kljub temu je stanje otroka zelo nevarno. Nočni pretep. Preteklo noč je postal na javni cesti v Kicaru žrtev fantovske po-sirovelosti 20-letni Janez Volgeinut iz Kicarja. Neki ponočnjaki iz Podvincev so ga s koli in noži tako premlatili, da jc obležal z nevarnimi poškodbami po vsem telesu v mlaki krvi na tleh. Bil je prepeljan v ptujsko bolnišnico. Sejem za prašiče, ki se je vršil v sredo 25. tm., je bil nekoliko bolje založen kakor zadnji, a tudi kupčija je bila živahnejša. Prignali so 193 rilcev, prodali pa 87. Cene za kg žive teže so bile sledeče: debeli 6—7 Din, prolenki 5—6 Din: mrtve teže 9 Din. Znatno so padle cene pri drobnariji, in sicer so se prodajali 6—8 tednov stari prašički od 50-100 Din eden. Padec cenam znaša okroglo 30 odstotkov. „Mmn Iz mariborske kolonije P. R. K. v Bakarcu V kopališču je veleobrat. Mariborčani, Celjani, Koprivnicam, letoviščarji in domačini, mali, večji, odrasli, stari in najstarejši — tudi prababice še znajo plavati, — zastopniki in zastopnice najrazličnejših linij in dolžin se zabavajo v skupinah ali samotarsko, kakor pač komu prija. Sami rjavokožci, ki jim koža rjavi v vseli odtenkih med belo, indijansko in malajsko pod vplivom solnca, vode, vetra ter raznih krem in olj. Poznajo se večinoma le po krstnih in v Bakarcu pridobljenih imenih. Na pesku so predvsem važ ni graditelji, fantje Celjani, in male deklice. Gradijo mostove, gore, gradove ter jih nato podirajo s posebno silovito naslado. V plitvi vodi brodijo drugi, tretji se lenobno pražijo na betonu, oni tam igrajo odbojko, ti sc producirajo s plavanjem. Gospod K veso pije vodo na pritisk svojih ljubeznivih hčerk, ki ga držita pod vodo, če se le spusti z varnih stopnic. Celjanke kličejo »jo-o-ooš« za nekim še Polbelim suhcem; menda bi hotele »še« čokolade od tega »Joša«; ime sc ga je rrijelo, ker je provneto zahteval ponoviti neke točke sa koncertu malih harmonikarjev. Mala fngica in Marica sta do vratu v vodi in kličeta »strica Slavica«, eia ji; priJe učit plavat. Povsod šale in sr”eh in malo prijateljskega zbadanja. ^ tem živžavu je nekega dne zmanj-kal° našega Vilčka. Pravkar je še bil tu. ~~~ S pomola nekaj kličejo, tudi z ribar-skega čolna je slišati neke vzklike. Saj res! Sredi zaliva se poriva enakomerno naprej plava glavica in vzbuja občo pozornost. Pa da ni to Vilček? Nekam podoben se nam zdi, ko zleze na drugi stra I. n: na kopno. Menda vendar ne bo: prejle so se fantje nekaj sporekli, ko so mu podrli veliko peščeno goro; bil je slabe volje in je odšel domov. Da, tako bo. — A kmalu, glejte ga zopet v kopališču! Ves obraz mu sije: »Jaz sem prvi morje preplaval!« Debeli kopališki stražar, »bar ba Šime« s tropsko čelado, se jc prizibal v svojem rdečem čolničku in mu požugal s svojo kratko palico: »A da te je uhvatio morski pas, a? Da nisi dotnogao do bri-jega, a?« Policist Mate v službeni uniformi ga je prav službeno, ostro okregal, pozneje, ko jc imel le plavalne hlače, torej v civilu, pa mu je iskreno čestital. Še celo gospod plavar se je zanimal za drznega plavalca in mu obljubil »2 dana zatvora«. — Ker najbrž ni mislil resno, sc je prav za prav čisto lepo končala zgodba »o Viloku, ki je prvi morje preplaval.« H. Najvažnejši, najpnljubljenejši, sploh naj... naj... član naše kolonije je vsak dan med 10. in 11- naš Ivane, ki hodi po pošto. Do 10. ure mu obljubljajo vsi vsemogoče, če jim kaj prinese, po li„ ko je že vse razdelil, si l>a ni več varen življenja. Smrt zaradi obešenja na najvišjo ribiško lestev, je še najmanj, s čimer groze oni, ki niso ničesar dobili. Do sedaj jc še vendar živ in zdrav, ker se prehuda jeza na pošto in nanj dosledno vtopi v solzah. Teta, teta Herrna seveda, je izjema. Ona je vesela, če ne dobi nič pošte, posebno pa ne takih pisem kot zadnjič: štiri strani nasvetov, kako naj se in kako naj se ne vodijo počitniške kolonije. Pi- sal je mlad očka s primerno učiteljsko bolestno temeljitostjo v sicer hvalevrednem strahu za svoje dete. Pred šestimi leti, ko je začela s kolonijami, bi bila mogoče podobno, a dosti vljudnejšo razpravo z zanimanjem prečitala, sedaj pa... Sedaj pa se še ni odločila ali naj jo vrže v peč ali stvarno stilistično in slovnično popravi in pošlje »Učiteljskemu tovarišu« v priobčitev. Vsekakor jo še hrani kot bolesten spomin. »Ida, z doma me vprašujejo, zakaj si bila kaznovana,« prati Teta majhni, osem letni punčki »Kdo te je kaznovan?« Nič. »No, povej vendar! Zakaj pa jočeš?« »Saj, saj ni nič. Jaz hočem jdomov, k mamici, pa sem pisala, naj^ritle po mene, sem pisala, da ...« Sledi samoobtožba. — No čedno si je izmislila. Dragica je jokala prvič, drugič in tretjič zaradi domotožja. Nasledujikrat je jokala, ker še vedno ni bilo pošte od doma. Ko je pa naslednji dan dobila pet pisem in tri karte naenkrat, je imela spet vlažne oči — od sreče in pa, da bi drugi ne bili preveč zavidni. Od sedaj je pošto dobivala vsak dan in redno vsak dan jokala. Prav za prav niti sama nikoli ni vedela zakaj, a gotovo je bilo vsakokrat zelo hudo in zelo važno. Prava nevihta je izbruhnila, ko je dobila od doma poročilo, da je prispela od nje domov v enem tednu ena edina karta. »Pomislite,« je pravila vsakomur po večkrat in krilila z rokami, »pomislite, doma so dobili samo cr.o mojo karto, jaz pa sem vsak dan pisala pisma. Uboga mama! Kaj si bodo doma mislili o meni! Jaz moram domov, domov.« Nato povodenj. Telefon in telegraf sta stopila v službo od obeh stra- ni, a včeraj nas je vendar predčasno zapustila. Pri slovesu je zopet bridko jokala: »Jaz bi že še ostala, a moram domov zaradi mame. Nikoli še nisem bila tako daleč in tako dolgo od doma. Mama se tako strašno boji za mene, jaz ne morem biti tako dolgo brez nje.« — Uvideli smo upravičenost njenih razlogov: je res hudo brez mame za tako dete. Saj šteje komaj dobrih 1000 (tisoč) tednov. Nada ni in ni dobila pošte. Niti od doma, od mamice, niti od ... ja, hm. »Kai si ga pa tako slabo vzgojila,« je rekla Marta. — Prej vedno dobro razpoložena Nada je postajala nervozna. »Mamica bo prišla po mene sama, zakaj mi nič ne piše? V četrtek moram oditi, v Zagrebu me bodo čakali, gremo na planine. Joj, če zamudim!« Na opombo, da očka Triglav letos še ne namerava na počitnice na morje, ampak jo bo počakal na svojem mestu, se je samo nasmehnila in zge-nila z rameni. »Ne, ampak atek ima zdaj dopust, pozneje pa ne more z nami.« Pošte ni in ni. Nada postaja čemerna, postaja otožna, žalostna... Nekomu v koloniji se jc morala zelo smiliti: pisal ji je pismo, dal ga v Bakarcu na pošto in ona ga je dobila se isti d*n. Baje so bili celo verzi. A zdaj je lonček prekipel! »Norčujejo se iz mene,« je zajokala. Pošte ni! »SlabovzgojenL ne piše, pa niti mamica ne. — V tej stiski jo pa po-grunta: »Ti, Ana, obljubi mi, da mi storiš uslugo.« »Seveda.« »Napiši mi pismo, da moram v četrtek v Zagreb. Kuverte ni treba, rekla bom, da sem jo zavrgla. »Teta« ne pozna pisave moje mamice in če ti svojo pisavo malo izpremeniš, bo verjela. Veš, napiši, kot mamica. .Ti bom še povedala, MARIJ S KALAN: 105 Savsdagak je z roko naročil najstarej sfemu vojščaku, naj ostane pri ujetniku, sam pa se je z Ostalo trojico spet pomaknil na rob goščave. Jezdec na desni je stal poleg konja tik ob robu in se pripravljal na raziskovanje goščave. Sa-vadagak je dvignil orožje, nameril in sprožil. Po zraku je švignilo rahlo prasketanje in Atlant se je mrtev zgrudil na tla. Njegov padec je vznemiril preostalega, ki je bil oddaljen na levi, da je spod bodel konja in hotel zdirjati proti njemu, toda sredi pota se je tudi On zrušil s konja, ki je preplašen zahrzal in zdivjal po goličavi v meglo. »Končano je!« je vzkliknil Savadagak, pustil spremljevalce na straži ter se umak ni! k ujetniku in njegovemu čuvarju. Sklo ml se je k Atlantu in mu dejal v atlant* ščini: »Tvoja tovariša sta mrtva in isto se bo zgodilo tebi, če boš skušal pobegniti. Obljubi, da boš poslušen in jaz ti Obljubljam, da se ti niti las na glavi ne skrivi. Si ra* zumel?« Atlant je prikimal. »Dobro,« je dejal Savadagak In mu po- Roman iz prazgodovine človeštva. tegml listje iz ust. Atlant je globoko zadihal in se zganil. »Kdo si, ki mi govoriš?« jc vprašal. »Tisti, ki si ga zasledoval.« »Aztek? « »Azteški častnik.« »Kaj nameravaš z menoj?« »Nič zlega. To se pravi, če boš posluša! moje besede in se ne boš upiral.« »Govoril« »Sl iz čete zasledovalcev pobegle princese?« »Sem.« »Koliko jih je v tvoji četi?« »Dvanajst, če si dva ubil, z menoj še deset.« »Kje so ostali?« »Višje gori na cesti, ki vodi v smeri toka Kale.« »Tu spodaj ste bili samo trije?« »Samo.« »Pridejo oni s ceste sem?« »Ne.« »Kam krenejo?« »Dalje.« »Kaj ste hoteli tu?« »Pregledati strugo reke.« »Čemu?« »Če ni skrita v njej vaša galeja.« »In bi nas bili napadli?« »Samo v skrajn1 sili. Sicer smo imeli nalog obvestiti o izsleditvi svojega poveljnika, ki je pri ostalih naše čete.« »Je častnik?« »Da.« »Koliko čet nas zasleduje?« »Štiri. Dve po desnem in dve po levem bregu.« »Skupaj osem :n štirideset vojščakov?« »Da. A zasledujejo vas tudi galeje po Kali.« »Koliko galej je odplulo?« »Deset.« »Koliko je na njih vojščakov?« »Na vsaki dvajseta »Skupaj dve sto?« »Da.« * »Kdo je poveljnik?« »Častnik Naramzis. Na njegovi galeji je tudi vaš princ.« »Princ Aftagad?« »Princ iz dežele večernih gora.« »Kako je prišel na galejo?« »Poslal ga je veliki.« »čemu?« »Da vas pomaga ujeti in pripelje nazaj vašo princeso. Če tega ne stori, bo žrtvovan.« »Hvala til« »Snemi mi obvezo z oči!« »Šele na galeji.« »Na galeji? Kam me nameravaš odpeljati?« »S seboj v deželo večernih gora gotovo ne.« »Potem me izpusti.« »To bom storil tedaj, ko bomo že dovolj na varnem.« Savadagak je poklical dva vojščaka in jima naročil: »Odnesite ujetnika na galejo. 1 am naj počaka zvezan, da se vrnem.« Vojščaka sta dvignila Atlanta in ga napol odnesla napol odvlekla po strmini k strugi in na krov. Pribočnik pa je z ostalima dvema ulovil konja obeh ubitih zasledovalcev ter ju skupaj s tretjim, ki je stal privezan ob robu, spravil v goščavo in privezal. Nato je odvzel orožje ubitima ter zavlekel trupli do roba reke. obtežil ju s kamenjem in vrgel v globino. Umazana voda se je zapenila nad njima in ju sprejela v svoj mokri grob. »Opravljeno je!« je vzkliknil. »A potrebna je sedaj večja previdnost ko prej. Zasleduje nas še dve sto pet in štirideset ljudi. Devet jih je v naši neposredni bližini. Ko bodo predolgo pogrešali odsotnost trojice, jo bodo pričeli iskati, zato ne smemo več dolgo ostati tu. Biti moramo še pred večerom v bližini Kale.« Šport Razpis lahkoatletskega prvenstva Maribora posameznikov, ki ga priredi po* verjeništvo Jugoslovanske lahkoatletske zveze v Mariboru 28. in 29. julija 1934 na igrišču SK Železničar na Tržaški cesti. 1. Pravico do udeležbe imajo vsi verificirani člani mariborskih klubov. 2. Tekmo vanje se vrši po pravilih in pravilnikih JLAS. 3. Prijave brez prijavnine je do* staviti najpozneje do 27. VII. 1934 na naslov: Poverjeništvo JLAS v Mariboru, pisarna Mariborski teden, Razlagova ul. Discipline: petek, 27. VII. ob 19. uri: tek 800 m, 5000 m; sobota 28. VII. 16-30 uri: predteki 100 m, krogla, skok v daljavo, tek 1500 m, finale 100 m, met kopja, skok ob palici, štafeta 4x100; nedelja 29. VII. 8. uri: predteki 2C0 m, tek 10.000 m, skok v višino, tek 400 m, met diska, tek 200 m finale, met kladiva, troskok, štafeta 800 x400x200xl00 m. Prva trojica placiranih prejme priznanice. Žirija; vrhovni sodnik: dr. Jetrnar; tehnični vodja: Fišer, starter: Bergant, sodniki: Beigott, Cestnik, Kram bčrger F., Kramberger B. Perin, Staraši-na; zapisnikar: Dobčnik. Zastrupljanje mladine »Frankfurter Zeltung« poroča o novih Igračah v Nemčiji in piše: Trenutno Obvladujejo otroški svet igrače, ki spominjajo predvsem na vojno. Tako imajo na primer otroci komplicirano zgrajen tank, ki z lahkoto' prekorači ovire 60-ih stopinj. Tank »dvoživka« se vali po suhem in vodi ter plava, če nanese potreba, zelo pogumno. Potem jc otrokom na razpolago obrambni top proti napadom iz zraka. Majhne strojnice oddajajo iskre na mesto strelov, dočim frči bombno letalo po zraku in meče med poletom bombam slične odstrelke na tla. Te bombice se razpočijo kadar padejo na trd predmet. Na koncu pripominja list, da so zaradi prevladovanja naštetih igrač prišle iz prometa vse igrače, ki so vežbale glave v razmišljanju o pametnih stvareh. Ženska lepota in sreča Kaj more trajno osvojit! moškega? Ni res, da bi bila lepota odločilna za učinek, ki ga ima ženska na okolico. Tudi ni res, da bi bila večina žensk, ki so imele kakšno vlogo v zgodovini, lepa. Markiza de Potnpadour je bila bolj dražestna in duhovita nego lepa. Cosirna \Vagnerjeva, tovarišica genialnega skladatelja, je bila grda, a vsi opisujejo čarobni vtis, ki ga je napravila na svojo okolico. Kneginja Pavlina Matternicho-va, ki so jo slavili najbolj med ženskami njenega časa, je dobila naziv »lepe grde ženske«. Premnoge ženske mislijo, da je pot do sreče za lepoto posuta s cvetjem in si žele samo lepote. Pri tem nas uči iz-Med več sestrami je S Domlniaite m CMD kako. Boš? Pa piši, da moram v Zagreb z brzovlakom zvečer. Ta na Tkerljevcu nima zveze in tako bom morala zjutraj na Sušak; rada bi se tam še malo zabavala. Saj boš, dobra Ana? Ne?« Ani je neprijetno, okleva, a Ida je podjetnejša; ona bi kar brzojavila iz Kraljeviče. »Teta« brzojavke ne bo tako natančno pogledala, mislila bo, da jc od doma iz Maribora in uboga, od vseh zapuščena Nada bo mogla odpotovati. »Am pak pazi se,« je rekla Ida, »potem gre vse na mojo odgovornost.« Vsega tega ni bilo treba. V sredo je prispelo pismo od prave mamice: ne počuti se dobro, zato ne more priti; poslala pa bo varno spremstvo.;. — V petek je »spremstvo« prispelo in v nedeljo sta s« odpeljala v Podrevje. Nada je jokala. Bilo ji je prehitro. Popolnoma je pozabila na atekov dopust in na očaka Triglava. Mama in doni je v kolonijskem Življenju poglavje zase. Morje, nova okolica, kopanje ln vse tukajšnje novosti zavzemajo le en del miselnosti teh velikih in malili otrok, vse drugo je posvečeno mami In domu. »Kl*;L,4at. slrftta, brez mame začela.« je rekla Dorica, največje dekle kolonije, ko je našlo v svojem kovčegu potrebne stvari, na katere ona sania ob odhodu niti mislila ni. Jožica sedi na ograji v kopališču. Prav kar došlo pismo Ima v rokah in se drži na moč kislo, »Kaj pa ti je? ®aj si vendar pošto dobila!« »Bit, kaj tako pismo 1 Od doma mi pa nič ne pišejo.« »Kdo ti je pa pisal?« »Samo sestra in atek je pristavil nekaj besed, mama pa nifi-« Po 14-dnevnem bivanju tu jc odšlo 10 otrok domov. V vagonu se pogovarjajo razne stvari. Zinka: »Saj ni bilo nič luštno v koloniji.« Vilma: »Vedno smo jokale, posebno od začetka.« Vida: »In na mamo mislile.« Elza: »Ko bi mi imeli hišo v Bakar-cu...« Vida: »Ko bi vsaj atek in mama bila tam...« Jožica: »Ko bi mi vsaj kaj pisala, potem bi še rada ostala.« »Jaz tudi.« »Jaz tudi.« — Mamice, vsaj pišite svojim malim in velikim! kušnja drugače. najlepša tista, ki se najslabše omoži. Lepa dekleta se poročijo navadno zelo zgodaj in njih izbira pogostoma ni sreč- j skoraj vsaka ženska na, ker so premlade in imajo premalo t Izkušenj. Ali pa so tako razvajena in zbir čila, da zamudijo pravi trenutek in se morajo potem kakor v pravljici, zadovoljiti s pastirjem, ker ni več princev. Lepota sama na sebi ni jamstvo za tra jen učinek. Na prvi pogled očara vsak lep obraz, a če ni za njim ničesar, prične kmalu dolgočasiti. Neprimerno večji učinek ima ženska, ki zna izobličiti svoje čuvstvo in duševno življenje, ne da bi ji bilo treba pri tem zanemarjati svojo zunanjost. Moža osvaja za traino najbolj ženska dražest, tista težko opredeljiva mešanica mičnosti, ljubeznivosti, srčne toplote in razumnosti s katero učinkuje ženska bolj. nego če bi Imela klasične, toda brezdušne poteze Venere. Lepota se ne da vedno doseči, toda dražest. ki korenini v duši, si lahko razvije Kozmični izvori vremena Dobra misel. Ona: Mislim, da bi bilo zelo prav, da bi se gospodje s črnimi lasmi oblačili v temne obl-ske, gospodje s svetlimi lasmi pa v svetle obleke. On: Misliš? Kako pa naj se oblačijo plešasti gospodje? Zanimive trditve znanstvenikov. Neki ameriški mornariški zdravnik, ki Se bavi že desetletja z meteorologijo in sorodnimi vedami, je objavil pravkar razpravo o vplivu solnčnih peg. na zemeljske vremenske razmere. Prepričan je, kakor mnogi drugi znanstveniki, da je neka določena zveza med solnčnimi pegami in deževnimi leti, in da ima vreme kakor solnčnc pege neko določeno periodo, ki obsega 11 let. V tej periodi se suše vedno menjavajo z deževnimi dobami. Tako smo prav letos v začetku nove dobe solnčnih peg, ki prinaša s seboj vidne spremembe v vremenskem oziru Ta čas vlada na primer na velikanskem ozemlju vzhodne Evrope, Angleške, Ame rike silno pomanjkanje padavin. Šele v zadnjih dneh se jc v tem pogledu položaj malo spremenil. To pa pomeni po trditvah omenjenega ameriškega raziskovalca uvod v izredno deževno dobo, ki ho dosegla svoj višek v lotili 1936 do 1938. Takšne napovedi zbujajo seveda veliko pozornost med poljedelci tistih dežel, kjer je dolgotrajna suša ogrožala Mali oglasi Preklic PREKLIC. Podpisani preklieulem vse trditve, ki sem lih raziirjal o inkasantu g. Lcstauu in se mu zahvaljujem, da ie odstopil od tožbe. Simon Lešnik, Studenci. 3034 Prodam TAKOJ PRODAM po zelo ugodni ceni hišo t velikim vrtom. Spreimcm tudi nokal hranilnih knjižic, Pobrežje pri Mariboru, Šolska ul. 10. 2910 Sobo odda SOBO In kuhinjo oddam s 1. septembrom. Cankarjeva ul. 5, Studenci. 3033 setve. Celo mnogi učenjaki, k; tej napovem ne verjamejo posebno, so prepričani, da so uničujoči peščeni viharji, ki so v zadnjem času divjali nad Zedinjenimi državami, v vzročni zvezi z novimi solnčnij mi pegami. Seveda pa pravijo, da je Amerika že v prejšnjih letih imela takšne viharje, ne da bi se istočasno pojavljale solnčnc pege, vsaj ne v takšni izredni obliki V tej zvezi pa ie omeniti tudi hi" potezo, da ima tudi luna svoje vplive na vremenske in podobne pojave i.a zemlji Posebno znanost, ki raziskuje potrese. išče vzporednosti med potresnimi kar tastrofuml 'm nekimi mesečnimi pojavi. Po drugi strani pa iščejo danes že zvez med vesoljnimi poplavami, o katerih govore izročila skoraj vseh ljudstev na sve tu. in periodiciteto raznih nebesnih pojavov. Tu nam seveda periode 11 let ne zadostujejo več, ampak prihajajo v poštev dolga tisočletja. Vsekakor je zanimivo, da navajajo vsa stara sporočila o vesoljnih potopih tudi izredne pojave na nebu in mod zvezdami. Tako le povsem mogoče, da bomo od leta 1936 do 1938 v resnici doživeli izredno deževna leta. Na vos oljni potop nam pa seveda ni treba takoj misliti. Sicer pa bomo že v dveh letih imeli priliko videti. k;u bo Iz napovedi ameriškega raziskovalca, LEPA SOLNCNA SOBA v mirnem delu mesta s posebnim vhodom, z uporabo kopalnice ■/. mrzlo in toplo vodo, centralna kurjava so odda s 1. avgustom 1934. Podrobnosti v upravi »Večcrnl-kM. 2925 Rek. Skrivati siromaštvo je često največja maškeradn. A kazati ga brez potrebe nima haska. Tiste ženske, ki polagajo največjo vred nost v svoja oblačila, ne vedo, da jc njih glavna vrednost res samo v obleki... Lxdaia konzorcij »Jutri« v Ljubljani; predstavnik Izdajatelj« In urednik: RADlVOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik raua STANKO DETELA v Mariboru.