Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ulica Martiri della Liberta (Ul. Commerciale) 5/1. Tel. 28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/11. Pošt. preti, (casella post.) Trst 431. Pošt. č. r.: Trst, 11/6464 Poštnina plačana v gotovini NOVI Posamezna št. 50 lir NAROČNINA: četrtletna lir 600 — polletna lir 1000 — letna lir 2000 • Za inozemstvo: letna naročnina lir 3000 Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. postale II. gr. ŠT. 579 TRST, PETEK 7. JANUARJA 1966, GORICA LET. XV. Začnimo bolje novo leto Tudi pri nas kot v velikem delu ostalega sveta obhajamo nastop novega leta če že ne vedno bolj bučno, pa gotovo vedno bolj razkošno. Letos so določili v mnogih lokalih že naravnost bajne cene — do 15.000 lir večerja za enega samega človeka Tako je lahko štiričlanska družina zapravila enomesečno plačo in še več v eni sami noči. Seveda se take špekulacije s cenami in z ljudsko na'v-nostjo niso povsod posreč le in so marsikje cene še isto noč padle na polovico, vendar se lahko reče, da je velik del Tržačanov in isto velja za druga mesta v Italiji in v Evropi zapravil trinajsto plačo s tako in še večjo lahkoto, kakor jo je dobil. In to se dogaja v dneh, ko si vlada še vedno tare glavo, kako bi rešila gospodarsko krizo, ko zaostajajo investicije in ko delavci protestirajo po ulcah proti ukinitvi ladjedelnice Sv. Marka. Pri tem pa je treba priznat', da se je le ma- lo ljudi v lesnici dobro zabavalo vsi drugi so plačali tolke vsote samo zb dozdevno razkošje oziroma zadoščenje, da so lahko »obhajali«, četudi zdolgočaseni, ker v resn ci je v našem mestu iz tega ali onega razloga v resmei malo priložnosti za resiTčno razvedrilo. Trst je v tem pogledu pusto mes o, in njegov sloves v tem pogledu sega že daleč. Teda kaj vendar ljudje obhajajo tako razkošno? Določen časovni hip, ki je 'ak kot vsi drugi in je važen samo v koledarju? Al upanje, da bo z mehaničnim zdrsljajem kazalca na uri preko številke dvanajst opolnoči nenadno postalo vse lepše in boljše? Ali iz zahvale za tisto, kar jim je prineslo preteklo leto? Le malokdo izmed tistih, ki so zapravljali svoj lahko ali težko zasluženi denar po. javnih lokalih, bi mogel jasno o tem odgovoriti. Velika večina na to sploh ne pomisli. Važno jim je le to, da so zraven, kjer je priložnost, da se kažejo in delajo važne. Še najbolj pa zato, da ja ne zaostanejo za svojim bližnjim, ki je tudi šel »obhajat« novo leto v drag lokal, torej iz opičjega posnemanja. Pri vsem tem pa nam vedno spet poročajo statistike Združenih narodov, da je sko-ro polovica človeštva premalo hranjena in da na stotine milijonov ljudi na svetu dobesedno strada in da dojenčki umirajo od gladu in zanemarjenosti, v Afriki, Aziji, latinski Ameriki. Kdor se tega zaveda, ni mogel mirno sedeti pri svoji bogato obloženi mizi v novoletni noči in pri srcu mu je moralo biti tesno pri pokanju zamaškov, ko so odpirali tiste minute pred polnočjo steklenice šampanjca. Kam pelje ta pot? Kam gre Evropa, ki je postala tako brezbrižna za svoje lastne probleme in še bolj za probleme ljudi na drugih celinah? Toda ni treba hoditi ŽIMA NA KRASU tako daleč. V naši neposredni bližini so bili tisto noč ljudje, ki so šli lačni spat, ljudje, ki jim je ACEGAT kljub starosti in največji stiski tik pred prazniki ukinil elektriko in plin (brali smo, da je neki nesrečnik v našem mestu zaradi tega našel smrt), otroci, ki so obsojeni na prezgodnjo smrt ali na trajno pohabljenost, ker ni denarja, da bi se zdravili, in ‘aki, ki so obsojeni na nepomembno življenje, ker kljub talentom ni sredstev, da bi se šolali. In če opozorimo še posebej na naše slovenske razmere: '-oliko naših ustanov hira, ker ne morejo spraviti skupaj niti najpotrebnejših sredstev, čeprav bi zadostovala morda stotinka tistega, kar so naši ljudje zapravili v eni sami noči. Nihče ne odreka ljudem pravice, da so veseli in da praznujejo tisto, kar bi radi praznovali. Toda ta pohlep po uživanju, ki izl- Foto M. MAGAJNA bruhne ob določenih dneh in najbolj ravno v novoletni noči, je pojav nevarne moralne krize in indiferentnosti za vse tisto, kar se dogaja po svetu; pomanjkanja vzajemnosti s trpečimi in duhovne pomasovljenosti, da noče biti nihče drugačen kot so drugi, niti v dobrem, pa tudi ne v slabem. Kdor pa resnično hoče, da bi bilo novo leto srečnejše in lepše za vse in da bi doživljal tudi sam v njem prava duhovna zadoščenja, gre v novo le‘o s trdnim namenom, da ne bo več ostajal brezbrižen za probleme svojega bližnjega in predvsem ne tistega, ki je v največji stiski. In brezbrižen tudi ne bo> ostal do problemov slovenstva, zlasti' našegai slovenstva na tem koščku zemlje, ki živi in se hrani predvsem iz zavednosti in idealizma, ki pa lahko prideta samo iz srca, ki ni vklenjeno v oklep mrzlega egoizma. RADIO TRST A Poskusi za rešitev ..rodezijske krize" e NEDELJA, 9. januarja, ob: 8.30 Kmetijska oddaja ; 9.00 Prenos sv. maše iz župne cerkve v Rojanu; 10.15 Poslušali boste... Od nsdejje do nedelje na našem valu; 11.15 Oddaja za najmlajše: »En dan na potepu«, mladinska radijska igra (Saša Martelanc). Igra RO., 12.00 Nabožne pesmi; 12.15 | Vera in naš čas; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... Odmevi tedna v naši deželi; 15.00 Revija popevk; 15.30 »Adelchi«, tragedija v petih dejanjih (Alessandro Manzoni - Vinko Beličič). Igra RO.; 18.30 Iz pesniških gajev - Martin Jevnikar: »Cvetko Golar«; !‘\00 Dvesto let valčkov; 20.30 Iz slovenske folklore: Lelja Rehar - »V starih časih: Pod uokence buon pršo jen na škurice zotrkou«; 22.10 Cerkvena in nabožna dela italijanskih skladateljev, o PONEDELJEK, 10. januarja, ob: 11.35 Radio za šole (oddaja za srednje šole); 12.15 Liki iz naše preteklosti: »Dr. Anton Gregorčič« (Rado Bednarik); 17.25 Radio za šole (oddaja za srednje šole); 18.00 Ne vse, toda o vsem, radijska poljudna enciklopedija; 18.30 Francoske simfonične skladbe iz prejšnjega stoletja; 19.15 Poglavja iz zgodovine slovenske književnosti - Vinko Beličič: Josip Stritar: življenje, nazor in oznaka«; 20.35 Richard Wagner: »Walkira«‘, opera v treh dejanjih. Približno ob 21 45: Opera, avtor in njegsva doba (Goj-mir Demšar). • TOREK, 11. ianuarja, ob: 12.00 Iz slovenske folklore - Lelja Rehar: »V starih časih: Pod uokence bon pršo jen na škurice potrkou«; 17.20 Italijanščina po radiu; 18.30 Koncertisti naše dežele; 19.00 Plošče za vas: 13. quiz oddaja, pripravil Danilo Lovreč:č; 20.35 Richard Wagner: »Wal kira«, opera v treh dejanjih; 22.45 Nova glasba. Posnetki s XVII. festivala sodobne glasbe v Benetkah. « SREDA, 12. anuarja, ob: 11.35 Radio za šole (oddaja za prvo stopnjo osnovnih šol); 12.15 Pomenek s poslušavkami (Marjana Prepeluh); 17.25 Radio za šole (oddaja za prvo stopnjo osnovnih šol); 18.00 Ne vse, toda o vsem — radijska poljudna enciklopedija; 18 30 Klavirska glasba; 19.15 Higiena in zdravje, pripravil dr. Rafko Dolhar; 20.35 Milan Lipovec: »Gusarji« — Delo nagrajeno na natečaju RAI Ital janske Radiotelevizije 1965 za izvirne slovenske novele; 21.00 Simfonični koncert. Približno ob 21.40: Socialne vede. „ ČETRTEK, 13. januarja, ob: 12.00 Za smeh in dobro voljo. Besedilo: Danilo I.ovreč:č; 17.20 Italijanščina po radiu; 18.30 Klasiki moderne glasbe; 19.05 Pisani balončVi, radijski tednik za naj-mlaiše: 2100 »Dvojnik«, radijska drama (Frie- drich Durrenmatt - Saša Martelanc). Igra RO.; 22.35 Slovenski solisti. r> PETEK. 14. januarja, ob: 11.35 Radio za šole (oddaja za drugo stopnjo osnovnih šol); 12.15 Pomenek s noslušavkami (Mariana Prepeluh); 17.25 J^adio za šole (oddaja za drugo stopnjo osnovnih šol); 18.C0 Ne v?e. trda o vsem — radijska poljudna enciklopedija: 18.30 Znani dirigenti in skladatelji v Trstu: 19 15 P'oven^ki znanstveni delavci s tržaške univerze - Mar-o Gec: »Suverenost pri Rousseauievi družbi«: 20.35 Gospodarstvo in delo (Egidii Vršaj); 21.00 Koncert operne glasbe: 22.00 O kritiki marksizma v ItalVji: Vittorio Frosini »Današnia kritika marksizma«. » SOBOTA, 15. januarja ob: 12.00 Širimo obzorja: »Podvodna arheologija« (Mara Kalan); 15.00 Glasbena oddaja za mladino (Dušan Jakomin); 1600 »Volan«. Odda'a za avtomobiliste; 17.20 II. Vatikanski konc'1. Poročila in komentarji o Verinem cerkvenem zboru: 17.30 študijska produkcija gojencev konservatorja »G us ep o c Tartini« v Trstu' 19 15 Družinski obzornik (Ivan Theuer-schuh); 20.35 Teden v Italiji; 20.45 Zbor iz St. Mavra, ki ga vodi Gabri'el Devetak: 21.00 Zn i iri dobro voljo. Besedilo: Danilo Lovrečič; 21.30 Vabilo na ples; 22.30 Koncerti za pihala in orkester. Na pobudo nigerijskega ministrskega predsednika Sira Abubakarja Balevva, bo v torek in sredo prihodnjega tedna v Lagosu konferenca ministrskih predsednikov držav Commonvvealtha, na kateri bodo razpravljali o vprašanju Rodezije. Britanski ministrski predsednik Harold Wilson se ni mogel takoj odločiti, če bi se udeležil konference, od katere si verjetno nič ne obeta vendar zatrjujejo iz dobroobveščenih krogov, da se jo bo skoraj gotovo udeležil, da bi tako pomiril afriške države gledo stališča Velike Britanije do rodezijskega vprašanja. Medtem sc mudi na obisku v južnorodc-zijskem glavnem mestu Salisbury britanski konservativni poslanec Evelyn King, in sicer s polnim pristankom ministra za odnose s Commomvealthom, Arthurja Bottom- TEDENSKI KOLEDARČEK 9. januarja, nedelja: Julijan, Lija 10. ianuarja, ponodeliek: Gregor, Pavel 11. januarja, torek: Pavlin, Božidar 12. januarja, sreda: Tatjana, Ernest 13. ianuarja, četrtek: Ve-onika, Vera 14. januarja, petek: Srečko, Feliks 15. januarja, sobota: Pavel, Veljko Izdajatelj: »Novi list« d. z o. z. • Glavni urednik: Engelbert Besedniak • Odgovorni urednik: Drago Legiša • Tiska tiskarna-; »Graphis« — Trst, ulica TIIOV OBISK V AVSTRIJI ODLOŽEN Obisk predsednika Tita na Dunaju, do katerega bi bilo moralo prti v začetku februarja, je bil na prošnjo jugoslovanske vlade prestavljen, kot so naznanili 3. t. m. predstavniki avsirijske vlade. S tem obiskom hoče Tito vrniti lanski obisk avstrijskega kanclerja Klausa v Jugoslaviji. Po istih v:rih se bodo o novem datumu, Titovega obiska dogovorili po normalni diplomatski poti. Jugoslovani niso pojasnili razloga za svojo prošnjo glede prestavitve obiska, vendar vlada mnenje, da Tito nočs obiskati Dunaja sredi avstrijskega volilnega boja. Avstrijske parlamentarne volitva so namreč določene za 6. marec. Do vladne krize in do razpisa novih parlamentarnih volitev v Avstriji je prišlo, kot znano, zato, ker vladna koalicija med Ljudsko in Socialistično stranko ni več delovala. Obe stranki sta pri vsaki malenkosti izsiljevali druga drugo in gledali v bistvu le na svoj prestiž, hkrati pa je bilo vedno bolj občutiti, da v državi manjka močna demokratična opozicija, ki bi lahko predstavljala alternativo. PROCES PROTI MNOŽIČNIM MORILCEM V Zahodni Nemčiji še nadalje sodno preganjajo nekdanje krivce zločinov proti človeštvu. V Frankfurtu se je začel te dni nov proces proti nekdanjim SS-ovcem, ki so krivi zločinov proti človeštvu, katere so zagreši- li v zloglasnem uničevalnem nacističnem taborišču Auschvvitz. Pred sodiščem so se znašli bivši podčastnik SS-oddelkov Wil-helm Burger, nekdanji šef taboriščne uprave, ki je obtožen, da je dobavljal ciankalij za plinske celice, bivši podčastnik Joseph Erber, ki ga obtožnica dolži, da je sodeloval pri izbiranju internirancev za plinske celice ;n da je sodeloval z Burgerjem, ki je bil obsojen pri enem prejšnjih procesov na dosmrtno ječo pri posamičnem ubijanju nedoločenega števila internirancev, ter bivši podčastnik Gerhard Neubert, ki je tudi obtožen, da je pomagal izbirati ljudi za plinske celice. Sodišče bo zaslišalo okrog 40 prič. Kot predvidevajo, bo trajal proces štiri mesece. # — Slovenski mednarodni šahovski mojster Parma je z 9 točkami zmagal na novoletnem šahovskem turnirju v Reggio Emilii. Drugo mesto je zasedel čehoslovak Ujtelkv z 8 točkami, sledita pa mu italijanski prvak Tatai in Madžar Szilagy s 7i/2. leya. King je v začetku tedna izjavil v Sa-lisburyju, da so v teku razgovori za morebitni sestanek med predstavniki britanske in rodezijske vlade na nevtralnem področju, da bi razpravljali o rešitvi rodezijskega vprašanja. ■ — SPOROČILO UPRAVE Naročnike in bralce opozarjamo, da srno z začetkom letošnjega leta prisiljeni povišati naročnino in ceno posameznega izvoda našega lista. To smo morali ukreniti, ker so se v zadnjem času ponovno znatno povečali stroški za tisk, poštnino itd. Prepričani smo, da bodo naročniki in bralci z razumevanjem vzeli na znanje naš ukrep in ostali kot doslej listu zvesti. Za razumevanje se jim že vnaprej zahvaljujemo. Nova cena in nove naročnine so s 1. januarjem 1966 naslednje: Cena posameznega itzvoda : 50 lir; letna naročn'na : 2.000 lir; polletna naročnina: 1.000 lir; četr letna naročnina: 600 lir; letna naročnina za inozemstvo: 3 000 lir. UPRAVA NOVEGA LISTA Novice po svetu Iz Taškenta, kjer sta se na Kosiginovo posredovanje sestala pakistanski predsednik Ayub Han in indijski ministrski predsednik Shastri, da bi se pogovorila o Kaš-miru in koncu sovražnost’, prihajajo optimistične vesti. Toda besede državnikov so pogosto eno, njihovi nameni pa drugo. Šeljep:n pa je na obisku v Hanoju. Kot se je razvedelo, je stal za La Pirovo pobudo za posredovanje v vietnamskem vprašanju Vatikan in torej La Pira in Fan-fani (ki je postal v nekem smislu žrtev te pobude, delno po nerodnosti La Pire in svoje žene) nista ravnala samo iz osebne zavzetosti za stvar miru, kot se je prvotno zdelo. Zdaj se govori, da misli Vatikan prirediti celo majhno »vrhunsko« konferenco za mir v Vietnamu. Najpozneje leta 1972 bo Sloveniji zmanjkalo električnega toka, piše znani strokovnjak France Avčin v »Delu«. Temu tudi gradnja elektrarne v gornji Soški dolini ne bi odpomogla, uničila bi le najlepšo slovensko in alpsko dolino sploh. Avčin se zavzema za gradnjo plinskih in še bolj atomskih central v Sloveniji, toži pa, da zaradi centralizacije atomskih raziskav Slovenija nima dovolj strokovnjakov za to. Srbska pisatelja Dobriča Cosič (znan po svojih polemikah s Pirjevcem in Josipom Vidmarjem zaradi nacionalnega vprašanja v Jugoslaviji) in Oskar Davičo grozita z izstopom iz srbskega društva pisateljev, iz protesta, ker se je dotlej enotna osrednja organizacija jugoslovanskih pisateljev razdelila v samostojna pisateljska društva po republikah oziroma po narodih, ki sestavljajo zvezno Jugoslavijo. Socialnodemokratski minister Preti je izjavil, da bo kongres italijanske socialnodemokratske stranke, ki se bo začel 8. t. m. v Neaplju, zasedal s perspektivo združitve socialistov. Preti je pri tem naglasil, da se je 95 odstotkov predkongresnih sestankov izjavilo za politiko, ki jo vodi strankino tajništvo, in to dokazuje, da je stranka zrela za nadaljnji razvoj združevanja s socialistično stranko. KAJ BO SLEDILO? Združene države so sprožile z novim letom presenetljivo mirovno ofenzivo glede Vietnama. Pridružile so se papeževim mirovnim pozivom na svet za božič in novo leto in spravile v pogon ne le svoj redni diplomatski mehanizem, ampak so se po-služile celo izrednih pobud, kakor je na prmer ta, da je poslal predsednik Johnson dva izkušena in ugledna diplomata kot svoja posebna poslanca z letaloma po svetu, da bi seznanila zainteresirane prestolnice z njegovimi mirovnimi nameni glede Vietnama. Oba letata že od novega leta od prestolnice do prestolnice, na Vzhodu in Zahodu, pa tudi v nevtralnem svetu ter skušata prpravili državnike do tega, da bi posredovali v Hanoju za pogajanja in sporazum. Goldberg je obiskal med drugim tudi Rim, kjer se je razgovarjal tudi s papežem, Morom in Fanfanijem, ki je sicer ravno tisti čas naznanil svoj sklep, da odstopi. Harriman pa je imel razgovor s Titom na gradu Brdo na Gorenjskem, kamor je prispel z letalom iz Beograda. Mehanično pojmovanje marksizma Toda iz Hanoja je slišati samo monotono ponavljanje, da se Severni Vietnam ne bo pogajal, dokler ameriške čete ne bodo zapustile Južnega Vietnama. To je sporočil Ho Ci Minh tudi papežu v odgovor na njegovo poslanico. To pa z drugimi besedami pomeni, da se Hanoj ne bo pogajal, dokler Združene države ne kapitulirajo pred viet-konškimi silami in priznajo svoj poraz. Jasno je, da potem tudi pogajanj ne bi bilo več treba. Človek se mora vprašati, ali govori Hanoj tako res samo zaradi tega, ker hočejo tako Kitajci, ki imajo svoje sebične račune z vojno v Južnem Vietnamu in jim ni mar za trpljenje vietnamskega naroda, ali pa gre tu tudi za neko osnovno ideološko zmoto azijskih komunistov, ki se ji vdajajo v Hanoju prav tako kot v Pekingu. Vzbuja se namreč sum, da so ti azijski komunisti infantilno prepričani v nekako mehanično učinkovitost marksistično - leninistične doktrine, kot v nekak stroj, ki mota nujno dati predvideni rezultat. Treba ga je le ohraniti v obratu. Prej ali slej bodo začeli padati iz njega »izdelki«, recimo, v obliki zmage nad »imperialisti/. Seveda je možno tako prepričanje samo pri ljudeh, ki jim akutno primanjkuje smisla za realnost in tudi humanističnega čuta. Azijski komunizem — nekaj Absolutnega Toda Evropa in celo Moskva sta si najbrž delali glede tega iluzije o komunistih Daljnega vzhoda. Ne smemo pozabiti, da ■le Pomenil komunizem v Evropi in tudi v Rusiji nek bolj ali manj logičen člen v idejnem in socialnem razvoju, ki je trajal dva tisoč let in več in da se je marksizem, vsadil na deblo krščanstva, katero smatra sicer za obsojeno na odmrtje, iz katerega pa se je sadika Marxovega nauka vendarle, nasrkala tistega, kar predstavlja njeno naj-večjo privlačnost in moč na množice: čuta za pravičnost, sočutja do zatiranih, in ljubezni do miru, pa naj se v praksi kaže mnogokrat tudi čisto drugače. Azijskim komunistom vsega tega manjka in pri njih je marksizem - leninizem napolnil črno idejno praznino. Oni niso po- znali ne Sokrata in Platona, ne krščanstva, ne krščanskih krivoverstev in ideoloških struj, ki so s časom dale evropskemu človeku čut za relativnost ideologij nasproti življenju in ga naučile neke vsaj relativne strpnosti, ne liberalnih revolucij, ne Hegla, in njegove dialektike, ne modernih kritikov marksizma, ničesar. Zanje je marksizem-le-ninizem nekaj Absolutnega. Iz Hanoja govori morda danes La vera v Absolutno, podprta od azijskega fatalizma in občudovanja velikih vojaških gest in zmag, v slogu Džin-gis Kana. Kaj potem? Spričo tega se lahko zgodi — in to celo zelo verjetno — da papeževi pozivi za mir in Johnsonova mirovna ofenziva ne bodo nič zalegli. Kaj potem? Kaj bo sledilo? To je težko reči, vendar je verjetno, da bodo Američ ani, delno iz razočaranja in delno zaradi tega, da bi privedli vojno v Vietnamu čimprej do neke odločitve, v kratkem začeli z velikimi in vse odločnejšimi akcijami, ki se verjetno ne bodo omejile več na Južni Vietnam in tudi ne na samo bombardiranje Severnega Vietnama v dosedanjem smislu. Možno je, da bodo raztegnili letalsko bombardiranje na celotno sever-novietnamsko ozemlje in ga močno pospešili, tako da bo podvrženo udarcem tudi Francoska televizija je v ponedeljek zvečer javila, da je v afriški državi Gornja Volta vojska odstavila predsednika Mauri-cea Yameoga in sama prevzela oblast. Vse zveze med Gornjo Volto in zunanjim svetom so pretrgane, razen tele zveze s Parizom. Državni udar oboroženih sil je bil izveden tri dni po silovitih demonstracijah proti vladi predsednika Yameoga. Ta je proglasil v nedeljo obsedno stanje po vsej državi, češ da ščuvajo prebivavstvo k nemirom politični sovražniki, ki »hočejo spraviti Gornjo Volto pod oblast komunistične Kitajske«. Revščina in pomanjkanje razvoja Po mnenju londonskega »Timesa« imajo neredi in državni udari, do katerih je prišlo zadnje dni v Dahomeyu, v Osrednji afriški republiki in v Gornji Volti, skupen vzrok. To sta revščina in zastoj v razvoju, zaradi česar se širi med prebivavstvom nezadovoljstvo in to povzroča politično nestabilnost. Omenjeni britanski dnevnik trdi, da imajo samo štiri izmed nekdanjih dvanajstih francoskih kolonij dovolj gospodarskih virov, ki jim omogočajo takšen napredek, da zadovoljuje pričakovanje afriških mas. Ta štiri ozemlja so: Slonokoščena obala, Gabon, Kamerun in Gvineja. Druge afriške države, ki so nastale iz francoskih kolonij, so po mnenju »Timesa« umetne tvorbe na pustem subsaharskem področju. Te tvorbe razodevajo, zdaj, pet let potem, ko so postale »neodvisne«, da sploh niso nikake države. Velika večina teh ozemelj z zelo redkim prebivavstvom se je obrnila, ko se je znašla v težavah, po pomoč k Rusom in Kitajcem, a tudi ti pri tem niso dosegli svojega namena. Kitajski mesto Hanoj, pa tudi vsa ostala mesta. Takega bombardiranja sicer noben civilizirani narod ne bi dolgo vzdržal, toda režim, ki mu ni mar ljudskega trpljenja, je gotovo pripravljen dopustiti, da se spremenijo mesta v prah in pepel in da se preseli vse preibvalstvo v džunglo, ne glede na število človeških žrtev zaradi bomb in gladu. Zato je več kot verjetno, da bodo Američani prisiljeni poslati v Severni Vietnam tudi lastne čete in ga zasesti. To je tembolj verjetno, ker kaže Kitajska malo veselja, da bi začela veliko vojno z Združenimi državami. Njen namen je bolj ta, spraviti v vojno proti Združenim državam Sovjetsko zvezo in evropski komunizem, da bi se oba tabora med seboj izčrpala, nakar bi lahko ona pobrala plen: azijske pokrajine Sovjetske zveze in za nameček seveda tolik del Južne Azije, kolikor bi se ji zahotelo, saj potem bi ne bilo nikogar več, ki bi ji lahko še zastavil korak. Toda v teh računih lahko nastopi pomota, kot navadno nastopi v vseh računih to-tolitarnih sil. Lahko se zgodi, da bo padla prva atomska nove velike vojne prav na Kitajsko. Toda take velike vojne naj nas varuje Bog. In v grozotni viziji takega možnega razvoja noben miroljuben človek ne more drugega, kakor da pozdravlja papeževe in Johnsonove pobude za mir, pa naj se zdijo še tako nerealistične spričo gluhih utopistov na drugi strani. vpliv se je hitro spet zmanjšal, celo v Braz-zavillu. V Dahomeyju in v Osrednji afriški republiki je vojska izgnala kitajski misiji. »Times.< zaključuje svoje poročilo s tidi-tvijo, da afriški voditelji ne morejo najti hitre rešitve za svoje probleme, ki so se izkazali težavni tako za ruske in kitajske, kakor za francoske in ameriške strokovnjake. Še drugi vzrok Ce upoštevamo pa še nedavni vojaški državni udar v Kongu, pa tudi državne udare in nemire v Alžiriji, Sudanu, Burundiju, kot že prej v brazzavillskem Kongu in še v raznih drugih afriških državah, pridemo do spoznanja, da temu dogajanju ni vzrok samo težavni gospodarski položaj tamkajšnjega prebivavstva, ampak da gre še za drug pojav. V vseh afriških državah se je namreč v zadnjih letih precej okrepila vojska, ki dobiva »pomoč v orožju* tako od Amerike kakor od Rusije, da ne govorimo o Angliji, Franciji, Kitajski, Češkoslovaški, Jugoslaviji itd., ki vse mislijo, da morajo prispevati tudi k obrambni moči teh novih držav s tem, da jim pošiljajo po večini že zastarelo orožje iz svojih skladišč in vojaške strokovnjake. Toda to orožje je dobro predvsem za izvajanje državnih udarov. Ob taki »pomoči« so se namreč razvile in okrepile vojaške kaste »generalov«, »polkovnikov« itd., ki največkrat niso videli nobene vojaške akademije od znotraj, ampak so služili v bivših kolonialnih silah kot podčastniki. Zdaj, ko so se nenadno znašli na čelu vojsk, ki sicer tudi niso zelo številne in močne, a vendarle povsod štejejo vsaj z nekaj tisoč, če ne desettisoče (Nadaljevanje na 9. strani) Afrika v stadiju vojaških državnih udarov 1/ __________________________________________ Novoletna poslanica Slovenske skupnosti Ko stopamo v novo leto, čuti svet Slovenske skupnosti v Trstu dolžnost, da slovenski javnosti na kratko poroča, kaj nam je prineslo leto 1965 in kaj pričakujemo od leta 1966. Leto 1965 je bilo najbolj značilno po tem, da je slovenska narodna skupnost jasno postavila slovensko narodnostno in politično problematiko. Slovenci v Italiji smo povedali, kaj hočemo. V letu 1966 pričakujemo odgovor na naše zahteve. Leta 1965 se je pri vseh narodnoobrambnih in političnih nastopih očitno pokazalo, da moramo Slovenci kot pripadniki samobitnega naroda imeti lastno politično organizacijo in lastno politično predstavništvo. Če bi se temu odpovedali, bi podpisali smrtno obsodbo lastne samobitnosti. Slovenska skupnost, ki druži štiri organizirana politične stranke in tudi veliko neorganiziranih SLOVANSKI Slovencev, nam je torej nujno potrebna kot naša politična in narodnoobrambna predstavnica. Le ona se lahko v imenu Slovencev pogaja s političnimi zastopniki italijanske večine. To še bolj spoznamo, če se vprašamo, katera politična stranka bi imela politično legitimacijo, da zastopa pravice slovenske manjšine, če bi bili slovenski glasovi razpršeni med italijansko stranko. Slovenci moramo imeti lastne glasnike, ki so prosti vseh obveznosti do italijanskih strank. Za to izkušnjo je postala Slovenska skupnost bo-gatejša pri pogajanjih s predstavniki strank leve sredine, od kaierih so nekatere nujno zastopale koristi italijanske večine in jo predstavljale, čeprav so v njih včlanjeni tudi nekateri Slovenci. Leta 1965 je prvič prišlo do uradnih pogajanj in uradnega dialoga med političnimi predstavniki italijanske in političnimi predstavniki slovenske narodne skupnosti. Če torej Slovenska skupnost postavlja načelo o lastnem slovenskem političnem predstavništvu, s tem ne pravi, da bi se morali Slovenci obdati z oklepom izolacije. Prav obratno: postavlja se na načelo dialoga, ki seveda predpostavlja dva enakopravna besednika, to je enakopravno italijansko in enakopravno slovensko narodno-politično zastopstvo. Slovenska skupnost je dosegla, da so jo tisti, ki so se z njo pogajali, priznali za enakopravnega partnerja. Sporazum s strankami leve sredine je bil zamišljen za štiri leta. Po poteku enega leta je bilo izpolnjenih le nekaj točk. Slovenska skupnost si bo tudi v novem letu prizadevala, da bodo uresničene pravice slovenskega življa. V krajevnih ustanovah je Slovenska skupnost zastopana z enim deželnim poslancem, z enim svetovalcem v tržaškem pokrajinskem svetu, z enim svetovalcem v tržaškem občinskem svetu, z dvema županoma in s 23 občinskimi svetovalci v občinah tržaške pokrajine. V deželnem svetu je slovenski poslanec krepko nastopil vsakikrat, ko je bilo trebai postaviti potrebe slovenske narodne sikupno-sti v deželi. Spočetka je naletel na pre-aj odprta ušesa. Stanje se je poslabšalo, ko ie začela rimska vlada, sklicujoč se na ustavno sodišče, zavračati vse tiste točke deželnih zakonov, ki so kakorkoli govorili o Slovencih, češ da sta za zaščito narodnostnih manjšin v Italiji pristojna samo rimski parlament in rimska vlada. Slovenci se ne moremo stri njati s tem stališčem, ki je v nasprotju i obljubami, katere je dala Italija po svojih kvalificiranih zastopnikih med pogajanji za mirovno pogodbo in ki je v nasprotju z nekaterimi členi posebnega statuta avtonomne dežele Furlanija-Julijska Benečija. In to tem manj, ker rimska vlada z izjemo enega zakona — in še ta se v celoti ne izvaja — ni naredila ničesar od tistega, kar odreka deželnemu svetu. Na tem področju bo Slovenska skupnost nadaljevala svojo borbo, raču- , najoč na strnjeno podporo vse slovenske javnosti, pa tudi na razumevanje strank leve sredine, ki ne morejo preko nas in ki ne morejo računati na kakršnokoli asimilacijo Slovencev, če hočejo ostati zveste svojim načelom. Zastopstvo Slovenske skupnosti je dobro zastavilo svoje delo v tržaškem pokrajinskem svetu, kjer nam je sporazum jamčil nekatere važne pridobitve, ki pa se žal niso mogle v celoti uresničiti, ker je pokrajinski odbor zaradi prezgodnje krize odstopil. Slovenska skupnost je prisotna in na delu tudi v ostalih krajevnih ustanovah, naj je na oblasti ali v opoziciji. Slovenska skupnost ugotavlja, da je obisk predsednika vlade Mora korist'1 izboljšanju italijansko-jugoslovanskih odnosov, niso pa se še doslej pokazale pozitivne posledice za« Tik pred božičnimi prazniki je tržaški podprefekt dr. Pasino poslal v objavo županstvu v Dolini naredbo, ki med drugim vsebuje seznam novih zemljišč, katera se bodo razlastila v korist Ustanove tržaškega industrijskega pristamšča (EPIT). Ukrep tržaškega podprefekta je upravičeno vzbudil med prizadetimi lastniki zemljišč veliko začudenje in razburjenje, ker je znano, da je isti gospod še pred dnevi zagotavljal, da take naredbe ne bo podpisal. Po novem seznamu pride v poštev za razlastitev skupno kakih 44 ha zemljišča. Pri tem je zanimivo, da je za 26 ha tega zemljišča že lani poleti bila izdana enaka naredba, proti kateri so lastniki vložili številne prizive, na katere pa niso doslej prejeli nobenega odgovora. Zdi se, da zadnja naredba tiho preklicuje prejšnjo, a je po svoji vsebini še hujša, ker se tiče večjega kompleksa zemljišč. Glede na novi položaj je jasno, da se bodo prizadeti lastniki zemijišč poslužili sredstev, ki jim jih nudi zakon, da zaščitijo svoje pravice in koristi. V zvezi z novo prefektovo naredbo nam je Slov. skupnost poslala v objavo tole resolucijo: slovensko narodno skupnost v Italiji, ki jih povsem razumljivo pričakujemo. Tudi italijansko-jugoslovanski mešani odbor je doslej le malo naredil za Slovence v Italiji. V mislih imamo zlasti slovensko šolstvo, ki mu Slovenska skupnost posveča vso pozornost in skrb. Posebne akcije, ki jih je Slovenska skupnost izvedla v letu 1965, so poleg sporazuma o zaščiti narodnostnega značaja slovenskih krajev na Krasu in poleg neštetih nastopov v krajevnih upravah od deželnega sveta do občinskih svetov, borba za ohranitev slovenske zemlje, zahteva po zaščitni zakonodaji za slovensko narodno skupnost v Italiji, zakonski osnutek za zaščito narodnostnih manjšin v deželnem svetu, več kot polletna vsakdanja žilava borba za zaščito ljudi, ki so bili, odnosno bodo oškodovani pri razlastitvah za gradnjo naftovoda Trst-Bavarska, odpor proti šovinističnsmu divjanju proti Slovencem cb priliki preosnove tržašekga občinskega odbora ter nešteta posredovanja v raznih posebnih in osebnih zadevah. Slovenci! Leto 1966 bo leto preizkušnje! Vsi bomo postavljeni na trdo preizkušnjo v borbi za rešitev vprašanj, ki smo jih postavili v letu 1965. Če bomo složni in enotni, bomo kaj dosegli. Grozijo nam nove razlastitve, braniti bomo morali naš edini zaklad, našo zemljo. Braniti bomo morali našo šolo s tem, da bo čim boljša in da jo bodo posečali vsi slovenski otroci. V letu 1966 na; čakajo tudi tržaške občinske in pokrajinske volitve, ki bodo verjetno 20. novembra. Če hočemo izpričati svojo življenjsko silo in dokaazti svojo samobitnost, moramo vsi takoj pričeti z delom za uveljavitev naše politične predstavnice — Slovenske skupnosti. Čim več glasov bo dobila, tem več bo zalegla njena in s tem skupna slovenska volja. Začnimo torej novo leto v znamenju borbene enotnosti pod plaščem Slovenske skupnosti in zaključimo ga z veličastno zmago slovenske misli pri jesenskih volitvah ter z drugimi zmagami naših narodnih, kulturnih, socialnih in gospodarskih zahtev! »Svet Slovenske skupnosti je z obžalovanjem zvedel, da je tržaška prefektura dostavila 23. decembra dolinskemu županstvu v objavo novi seznam zemljišč, ki jih namerava razlastiti za pristaniško ustanovo EPIT. Gre za zemljišča, ki jih je vseboval žc drugi seznam, objavljen v avgustu 1965, ter za znatne druge površine v neposredni bližini Doline. RESOLUCIJA Slovenska skupnost ugotavlja, da je prefektura sprejela pritožbe, ki jih je vložil Odbor za pomoč razlaščencem proti razlastitvi zemljišč iz drugega seznama. Odbor je namreč dokazal, da EPIT ni upravičen zahtevati razlastUve za petrolejske naprave. Te številne pritožbe so pripomogle, da zdaj ponujajo dvakrat višje cene kot meseca avgusta za ista zemljišča. Slovenska skupnost opozarja, da je tudi sedanji postopek nepravilen in pravno r.e-osnovan. Tudi ponujene cene so še vedno prenizke. Dalje z ogorčenjem ugotavlja, da vsebuje zadnji seznam obsežne nepremičnine, ki (Nadaljevanje na 9. strani) Razlaščevanje v Dolini se nadaljuje Z VOŠČILI V NOVO LETO Silvestrovo in novo leto je tudi Goričane malo zbudilo iz običajnega sna. K veselemu razpoloženju je nekoliko pripomogla trinajsta plača, pravzaprav bolj njeni ostanki, in pa skoraj nepričakovano lepo in vedro vreme. V mestu samem ni bilo letos običajniii silvestrskih prireditev, če izvzamemo ples v veliki telovadni dvorani, ki pa je bil dosti manj obiskan kot včasih. Bolj so se zbirale zaključene družbe v restavracijah po okoliških krajih, kjer so v veselem ali prisiljenem razpoloženju čakali dvanajsti udarec. Bogatejši meščani, katere pa bolj na prste lahko sešteješ, so že pred prazniki odfrčali na snežišča. Na Silvestrovo se je pa odločilo tudi veliko število drugih me ščanov za izlet preko meje. Pri bloku Rdeče hiše so našteli na Silvestrov večer in novo leto 15.000 prehodov z osebnimi avtomobili in nad 40.000 prehodov v obeh smereh. Zasedena so bila vsa gostišča do Tolmina in Ajdovščine. Slovenski goriški rojaki si letos niso pripravili nobene skupne družabne prireditve. Skoro bi rekli, da je tudi ta nedružabnost slab pojav naše razcepljenosti. Le na Osia-vju in kod drugod so si male družbe starih goriških Slovencev nazdravljale opolnoči in obujale nekdanje spomine. BOŽIČNICA V STOLNICI Prvo nedeljo v mesecu ob treh in pol popoldne se je zbrala v stolnici velika množica slovenskih vernikov. Povabljeni so bili kot vsako leto k nastopu slovenskih cerkvenih zborov, ki so peli božične pesmi. Nastopali so pevci iz Steverjana, Rupe-Peči, iz Štmavra, Pevme, Doberdoba, Podgore ter zbor Marijine družbe in pevskega društva »Bratuž« iz Gorice. Slovenske vernike je pri pobožnosti nagovoril v slovenščini tudi goriški nadškof, kar je vse navzoče res prijetno iznenadilo. TUJSKI PROMET Jujski promet v goriški pokrajini s~ kljub še mnogim oviram, neurejenim ce-slam in gostiščem vendarle počasi razvija. Iz podatkov pokrajinske turistične usta nove je razvidno, da je število tujih turistov v letu 1965 v primeri z letom 19o4 za približno 29 odstotkov več. številke veljajo seveda za turistično sezono do 31. oktobra 1965. Tujih gostov je obiskalo našo pokrajino nekaj čez 66.000^ iz notranjosti države pu nekaj več kot 55.000. Donos tujskega prometa se pa mora računati predvsem po Prenočninah; teh je bilo 1 milijon 159.000. Med tujci prevladujejo Nemci, katerim sledijo po številu Avstrijci, Belgijci, Holandci, Švicarji in Francozi. Na razpolago jim je bilo 1401 gostinsko podjetje s 7750 sobami in 14.430 posteljami. Urejenih je bilo tudi 6 taborišč s 7570 posteljami. Turistična ustanova si prizadeva, da bi to zmogljivost še zvišala. POGREB V torek popoldne so pokopali eno naj starejših goriških meščank, gospo Josipino Jelinčič. Pokojnica, ki je učakala 90 let, jc umrla v nedeljo zjutraj. Po rodu je izhajala iz Trebšetove družine v Srpenici. Po prvi svetovni vojni ji je umrl mož Ferdinand, znani učitelj v naših gorskih vaseh. Vdova z dvanajstimi otroki se je trdo preživljala in vendar je vse dobro vzgojila. V Gorici, kamor se je priselila z družino, je učakala marsikako bridko uro. Posebno, ko so začeli fašisti zapirati zavedne sinove in zlasti sina Zorkota. Ko je pred meseci umrl tudi ta, je začela dogorevati in je po dveh mesecih bolezni umrla. Plemeniti pokojn'ci nai bo dodeljen večni mir, vsi jo pa bomo ohranili v blagem spominu. Rupa-Peč: OB PREHODU LETA Božične in novoletne praznike smo obhajali po stari navadi. Farno polnočnico smo imeli v rupenski cerkvi. Po maši so se pevci zbrali na trgu pred cerkvijo. V svetlo noč je zadonela najprej »Pobratimija«, sledile so svetonočne in narodne pesmi. Vaščani so z veseljem poslušali krepke glasove, ki so vzbujali prisrčno božično razpoloženje. Med oznanili smo tudi slišali, kako se jc gibalo prebivalstvo naše župnije. Sklenjenih je bilo v prejšnjem letu 14 porok, kar pomeni prvenstvo v zadnjih letih. Rojstev je zabeleženih 9, smrtnih slučajev pa 6. Za božične praznike so se v nekdanjih časih vračali domov tudi naši izseljenci. Delali so po večini v Švici. Danes so pa, hvala Bogu, vsi ljudje doma, ker jim zemlja in tudi bližnja industrijska podjetja nudijo dovolj kruha v domačiji. Praznike smo pa zaključili na praznik Svetih treh kraljev pred farno cerkvijo na Peči, kjer je bil blagoslov motornih vozil. Ta slovesnost se letos obhaja že tretjič. Na ta praznik prihajajo k nam tudi moto-riziranci iz mesta in okolice. Sovodnje: CESTE V OBČINI Lansko leto se je začelo cestno omrežja v sovodenjski občini temeljito urejevati. Lani v jeseni je začela občinska uprava dela za asfaltiranje cest v vaseh Peč, Rupa, Vrh, Gabrje in v Sovodnjah. Država je nakazala za ureditev teh poti 10 milijonov lir. Niso pa še urejena pota, ki povezujejo posamezne zaselke. V začetku so še dela za popravo ceste iz Rubij na Vrh. Vojaška oblast je dala na razpolago večje količine materiala, v znesku petih milijonov lir za cestišče, ki bo potem asfaltirano. Večjo vsoto je obljubila deželna uprava, ki je po prizadevanju slovenskih pokrajinskih svetovalcev uvrstila to cesto v vrsto turističnih prometnih žil. Stroški so preračunani na okroglo 11 milijonov lir. Za občino je tudi velike važnosti pokrajinska cesta od štandreža do Sovodenj. Zlasti od spodnjega ovinka proti Sovod-njam je tako polna lukenj in jam, da jo kar fotografirajo kot turistično posebnost. Zdaj pa se je pokrajinska uprava resno odločila, da zbriše to sramoto s sveta. Pred nekaj tedni je že oddala v najem dela za zgradnjo te ceste goriškemu podjetju Mat-tiroli. Stroški bodo znašali približno 270 milijonov lir. Cesta bo široka 7 metrov. Pri županskem poslopju bo obrnila na desno proti Vipavi, kjer bo zgrajen nov most, m bo šla ob levem bregu do Zagraja. Upanje je, da bo do konca junija že zgrajena. POGLED NAZAJ Za Gorico in nje okolico ni bilo prejšnje leto preveč milostno, ne v gospodarskeni, ne v političnem oziru. Mesto je izgubilo tisti ključni položaj, kakršen mu pripada po njegovi zemljepisni legi in kakršnega ;e imelo brž po vojni. Upadanje gospodarske moči in političnega pomena se je tudi v letu 1965 nadaljevalo. Hud gospodarski udarec je pomenilo skrčenje delovnega urnika v dveh največjih goriških industrijskih podjetjih, in sicer v podgorskih tkalnican in v livarnah v Stražicah. V kakšni gospodarski zagozdi tiči industrija goriške ali soške pokrajine, se razbere iz številčnih podatkov. Svoj čas je v Go rici cvetela različna industrija hranil za testenine, likerje, čokolado, kandirano sadje, za mesnino in podobno. Danes to panogo zdaleka prekašajo obe sosedni pokrajini, tržaška in videmska. V videmski pokrajini deluje 791 industrijskih podjetij za predelavo hranil, v tržaški 141, v goriški pa samo 87. V teh panogah je zaposlenih \ prvi pokrajini 5000 oseb, v drugi okrog 3000 v naši pa le 1400. Nič ne kaže, da bi se letos to stanje goriške industrije kaj izboljšalo. Veliko izgubo za goriško gospodarstvo in še posebej za drobno trgovino pomeni tudi vedno nižje število kupovavcev z onkraj meje. Denarna reforma v Jugoslaviji in nestabilnost dinarja je do kraja razredčila vrste potrošnikov iz obmejnega pasu. Pre-nekateri goriški trgovci to prav bridko občutijo; tudi taki, ki so se pred leti norčevali iz revnih »dinarskih odjemavcev«. Marsikatera trgovina v severnem mestnem delu, pa tudi od Korna do Travnika in po Raštelu, je skoraj prazna, odkar manjkajo sosedni kupci. Gotove trgovine v teh delih mesta niso za praznike imele niti polodeo lanskega izkupička. Proti koncu lanskega leta smo pa bili priča še prav obratnemu malotrgovinskemu pojavu. Dosti meščanov hodi kupovat dnevne potrebščine čez mejo, ker se lahko okoristijo z dobro zamenjavo lire in tudi dobijo v novogoriških trgovinah različno in tudi kvalitetno izbiro živil. OBLETNICA SLOV. PLANINSKEGA DRUŠTVA V sredo dne 12. januarja bo proslavilj Slovensko planinsko društvo v Gorici 20-letnico svoje obnovitve. Za ta jubilej bodo naši planinci priredili kulturni večer v prostorih kluba »Simon Gregorčič« ob osmi uri in pol zvečer. Na sporedu so poročila predsednika in tajnika. Sodeloval bo mladinski pevski zbor iz štandreža in »Briški slavček« iz Štever-jana. Na ogled bodo razstavljeni albumi in fotografije vseh izletov, katere je društvo priredilo v dvajsetletni dobi. Fotografsko razstavo bodo krasile tudi slike planinske flore in knjige s planinsko vsebino. Društveni odbor iskreno vabi vse prijatelje planinstva in naše prirode. Vstop je prost. RODITELJSKI SESTANEK Ravnateljstvo slovenskega državnega liceja-gim-nazije in višjega učiteljišča sporoča, da se bo vr šil roditeljski sestanek v nedeljo 9. januarja ob 10. uri in opl v risalnici učiteljišča, ulica Croce. Starši in njih namestniki so vljudno vabljeni, da se sestanka udeleže. IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA Razgovor z Levom Detelo ob izidu njegove knjige Pri Sodobni knjigi v Trstu knjiga JUNAŠTVA SLAMNATEGA kakšno delo gre? Prejeli smo: Za Gregorčičev muzej na Vršnem Letos obhajamo šestdesetletnico smrti pesnika Simona Gregorčiča. Ob tej priliki naj bi se realizirala ie davna želja slovenske kulturne dejavnosti, da se Gregorčičeva spominska zbirka, ki e izšla vaša novodobna knjiga nepolitična vseslovenska literarna trenutno pesnika skromno reprezentira v, nje go-KRPANA. Za : institucija. V ta namen, ki bo skušal pospešiti rast,*'?'" rojstnem domu na Vršnem, tzpremem v pra- I slovenske moderne literature, ki bi nas mogla kot Petkov muze,. Potreba ,e zato hišo odkupit , , , i od spAamth lastnikov ter n nntr j sodoben; narod uveljaviti tudi v svetu, bomo v naslednjem letu veliko storili. »JUNAŠTVA SLAMNATEGA KRPANA« so v dramski obliki napisana lirična groteska. Izpove-' Upamo, da bo založba mogla operirati z več dati sem skušal neka svoja občutja, neke svoje j kot dvema ali tremi imeni bojazni, ki so se me kot klop oprijele v veliko-' nova publikacija že na vidiku: to je moj Atentat krat preveč zmaterializirancm, poplitvenem, pozu-j ?birka prcze j.n pesmi. Vendar, kot sem že rekel, j Čorčič bard'naroda, "njegova ~dela pa nanjenem svetu. To delo je analiza negativnega ne bomo ostali le pri tem. ' v človeku in svetu. Biti skuša obsodba agresije, tiranije, suženjstva ideji, ki je oostala prazna Se moderne slovenske knjige v zamejstvu do- fraza. Sicer pa gre zb probleme, ki skušajo biti ! volj dobro proda ajo? še nekaj več: boj med nihilizmom in optimizmom _ . .. v svetu Gotovo ste preteklo leto brali v reviji Most ne- ko anketo, v kateri je bilo rečeno, da ljudje zelo Na kakšen način ste v drami rešili zastavljeno veliko povprašujejo po sanjskih bukvah. Zato se problematiko? od sedanjih lastnikov ter jo notranje primemo I urediti po muzejski in spomeniškovarstveni plati. 1 Prav v tem času so priprave , organizacijsko dozo* rele in pričelo se je pristopati k uresničenju za-Vsekakor pa je ena j mjs,^ katere nujnost mora ob Gregorčičevem pesniškem liku čutiti sleherni Slovenec, saj 'e Gre- Ijudsko pre- | moženje. Organizatorji so že zbrali nekaj sredstev, k, naj bi se uporabila za odkup stavbe in za n eno pre-i reditev. Vendar vse to ni dovolj, potreba je večja in denar se ie od poletja 1965. leta steka v poseben sklad pri podružnici narodne banke v Tolminu, predvsem v obliki p; ostovoljn 'h prispevkov. JUNAŠTVA SLAMNATEGA KRPANA so lirična moderni knjigi n, veliko, saj manjka kvalif ciranin groteska. Groteskno je odtujena podoba sveta. To bralcev, k. tako literaturo tudi zares lazumejo. pomeni, da JUNAŠTVA SLAMNATEGA KRPANA Tu je tudl aalema takega pisanja, lu je ve ika c-s- našo resničnost odtujujejo, medtem ko hkrati iz- *° p l mnogo večjih in največjih narodih, kot so pričujejo, da je prav odtujenost strašna, nečlo- n- pr- Nerncl- Tam prodajo samo nekaj sto izvo-veška. V svetu Slamnatega Krpana ni rešitve; dov avan t ga rdi stičnih knjig. Zato je slqvenskn pi-Slamrlati Krpan ni junak. Rešiti se pomeni prema- satelj, ki m ruti v zamejstvu kapituliral pred dru gati svet, ki je zagospodoval na straneh jnoje Sace razpoloženim občinstvom, velik idealist drame. JUNAŠTVA SLAMNATEGA KRPANA so P^e proti toku, za peščico, ki ga razum’ al ne-svet, so proti-svet, so nekaj grdega in nepri- no razume, in za vse tiste, o katerih: upa,- da ga jetnega. To delo bi moralo bralca šokirati in s bodt> šele razumeli. Vendar se pisatelj modernist tem hkrati očistiti ali predramiti. Zakaj resnični veseli tudi dveh, treh razumevajočih bralcev. Ce-svet je tisti, ki je izven sveta te drame, a se tudi Prav P1 še v slovenskem jeziku, ve, da p se za sve , ni čuditi, da povpraševanje po izvirni slovenski1 Odkup in obnova Gregorčičeve rojstne hiše ter On dd- v sami drami nakazuje, saj si eden od obeh »junakov« ves čas želi uiti iz krute stvarnosti, a je ta stvarnost močnejša od njegove svete želje. pesnikov spominski muze•' mora p s'ati vseslovenska potreba. Zato se združimo vsi v tej skupin kulturni akciji, sodelujmo po naših močeh, da zagotovimo pesniku trajen sporna ik, ki bo ojt' nem tudi Spomenk prizadetosti našega odnosa do človeka, čigar ime je simbol našega narodnega življenja. Zbirajmo sredstva, organizirajmo nabiralne akcije in sadove naših prizadevanj sporočajmo organizator jem: občini v Tolminu, Goriškemu muzeju (Nova Gorica) ali Zavoda za spomeniško varstvo Gorica (Nova Gorica). Proslava jubileja bo skupaj z otvoritvijo spominskega muzeja v poznem polet'u letos; takrat se zberimo na Vršnem v čim večjem številu in proslavimo našega Gregorčiča. NOVA PEPPINOVA KOMEDIJA Peppino De Filippo je uprizoril v gledal’šču San Ferdinando v Ncaplu svojo novo komedijo »L’amico del d’avolo« (Hudičev prijatelj). To je' bila krstna predstava tega dela. Gledališče je bilo činstvu kot pri kritiki. V glavnih vlogah so igrali poleg Peppina De Filippa, Essa Valente, Luigi De Filippo, Maria Tcresa Lauri, Aldo MasSasso, Luigi Sportelli, Teresa Ricci in Maria Marchi. Peppino De Filippo že devet let ni napisal nič rovoga za gledališče, zato je vladalo za to njegovo novo komedijo tem večje zanimanje. Zadnje prejšnje delo, ki ga je napisal, je bila komedija »Metamorfoze pouličnega godca«, katero je njegova skupina z lepim uspehom uprizarjala tudi v Franciji, Angliji, Sovjetski zvezi, na Poljskem in na Češkoslovaškem. Ostali čaš v teh devetih •letih pa je posvetil Peppino, De Filippo filmu. Vsebina komedije »Hudičev prijatelj« je zaie-ta iz Romagne, glavni junak v njej pa Napolitanec. je skop ki ga morda ne bo nikoli spoznal. Ve, da piše za vse ljudi, ve, da je zastopnik tegob vseh l:ii',;. ve, da jim skuša pomagati, jih razvesel ti, jim biti v pomoč. Modernist piše pravzaprav za bodočnost Naslov JUNAŠTVA SLAMNATEGA KRPANA se Njegove veselje ni v uspehu, ki ni velik, temveč gotovo nanaša tudi na slovenski klasični Krpanov v delu, ki mu nudi možnost da čez papir č m mit? boJj razgrne svoje notranje življenje in ustvarjal- Že v Levstikovem »Krpanu« je omenjen Siam- no fantazijo, nati Krpan kot Krpanov antipod. Mene nasp»otja Drugače pa je vprašanje o prodaji naših 1--r>i!), računajo, da se je srednja potrošnja vina dvignila. Nemci so namreč predvsem pivopivci in imajo zelo dobro pivo po nizki ceni, dočim je vino drago in ga zato pijejo le ob izrednih priložnostih. Pri znižanju uvoza v Nemčijo 1. 1964 je POBUDE ZA RAZVOJ IN IZBOLJŠANJE ŽIVINOREJE Pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo v Trstu sporoča kmetovalcem, da bo izvedlo s sredstvi, ki so jih stavili na razpolago Urad za kmetijstvo, gozdarstvo in gospodarstvo hribovitih predelov dežele Furlanije-Julijske krajine in krajevne ustanove, za izboljšanje živinoreje naslednje pobude : VZREJA GOVEJE ŽIVINE Nagrade za dobro vzrejo bikcev: Zainteresiranim rejcem, ki bodo predložili prošnjo, bodo dodeljene nagrade za dobro vzrejo bikcev. Pri določitvi višine nagrade se bodo upoštevale značilnosti živine in nagrade bodo dane izključno za vzrej-ro živino, ki izhaja iz vzrejališč, ki so podvržena kontroli mleka. Nagrade za dobro vzrejo odbranih telic: Za klice sivo-rjave pasme ali za telice, ki izhajajo iz iste pasme, namenjene vzreji (samo če pripadajo vzrejiščem, ki so podvržena kontroli mleka) bo rejec lahko prejel, ko bo telica dovršila tretji mesec starosti, do 15.000 lir nagrade. Mora pa predložiti prošnjo. Nagrade za dobro vzdrževan e brejih junic: Da se poveča in izboljša vzreja brejih junic, bodo dodeljene nagrade v najvišjem znesku 30.000 lir. Rejec mora predložiti prošnjo in ji priložiti skočni list, iz katerega je razvidno, da je junica najmanj štiri mesece breja. Zainteresirani rejci bodo lahko prosili za odmero nagrade samo za ju nice sivo-rjave pasme in za tiste, ki iz nje izvirajo, in če pripadajo hlevom, imajo mleko pod kontrolo. Prispevek 35% nakupne cene za nakup racionalne i vinorejske opreme: Da bi se čimbolj razširila raba racionalne živinorejske opreme, bo pene bo izčrpana v ta namen razpoložljiva vsota, prispevek v najvišjem znesku 35% nakupne cene, krajinsko kmetijsko nadzorništvo nudilo, dokler za naslednjo opremo: molzni stroji, puhalniki m sušilnice za senike (so koristne, ker z njo skrajšamo dobo sušenja in zmanjšamo izgubo krmne hranilne vrednosti). KOKOŠEREJA Kmetovalci, kokošerejci, ki nameravajo nabaviti primerno opremo (krmilnike, napajalnike, va-lilna gnezda itd.) morajo predložiti kmetijskemu nadzorništvu prošnjo, ki bo po odobritvi nabavljene opreme odmerilo prispevek v najvišjem znesku 30% vrednosti, navedene v računu. KUNCEREJA Kmetovalcem, ki bodo dostavili prošnjo za nakup racionelnih kunčnic, bo dan prispevek v najvišjem znesku 30% vrednosti naznačene v računu. CEBELOREJA Zainteresirani, ki bodo predložili prošnjo, bo dan prispevek v najvišjem znesku 35% nakupne cene za nakup racionalnih Znideršičevih panjev. Ravnotako bo dan prispevek za nakup čebelarskega orodja (trčalnic, okvirov, satnic, strugal, kadilnikov itd.). Obveščamo kmetovalce, da je treba oddati proš-rje za prejem nagrade ali prispevka, Pokrajinskemu kmetijskemu nadzorništvu — Urad za živinorejo v Trstu — Ulica Ghega, 6/1., ob delavnikih (razon sobote) od 8.30 do 12.30 ure. količinsko največ izgubila Francija, a je kljub temu ostala glavna izvoznica v Nemčijo z 1,76 milij. hi, potem ko se je njen izvoz znižal za 20°/«. Uvoz iz Italije se je skrčil za 7°/« od izvoza prejšnjega leta, ki je znašal 1,24 milij. hi. Ti tlve izvoznici — članici SET-a — sla skupaj z Grčijo krili I 1964 76 >/o vsega nemškega uvoza nasproti 82°/o v 1. 1963. Lansko leto pa je zvišala svoj izvoz v Nemčijo Španija, in sicer kar za 38"/» ter je uvozila v Nemčijo 363.000 hi vina. Poleg prvovrstnih vin uvaža Nemčija tudi slabša vina za izdelavo vinskega špirita. Uvaža tudi iz tržaškega prostega pristana. Zahodna Nemčija in vino VIRGILU ŠČEKU V SPOMIN Marca 1924. so poslale politične organizacije Slovencev in Hrvatov v Italiji posebno odposlanstvo v Rim, da obrazloži ministrskemu predsedniku Mussoliniju mišljenje in želje našega ljudstva. »Politično društvo Edinost v Gorici« in »Politično društvo za Hrvate in Slovence v Istri« sem zastopal jaz, »Po- 188. Dr. E. BESEDNJAK litično društvo Edi'nost v Trstu« pa dr. Josip Wilfan. Oba odposlanca sva odpotovala 4. marca). Ker je bilo do Mussolinija težko priti, sva se obrnila na podministra Acerba, naj nama' naglo preskrbi sprejem. SREČANJE Z MUSSOLINIJEM Drugi dan zjutraj sva šla v spremstvu Mussolinijevega tajnika Fasciole preko nove predsobe, dokler nisva stala v delovni sobi Mussolinija, kjer sta Pašič in Ninčič podpisala italijansko-jugoslovanski sporazum. Ko sva se z nekoliko pospešenimi koraki približala mi’zi v kotu, se je Mussolini dvignil in nama šel naproti. Ponudil je roko Wilfanu in meni, ki sem se mu predstavil, nakar se je ponovilo isto s podministrom Acerbom. Mussolini je sedel in nama ponudil stolico. SLOVENCI IN HRVATI TER VOLITVE izvajal: »Prišli smo ponovit to, kar smo že povedali tržaškemu prefektu, da smo veseli in zadovoljni zaradi sporazuma med obema sosednima državama in upamo, da bo sporazum tudi na položaj našega ljudstva blago- dejno vplival. Predstoječe volitve so za nas le tehničnega pomena, zakaj mi imamo en cilj, da izberemo našemu ljudstvu njegovo parlamentarno zastopstvo, do katerega ima po zakonu pravico.« Mussolini je pritrjeval z glavo. »To je prav.« »Izjavljamo svoj trdni sklep,« je nadaljeval dr; Wilfan, »da nastopimo pri volitvah brez vsakršnega opozicionalnega poudarka ne proti državi in ne proti vladi.« Mussolini je odobraval,- »Dobro! To mi ugaja!« »Vznemirja nas pa skrb, da se volitve ne bodo vršile povsod tako, kakor odgovarja namenom in smernicam Vaše Ekscelence. Kajti medtem, ko se nam jamči v tržaški pokrajini popolna volilna svoboda, se bojimo, da bo v videmski pokrajini volilna borba povsem drugačna.« Mussolini je prek'nil govornika: »Bodite brez skrbi ! Vlada je dala jasne in določne odredbe, ki so za vso Julijsko-krajino enake. Bodite brez skrbi!« »NAZNANITE VSAKO NASILJE NARAVNOST MENI« Nato se je razvil daljši razgovor o volilnem položaju na Goriškem, za katerega je kazal ministrski predsednik veliko zanimanje., Jaz sem v daljšem razgovoru opisal zastopniku centralne vlade položaj v naši deželi ter dal min:strskemu predsedniku izčrpne podatke ih vsestranska pojasnila. Mussolini je pazno poslušal ter se zanimal tudi za potankosti. »Povejte svojim ljudem,« je rekel Mussolini, »da bo volilna svoboda popolna. Naj bodo mirni in brez skrbi. Jaz Vb; prosim. V ER.J EMU E, ALI PA NE ^ uu i%6 V lanski novoletni številki Novega lista sem sicer v zelo strnjeni obliki podal nekaj splošnih astroloških napovedi. Kdor je zasledoval dogodke v lanskem letu in ima dober spomin, je prav lahko ugotovil, da so napovedi v marsičem držale. Kot sem že omenil lani, bo Saturn gospodoval šc tudi letos, in sicer do nastopa spomladi, in do takrat se bo še marsikaj neljubega zgodilo. NEUGODNO ZA VLADAJOČE Ne da bi se izgubljal v raznih podrobnostih, bom prešel na predvidevanja letošnjega leta, ki stoji pod varstvom Jupitra. Naj takoj omenim, da bodo najbolj kritični meseci v tem letu februar, julij in november. Mesec januar bo zelo ugoden mesec na vseh področjih človeškega udejstvovanja; na žalost bo to stanje trajalo le do 21. februarja, ko bomo imeli kar pet planetov v opoziciji. Ta kombinacija napoveduje zelo kritične clneve za poljedelstvo in pomorstvo; predvidena so neurja in katastrofe. Neugodno bo tudi za vladajoče osebe ter za zdravstvene in socialne probleme. Močna aktivnost med delavstvom za socialne pravice, stavke; v nekaterih državah grozi brezposelnost in pomanjkanje, poleg tega pa bo ogroženo tudi zdravje zaradi neznanih povzročiteljev. Padec vodilnih osebnosti in preosnova vlad. Splošni nemiri v velikih obratih, procesi, vznemirljive vesti o odpravah. Tudi v začetku marca nastopita dva druga neugodna aspekta, ki nakazujeta nemire in motnje na Bližnjem vzhodu, na Portugalskem, v spodnji Italiji, v zahodni Franciji in v nekaterih predelih SZ. Kritično za industrijo ter razne ustanove; jetnišnice, bolnišnice in njih osebje. S tem preneha doba vladanja Saturna in oblast prevzame Jupiter. SLABO ZA UMETNIKE Spomladansko obdobje (22. aprila) se predsta- vi z neugodnimi aspekti za umetnike, za kulturne in umetniške prireditve; na sporedu bodo zakonski škandali in celo tragedije. Okrog 18. maja nastopita dva aspekta, ki bosta tigodno vplivala ria splošno gospodarsko življenje. Zaradi denarne preosnove se bo v nekaterih državah popravila kupna moč in izboljšala produkcija. Dne 20. maja nastopi sončni mrk, ki ne obeta sicer nič dobrega. Do vojne napetosti zna priti v deželah Bližnjega vzhoda (Ciper, Iran) in na Kitajskem. Pa tudi na socialnem in gospodarskem področju bodo gotova premikanja in boji. Neugodni aspekti c.b koncu maja znajo z nenadnimi dogodki presenetiti Benelux, Anglijo, Egipt in delno ZDA. Poročevalska služba, trgovina in znanost bodo pod kritičnimi vplivi. Poročila o prometnih nesrečah, goljufijah in nečastnih dejanjih. Sredi junija se bo izboljšal položaj glede notranjepolitičnih vprašanj ; tudi v poljedelstvu in gospodarstvu, kakor tudi v odnosih med sosednimi državami so tendence povoljne. V drugi tretjini junija bo neugodno za ZDA in Anglijo, kjer bodo opozicija, fanatizem in nestrpnost motile normalno življenje; nadalje atentati, eksplozije, vrsta nesreč zaradi neodgovornih posameznikov, nenadne nesreče v velikih obratih bodo povzročile ogromno materialno škodo. DOBRI MEDNARODNI ODNOSI Prva poletna konstelacija bo ugodna, ker bodo vlade dosegle uspehe zaradi sklepov in ukrepov v prid kmetijstva, nepremičnin in velikih gradenj. Vendar pa bo v prvi desetini julija zelo neugodna konstelacija, zaradi katere lahko pričakujemo hude katastrofe, nevihte, viharje in prometne nesreče. Tudi za šport bodo ti dnevi zelo neugodni; nesreče tudi pri znanstvenih poizkusih. Po tej tako kritični dobi pa nastopi serija zelo ugodnih konstelacij, ki bodo imele ugoden vpliv na kulturnike in umetnike. Mnore države bodo dosegle lepe finančne uspehe za-adi igralnic in da naznanite vsakršno nasilje meni. Ne le krajevnim oblastvom, ampak tudi naravnost meni, da ga, če je treba, preprečim ali pa, zatrem I« NAŠA PROSVETNA DRUŠTVA Nato je prešel razgovor na slovenska izobraževalna društva. Pritožila sva se, da razpuščajo oblastva v videmski pokrajini brez vsakega zakonitega razloga prosvetna društva slovenskemu ljudstvu, oziroma jih ovirajo v njihovem delovanju' Mussolini je bil v veselo presenečenje odposlancev o stvari deloma že poučen in je rekel: »To je onih iz katoliškijh izobraževalnih društev na Goriškem, na katera sem bil že opozorjen !« Pripomnil sem: »Dovolite Ekscelenca, da Vas opozorim, da danes ne gre za 17, temveč za približno 34 izobraževalnih društev k< IZMENJAVA DENARJA Nato sva odposlanca obrnila pozornost načečka vlade na izmenjavo zadružnega denarja. »Razširjajo se vesti — sva dejala da se denar ne bo izmenjal vsem zadrugam bre-: izjeme, ampak se bo delala pri izmenjavi razlika med zadrugo in zadrugo. Mussolini je dal uradno zagotovilo, da s a to ne bo zgodilo, temveč da se bo denar pošteno izplačal vsem zadrugam enako brez razlike. Odposlanca sva se ministrskemu predsedniku zahvalila za dana zagotovila in dr. Wil-fan je poudaril, da je želja Slovencev in Hrvatov v Italiji le ta, da bi mogli biti zvesti in zadovoljni državljani Razgovor je bil s tem zaključen. Ministrski predsednik se je dvignil in brž sva se dvignila tudi midva Mussolini je pristopil in nama stisnil roko v slovo. Isto je storil podmiinister Acerbo, ki je ves čas prisostvoval sestanku. (Dalje) drugih iger, nadalje pri modnih revijah in drugih mondenih prireditvah; tudi industrijske in tehnične razstave bodo dosegle povoljne uspehe. Mesec september se kaže pod ugodnimi konstelacijami, ki bodo imele ugodne učinke na vodilne osebe na vseh področjih. Tudi odnosi med posameznimi državami, posebno na gospodarskem področju, bodo dokaj povoljni. KATASTROFE ZARADI NEURIJ Jesenska konstelacija (23. okt.) je se tudi ugodna tako za gospodarstvo (posebno v severnih deželah, v Alžeriji, Egiptu in Maroku), kot za gradnje in državne obiske. Po tem kratkem ugodnem razdobju pa nastopi 12. novembra popoln sončni mrk, ki bo prinesel velike notranje boje med oblastniki; na upravnem, socialnem in znanstvenem področju bodo nastali tehtni problemi, ki bodo zahtevali nove preosnove, zaradi česar bo lahko prišlo do drastičnih ukrepov. Ves ta proces neugodnih učinkov sončnega mrka bo še podkrepljen z neugodno konstelacijo 21. in 22. novembra, ki predvideva velike katastrofe zaradi neurij, nadalje nesreče v rudnikih, udori itd. Nedostatek v produkciji, okvare strojev in orodja; slabo za delojemalce; stavke. Nemiri na Bližnjem vzhodu in v Južni Ameriki. V drugi polovici decembra pa se bo položaj omilil in nastopili bodo zopet dobri odnosi na vseh življenjskih področjih. BOLJ VLA2NO VREME Z vremenoslovskega vidika, vzeto na splošno, bi moralo bili leto 1966 dokaj toplo, vendar pa bolj vlažno kot suho. Moralo bi biti tudi dokaj rodovitno, vendar pa se zna zorenje zakasniti za nekaj tednov, ker se predvideva mrzla in dolga zrna; zaradi tega bo začetek poletja še hladen in vlažen, pr-.neje pa bo postalo toplejši, vendar bodo lu pa tam nevihte. Konec poletja se predvideva zelo vroč. Jesen bo deževna in bo le malo lepih dni. Tudi zima bo zelo mrzla z obilnim snegom, malosončna in proti koncu vetrovna. KOSMOASTRO I POR T N I P REGLED •v Športne igre slovenske mladine v Gorici Takoj ko se je v Trstu zaključil športni teden, so se pričela v Gorici tekmovanja za Memorial »M. Filej«, ki gre letos že v četrto leto. Čeprav ne dosega po obsegu športnega tedna tržaških Slovencev, je vendar to osrednja manifestacija soriških športnikov. Iz prvih poskusov pred štirimi leti so se letos tekmovanja razvila v prave tekme. Seveda bi lahko bolje organizirali ta tekmovanja, manjkajo pa nam primerni prostori, manjkajo sposobni vaditelji in organizatorji. Kdor ve bavi s takimi zadevami, ve, koliko trudi zahtevajo. športno društvo Olimpija, ki ta tekmovanja organizira, pa ne razpolaga z velikim številom organizatorjev. Kljub tem oviram pa moramo '•iti zadovoljni, saj je dosedaj sodelovalo na letošnjih tekmah približno 200 športnikov, in to za naše goriške razmere ni malo. Rezultati pa so bili posebno v atletiki prav dobri. LAHKA ATLETIKA Tekmovanj v lahki atletiki, ki so se vršila na folskem stadijonu na Rojcah, se je udeležilo 45 atletov. Doseženih je bilo nekaj zelo dobrih rezultatov. Posebno se odlikuje Podveršček Edi v metu diska, saj je bil prvak Italije med naraščajniki. Pokal za najboljšega atleta pa si je priboril Susič Ivan, že drugo leto zaporedoma. To pa je tudi priznanje atletu, ki največkrat brani barve Olimpije na raznih lahkoatletskih tekmovanjih. Med ostalimi naj omenimo tekače na kratke proge Kodriča in Tomšiča, ki veliko obetata. Poleg S TRŽAŠKEGA RAZLAŠČEVANJE V DOLINI SE NADALJUJE (Nadaljevanje s 4. strani) jih ne potrebuje naftovodrm družba, kar pomeni, da gre za nedopustno odvzemanje slovenske zemlje v špekulativne namene Svet Slovenske skupnosti protestira proti takšnemu raznarodovalnemu početju in, poziva vso slovensko javnost in organiza-C1.le, naj podprejo naš boj za zaščito na-lodnih in gospodarskih koristi.« REKORDNO ŠTEVILO MEJNIH PREHODOV Leto 1965 lahko označimo za izredno, kar zadeva mejni promet med Italijo in Jugoslavijo. S prepustnicami je lani šlo čez me-lo 10 milijonov 463 tisoč oseb, in sicer približno dva milijona in 500 tisoč več kot leta 1964. Ker so lani bili zelo poenostavljeni pred-P’si o potovanju s potnimi listi — glej na Primer odpravo vizumov za tridnevno biva-nJe na jugoslovanskem ozemlju — je tudi. zelo narastlo število prehodov s potnimi li-sti- Leta 1965 je s potnim listom šlo čez yrJc.io 7 milijonov 328 tisoč oseb, od katerih je il0 4.121.556 italijanskih državljanov. am je torej šlo čez italijansko-jugoslovan-sko mejo skupno 18 milijonov ljudi, kar Predstavlja pravi rekord. že omenjenega Podberščka pa je med naraščajniki dober v metih tudi Antoni. ODBOJKA Tekmovanj se je udeležilo kar pet ekip: Aloj-zijevišče, Pevma, SKPD Steverjan, Dijaški dom Skavti-Gorica. 2e takoj v začetku se je videlo, da so si ekipe precej enakovredne, vendar smo si bili na jasnnm, da bo za prva mesta boj med Pevmo in Alojzi:eviščem, ki sta imeli v svojih vrstah nekaj dobrih atletov. S Pevmo so igrali Valentinčič, Pintar in Benra, Alojzijevišče pa je imelo Prinčiča in Susiča. Na odločitveni tekmi je Alojzijevišče odlečno premagalo Pevmo in si tako zagotovMo pokal. STRELJANJE Tokrat je bilo prvikrat uvrščeno med memorial tudi streljanje. Števerjanci so se dobro pri pravili in popolnoma presenetili vse ostale tekmovalce, saj so si že na prvem večeru zagotovili prva mesta. Zmagal je Vogrič Štefan, s 27 točkami, sledi mu Mužina Marjan s 25 točkami ter Maraž Jožko s 24 tečkami, vsi trije člani SKPD Steverjan. Prva ekipa je bila SKPD Števerjan v postavi Vogrič Š., Mužina M. n Škorjanc J., z 71 točkami. Sledi ji ekipa skavtov iz Gorice. Tretja je spet ekipa »B« SKPD Števerjan. NAMIZNI TENIS Prijavilo se je devet ekip. Že v prvih večerih se je pokazalo da bodo borbe trde. In res so se pretolkle v finale s trdo borbo ekipe Dijaškega itoma, Alojzijevišča in Doberdoba. Alojzijevišče je nato izimbilo proti obema in za pokal sta se spoprijela Dijaški dom ter Doberdob. Verjetno je bila ta najtrša borba na letošnjih tekmovanjih. Po izredni zagrizenosti je zmagal Dijaški dom nad Doberdobom z rezultatom 3:2. Veseli smo takega uspeha letošnjih dosedanjih tekem. Goriška mladina ie bila vnovič združena in si je merila zdrave moči. Srečale so se tu idealno vse naše vasi: od števerjana do Doberdoba in Jamelj. Upamo. da bo zmogla Olimpija še potencirati svoje delovanje, zato s tega mesta vabimo vse slovenske športnike na Goriškem nai se ležujejo teh tekem in nai sodelujejo s slovenskim športnim društvom Olimpijo. M. T. ČESTITAMO ! cpJ?i5' t)°lliarju ;n g0SpC se je podil 20. de- .ra krepak sinček, sj so ga krstili za Igorja. Ijen*--arn°’ ma,cmU Igorju Pa vse najlepše v živ- nju. KONCERT BOŽIČNIH PESMI PPn, NEDELJO 9- JANUARJA ob 16. URI BO V bRKv1 sv ANTONA NOVEGA V TRSTU koncert BOŽIČNIH PESMI,,. IZVAJALA GA zborVEZA TR2ASKIH cerkvenih pevskih Z Goriškega Štmaver: MEDNARODNA CESTA Kakor kaže, bo začela naša vas pod Sabotinom kmalu zanimati tudi širšo javnost doma in v tujini. Govori se namreč, da se je ministrski predsednik Moro že domenil, na svojem obisku v Beogradu, za gradnjo ceste, ki bi vodila iz Brd v Novo Gorico. Sm-r bi šla približno po sedanji cesti, ki gre z bloka pri Podsabotinu, nato preko štmavra mimo Fonzarijevega posestva k Soči. Pri nekdanji brvi naj bi postavili most, po katerem bi speljali cesto v Solkan. Nekateri vedo povedati, da so že prišli jugoslovanski tehniki v štmaver in da so merili novo smer. Zadeva zaradi te ceste, ki bi vezala dva dola Jugoslavije preko italijanskega ozemlja, je zbudila že dosti prahu v nekaterih italijanskih krogih. Ministrskemu predsedniku Moru očitajo, da izdaja italijanske koristi, če dovoli, da se zgradi ta cesta pod Sabotinom. Skupina novofašističnih poslancev je vložila interpelacijo na ministrskega predsednika. kjer pravi med drugim, da je pas okoli Sabotina in Štmavra poseben obmejni sektor in da bi jugoslovanska cesta po njem pomenila preveliko udajanje tujim zahtevam. AFRIKA V STADIJU VOJAŠKIH DRŽAVNIH UDAROV (Nadaljevanje s 3. strani) vojakov, tanke (zastarele), oklepne avtomobile, motorizacijo in celo letala, jim je težko premagati skušnjavo, da se polaste tudi politične oblasti. To je seveda otročje lahko, saj se afriški politiki ne morejo o-pret' niti na približno enako močno proti-silo v nepismenih afriških masah, neglede na to, da jim skoraj popolnoma primanjkuje političnih konceptov in jasnih idej, pa tudi izkušenosti. Mnogi med njimi pa so tudi tipični demagogi, ki gledajo samo na lastne koristi ali nesposobneži. Ambicije vojaških poveljnikov Vojaški državni udari so tako v afriških državah nekaj naravnega in pričakovati je, da bodo postajali vse bolj pogosti in da bo postala politična oblast v večini, če ne v vseh afriških državah za precej časa žoga, ki si jo bodo podajali z noge na nogo razni ambiciozni in ignorantni vojaški poveljniki ; seveda pa se bodo pri tem posluževali tudi velikih fraz o »socializmu<, »demokraciji«, »boju proti kolonializmu« ali »proti komunizmu« itd., glede na okoliščine, medtem ko jim gre in jim bo šlo v resnici samo za oblast in za zadostitev lastnim ambicijam. Tega stanja bo konec šele takrat, ko se bo izoblikovala široka plast izobražencev in ko bodo postale ljudske mase bolj pismene in politično zaved-nejše, pa tudi gospodarsko močnejše, z razvojem industrializacije in poljedelstva ter trgovinskih dejavnosti. Sedanje stanje vojaških udarov v Afriki spominja na razdobje vojaških udarov v latinski Ameriki in pred časom v južni Evropi, v podobmh razmerah, to je ob pasivnosti in revščini anallabetskih množic in nemoči političnih strank brez prave opore v ljudstvu, ki se politično še ni zavedlo. Vsekakor je pričakovati, da bodo morale iti afriške države skozi marsikaterega, če že ne skozi vse štadije političnega razvoja, ki so ga morale preiti evropske in druge bolj razvite države. Stadijev razvoja pač ni mogoče kar tako perskakovati, kot so s' nekateri predstavljali in si morda še predstavljajo, kajti vedno je odvisen od človeka in njegovega stanja, človek pa se ne spremeni od enega dneva do drugega in tudi ne zaradi nekaj milijonov dolarjev evropske, ameriške ali komunistične pomoči, ki povrh še največkrat »obtiči < v žepih njihovih »ekscelenca črnih ministrov. Evropa se mora odpreti Afriki Evropa lahko pospeši pozitivni razvoj k politični stabilizaciji na osnovi moralnosti in odgovornosti v javnih zadevah in k napredku predvsem s tem, da se čimbolj odpre Afriki in jo napravi za svojega trgovinskega in kulturnega partnerja, da bo Afrika z gospodarskimi življenjskimi silami vsrkavala tudi evropske ideje o političnem redu in demokraciji. Če pa bi se Evropa zapirala nasproti Afriki, bi to pomenilo, da jo pomaga pehati v kaos in zaostalost, kar bi bilo končno škodljivo za Evropo samo. Afrika potrebuje predvsem strokovnjake, tovarne in investicije, ne pa denarna darila v obliki »pomoči« in orožje, ki lahko služi za zdaj samo za državne udare in bratomorno klanje, v naslednjem stadiju pa morda tudi že za vojne med afriškimi državami. r n v.. id jnuuu it 23 pise io Miki Muster ip - §-s *- a riKH !|i:s" §.i "ipi-s š S’!!? n 3 g c -p i|i”“ &aeal|: •g S « - d.| S-o! ^ & 5- “■ g n o O 3 *ts ‘II P- § rr aXp; 3' ? 3 ? f ?• :“l* g o< p O p- P d o ~ I? 3S»gs.S 58?^* 7 o 3' «>"» g- £ SP‘p 'g-g, ih:bv Iiii-I s" s i^g 5 ^ £. o &3* ‘—a 8-v-g s ? A Uliti: _ ?N ^ <; ca 3 o ’ h 3 ta - P („ c/> ,„-fs||| ■a - 3. S2H = C 3 c« - S- ^ C/5 ■;^S| I s 3 # " ~ -sli^ llg-pS-8. W n ^ ^ o- 1 _ _ ■“1 ° 3 o (tj —■• «• 9 ? n’ ? K \ \^v »VVV