GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZP ISKRA KRANJ • ŠT.2 • LETO XII. # 20. JAN. 1973 Razgovor z Erikom Vrenkom novim glavnim direktorjem ZZA Svet Zavoda za avtomatizacijo je na seji sredi decembra imenoval za glavnega direktorja Erika Vrenka, diplomiranega inženirja, zaposlenega od 1. 1964 v oddelku za elektrooptiko ZZA. Za uspešno raziskovalno delo na tem področju je prejel nagrado sklada »Borisa Kidriča«. V dosedanjem službovanju je ZZA, njegovo delo in probleme dodobra spoznal, zato je bila izbira sveta ZZA nedvomno umestna in bo vsekakor znal voditi krmilo organizacije, kakršna ZZA je. Ob imenovanju smo novemu glavnemu direktorju ZZA — Eriku Vrenku zastavili nekaj vprašanj, na katera nam je dal naslednje odgovore: V ZZA ste že devet let zato ga prav gotovo dovolj dobro poznate. Kako ocenjuje-. te položaj ZZA in odnose do ZP in njegovih organizacij? Kadar govorimo o današnjem, anormalnem stanju ZZA, ga moramo razložiti s podatkj iz njegove zgodovine. Zavod za avtomatizacijo je lota 1961 ustanovila Iskra za razvojne potrebe tovarn in je prva leta pokrivala vse stroške ZZA. Po decentralizaciji enotnega podjetja, ko je Zavod vstopil v novo podjetje kot Iskra — ZZA, so tovarne začele omejevati sredstva za raziskovalno in razvojno delo. Nekatere so odpovedale razvoj in ga močno okrnile, nekatere pa so dosegle, da se je ta preselil v tovarno. Zavod se je moral odpovedati raziskavam, ki so imele dolgoročen pomen za Iskro. Omenimo le mikro-elaktronjko, računalniško tehniko, razvoj in skupne tehniške službe za panogo »elementi« skupaj z ustreznimi objekti v šiški. Z dodatno zaposlitvijo izven Iskre je ZZA zadovoljeval najosnovnejše potrebe za obstoj. Zaradi neurejenosti medsebojnih odnosov, zaradi finančnih težav ter pomanjkanja strokovnih kadrov v tovarnah in ZZA in ker ZPI ni imel dolgoročnega razvojnega programa, je prišlo do trenj med tovarnami in ZZA, kj so privedla do današnjega stanja, ko ZA opravlja za ZPI samo še: — dejavnost I ali skupne tehniške službe, ki so obvez- ne za vse članice ZP in se financirajo z vsakoletnim gospodarskim planom ZP Iskra, — dejavnost II ali skupno raziskovalno razvojno delo za več tovarn ZPI, ki pa v zadnjih letih sploh ne obstaja, z izjemo ene same naloge, — Dejavnost III. alj razvojno raziskovalno delo za nekatere posamezne to\'arne, ki to delov še naročajo v ZZA. — Dejavnost IV ali storitve, ki jih ZZA opravlja za tovarne ZP po naročilu in storitve za zunanji trg. Ali so se težnje organizacij umirile in ali je ZZA v tem obdobju izpolnil vlogo, ki mu je bila poverjena ob ustanovitvi? Razumljivo tudi ob tem stanju nj dosežena ustalitev, ampak še dalje narašča težnja nekaterih tovarn po priključitvi razvojnih skupin. Razvojna naročila tovarn so se začela usmerjati mimo ZZA na univerzo in druge institute. Pojavljajo pa se tudi nameni, da bodo v nekaterih tovarnah ustanovili lasten razvoj celo v primeru, ko so bile na institutih obdelane razvojne naloge uspešno rešene. Ob vseh navedenih ugotovitvah je očitno, da ZZA v minulem obdobju ni mogel zadovoljivo izpolniti ob usta-novitvij predvidene vloge, ker v ZPI ni bilo posluha za sistematično skrb za razvojno in raziskovalno delo. Kot neizbežna posledica razmer se je v ZPI izgubila enotna predstava o tem, kaj je razvojno delo povezano s problemi neposredne industrijske proizvodnje,/kaj je srednjeročno razvojno delo, kaj je raziskovalna dejavnost, čemu služi in kako se iz njenih nosilcev edino lahko organizira uspešne razvojne Skupine, kako je treba in kakšne so možnosti vključevanja Iskrine okolice, kot so Univerza in inštituti, v srednjeročno razvojno delo in dolgoročne usmerjene raziskave. Končno je tu še pomanjkanje zavesti, da hiter napredek ne more bit; rezultat sporadične izumiteljske in novator-ske aktivnosti v okolju, ki ni organsko povezano s centri znanja, temveč je lahko le rezultat dolgoročnih sistematičnih vlaganj v organizirano raziskovalno delo znotraj ZPI in v njeni okolici. Kakšne spremembe bi po Vašem mnenju bile potrebne, da bi ZZA svojo vlogo lahko bolje odigraval? Edino možno izhodišče v postopku hitre rehabilitacije razvojne dejavnosti v ZPI bo današnje stanje z obstoječim razporedom kadrov po raznih inštitutih, Iskrinih tovarnah in ZZA ter njihovo znanje in delovni pogoji. Nemo- (Daije na 4. strani) ISKRA — ELEKTROMEHANIKA KRANJ — Navijanje tuljav za releje v obratu ATN ISKRA-EMO Celje Za učinkovito povezavo družbeno - političnih dejavnikov V ponedeljek, 15. januarja 1973, so se v Celju sestali predstavniki družbeno-politič-nih organizacij ZP Iskra in EMO Celje, nove delovne organizacije v okviru ZP. Namen tega sestanka je bil predvsem ta, da bi zdaj, ko so pravzaprav v glavnem vse formalnosti okrog združitve mimo, čimprej, tvorno in učinkovito povezali družbenopolitične organizacije na novo pripojene članice Iskre z Posta in industrija Gen. direktor skupnosti JPTT v Iskri Ljubljana, 15. — Generalni direktor skupnosti JPTT Prvoslav Vasiljevič je danes obiskal Ljubljano. V jutranjih urah je najprej dospel v Iskro, tovarno elektronskih naprav v Stegnah. Tod se je zanimal za proizvodnjo prenosnih telekomunikacijskih naprav, ki jih ta tovarna izdeluje za potrebe jugoslovanskega poštnega omrežja. Po ogledu tovarne je razpravljal s strokovnjaki Iskre o dolgoročnih načrtih glede modernizacije pošt in se hkrati zanimal, kako potekajo dela za proizvodnjo elektronskih telefonskih central vrste Metaconta, ki jih bo Iskra po pogodbi kmalu začela dobavljati in postavljati na posameznih poštah. Dopoldne se je generalni direktor Prvoslav Vasiljevič pogovarjal tudi z glavnim direktorjem skupnosti PTT Ljubljana Jožetom Gerbcem in direktorjem ljubljanske PTT Danetom Dovjakom. družbeno-političnimi organizacijami v ZP. V uvodu so se udeleženci sestanka najprej seznanili * ustrojem vseh teh organiza. cij, tako v ZP kot v EMO, nato ugotovili, da je tudi na teh področjih nujno potrebno doseči popolno in čvrsto sodelovanje, saj je za uresničitev načrtov, ki sta jih pri pripravi integracije postavili obe organizaciji, vsekakor nujno vzpostaviti aktivno in učinkovito sodelovanje tudi vseh družbeno-političnih či-niteljev. Zlasti je bila ob tej priložnosti poudarjena pomembna vloga teh faktorjev pri uresničevanju ustavnih dopolnil, kakor tudi pri predvideni reorganizaciji ZP Iskra. Tesno sodelovanje družbeno-političnih organizacij naj bi še posebno prišlo do izraza pri organizirnaju vsakoletnih večjih akcij ZP Iskra, ki so že postale tradicionalne in so prerasle okvire ZP. Lahko rečemo, da je sesta. nek dosegel svoj namen, saj so udeleženi predstavniki družbeno-političnih organizacij tesno medsebojno povezavo in aktivno in takojšnje sodelovanje postavili kot prvo in pomembno nalogo. Tako obetajo družbeno-politične organizacije svoj pomemben delež k uresničitvi vseh odgovornih nalog in načrtov, ki jih je prinesla združitev EMO Celje z ZP Iskra. »Elektromotorji« Železniki Priznanje za uspehe Ob tisočletnici škofje Loke je Občinska skupščina dala najboljšim podjetjem in zaslužnim posameznikom priznanja za razvoj občine na kulturnem, političnem in gospodarskem področju. Na slovesni seji 9. januarja je tudi Iskrina tovarna elektromotorjev iz Železnikov dobila najvišje občinsko priznanje ob tisočletnici občinskega središča za izredne uspehe v gospodarstvu. Predsednik DS tovarne Jože Prezelj je sprejel od predsednika občine Toneta Polajnarja veliko plaketo in čestitke. Kolektiv tovarne je ponosen na uspehe in priznanje, predvsem velja omeniti, da so v »Elektromotorjih« samo v letu 1972 izvozili nad tri milijone $ svojih izdelkov, kar je skoraj enkrat več kakor v prejšnjem letu. Vrednost proizvodov in njihovo število pa so povečali za več kakor sto odstotkov. Obstaja mnenje, da je bila v letu 1972 to najvitalnejše podjetje v škofjeloški občini, ki je znana po svoji razgibanosti. K. F. »Elektromehanika« Kranj Konferenca organizacije ZK Obravnava zaključkov o socialnem razlikovanju — Obravnava poročila o delu organizacije — Stane Mihalič razrešen dolžnosti sekretarja zaradi prevzema nove funkcije — Za novega sekretarja izvoljen Stane Kavčič Zoper lastno perspektivo Delavci podjetja »Vega« v Ljubljani naj bi se na referendumu 5. januarja 1973 odločili za združitev z ZP Iskro. Referendum ni uspel, zato iz dnevnika »Delo« povzemamo naslednji zapis: V preteklem tednu je bila sklicana redna konferenca or: ganizacije ZK kranjske tovarne, ki je obravnavala predloge zaključkov o socialnem razlikovanju, aktivnosti organizacije v zadnjem obdobju ter kadrovske spremembe. Predloge zaključkov o problemih socialnega razlikovanja je pripravila posebna komisija, ki je pri predlogu zajela vse splošne in predvsem konkretne probleme, ki v tovarni s tem nastajajo. Posebni problemi nastajajo v zvezi z reševanjem stanovanjske problematike, ker prav pri tem nastajajo največja razlikovanja. Zaključki bodo predloženi v potrditev organom upravljanja. Poročilo o aktivnosti organizacije ZK je obravnavalo predvsem aktivnost v obdobju po pismu Izvršnega biroja CK ZKJ. Konferenca je ob tem tudi potrdila zaključke, ki jih je ob obravnavi pisma sprejel sekretariat konference. Konferenca je razrešila dolžnosti sekretarja konference Mihaliča Staneta, ki je bil izvoljen za sekretarja Obč. konference ZK, in bo novo dolžnost opravljal profesionalno. Konferenca je S. Mihaliču podelila zlato značko ZKJ kot priznanje za uspešno delo v obdobju, ko je bil sekretar organizacije ZK. Za novega sekretarja pa je bil izvoljen Stane Kavčič, VK delavec iz obrata telefonskih naprav, ki je s svojo aktivnostjo v organih upravljanja in družbeno političnih organizacijah dokazal, da je sposoben opravljati tako odgovorno funkcijo. Člani konference so mu zagotovili pri njegovem delu vso podporo. N. Pavlin Kljub temu, da tovarna »Vega« v zakonitem roku (to-roj do aprila prihodnjega leta) ne more povrniti terjatev, se je kolektiv na referendumu 5. januarja izrekel proti združitvi z Iskro. Zdaj jih čakajo hude obveznosti do upnikov, med katerimi je Iskra »le« naj večji. Večkrat smo pisali o ljubljanski Vegi in položaju tovarne. Najprej o sila ambicioznih načrtih, mešanih družbah, o prodoru na trg in podobnih utopističnih programih, ki jih je snovalo nekdanje vodstvo. Potem o hudih izgubah in dolgovih, nato o stečaju (21. januar 1971). Postopek je vodilo okrožno sodišče, ki je dovolilo v stečajnem času obratovanje v zmanjšanem obsegu. Lani so začeli, pravzaprav obnovili, razmišljanja o vključitvi Vege v ZP Iskra. Seveda so pogovori med Ljubljansko banko, tedaj pretežnim upnikom (precej je k raznim sanacijam prispevala tudi občinska skupščina Center) in Iskro temeljili na pripravljenosti Iskre, da prevzame obveznosti Vege in jamči za poravnavo dolgov. Komisija, sestavljena iz članov Iskre in banke, si je v maju ogledala poslovanje, stanje ob začetku stečaja ter pripravila predlog za sanacijo izgube v višini približno 40 milijonov din. O predlogu sta razpravljala kolektiva Vege in Iskre in dala soglasje. Sklenili so, da izdelajo samoupravni sporazum, po katerem vodi Vego dve leti začasna uprava. Sporazum je obveljal 4. julija lani, potrdila sta ga oba kolektiva. Naloga začasne uprave je bila, da zagotovi redno proizvodnjo in izdela perspektivni program, ki bi omogočil, da bi Vega lahko vrnila dolgove in izboljšala standard zaposlenih. Člani začasne uprave — po trije iz obeh kolektivov — si niso bili ravno enotni. Medtem ko so Iskrini trije člani menili, da položaj ni rožnat, še zlasti ne, ker bo Vega že od letošnjega januarja morala odpisati v breme dohodka del terjatev do kupcev, glede na to, da tovarna dela le s polovičnimi zmogljivostmi, glede na to, da zmogljivosti »stare« proizvodnje ne gre bistveno širiti — so trije Ve-gini predstavniki, tako kot tudi večji del kolektiva, razmišljali o svojem položaju le na osnovi polnih mesečnih kuvert z osebnimi dohodki. Trije Vegini člani začasne uprave so predlagali pravzaprav »čudovit« način oblikovanja dveh TOZD, ki bi omogočil, da bi TOZD Vega odplačala le četrtino svojih dolgov, TOZD nove proizvodnje, ki ga v prid sanacije in boljših rezultatov ponuja Iskra, pa tričetrt dolgov Vege — vso vsoto, ki jo je Vega dolžna Iskri? Iskra je — da bi Vegi odstopila novo lasersko proiz- vodnjo na zahtevo kupca — JLA, da lahko proizvaja laserje le Iskrina tovarna — s sklepom delavskega sveta terjala v decembru lani referendum v Vegi. S tem se je strinjal tudi začasni svet zbora kolektiva Vega in referendum razpisal. V. d. direktorja Vege inž. Lovro Močnik, ki je v torek izvoljen na to nehvaležno dolžnost, nam je dejal, da »je bilo časa premalo in da kolektiva niso mogli prepričati«. In kaj sedaj? V Vegi pravijo, da iščejo novega partnerja, ki bi morda ustrezal kolektivu, pa ga ne najdejo. Možnosti sta dve: morda bodo našli novega partnerja, ki bo pripravljen — kljub vsemu — jamčiti za 40 milijonov. če se bo kolektiv Vege z drugimi programi rešil iz Iskra v Ena pomembnejših Iskrinih prodajnih organizacij v tujini je tudi Iskra Elektronik GmbH — Stuttgart v Zahodni Nemčije. Direktor Ljuban Artič je na razna vprašanja dal naslednji odgovor: »Pred petimi leti, ko smo ustanovili firmo Iskra Elektronik Stuttgart, smo pravzaprav začeli s skromnimi rezultati, saj smo izvozili leta 1967 samo za pol milijona DM Iskrinih izdelkov na to tržišče. Po petih letih intenzivnega dela, kjer so bili vloženi precejšni napori, imamo letos (1972) plasirano za 15 milij. DM izdelkov iz Iskrinega asortimenta. Mogoče bi moral pri tem poudariti, da smo v teh letih uspeli doseči, da plasiramo zelo stabiliziran program in, da nam tisti program, ki ga plasiramo, nekje proporcialno raste. Smatram, da smo to dosegli predvsem zaradi tega, ker so naši izdelki na primernem tehnološkem nivoju in odgovarjajo vsem kvalitetnim zahtevkom. Glede na rezultate, ki jih danes dosegamo, si upamo trditi, da bomo postavljeno nalogo za srednjeročno obdobje poslovanja v zunanji trgovini, to je do leta 1976, tudi realizirali. Na to tržišče smo uspeli predvsem s širokim spektrom elektromehanskih elementov, dalje s celotnim spektrom 'elektronskih elementov in s števci, ki jih proizvajajo v naši tovarni Elektromehani-ka v Kranju. Pri zadnjem artiklu bi poudaril, da nam je uspelo nekje prebiti ba- težav, bo Iskra lahko vnovčila svojo terjatev, če ne, bo morala Vega s 1. januarjem 1974 znova v stečaj. Povedati je treba, da je centralni delavski svet Iskre lasersko proizvodnjo namenil Elektromehaniki. Ta sklep so zadržali do refereduma v Vegi. Zdaj bodo ravnali po sklepu centralnega delavskega sveta, ki pravi »da bo Iskra Commerce prekinil kakršnokoli sodelovanje s podjetjem Vega, člani začasne uprave pa se vrnejo v Iskro«. Položaj torej res ni rožnat za 417 članski kolektiv Vege, ki naj bi z letošnjo proizvodnjo v načrtovani vrednosti 3,3 milijonov din pokril precej večje dolgove. Kako so člani sveta zbora in začasna uprava posredovali kolektivu zahtevo Iskre in razloge za integracije, ne vemo. Tako kot je zdaj, je kolektiv glasoval proti lastni perspektivi. svetu riere, ki so postavljene na tem področju s strani kartelov, ki poskušajo onemogočiti vstop novih partnerjev in da smo dosegli tak rezultat, da ne bomo mogli biti več izključeni s tega trga s števčno tehniko. S področja Zahodne Nemčije je najbolj znana Iskrina kooperacija, saj je precej propagirana povezanost s firmo Braun, s katero sodelujemo predvsem na področju brivnikov in manjših električnih gospodinjskih strojev. Naslednja kooperacija, ki je za Iskro tudi pomembna, je kooperacija Iskra Standard Elektro Lorenz, kjer delamo predvsem na prenosnih visokofrekvenčnih sistemih. Obe kooperaciji imata karakteristiko, da sta v smeri zunanje firme Iskra in predvsem v poudarku na prenosu tehnologije, vendar pa imata obe svojo poslovno vsebino v enakovredni stopnji zamenjave izdelkov in blaga. Mislim, da bi moral na vprašanje s področja kooperacij poudariti še eno pomembno novost, ki smo jo dosegli v letošnjem letu, da smo šli s kooperacijo v taki smeri, da smo skupaj z nemškim partnerjem v Nemčiji ustanovili firmo Elektrobau, v katero mi prenašamo našo tehnologijo ter naše inženiring znanje in skupaj z nemško firmo plasiramo določene jakotočne izdelke za nemško tržišče. Mislim, da smo po tolikih le-tih dela dosegli stopnjo, ko lahko trdimo, da je to sodelovanje res enakovredno. Pred kratkim je RTV Ljubljana v svoj program vključila tudi Iskro pod naslovom ISKRA V SVETU. Kdor je to oddajo gledal, je bil gotovo zadovoljen, predvsem pa člani Iskre. V zanimivem besedilu so bile nanizane glavne karakteristike ZP ISKRA, film, posnet v raznih naših organizacijah, pa je solidno dopolnjeval govorjeno besedo. Ker mnogi člani našega kolektiva te oddaje niso videli, se je uredništvo odločilo, da bo prek glasila obnovilo aktualno vsebino. Splošni del smo objavili v novoletni številki, opis firme v Stuttgartu in tovarne »Perles« v Švici je bil natisnjen v prejšnji številki, v tej pa objavljamo pogovor z direktorjem Iskrinega predstavništva v Stuttgartu. III. konferenca predstavnikov inozemske mreže ZP ISKRA Mojca Smolej — justirka relejev v obratu telefonskih elementov na Blejski Dobravi ftlova imanovanja v kranjski tovarni Bled, 18.—20. decembra 1972 Ta konferenca se je v domačem jeziku imenovala »svetovna konferenca Iskre« in to ne brez razloga: na konferenci so se zbrali naši predstavniki z vseh delov sveta — Severne in Južne Amerike (New York in Caracas), Londona, Frankfurta, Ziiricha, Vzhodnega Berlina, Prage, Varšave, Moskve, Istanbula in celo iz Tokia. O čem so se tri dni pogovarjali in do kakšnih zaključkov so prišli, je direktorjem organizacij v sestavi ZP, ki so se zbrali zadnji dan, t. j. v sredo, 20. 12. 1972, obrazložil direktor zunanjetrgovinske direkcije IC Gojmir Blenkuš, dopolnili pa so ga še sodelavci Banič, Artič in Lasič. O čem je torej bilo govora? Kakšen je bil dnevni red? V glavnem sta bili obdelani naslednji dve točki: 1. Pregled rezultatov dosedanjega dela zunanjetrgovinske (ZT) dejavnosti Iskre 2. Srednjeročni program ZT do leta 1976. Seveda so bili nato izdelani tudi zaključki. Ugotovitve o dosedanjem delu Iskrine ZT so ugodne, saj je bila naloga izvoza v celoti izpolnjena: od 1. 1968 dalje je bila stopnja letne rasti izvoza 35 %, kar je več kot zadovoljivo. Konferenca je nadalje z zadovoljstvom ugotovila, da se je — tržna miselnost in tržna orientacija že močno ukoreninila v Iskrinih kolektivih, — da je Iskra prerasla dobo uvajanja v ZT in je danes že priznana firma, ki se je uspešno uveljavila na inozemskih trgih in sc aktivno vključila v mednarodno delitev dela, — da ima zgrajeno svojo lastno ZT mrežo, prek katere je Iskra izvozila 70 °/o vrednosti letošnjega izvoza, s čimer je ZT mreža močno prispevala k doseženim izvoznim rezultatom: 25 milijonov dolarjev izvoza v letu 1972! Kot zatrjujejo naši predstavniki na tujem, pa bi ti rezultati bili lahko še večji, če bi bile pravočasno dograjene nekatere zmogljivosti nekaterih naših vodilnih tovarn, ki proizvajajo za izvoz. Naša regionalna izvozna usmeritev do danes je bila: dežele s trdno valuto 75 % dežele SEV (vzhodnoevropska gospodarska skupnost) 15 % »dežele 3. sveta« 10 % izvoza. Izvozna usmeritev bo v bodočnosti doživela korenite spremembe v korist izvoza v nerazvite dežele ostalega sveta. Ko pa smo že začeli govoriti o spremembah je najbolje, da si ogledamo nekaj številk iz srednjeročnega pla- 1. Z maksimalnimi napori delovnih kolektivov naših tovarn in delavcev v ZT (zunanji trgovini) bomo 1. 1976 izvozili za 85 do 95 milijonov dolarjev blaga, in od tega 64 odstotkov na zahodna tržišča, 23 % na področje soc. skupnosti SEV in 13 °/o v dežele 3. sveta. 2. V strukturi našega izvoza mora prevladovati izvoz izdelkov z višjo stopnjo fi-nalizacije 80 %, in le manjši del 20 % elementi in sestavni deli. 3. Bilanca med izvozom in uvozom se mora občutno popraviti v korist izvoza, kjer naj bi 1. 1976 ustvarili kar okoli 5 do 10 milijonov dolarjev »presežka«. Ivo Banič je v svojem izvajanju poudaril tesno povezanost med izvršitvijo tega — ambicioznega, kot je rekel, srednjeročnega načrta in temeljitim poznavanjem tržišča ter ustreznim razvojem in ustrezno proizvodnjo, ker si ne enega ne drugega brez temeljite medsebojne povezave in odvisnosti niti misliti ne moremo (hitro razviti, hitro, kvalitetno in ceneno izdelati!). Ivo Banič pa je poudaril še drugo možnost izvoza: izvoz »pameti«, t. j. izvoz razvojnega dela, intelektualnega dela (knou-how, licenc i. p.). Zato bi bilo treba naš Zavod preusmeriti in v naše razvojno delo investirati, stalno, vsako letno približno 10 % od vrednosti proizvodnje. O odločitvah glede razširitve naše ZT organizacije je govoril Ljuban Artič in poudaril nujnost učvrstitve naših pozicij na Zahodu in nujnost dopolnitve na Vzhodu (nova predstavništva v Budimpešti in Bukarešti). Kar zadeva »3. svet« pa se v letih do 1976 predvideva v teh deželah ustanovitev 8 novih lastnih predstavništev. Tu pa se pojavi tudi potreba po izgradnji proizvodnih zmogljivosti v inozemstvu, pri čemer pride v poštev izvoz sestavnih delov in znanja! B. Lasič je govoril o uvozni problematiki. Letos smo uvozne naloge (za 27 milijonov dolarjev uvoza) izpolnili/ naloga za leto 1973 (42 mili j. dolarjev) pa zahteva mnogo dodatnih naporov delavcev v uvozni direkciji IC. Treba bo večje planske discipline in kvalitetnejše planiranje nabave materialov iz uvoza! Le tako bo možno še znižati vrednost materiala na carinskih skladiščih, posebno, ko novi zakon, ki je stopil v veljavo z novim letom, dovoljuje ležanje blaga na carinskih skladiščih najdlje 30 dni! (Dalje prihodnjič) Na podlagi sprememb statuta tovarne, ki jih je DS sprejel na 6. zasedanju dne 27. decembra 1972 in na predlog odbora za kadrovske zadeve je poslovni odbor imenoval na vodilna delovna mesta naslednje sodelavce kot vršilce dolžnosti za dobo od 1. januarja do 31. decembra 1973: Aleksandra Miheva, diplomiranega elektro inženirja za vršilca dolžnosti pomočnika glavnega direktorja, za področje telekomunikacij. Antona Poštuvana, diplomiranega elektro inženirja za vršilca dolžnosti pomočnika glavnega direktorja, za področje električnega ročnega orodja. Marjana Kristana, elektro inženirja za vršilca dolžnosti direktorja obrata avtomatskih telefonskih central. Jožeta Terana, diplomiranega strojnega inženirja za vršilca dolžnosti direktorja obrata telefonskih elementov in aparatov. Petra Miheliča strojnega inženirja za vršilca dolžnosti direktorja tehnološkega področja. Danila Dolgana, diplomiranega elektro inženirja za vršilca dolžnosti svetovalca glavnega direktorja. Poslovni odbor je v nadaljevanju seje sprejel na znanje poročilo o doseženi proizvodnji in izvozu v decembru 1972. PO je tudi odobril članom sekcije zdravljenih alkoholikov tovarne enkrat tedensko 1-urno opravičeno plačano odsotnost z dela, za udeležbo na sestanku sekcije. Odobritev velja za .1. polletje 1973. DOPISUJTE V ISKRO! Različne razmere narekujejo različne oblike ustanavljanja TOZD Ob tiskovni konferenci, ki jo je 10. januarja sklicala Gospodarska zbornica v Ljubljani, so bili novinarji seznanjeni z vsebino razprav predstavnikov slovenskega gospodarstva. Le-ti so na mnogih sestankih pretresali naloge v zvezi z uresničevanjem amandmajev v gospodarstnr, razpravljali o integracijskih ter o izobraževalnih skupnostih. Izredne poudarek je bil dan samoupravnim odnosom na podlagi čistih računov. Bili pa so izrečeni tudi nekateri pomisleki predvsem v. zvezi z ekonomsko problematiko. Razmere za uveljavljanje temeljnih organizacij združenega dela so v posameznih gospodarskih organizacijah različne ter niso nikjer enake, zato n;- mogoče dajati kakršnihkoli receptov, kako naj bi posamezne delovne organizacije organizrale TOZD. Odkrivajo se novi problemi in nova, še nerazščiščena vprašanja, kot na primer, kako je s prelivanjem deviznih sredstev znotraj temeljnih organizacij. Nevzdržen je sedanji predpis, da mora temeljna organizacija, ki želi odstopiti devize drugi temeljni organizaciji združenega dela, valuto najprej prodati banki, šele od nje pa jo lahko kupi temeljna organizacija, ki devize potrebuje. Mnenja so se razhajala tudi zaradi davčnega sistema. Občine žele pridobiti čim več davčnih dajatev in teže k ustanavljanju temeljnih organizacij združenega dela na lastnem območju, četudi na račun drugih temeljnih organizacij. Tu je še vprašanje statusa skupnih služb in direkcij, jamstva itd. Vzlic takim in drugim še nerešenim vprašanjem pa se akcija za ustanavljanje temeljnih organizacij združenega dela kontinuirano nadaljuje, saj je vsega le 15 odstotkov delovnih organizacij, ki to pripravljajo šele v začetni fazi. Zbornica bo še vnaprej pomagala gospodar- skim organizacijam pri ustanavljanju TOZD tako, da bo redno obveščala svoje članstvo s pomočjo Zborničnega vestnika o vseh novostih in izkušnjah, ki si jih bodo nabrali drugi pr; izpolnjevanju ustavnih dopolnil. Tudi na področju integracijskih procesov lahko opazimo, da gospodarske organizacije spoznavajo nujnost takega povezovanja, saj je bilo lani sklenjenih že 64 integracijskih tvorb. Razglabljanja, ali pomeni ustananavljanje TOZD nevarnost za nadaljnje integracijske procese ali ne, so dobila v praksi že povsem jasen odgovor. Tam, kjer ia^ajo razčiščene medsebojne odnose v okviru TOZD, ni prav nobenih problemov, ko gre za integracijo. Prav razčiščeni odnosi na podlagi čistih računov spodbujajo in pospešujejo integracijska gibanja. Seveda je tudi tu še mnogo nejasnosti, predvsem pa kasnijo razni pravni pre ' Piši. - . Razgovor z Erikom Vrenkom novim glavnim direktorjem ZZA (Nadaljevanje s 1. strani) goče je pričakovati, da bi mogli v Iskrinem okviru vdzrže-vaiti razvojni'inštitut, ki bi z raziskovalnim delom pokrival vsa področja industrijske proizvodnje v tovarnah. Zaradi tega mora bodoča organizacija raziskovalnega dela v ZP vsebovati mehanizem vključevanja najširšega znanstvenega potenciala Iskrine okolice v razvojno dejavnost za posamezne tovarne. Za uresničenje kakega konkretnega predloga v tej smeri pa je poleg sprememb v ZZA treba doscčj spremembe tudi v odnosih znotraj ZPI. Kako naj bi razvojno raziskovalno delo bilo organizirano, da bi bili rezultati plodnejši? Razvojno raziskovalno delo bi se moralo organizirati na osnovi poslovnih odločitev na nivoju ZP po predlogih posameznih tovarn ali predlogih za inovacijo, ki lahko praviloma nastane le blizu izvora informacij o fundamentalnih odkritjih v prirodoslovnih vedah, to je znotraj koncentrirano organizirane raziskoval-, ne dejavnosti, vendar povezane s tehnološkim zaledjem proizvajalcev. Organizacija razvojno raziskovalnega deda vsebuje naslednje aktivnosti: — klasifikacijo razvojne naloge in predlog sestava tea-ma, kar naj opravi po možnosti skupina najkompletnej-Sih strokovnjakov ob upoštevanju vseh dosegljivih podatkov, — sestava teama, — pripravo deLovnih pogojev, — kontrolo poteka razvoja, ki je prav talko pomembna, kot sama priprava na razvoj. Očitno organizacija razvojno raziskovalnega dela ne gre, če ne obstaja nekje skupina ljudi, ki se dolgoročno ukvarjajo z znanstveno raziskovalnim delom. Iz taikih skupin v znanstveno-raziskovalnih ali specializiranih laboratorijih lahko občasno nabiramo posameznike v teame, katerih sestava ne more biti za vedno vnaprej določena. Popolnoma razumljivo je, da različne razvojne naloge za isto panogo lahko občasno zaposlujejo strokovnjake zelo različnih področij znanstvene dejavnosti. Na tem mestu je umestno poudariti neprimernost zahteve po kadrovsko stalnih raziskovalnih skupinah za neko panogo. Pogojno si jo sicer lahko mislimo, toda statična grupacija brez neprestane izmenjave kadrov z raziskovalnim jedrom postane kmalu primerna le za reševanje neposredne problematike industrijske proizvodnje. Stalno je lahko določeno le področje, na, katerem tea-mi delujejo. Uspešnost raziskovalnega dela v raziskovalnih laboratorij ih je odvisna tudi od raz- vitosti komunikacij s sosednjimi laboratoriji. Pri tem ne smemo pozabiti, da so konkretni nosilci teh komunikacij neposredni stiki ljudi med sabo, kar daje prednost lokacijski koncentraciji razisko-valmiih laboratorijev, ni pa brezpogojno potrebna. Znotraj skupine raziskovalnih laboratorijev mora biti uveljavljen princip sprotnega javnega obravnavanja raziskovalne in razvojne problematike, na internih obveznih seminarjih. Javnost dela znotraj raziskovalnega jedra daje najbolj objektivna merila prj selekciji odgovornega kadra im onemogoča brezplodno izrabljanje finančnih sredstev in ustvarjanje monopolnih položajev. V organizacijsko osnovo uspešnega razvojnega dela pa sodijo seveda tudi skupine strokovnjakov iz proizvodnih organizacij, ki razvojne raziskave usmerjajo na obstoječe tehnološko zaledje, ker je le v tem primeru nek razvoj člen inovacijske verige. iiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiii Pisma bralcev DOBRODOŠLI GOSTJE Prijetno smo bili presenečeni, ker je skupina mladincev iz kranjske Iskre izbrala Kočo na Gozdu za oddih med novoletnimi prazniki. Bila je to prijetna družba, ki je dala Silvestrovemu večeru pečat mladosti, veselja in duhovitosti. Njihova radoživost, vedenje in prijaznost so olajšali naše delo in vsakdanjost ter nam olepšali praznike. Iskrena hvala! Oskrbnik z družino iz Koče na Gozdu SREČNO 1973! V glasilu »Iskra« št. 47 ste med drugim želeli čimveč zdravja in sreče v novem letu vsem Iskrinim upokojencem, za kar se prisrčno za-hvalljmjem, kakor tudi za redno pošiljanje našega glasila, ki sem ga vedno vesela v daljnem Beogradu. Tudi jaz želim vsem srečno in uspeha polno novo leto! Vera Radisavljevič-Renčelj, upokojenka » Eiektromehanika « Kranj Luč v krizi Ustanovljen Klub skupine zdravljenih alkoholikov Kranj, 11. januarja — Sestanka, ki je bil predvsem namenjen članom kolektiva oz. skupini zdravljenih alkoholikov iz kranjske tovarne, se je udeležilo tudi precej povabljenih gostov, tako s strani zdravstvenega osebja, zadevnih služb tovarne kot tudi zastopnikov podobnih klubov iz Kranja. O alkoholizmu in delovnem procesu je govoril dr. Iztok Jan. Nanizal je vrsto grozljivih podatkov o širjenju alkoholizma. V Jugoslaviji je 900.000 alkoholikov, od tega 'SO.OOO v Sloveniji. To so le registrirani podatki, dejansko pa je število mnogo večje. Stari način zdravljenja ni prinesel bistvenega izboljšanja, ker ni bil upoštevan faktor človeka, ki si sam v krizi težko pomaga. Novi način sicer tudi upošteva zdravljenje v za to določenih domovih, vendar kasneje zdravljen alkoholik ni prepuščen usodi, pač pa je skrb ambulante in družbe, da preprečuje vrnitev v alkoholizem. Da pa je nadzor močnejši in pomoč v stiski hitrejša, se povsod, kjer je potrebno, ustanavljajo zadevni klubi, kjer se alkoholni bolniki enkrat na teden sestajajo, prisotni so lahko tudi njihovi najožji svojci (žena, mož) in terapevti. Ti klubi so v veliko oporo vsem bivšim alkoholikom, saj v medsebojnih pogovorih nudijo drug drugemu pomoč, da poedinec ne zaide v ponovni alkoholizem. V nadaljevanju sestanka so posamezniki povsem razkrili svoje slabosti, se zahvaljevali za dosedanjo pomoč z gorečo željo, da bi se otresli lažnega prijatelja — alkohola. Kako težka je ta pot, je bilo moč slišati v nekaterih izjavah, ki so močno pretresle vse navzoče. Vsi so samo želeli, da alkohol ne bi zlomil njihove dobre volje in uničil sreče zdajšnjih dni, ko so prenehali uživati alkoholna mamila, ki nekaterim prizadenejo toliko gorja. Vsi člani skupine zdravljenih alkoholikov bodo imeli vsak četrtek od 13. do 15. ure sestanek, kjer bodo navzoči tudi terapevti in člani soc.-družbene službe v tovarni-Ker spada sestanek v terapevtski način dela, ki ima po vsem svetu velike uspehe, je poslovni odbor na zadnji seji KRATKE VESTI ELEKTRONIKA NA POSTAJAH Niška elektronska industrija bo letos opremila z elektronskimi varnostnimi napravami 35 železniških postaj pri nas, med njimi Sremsko Mitrovico, Užiško Po-žego, Skopje in druge. Prav tako bo s posebnimi sistemi za avtomatično zaviranje opremila 300 lokomotiv. Elektronska industrija pa je dobila tudi nov posel na progi Beograd—Bar. Na licitaciji je bila ponudba tovarne signalnovarnostnih naprav ocenjena kot najugodnejša. Na odseku proge od Titovega Užica do Bara bo elektronska industrija postavila za nad 240 milijonov dinarjev signalno-varnostnih naprav. ---^* ; sprejel zadevni sklep in odobril imenovane sestanke, ki so nujni, če hočemo, da bo zadevno zdravljenje doseglo svoj cilj. Zdaj je predvsem važno, da člani kolektiva vzamejo ta način zdravljenja resno in naj pomagajo sodelavcem, ki so zapadli alkoholu, jih bodrijo in jim dajejo pogum. V nasprotnem slučaju, če bi npr. nekateri vzeli to kot nepotrebno ali, da bi poedin-cem nagajali oz. jih imeli celo za tarčo posmehovanja, bodo ti ljudje oz. sodelavci lahko krivi za mnoga trpljenja ali celo tragedije. Ne smemo pozabiti naš znani izrek: »Beseda lahko zdravi ali pa uničuje«. ABC IZID ŽREBANJA NOVOLETNE NAGRADNE KRIŽANKE Žreb je razdelil nagrade takole: 1. NAGRADA (250 DIN): Juvan Milena, obrat Blejska Dobrava. 5 NAGRAD PO 100 DIN: Fatur Bruno, IC Ljubljana, Privoz 10; Žibert Alojz, Eiektromehanika Kranj; Kerič Ivanka, Eiektromehanika Kranj; Cigoj Mimi, Aparati Ljubljana; Gabrič Igor, IC — bazensko sklad. Kranj, Sava. 12 NAGRAD PO 50 DIN: Kosovel Marjeta, Ljubljana; Pegam Anka, Iskra Železniki; Tavželj Zoran, obrat Dobrepolje; Mavsar Tone, Aparat; Ljubljana; Jagodic Marija, obrat ATN, Kranj; Leban Viljem, Nova Gorica; Dolenc Francka, upok., Titov trg 17, Kranj; Mlakar Miro, Iskra Otoče; Lenardič Bernard, Naprave Ljubljana; Dežman Minka, Iskra Otoče; Kavčič Milena, Iskra Kranj; Alidžanovič Mujo, Iskra Kranj. 10 NAGRAD PO 30 DIN: Bregar Jožica, Aparati Ljubljana; Pogačnik Zorka, Strok, službe ZP Ljubljana; Novak Ela, obrat ERO Kranj; Langus Jožica, Iskra Škofja .Loka-Reteče; Ceš-novar Lojzka, Elementi — VF keramika Ljubljana; Starc Darinka, Iskra Kranj; Pirnat Stane, Iskra Otoče; Kuhar Helena, Naprave Ljubljana; Bevc Darko, IC Ljubljana, Medvedova 28; Vrabec Marinka, obrat Stikala Kranj. 10 NAGRAD PO 20 DIN: Mauscr Janez, obrat Števci Kranj; Kumše Janez, IG direkcija 2 Ljubljana; Mihelčič Marjan, Iskra Sežana; Kodele Andrej, IC sektor uvoz Kranj; Brezar Franc, Orodjarna Kranj, Kristanc Stane, Iskra Kranj; Trtnik Marjeta, Aparati Ljubljana; Cešnovar Lojzka, Elementi VF Keramika Ljubljana; Obleščak Albin, Iskra Kranj; Kramžar Dori, Aparati Ljubljana. 10 NAGRAD PO 10 DIN: Bertoncelj Metod, Iskra Železniki; Krišelj Alojz, obrat Stikala Kranj; Strajnar Vera, obrat ERO Kranj; Sedej Ida, obrat ATN Kranj; Prelja Curanovid, IC Ljubljana; Cestnik i Jože, Iskra Nova Gorica; Zupanc Marija, obrat ATN Kranj; Škrinjar Marinka, Iskra Otoče; Javoršek Zvonka, IC Ljubljana; Dežman Tomaž, SPD Iskra Kranj. Nagrade bodo izplačane ob koncu februarja 1973. ISKRA — Industrija elementov in zabavne elektronike, TOZD Feriti, Ljubljana, Stegne 17 vabi k sodelovanju — EL. INŽENIRJA — ŠIBKI TOK I. ALI II. STOPNJE za razvoj in tehnologijo sklopov za elektroniko s fe-ritom kot bazičnim materialom. Želimo pridobiti sodelavca z odsluženim vojaškim rokom, ki želi izkoristiti strokovne in eksistenčne možnosti, ki jih nudi delo na feritu kot perspektivnem materialu na področju elektrotehnike. Praks® j® zaželena, ni pa pogoj. — VEČ NK DELAVK za priučitev v proizvodnji. Zaslužek cca 1.200 ižka. Delo po normi. — VEČ NK DELAVCEV za priučitev v proizvodnji. — DELO NA DOMU — PO NAROČILU (montaža enostavnih artiklov) nudimo vsem, ki niso v delovnem razmerju. Material za delo in podrobnejša navodila dobijo interesenti in prevzemniki na sedežu TOZD — FERITI, Ljubljana, Stegne 17. Zainteresirane prosimo, da se telefonično, pismeno ali osebno prijavijo na razgovor v tajništvu, Ljubljana, Stegne 17, tel. št. 57'378. Prisrčno srečanje upokojencev Kranj, 29. decembra 1972 — Kot vsako leto, tako je tudi letos kranjska Iskra povabila svoje upokojence na novoletni razgovor ter pogostitev in sicer v kino »Center« ob 9. uri dopoldan. Iz pozdravnega govora je zvenela prisrčna dobrodošlica vsem bivšim članom kranjskega kolektiva. Predsednik poslovnega odbora Franc Klemenčič je upokojencem med drugim povedal: »Srečanja z upokojenci ustvarjajo vezi, ki vežejo naš delovni kolektiv z vsemi tistimi delavci, ki so v tovarni preživeli mnoga leta svojega življenja in, ki so v tej tovarni s svojim delom ustvarili njeno ime in napredek. Letos je naš kolektiv praznoval 26-letnico obstoja. Prav gotovo tudi vas vežejo spomini na ta leta dela in ustvarjanja. Te stvari so vam znane, zato jih ne bi ponavljal, ti spomini vam bodo oživeli v medsebojnih razgovorih in prijetnem vzdušju. Menim, da je prav, če povem, da se je naš kolektiv v preteklem letu zelo prizadeval, da prebrodi vse težave, ki so ga spremljale, in kot kaže, so bila prizadevanja dokaj uspešna. To leto zaključujejo z zadovoljstvom in pripravljenostjo, da se tovarna uspešno razvija tudi vnaprej. Prepričan sem, da je ta ugotovitev tudi vam pri srcu, saj izhajate iz tega kolektiva, in prav gotovo vam ni vseeno, kako delamo in kako nam gre. Kot ste gotovo seznanjeni prek našega časopisa, smo letos dokaj investirali tudi v novo stavbo in opremo za telefonijo, prav tako pa tudi za novo stavbo na Laborah, kjer se bo začela proizvodnja spomladi. Prav je, da vam povem, da bomo s 1. januarjem imeli osem temeljnih organizacij združenega dela, s čemer bomo dali vso moč delavcem, da bodo čim-lažje upravljali s sredstvi. Ob tej priliki vas v imenu kolektiva iskreno pozdravljam in želim, da bi se prijetno počutili, hkrati pa vam želim srečno, zdravo in zadovoljno leto 1973!« Govoru je sledil dobro pripravljen kulturni program, ki so ga izvajali Iskraši in sicer moški pevski zbor, recitatorji, instrumentalni ansambel in humorist. Prisrčni in topli aplavzi so bili zagotovilo, da jim je bil program zelo všeč. Pogostitev je bila v avli kina »Center«. Ob dobri volji so se v sproščenem razgovoru obujali spomini, spraševalo se je to in ono, iz vsega pa je zvenelo zadovoljstvo, da so bili upokojenci nekdaj člani tovarne Iskra, ki ni pozabila na tiste, ki so v povojnih letih in kasneje dokaj doprinesli k ugledu Iskrinega imena. Sestanek upokojencev pomeni lep dan v njihovem življenju, saj živijo v zavesti, da nekdo še vedno misli nanje, in da s tem, ko so opravili svoje delovno poslanstvo in odšli v zasluženi pokoj — še niso pozabljeni. Brez sentimentalnosti lahko sestanek upokojencev kraniske tovarne prištevamo k lepemu dogodku leta, ki v najjasnejši luči kaže, da upokojenci s tovarno še vedno živijo, ker jo enostavno ne morejo pozabiti; bila je njihov drugi dom. ABC Ob koncu preteklega leta so se v bivši tovarni elementov za elektroniko v Stegnah poslovili od štirih dolgoletnih sodelavcev, ki so odšli v pokoj. Na skupni novoletni proslavi so jim izročili lepa spominska darila in jim zaželeli še mnogo zdravih in zadovoljnih let. Na sliki od leve na desno: Jože Skubic, vratar v tovarni od 16. 9. 1950, Ljubica Burnik, socialna delavka od 1. 1. 1952, Jožefa Šturm, snažilka od 3. 5. 1957 in Janez Slabe, vodja avtomehanične delavnice od 16. 9. 1966 - « Elektromehanska« Kranj Možnosti oddiha v počitniški koči »Mladost« na Krvavcu V letu 1972 je bila obnovljena koča »Mladost« na Krvavcu. Ima tri prostore s šestimi ležišči. Stene v notranjosti so izolirane s stiroporom in obbite z borovimi letvicami, kar daje bivanju v koči prijetno vzdušje. Na tleh je položen topli pod, zato je nujno, da koristniki ne hodijo po prostorih s težkimi čevlji, ampak si obujejo copate, ki so na razpolago. Uporabniki koče si hrano lahko pripravljajo sami, saj je v koči na razpolago štedilnik, posoda za kuhanje, hladilnik in ostale drobne potrebščine. V zimskem času je moč ogrevati kočo z električnim radiatorjem, po potrebi pa še z električno pečjo. Urejena je tudi zunanjost koče. Otroci imajo na razpolago gugalnico. Obiskovalci morajo skrbeti za red tudi izven koče, ker jo bo le tako možno ohraniti čimbolj naravno. Za odpadke je točno določen prostor. Okolica koče naj bo vedno čista in prijetna. V koči je vpisna knjiga in knjiga za pripombe in zapa-žanja. Vanjo naj se vpisujejo le umestne pripombe, ki jih-bo sindikat skušal v okviru možnosti tudi upoštevati. Vsem bodočim obiskovalcem želimo prijetno bivanje. IKto ' : ■ • 1 - ' ; J - - * S Taka Je Iskrina koča »Mladost« na Krvavcu PRAVILA za oddajanje počitnic.«- . Krvavcu 1. Počitniško kočo na Krvavcu lahko uporablja vsak član sindikalne organizacije Iskra — Elektromehanska po postopku in na način, kot je določeno v teh pravilih. Uporaba koče je namenjena za dopust in rekreacijo, ne pa tudi za prirejanje različnih zabav. 2. Koča se oddaja za posamezna časovna obdobja po naslednjem razporedu: od 5. 1. do 28. 2. — prijava od 5.11. do 5.12. od 1. 3. do 31 5. — prijava od 1.1. do 1. 2. od 1. 6. dp 30. 9. — prijava od L 4. do L 5. od 1. 10. do 10.12. —- prijava od L 8. do 1. 9. od 10. 12. do 5. 1. — prijava od 10.10. do 10. 11. Kandidati se morajo prijaviti v predhodnem časovnem obdobju 30 dni, in to na posebnem obrazcu, ki ga je treba oddati gospodarju koče med odmori v tajništvu sindikata. Gospodar mora na prijavo napisati datum prejema. V kolikor hišica ni zasedena je prijava možna 24 ur pred uporabo hišice. Kandidat, ki je razporejen za določeno časovno obdobje, dobi v desetih dneh potrjeno pismeno prijavo. 3. V kolikor je za isto časovno obdobje več prijavljen-cev, mora predsednik organizacijske komisije poizkušati doseči sporazum med kand,dati, v nasprotnem slučaju pa mora odločati o vrstnem redu organizacijska komisija. 4. Komisija se odloča predvsem na osnovi naslednjih kriterijev: 1. V času šolskih počitnic imajo prednost starši s šoloobveznimi otroci do starosti 15. leta. 2. Prednost imajo člani, ki hišice še niso koristili v zadnjih dveh letih (velja za praznike in zimske počitnice). 3. Prednost imajo člani, ki so bili prijavljeni v predhodnem obdobju, pa niso mogli koristiti koče zaradi prijave drugih. 4. Prednost imajo socialno ogroženi člani (invalidi) in člani z osebnimi dohodki pod 1.000,00 din na družinskega člana. 5. Prednost imajo člani, ki bodo v kočo sprejeli ved članov delovne skupnosti Iskra. Tisti član, ki ima prednost v več točkah, ima pravico do uporabe koče v času, ki ga želi, ostali pa imajo potem možnost razvrstitve v drugih časovnih obdobjih, če sc zanj odločijo. Pri ponovni zahtevi morajo prijavo obnoviti. 5. član, ki meni, da je bil pri razporedu oškodovan, ker se ni postopalo po pravilih, ima pravico do ugovora na sindikalni odbor tovarne. Odločitev odbora je dokončna. 6. V času praznikov se mora koča zasesti za najmanj 3 polne dni oz. mora član plačati po 25 % cene za dni, ko koče ne zaseda. V času šolskih počitnic se kočo lahko zasede največ za 3 dni. Pričetek uporabe pa je ža dan pred pričetkom šolskih počitnic. Te omejitve pa ne veljajo za ostala obdobja. Pričetek uporabe in predaja koče je ob 16. uri. 7. član mora takoj, ko je njegova prijava potrjena, plačati celotno ceno najemnine koče. V nasprotnem primeru se smatra, da je od prijave odstopil. 8. Od prijave se lahko odstopi 10 dni pred pričetkom koriščenja. Če prijavljencc odstopi iz opravičljivih razlogov (bolezen, smrt v družini, službeno potovanje) se mu najemnina vrne, če vrne ključe najmanj 24 ur pred nastopom koriščenja koče. V primeru neopravičenega odstopa, se zadrži 25 % vplačane najemnine. 9. član, ki uporablja kočo, mora ravnati z inventarjem kot dober gospodar. V primeru požara je odškodninsko odgovoren, član, ki pusti za seboj onesnaženo kočo, plača čiščenje in obenem izgubi pravico do ponovne uporabe. Hišni red je sestavni del teh pravil. 10. Pravilnik stopi v veljavo, ko ga potrdi sindikaM odbor. Uporablja pa se od 1. I. 1973 dalje. počitniške skupnosti Na osnovi sklepa 4. seje Sveta Počitniške skupnosti ZP Iskra, ki je bila dne 3. 10. 1972, je komisija v sestavi Korunovski Vaško, Jereb Pavel in Košnik Janko ogledala počitniške domove na Bledu, Poreču, teren v Dajli in kamp Mir na Dugem otoku. Z ugotovitvijo dejanskega stanja je komisija izdelala to poročilo. SPLOŠNE ' UGOTOVITVE Sedanje združeno podjetje zaposluje cca 18.000 delavcev, s predvideno združitvijo EMO Celje in drugih manjših delovnih organizacij v sestav ZP Iskra se bo povečalo število zaposlenih na okrog 22.000 delavcev. Pretežni del le-teh nima možnosti za letovanje na morju ali v gorah, ker jim finančne možnost; ne dovoljujejo prevelikih obremenitev zaradi visokih cen v letoviških krajih. Da bi omogočili ceneno letovanje delavcev je ZP Iskra ustanovila Počitniško skupnost, ki je do. bila v upravljanje nekaj domov z namenom, da bi ta nudila vsem zaposlenim ceneno letovanje in rekreacijo. Žal pa od ustanovitve dalje kljub velikemu porastu števila zaposlenih v posameznih organizacijah ZP n; skrbelo za povečanje zmogljivosti PSI. Zato je skrajni čas, da se resno zavedamo nastalega problema in zagotovimo povečanje kapacitet in izgradnjo novega centra v Dajli ali kjerkoli drugje. Le tako bomo v naslednjih letih vsaj delno omilili sedanje porazno stanje počitniških kapacitet PSI. Prav tako bomo s tem pridobili ugled ZP Iskra in dokazali, da tud; mi znamo skrbeti za svoje "delavce. Sedanje stanje naših domov in uslug pa meče zelo slabo luč in ruši ugled ZP Iskra v Jugoslaviji, k; si ga je znalo pridobiti s svojimi kvalitetnimi izdelki. Obenem pa lahko ugotavljamo, da so bili pogledi posameznih faktorjev v ZP Iskra na to delovanje neenotni in v določenih primerih tudi čisto lokalistični. Danes je potrebno, da se združimo v enotno akcijo in omogočimo tudi afirmacijo na področju letovanja naših delavcev. REALIZACIJA PLANA ZA LETO 1972 Proračun in program za leto 1972 je za najnujnejša popravila domov predvideval 375.000,— din sredstev in 284.750,— din sredstev za kritje dela funkcionalnih stroškov domov PSI in uprave PSI. Torej je bilo v celoti predvideno 659.750,— din. Delavski svet ZP Iskra pa je na osnovi mnenja Poslovnega odbora odobril le 500.000,— din. Zaradi tega so se sredstva za najnujnejša popravila zmanjašla na skupni znesek 215.250,— din. Zaradi kratkega razdobja pred . sezono so bila opravljena le nekatera najnujnejša dela, druga so še v teku. Seznam opravljenih del je razviden iz poročila o porabljenih sredstvih za popravila domov PSI v L 1972. SEDANJE STANJE POČITNIŠKE SKUPNOSTI UPRAVA V skladu s pogodbo med PSI in ZP Iskra, ter sklepi Sveta PSI deluje uprava PSI po sistemizaciji delovnih mest v sestavu: -— upravnik — referent za letovanja — referent za rekreacijo — administrator Dejansko sta zasedeni le naslednji delovni mesti: — referent za letovanje, ki obenem opravlja tudi dolžnosti upravnika — referent za rekreacijo, ki obenem opravlja tudi vse administrativne posle. Skupne službe ZP Iskra pa za potrebe PSI opravljajo Počitniški dom Poreč Stavba je bila renovirana v letu 1965 in sproti vzdrževana z najnujnejšimi popravili. SKUPAJ POREČ Z realizacijo teh stroškov bomo lahko v Poreču usposobili dom za sodobno in funkcionalno poslovanje za najmanj 5 let, kar je edino smiselno. S povečanjem ležišč izven doma za 50 postelj bomo kapacitete povečali za 100 odst. Seveda bj lahko sezono podaljšali tako v pred in po- vse knjigovodske in računovodske posle, PSI pa jim usluge plačuje. Finančni rezultat PSI je bil dosežen po predvidenem planu za 1. 1972, kar je razvidno iz devetmesečnega poslovnega poročila. DOMOVI PSI Bled Po sklepu DS ZP Iskra je dom na Bledu namenjen prodaji, vendar do realizacije še ni prišlo. Zato je na osnovi sklepa 4. redne seje Sveta PSI komisija ugotovila, da je za preprečitev nadaljnjega propadanja nujno potrebno zagotoviti 18.000,— din in je izdelala o počitniškem domu Bled posebno poročilo. Trenta Tudi dom v Trenti je po sklepu DS ZP Iskra namenjen prodaji. Sklep še ni izvršen. V kolikor dom v Trenti ne bo prodan, mora poslovati tudi v naslednji sezoni, sicer bo izpostavljen naravnemu propadanju in bo zato nastala občutna gospodarska škoda. Za nujna vzdrževalna dela pa bi potrebovali vsaj 10.000,— din za delno obnovo strehe, vodovodne instalacije in zavarovanje oken. To pa ni bilo dovolj. Danes je dom potreben precejšnje obnove, tako v pogledu vzdrževanja stavbe kot tudi v funkcionalnosti poslovanja. sezoni, če bi uredila tudi centralno ogrevanje. To bi nam omogočilo tudi občasno poslovanje doma med prazniki na pr. Dan republike, Novo leto, 1. maj. Stroški za centralno kurjavo bi znašali cca 80.000,— kar pa v letošnjem programu nismo predvideli. Kamp MIR Dug; otok A) Lastna dejavnost Kamp Mir v stanju kot je, je nedograjena investicija in ne zadostuje potrebam in najosnovnejšim pogojem poslovanja. Po svoji legi in ugodni klim; pa nam nudi zelo velike možnosti razširitve s sorazmerno majhnimi denarnimi vlaganji. Obenem smo pa prisiljeni, da sodelujemo s podjetjem »Mardešič« Šali, ki ima poleg našega kampa velik gostinski objekt. Podjetje »Mardešič« je edino podjetje, ki ima vso gospodarsko moč tega okoliša in nam lahko zelo škoduje pri nadaljnjem poslovanju, če ne bomo z njimi sodelovali. Z njihove strani smo bili opozorjeni na sanitarije in izgled celotnega kampa in obale. Dokler 'smo bili sami na tem delu obale, so bili objekti in naprave vsaj kolikor toliko B) Sodelovanje z delovno organizacijo »Mardešič« — Šali Po razgovoru z upravo Mar. dešiča smo ugotovili, da želijo z nami sodelovati, pravzaprav zahtevajo sodelovanje z nami. Podjetje Mardešič si je izposlovalo od sanitarne inšpekcije Občinske skupščine Zadar zaporo jezera Mir za kopališče, ker namerava v njem urediti ribogojnico. V kolikor pa bi z njimi sodelovali pri skupni ureditvi obale in sanitarnih pogojev tako ob Telaščicj kot ob jezeru, so pripravljeni prepustit; zahodni del jezera za kopanje. Poleg skupnih vlaganj bi Mardešič pregradil jezero z zaščitno mrežo. Skupne investicije so naslednje: sprejemljivi za naše skromne razmere na otoku. Z razvojem turizma v tem kraju pa naši objekti in naprave v kampu ne zadostujejo več osnovnemu turističnemu minimumu. Zato smo prisiljeni, da z novimi vlaganji zadostimo sodobnim zahtevam in obenem razširimo kapaciteto kampa, kar bj ugodno vplivalo na rentabilnost poslovanja in počutje naših delavcev. Sedanja vrednost' osnovnih sredstev kampa MIR je cca 160.000,— din, kar je zelo malo. Zato smo dolžni, da z namenskimi vlaganji kamp povečamo in uredimo okolje ter pogoje letovanja. Zaradi vse večjih potreb in želja naših delavcev moramo povečati število šotorov in zmogljivost sanitarij, kuhinje ter drugih za obstoj kampa nujno potrebnih objektov. Predvidena vlaganja bi zadostovala za najmanj 5 let. 1. Izgradnja skupnih sanitarij na obali Telaščice in ob jezeru 2. Izgradnja poti do jezera 3. Ureditev skupne obale 4. Deratizacija terena Predvidevamo, da bo za to potrebno približno 70.000,— din (morda nekaj več). V perspektivi pa želijo tudi skupno gradnjo novega rezervoarja. za vodo s kapaciteto cca 40 vagonov vode. PROGRAM GRADNJE NOVIH KAPACITET Daj la Program izgradnje novega rekreacijskega centra v Dajli ni zajet v ta program. V ko- PROGRAM VZDRŽEVANJA, OBNOVE IN RAZŠIRITVE OBSTOJEČIH DOMOV A) Obnova stavbe Obnova čelne fasade Beljenje prostorov Obnova stopnišča Obnova sanitarij — obloge sten, bojlerji, instalacija Obnova jedilnice 6.000,— 20:000,— 8.000,— 25.000,— 3.000,— Skupaj B) Stroški za izboljšanje funkcionalnosti poslovanja: Obnova kuhinje 62.000,— Plinski kotel za 150 1 15.000,— Butanska postaja 20.000,— Kuhinjska napa — ventilator 15.000,— Obnova inventarja za kuhinjo ' 5.000,— Obnova hladilnikov 10.000,— Preureditev bifeja 9.000,— Preureditev sob 4.500.— Povečanje terase 8 vrtnih kompletov 4.000.— Povečati grill 5.000,— Skupaj 87.500,— C) Funkcionalni stroški obnove in popravil s prevozi D) Povečanje kapacitet izven doma Približno 50 ležišč izven doma v privatnih sobah 12.000,— razlika nočnin za eno sezono 40.000,— Din 201.500,— Potrebna sredstva za dograditev kampa: 1. Nabava 20 kom. novih šotorov (60 ležišč) in njihova oprema a 12.000.— din 240.000.— kar pomeni le 4.000.— din na 1 ležišče 2. Adaptacija osnovnega objekta: kuhinja, recepcija, bife 120’.000.— 3. Dograditev sanitarij: umivalnice, WC, kopalnica za zaposleno osebje in izgradnja ponikalnih jam 35.000.— 4. Izdelava 3 novih sob za osebje — 7 ležišč 30.000.— 5. Ureditev terase: povečanje strehe in izdelava žlebov 6.000.— 6. Izgradnja butanske postaje 20.000.— 7. Izgradnja pomola in ureditev 70 m obale 30.000.— 8. Oprema kuhinje: plinski kotel 150 1 15.000.— kuhinjska napa 15.000 — pomivalno korito 4.000.— hladilnik 500 1 8.000.— kuhinjska omara 2.000.— ledomat 3.000.— drobni inventar 3.000.— 9. Oprema bifeja: pult, omarice, drobni inventar 6.000.— 10. Preureditev sedanjih bivalnih prostorov za osebje in oprema za nove sobe 35.000— 11. Požarno varnostne naprave 5.000.— 12. Deratizacija terena 13. Oprema za teraso 15 vrtnih garnitur 7.500,— 14. Obnova opreme obstoječih šotorov 14 skupnih ležišč za 3 osebe______________________45.000.— SKUPAJ STROŠKI ZA KAMP MIR Din 639.500,— Program počitniške skupnosti lik or se bodo dmžbeno-poli-tične organizacije in vodstva organizacij ZPI odločila za gradnjo centra v Dajli, bomo le-tega naknadno vključili v ta program. REKREACIJSKA DEJAVNOST PSI Rekreacijska dejavnost v ZP Iskra je bila doslej organizirana le v okviru posameznih sindikalnih organizacij ZP Iskra irt-pri Sindikalnem odboru ZP Iskra. Politiko rekreacije članov ZP Iskra morajo še nadalje voditi sindikalni odbori. Stvar PSI pa je, da zamisli in želje le-teh izpelje na osnovi čistih ekonomskih odnosov. Na osnovi programov izdelanih s predstavniki družbenopolitičnih organizacij ZP Iskra načrtujemo naslednji program rekreacijske dejavnosti v okviru PSI: 1. Organizacija 3 smučar-slkih tečajev v Gozd Martuljku v času od 21. 1. — 15. februarja 1973 (predvideno število udeležencev 80) 2. Organizacija izletov na Češko (3—4 avtobusi) v času od 1. 5. do 31. 8. 1973 3. Organizacija izletov Planinskega društva ZP Iskra (predvidoma 12 izletov) 4. Organizacija izleta v Djer-dap 5. Organizacija izleta v Drvar ali Jajce 6. Sodelovanje s športnimi komisijami oz. referenti sindikalnih organizacij v ZP Iskra, oz. pomoč pri izvedbi tekmovanj. Ta program ni velik, vendar menimo, da je za začetek zadosten. Sama praksa dela in sodelovanje vseh organizacij v ZP Iskra, bo gotovo našla še dodatne oblike dela tako, da bo nudila našim delovnim ljudem vse, kar od te dejavnosti PSI pričakujejo. PLAN STROŠKOV UPRAVE PSI ZA LETO 1973 Konto Plan 1972 Izvršitev v 9 mesecih 1972 Plan 1973 4002 poraba bencina 2.300,— 3.600,30 8.500,— 4005 vzdrž. in čiščenje 194,80 500 — 4006 časopisi — tiskovine 1.500,— 459.40 800,— 4007 pisarniški material 2.200,— 1.712,95 1.500,— 4010 invest. vzdrževanje 9,950,— 3.910,80 6.000,— 4012 PTT stroški 6.500,— 3.739.— 8.000,— 4013 potni stroški 1,200,—■ 7.049,60 12.000,— 4020 najemnine 25.000,- 1.650,— 25.500,— 4030 dnevnice 10.500,— 8.570,— 15.000 — 4029 druge neproizvod- ne storitve 2.500,— 27.639,50 70.000,— 4035 prevoz na delo 1.500,— 300,— 1.000.— 4080 reprezentanca 2.300,— 517,35 1.500,— 4086 razpisi 5.240,— 8.000,— 4089 cestnina 140,— 300,— 4531 bančne storitve 11.700,— 1.909,90 3.500,— 4532 zavarovalne premije 5.500,— 3.017,— 5:500,— 4541 prispevek za zemlj. 47,65 500,— 4543 dod. prisp. za soc. zav. 851,70 1.200,— 4544 prisp. za Bos. kraj. 356,70 500,— 4550 vkalk. OD 188.500,— 52.537,95 165.000 — 4552 vkalk. OD za bol. 30 dni 1.634,60 15.000,— 4554 vkalk. OD za dopol. delo 282,95 5.000,— nepredvideni stroški 8.000,— Skupaj 284.750,— 125.362,15 337.800,— REKAPITULACIJA STROŠKOV CELOTNE DEJAVNOSTI PSI ZA LETO 1973 I. Plan stroškov posameznih,domov: 1. Vzdrževanje doma na Bledu 18.000,— 2. Vzdrževanje doma v Trenti 10.000,— 3. Počitniški dom v Poreču: osnovna stavba 62.000,— stroški za izbolj. poslovanja 87.500,— funkcionalni stroški obnove doma 12.000,— povečanje kapacitet izven doma 40.000,— 201.500,— 4. Kamp Mir: A) Dograditev kampa — nabava 20 novih šotorov (60 ležišč) 240.000,— ostale investicije 399.500,— 639.500.— B) Sodelovanje Mardešič 70.000,— 939.000.— II. Funkcionalni stroški uprave 337.800,— SKUPAJ STROŠKI Din 1.276.800,— PREDLOG CEN PENZIONOV V LETO 1973 IN ČAS POSLOVANJA C as poslovanja- POREČ od 4. 6. do 10.9. DUGI OTOK od 9. 6. do 7. 9. TRENTA od 11.6. do 3.9. SKUPAJ Izmena 7 dni 10 dni 7 dni Število dni poslovanja 98 90 85 števila izmen 14 - 9 12 Kapaciteta ležišč 100 90 20 210 Kapaciteta nočnin 9800 8100 1680 100 % 19.580 Planirano nočnin 85 % 8.300 80 % 6400 60 % 1000 80 % 15.700 Cena penziona 53,00 40,00 50,00 ZAKLJUČEK Zavedamo se, da' je ta program dejavnosti PSI dokaj skromen, če upoštevamo število zaposlenih v ZP Iskra. Predvidena sredstva s tem programom zagotavljajo le solidno ureditev obstoječih kapacitet in delno povečanje na Dugem otoku za obdobje 5 let. To b nam zagotovilo tu- di solidno materialno poslovanje. Kamp Mir na Dugem otoku je zelo perspektiven, tako z ozirom na želje naših delavcev za letovanje kot tudi možnosti nadaljnje razširitve. Upamo, da bomo v naslednjih letih dejavnost PSI močno razširili in si z izgradnjo počitniškega centra v Dajli ali kje drugje in z dru- gimi novimi investicijami, ter s prizadevanjem uprave in Sveta PSI zagotoviti širšo možnost za oddih in rekreacijo naših delovnih ljudi v vseh letnih časih. Izdelala komisija: Vaško Korunovski Pavle Jereb Janko Košnik Hkrati čuvarji in pomočniki v sili Dan JLA so proslavili mejni vojaki stražarnice Strojna na j ugoslovansko-avslri j skl meji ob zvokih sprejemnika »Savica«, ki jim ga je poklonilo naše podjetje. Naši mejni vojaki — ali kakor jim običajno pravimo graničarji — so priredili lani v okviru obmejnih poveljstev medsebojno tekmovanje glede vzpostavljanja dobrih odnosov z okoliškim prebivalstvom. Tekmovanje, zamišljeno po posebnem točkovnem razporedu, je obsegalo kulturno prosvetne stike, pomoč prebivalcem pri morebitnih nesrečah, pri sezonskem spravilu sena in podobno. Spričo dobrih odnosov ISKRE z JLA ni pravzaprav nič čudnega, da smo za to tekmovanje slišali tudi pri nas in sklenili podpreti ga, s tem, da nagradimo zmagovalno obmejno stražarnico s primernim praktičnim darilom. V petek, 22. decembra, zjutraj smo se zato zbrali v Ljubljani: starešine JLA na čelu s polkovnikom Aleksandrom Vajsom in predstavniki ISKRE, ki jih je vodil predsednik DS IC Albin Pahor. Obiskali smo obmejno stražarnico Strojno nad Prevalj em, ki si je lani nabrala največ točk na tem tekmovanju. Po rokovanju je spregovoril najprej naš predstavnik Albin Pahor. Povedal je, da smo njihovega uspeha pri tekmovanju vespli tudi mi, zato smo jih obiskali. Na kratko je orisal še podjetje kot celoto in naš delež pri opremi vojske, nato pa čestital vsem vojakom — graničarjem za njihov-praznik — dan JLA in jim ob koncu predal darilo ISKRE — ra-dijski sprejemnik z gramofonom »Savica«. Darilo je v imenu vojakov prevzel starešina obmejne stražarnice vodnik Djordje Pejovic. Povedal je, da so vojaki zelo veseli našega darila, saj jim radijski sprejemnik pomeni mnogo več kot slehernemu prebivalcu v dolini. Tistih nekaj ur, ko so prosti vsak dan, bodo radi prebili ob njem, zlasti pozimi/ ko so skoraj pet mesecev* odrezani od doline zaradi visokega snega oz. neprevozne ceste. Našemu podjetju je zaželel tudi v prihodnje veliko poslovnih uspehov. Ob koncu je na kratko spregovoril še polkovnik Aleksander Vajs o pomenu proslave dneva JLA in pozdravil izredno tovarištvo vojakov te obmejne stražarnice in njihovo vsestransko pomoč v sili za obmejno preb’- -valstvo, zahvalil pa se je tudi našemu podjetju za darilo v imenu ljubljanskega garnizona. Po tem uradnem delu so vojaki obiskovalce skromno pogostili. V nevezanem pogovoru so nato obujali spo- mine na minule dogodke, kako so pomagali gasit: požar pri neki kmečki hiši, kako so poleti radi priskočili kmetom na pomoč ob nevihti, kako so pozimi nesli na nosilih m v snegu bolno učiteljico v dolino itd. Iz njihovega odpovedovanja smo razbrali resnično tovarištvo in nesebično pomoč, povezano s tveganjem za lastno življenje. Na naša vprašanja so radi odgovarjali. Povedali so nam, da imajo po eni plati veliko službe, po drugi pa se pridno uče. Ob prostem času :n če vreme dopušča radi igrajo odbojko, sicer pa čitajo časopise. Odslej pa bodo poslušali tudi radio in glasbo s plošč. Ob koncu pogovorov so nam zaupali, da bi radi