das rue» in pr»*nikot. ^ily eicept Saturdays, "sond./» HoUdajrB- PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE ~ Uredniški In apramilkl prostori: 2667 South LawmUle A v«. Off Im of Publication: m? South LawndaU Ava. Tul« phono, Kockwell 4804 Cona lfcta Jo 96 00 ""■»* »*tUr January i«. IMS. «t Um pMt-offto« at CSio««. llli—a. y»«W Ua ae« of Coacta*, af Marak I. M7t CHICAGO, HU PON DE IJ EK, 5. JUNIJA (JUNE 5), 1939 Acceptance for moiling at special raito of posUgo prodded for la aoctloo 1103. Act of Oct », 1917, authorised oa Juao 14, 1911. Subacription $6.00 Yearly ŠTEV.—NUMBER 10M jovenski nacionalisti napadli Poročila iz pgrskih virov pravijo, da to Slo-venci navalili na nemške trgovine v Mariboru in Konjicah. Diktator Hitler pokazal regentu Pavlu mogočnost nemške oborožene lile in obljubil, da bo Nemčija protektirala meje Jugoslavije ligvkanizsa, Ogrska, 3. jun. em prihajajoča poročila na-jijo izgrede med Slovenci in Upi naciji v štajerskih ob-iih krajih. Izgredi so izbruh-momentu, ko se knez Pa-ugoslovanski regent, in nje-iena Olga nahajata v Berli-[0t gosta diktatorja Hitler- ročila, ki so ušla strog« javljajo, da so sir «alLsti navalili na i — in ine nemških nacijev v Ma-b in Konjicah in da je pri-o krvavih spopadov tudi v ih krajih ob meji Jugosla-in Nemčije. V Konjicah so enci udrii v nacijski urad, iboru pa v stanovanje dr. Kieserja, voditelja nacij-p banja. «t dostavlja, da so vodite-venskih nacionalistov razni, ker je jugoslovanska vla-idirala svojo zunanjo poda se prikupi nacijski {¡ji. ia, 3. jun. — Diktator je včeraj pokazal knezu in njegovi ženi Olgi mo-t nemške oborožene sile. edil jima je vojaško parado, e se je udeležilo 30,000 vo-yki so korakali mimo odra, laterem so stali Pavle, nje-iena in drugi nacijski vo-ji V teku parade so nad nji-li glavami krožila nemška letala in delala vratolom-^i«- , - i nei Pavle bo imel razgovore itrialom Goeringom, nem-letalskim ministrortf? in ¡mi vodilnimi naciji. Namen razgovorov bo poglobitev umske kooperacije med Ju-v'ijo in Nemčijo ter ojača-»rijateljskih vezi. Tu pravila bo delegacija nemških gorskih veščakov kmalu od-ala v Jugoslavijo, kjer se razgovori nadaljevali. Za nika delegacije je bil izbran hudius, član štaba nemške-¡unanjeKa urada, Min. 3. jun. — Diktator Hit- I* obljubil, da bo ščitil meje Mje v izmenjavi napitnic ^tu, ki je bil prirejen n'Pavlu, regentu Jugoslavi-Hitler je v svojem govoru ¡>rial. da je prihod kneza v Nemčijo vesel in srečen **k «la je dal priliko za odkritih in prijatelj-v korist obema naro-Uverjen sem, da odnoša N,*mčijo in Jugoslavijo F*J" na vzajemnem prijatelj-1* rekel Hitler. "Zgodo-*««iki so iK,Mtavili skupilo med Nemčijo in Jugo-T °lU,i "osedi in pri-Prijateljska zveza bo bo veliko pripomogla k ^ miru na evropskem kon ]>H\]i' i« v svojem odgo-'1»«I zadovoljstvo, ker je ¿^Jubil, da bo ftčlttt meje "*J oblak je de-in t, ¿i J u gos lova n- ^va, k, hoče živeti f nemškim naro- ,n S t ri'**nt- tega * ¡^¿•m lx>Hede in hoče velika nem 1 Prijateljako * Jujfoslavijo in da Hitler odredil "čistko" o armadi Več vojaških častnikov odstavljenih London, 3. jun. — List Yorkshire Post je prinesel vest o čistki" v nemški armadi. Čez trideset vojaških častnikov, ki so imeli visoke pozicije v armadi, je bilo odstavljenih, ker so nasprotovali politiki, ki bi po njih mnenju lahko zapletla Nemčijo v vojno na dveh frontah. To je že druga velika Hitlerjeva čistka v armadi od februarja preteklega leta predno «o nemške čete okupirale Avstrijo: Yorkshire Post piše, da so bili med drugimi odstavljeni general Fritz Loeb, ki je izvedel mi-tarlstično organiziranje industrij na podlagi načrta gospodarske neodvisnosti; general Stuelp-nagel, visok častnik vojaške letalske sile; general Quade, načelnik vojaškega letalskega ko-egija; general Liebmann, načelnik vojaške akademije, in general G$yer, komandant petega ar-madnega zbora. List dostavlja, da je "čiščenje" posledica trenja med političnimi in vojaškimi voditelji nacijske Nemčije, v katerem so prvi ponovno zmagali. «vobodo in neodvia- tudl "iejo, ki nas Jkakor K. oteklem letu." »i «o '.ar i pokazali željo, najboljši vtis 1 P**V™Jbol'4i vue, kjer aU Pavle in . . , , r k* * t «m dobila et ano va nje teno Olgo. Spreje- Kongres zavrgel penzijski načrt Voditelji Townsen-dove organizacije razkačeni Washington, D. C., 3. jun. — Nižja kongresna zbornica je zavrgla Townsendov »pokojninski načrt z veliko veČino. Pri pomenskem glasovanju je bil načrt, da dobi vsaka oseba, ko doseže 60 let, mesečno pokojnino $200, poražen s 302 proti 97 glasovom. Celo kongresniki, ki ao bili izvoljeni s podporo Townsendove organizacije pri novembrskih volitvah, so glasovali proti načrtu. Za načrt je glasovalo 55 republikancev, 40 demokratov, eden farmer-laborit in eden pro-gresivec, proti pa 194 demokratov, 107 republikancev in eden taborit. Glasovanje so izsilili demo-kratje, da spravijo v zagato republikance, ki so v volilni kam panji imeli podporo pri Town sendovi organizaciji. Reprezentance te organizacije ao po glasovanju zapretili z maščevanjem pri prihodnjih volitvah o-nim kongresnikom, ki ao obljubili, da bodo podpirali načrt, a ao glasovali proti. 11 ao ga z velikimi častmi in na kolodvoru, ko je izstopil iz vlaka ■o ga pozdravili Hitler, marša Goering, zunanji minister Rib-bentrop in druffi viaoki uradniki Vae trgovine in ftole ao zaprle vrata in več tisoč ljudi ae je zbralo ob ceati ter pozdravljalo regenta, ko ae je a Hitlerjem vozi v avtomobilu proti gradu Belle njegova kot go- Moseley pohvalil Hitlerja General odobrava gonjo proti židom Washington, D. C., 3. jun. — Jpokojeni general George Van lorn Moseley je pred člani Die-sovega odseka, ki preiskuje neameriške aktivnosti, pohvalil diktatorja Hitlerja, ker je rešil rasni problem in ubil vpliv mednarodnega Židovstva v Nemčiji, 'red Člani odseka je prečital dolgo izjavo, v kateri je opozar-al na židovsko in komunistično nevarnost. Izjava ni bila zane-šena v zapisnik. Prej je general dejal, da se t>o komunizem razširil po Ameriki, če ne bo odrejeno čiščenje. o mora biti izvršeno v bližnji bodočnosti. Rekel je, da je on za revizijo vladne politike, pa naj pride ta a strani republikancev ali demokratov. Neki član odseka je prečital pismo, katerega je general Moseley poslal svojemu pristašu in v katerem je izrazil bojazen, da ga bodo njegovi sovražniki u-morili. "Ako me bodo spravili a sveta, skrbite, da bo ljudstvo informirano o tem," se glasi pismo. "To bo v korist naši organizaciji/' General je dalje rekel, da ne odobrava Hitlerjevih metod na splošno, vendar se mu mora dati priznanje, ker je rešil težak problem. Sličen problem ima A-merika in tudi ona bo morala od-očno nastopiti proti židom in komunistom, ki so v zaroti proti vladi. •U Nemčije. Zadnje vesti DÉTROIT, MICH.—Unija avt-nih delavcev, katen> vodi Homer Martin, je odglaoOvala z veliko Ino za pridružitev k A meri-1 delavski federaciji. MIAMI, FliORIDA,—Nemški parnlk s 900 iklovtkimi izgnanci Iz Nemčije, kattrih nihče ne mara, zdaj kroži oh obrežju Floride. BERLIN.—Hitler je prithmil na Jugoslavijo, naj pretrga svežo a Rumunfjo, Gfčijo in Turčijo. MEXICO CITY^-Dva in dvajset oaeb mrtvih v ognju, kl je uničil kinogledaliftfce v Zacatepe-cu, država Morete*, Mehika. , IX)NDON.—Vihar kritike je izbruhnil proti aitgleAki vladi, ker nI mogla reilil 9H mož iz potopljene podmornice. "7 Nove krvave bitke Palestini ..-»sr* Več ubitih v spopadu z angleškim vojaštvom Jeruzalem, 3. jun. — Sedem Arabcev je bilo včeraj ubitih in veliko število ranjenih v spopadu z angleškimi četami v hribih pri Kalkaliju, 35 milj severno-zapadno od Jeruzalema. Vojaštvo je bilo poslano proti Arabcem potem, ko ao ti iz zasede napadli štiri angleške vojake in ;ri židovske pQiicaje. Nadaljnjih šest oaeb je bilo ubitih v bombni eksploziji na Avtna stavka še ne ho poravnala Neodvisna unija se pridružila ADF Detroit, Mich., 3. jun. — U-panje, da bo stavka v tovarnah Briggs Mfg. Co., katero je okli-cala avtna unija, včlanjena v CIO, kmalu poravnana, je padlo v vodo, ko ao bila pogajanja med voditelji stavkarjev in uradniki kompanije pretrgana. Naznanilo se glasi, da ata sporni grupi še daleč narazen in da se bodo pogajanja obnovila v pondeljek. V stavki je prisadetih okrog 70,-000 delavcev. Kompanija je Izjavila, da ae ne bo pogajala t unijo glede sklenitve nove ponodbe, dokler ne bodo stavkarji umaknili za hteve, da mora pogodba uključe-vati provizijo glede unijske delavnice. Ona trdi, da 'Je Homer Martin, predsednik konkurenčne avtne unije, proti sklenitvi pogodbe, ker ima njegova organizacija večino članov med 15,000 delavci, ki so uposleni v njenih tovarnah. V sporu med stavkarji in kompanijo posreduje James F. Dewey, član spravnega odbora federalnega delavakega departments. Milwaukee, Wis., 3. jun. — George B. Kiebler, pokrajinski direktor "neodvisne" unije avt-nih delavcev, je naznanil, da se je večina članov njegove organizacije pri volitvah izrekla za priključitev k Ameriški delavaki federaciji.. Dalje Je rekel, da ima njegova unija 10,000 članov v Wisconslnu, Ulinoisu in Minnesota Delavska kontrola oljne induetrije v Mehiki PARNIK Z BEGUNCI ODRINIL IZ KAVANE Kubanska vlada jim prepovedala vstop DRŽAVE NE MARAJO ZIDOV Havana, Kuba, 3. jun. — Nemški parnik St. Louis, ki je dospel sem z Židovskimi begunci ii Nemčije, je moral na ukaz kubanskih avtoritet zapustiti tukajšnjo luko. Predsednik Kube Federico Laredo Bru je že prej zapretil, da bodo bojne ladje odvedle parnik iz pristanišča, če sp bo kapitan parnika Gustav Schroeder upiral ukazu. Ukaz, da mora parnik z begunci zapustiti luko, je bil objavljen potem, ko je Schroeder informiral kubanske oblasti, da ao begunci zapretili z masnim samomorom, če se bo parnik vrnil v Nemčijo. Med židovskimi begunci Je veliko število žensk in otrok. Begunci 80 se nekoliko pomirili, ko ao pričeli namenoma širiti govorice, ki pa nimajo nobene podlage, da jim bo ameriška vlada dovolila izkrcanje v New Yorku. O poročilu iz Washingto-na, da ne bodo smeli ijfctoplti v New Yorku in ne v drugih ameriških pristaniščih, niso bili in-formirani. Mežico City, 8, jun.—Imigra-cijski department je naznanil, da ne bo dovolil vstopa židovskim beguncem, ki ao dospeli iz Evrope v Vera Cruz, mehiško luko. Buenos Aires, Argentina, / 8 jun. — Argentinska vlada je vče raj informirala dvesto fidovsklh beguncev, da se bodo moraU vr niti v Nemčijo. Paragvajaka via da že prej prepovedala vstop tem beguncem na svoji ozemlje, San Jose, Kostarfka, 3. Jun,— Državno vrhovno sodišče je vče raj odredilo, da mora dvajaet ži dovskih beguncev takoj zapusti ti deželo. Tem je bilo dovoljeno začasno bivanje v Kostarikl, zdaj pa jih bo vlada izgnala. Italija pošilja vojaštvo v Albanijo Francoska vlada alarmirana Rim, 3. jun.—Italijanska oku pacijska armada v Albaniji je bila v zadnjih dneh ojačana. se glasi vest iz zanesljivih virov!* Francoska vlada Je vznemlrje na in poslanik Andre Francois-Portcet je že zahteval pojasnila México City, 3. jun. — Kon-„d italijanskega zunanjega ura vencija unije oljnih delavcev M-l(\Ht zakaj Italije pošilja nove če glavnem trgu v Jafi. Ókrog|je izrekla proti vrnitvi lastnine te v Albanijo. I dvajset oseb je bilo ranjenih in privstnim oljnim kompanijam, | ^ je oglasil v uradi/ nekatere izmed teh so morali od- katero Je vlada zanegla v mmr- j ftaifjMuikeir« zunanjega mlnis peljati v bolnišnice. Nov teroristični val je zajel Palestino in obeta ae nadaljnje prelivanje krvi. Militaristične cu pretek I egs leta. Delegatje ao trM C|(|n|| ko jc f^^tlčnl list sprejeli resolucijo s pozivom na G,.riirchla objavil poročilo, da je predsednika Cardenasa, naj pri-il>j|M oborožena sila v Albaniji de oljna industrija f»od kontrolo 0jMijinil t nam«nom, da prtpre-|ircuviiiij* ----delavcev na ellčen način kot soj., (; lirjf]ruttu*v k Franciji ruzalemu in drugih paies nakih ^ vn|it„J ^^ ,Mlltnifle. > pojasnil 'ranco.kegW p - mestih In proglašeno je bilo del- j* ___niku, da ao bile nove čete posla- no obsedno stanje. Domače vesti Detroltaka vest Detroit, Mich. — Katie Jun-ko je prejela žalostno vest, da je v Prescottu, Arizona, v Pioneer Homu 1, junija umrl njen brat John SvetiČ, star 59 let in rojen na Tanči gori pri Črnomlju v Bell krajini. V Ameriki je Živel 57 lot. Njegovi starši so ga privedli s seboj dve leti starega, ko so se naselili v Calume-tu, Mich., kjer je preživel dolg<> et. V raznih krajih Amerike za-pušču brata In štiri sestre. Milvauftke novice Milutoukee. — George Medved, ki je bil leta 1918 obsojen v dosmrtno ječo, ko je v družinskem prepiru ubil svojo ženo, je \>i\ zdaj, po 20 letih, Izpuščen iz zapora pod pogojem, da se podvrže deportaclji v start kraj. Zadnje dni ae je med potjo po dolgih letih in to samo nekaj trenutkov spet mudil med starimi znanci v Milwaukeeju. Rekel je,.da ga silno veseli, ko bo spet prost v starem kraju, kjer ima Še brata in dve sestri. Kje je njegov rojstni kraj, poročilo nt omenja. — Rojak Martin Volov-šek, lastnik večje stanovanjske hiše, ki oddaja aobe v najem, je bil grdo potegnjen od neznane ženske, kl je najela sobo pri njem in ga prepričala, da je Im>-gata dedinja, ki pričakuje milijone dolarjev čim sodišče reši njeno zadevo. Volovšek jI Je kreditiral stanarino in hrano (zredila se je pri njem za 24 funtov) in nekaj gotovine, ko mu je obljubila, da ga bo bogato na-plačala. Končno je ženska obljubila,'da Volovšku predela hišo na svoja stroške in najet je bil kontraktor, ki je že pričel z delom In podrl precaj starega po-dopja, ko pa je kontraktor naredil za 91200 dela, je zahteval del plačila, ampak ženska je rekla, da mora še vedno čakati na "sodno rešitev." Tedaj se je Vo-lovšku posvetilo in informiral je policijo, katera Je hitro spoznala v "bogati dedinji" avojo ataro znanko Emmo Woltera, staro ale-parko in bivšo kaznjenko. 2en-*ko so odpeljali nazaj v zapor, Volovšek si pa zdaj beli glavo, kako bo dozidal na{>ol podrto hi-ko. ^ Fr. Benda in žena sta slavila srebrno poroko, Zenltve: Kotiert Martinčlč in Mary Roj-Aček, John Ahčin lir Margareta Urbas ter Mihael Crnkovlč In Kosat ie Oblak. Preiskava potopa angleike podmornice Aretacija naeißa zaradi noie uniforme ne v Albanijo, ker ao ae pokazala znamenja upora med Albanci proti italijanakemu reži-M M mu. Nepotrjene vest ae glasi, ds Chicago, » jun. — Hugo H. bj|j| iulijlirwka »rmada po-Opitz, star 71 let, je bit aretiran J ^ wm mo£ fU ¿«¿OO London. 4. jun.—Upanje gle- na obtožbo, da je nosil uniformo ^ & de rciitve 99 čaotnikov In članov smeriškegs vojsškega Častnika _ »oaadke podmornice Thetia, ki na ahodu Nemško ameriške zve- , „ . se^je potopila zadnji četrtek v z* v Mllwaukeeju. Hugo včaai lubont, blifini Birkenheada. je ¡«Inllo. paradira pod Imenom "polkov; odkloniti tvezo Admiraliteta sodi, da ao se vsi nik Benjsmln G. Blsck«ey." f komunisti zadušili. Katastrofa je ena naj- Opltz je bil tudi postavljen prsd večjih v zgodovini Anglije. Lon- »odnika Borrelija ns obtožbo, ds »ndon, 1 jun. - Angleška donsko časopiaje zahtev, preis- je grozil nekemu m>orterJu z delavska atrsnka je na svoji M-r pojasnila tragedije. O revolverjem Milwsušks polici- ni konferenci MUm^ predlog Um J bo vrtiU razprava v par- js mu Je tudi za petami, ker j. glede u«tanovltva enotne fron ™«tu ki se ponovno sestal» o-lepsril nekegs hotelirja v Mil- te a komuni-tl, zadružnimi In II-ravojem - waukeeju za #74. .beratnlml grupami. Masne eksekucije v Špani ji. Tristo oseb ustreljenih dnevno Pariz, 8, jun. r- Povprečno Je *Ui oaeb Uirtreljenih dnevno aa-mo v Barceloni, se glaai vest iz zansaljivih virov. To pomeni, da «kupno števijo eksekuclj v ftpa ni j i Je najmanj triato dlievno. J Mizerlja v ftpatiljl U velika, posebno ps v krajih, kjer sli se vršile vroče bitke. Maščevanja, ne rekonstrukcija Rpanije, Je geslo fašističnega režima,. . Vpliv nacijske NemčlJ? v ftpa-niji narašča, fašistične Italije ps pada. To je zlasti demonatri rala perada vojaštva v Msdridu ob proslavah zmage. ft|ianskl ča-Hopisi ao pisali b junaških činih nemških čet v Apaniji, lUtljan« pa ao prezrli. I ■ Oneral Franco drži še veliko armado perečlh problemov, ki ranburja-Jo Kvrono, odkar Je Hitler podjarmil Češkoslovaško. Priprave glede izmenjave mnenj delno pojasnjujejo, zakaj je sovjetska Rusija savrgla an-gleško-francoski načrt militaris-tične in obrambne zveze. Problemi, ki bodo prišli pred konferenco, Če bo sklicana, so tičejo Gdan-ska, Diibutija, Tunlaije, kolonij iif ekonomije. Več represontantov nacijske Nemčije je v zadnjih dneh do-npelo v Anglijo, kar je dalo povod govoricam v Londonu, da hočejo iivedeti mnenje vodilnih angleških oaebnoatl glada sklicanja konference, na kateri naj bi bila razprava o vitalnih problemih. Atmoafera ni več tako naiieta v Londonu In drugih mestih v K v ropi in bojasen prod izbruhom vojne se Je polegla. Moekva, 3. jun. — Zunanji di-plomatje v Moekvi akušajo oceniti odmev deklaracije ruskega tunanjega komisarja Molotova, ki Ja v svojem govoru zavrgel angleško-francoski načrt vojaške in obrambne sveže. Angleški poslanik William Seeds Je obiskal ruskega sunanjega podko-misarja Potemkina, toda poučeni krogi so izjavili, da obisk ni bil v zvezi z odklonitvijo načrta vojaške zveze. Nekateri trdijo, da Je Molotov dal razumeti v svojem govoru, da Rusija aploh odklanja veako vojaško zvezo z Anglljp in Francijo, Pogajanja se bi morda obnovila le v slučaju spremembe vlad v Londonu In Parizu. Molotov jo v svojem govoru msd drugim omenil, da ne vidi nobenega vzroka za prelom odnošajev z Nemčijo in da Ima Ruaija zadovoljiv trgovinski dogovor z I-talijo. Nemčija popravlja obmejne utrdbe v V ■ » Povodenj povzročila . veliko škodo e Pariz, 8. Jun. — Prejšnja po-ročila v francoskem tisku, da Ja voda reke Kene poplavila in delno liničila nemške utrdbe ob meji na nasprotni strani Francije, ao bila potrjena. Daai Je jmivo-denj zajela podzemske utrdb« pred enim tednom, Nemci še vedno odvažajo |ies«k In drugo navlako iz utrdb. V nekaterih utrdbah Je |*ivo-denj pretrgala elaktriču« žice ter kabl« iu uničila atroje, ki producir^o «l«ktrlko. M«hanič-ne naprave, ki so odvian« od e-lektrike, n« funkcionirajo. Francoski vojaški veščakl ao-dljo, da ja jsivodenJ povzr«ičila ogromno škinlo. Topovi, atrojniče in druga vojna mašinerija v jNid»«*rtiftkih utrdbah Je bila u-ničen a V zidovju utrdb ao ae pokazale velik« razpoka. Zdaj SO a« pričele širiti govorice, da zidovje sploh ni bilo trdno. Nekateri tudi šepetajo o sabotaži v zvezi rf konatrukcijo utrdb in da Je bilo že več oaeb aretiranih poglobi U v rak, kar naj bi preprečilo povodnjl, in druga Jsvns dela. Predlog iwiiatorjs Adsmea. da ae vaota /nit« za 50 milijo- v Nemčiji, ki ao vodile gradnjo nov dolarjev, je bil poražen. utrdb. PONDEUKK 5 Glasovi iz naselbin THE EN LUi HTENMENT glasilo in lastnima m ovbnbbb maboonb roorosNs jeunotb Vesli iz Bridkeporta Bridgeport. O. — V nedeljo dne 28. meja sva z br. Joaephom Škofom poselila naselbino Moon Run, Pa., kjer so igrali najini afnovi na pikniku društva JU-KJ. Sešel sam se zopet a starimi znanci, kajti Moon Run je bil moj dom pred 21 leti. Dosti smo si imeli povedati. Razgo-verjeli amo se o raznih vprašanjih, tudi o alovenskem dnevu, katerega bodo imele v juliju razne akupine v Pittsburghu pod pokroviteljstvom podpornikov Napreja. Kot sem slišal, je še vnaprej fiaako v pripravljalnem odboru samem. Če bo SNPJ pri tem kaj prizadeta, se bo videlo. Iz vsega tega se vidi, da ai nekateri v odboru kujejo alavo z oglašanjem na račun tistih, ki se dajo potegniti. Čudno se mi vidi, da se člani SNPJ dajo ujeti taki kombinaciji kljub vsem opominom in svarilom .'Prosveta vedno avari, prav tako razni dogodki Iz preteklosti. Ako ao Slovenci v tistih krajih res za kak pošten slovenski dan s poštenimi nameni, bi si ga morali napraviti s drugačnim programom in govorniki, ki imajo pošten I rekord, ki so in še danes delu-j jejo za poštene delavske namene, ne pa kot jih ima tiata zmešana kombinacija. Rečem tudi to, da federacija zapadne Penne, ki je veja najbolj progresivne slovenske podporne organizacije, bi se ne smela d ruši ti ali pustiti, da jo Izrablja v avoje namene ta kombinacija, ki podira vse, kar je v resnici dobrega, z namenom, da pride na vodstvo. V pogovo-, rih c rasnimi starimi pionirji SNPJ sem slišal, da so proti temu elovenekemu dnevu pod to mešanico, čudno se mi' pa vidi, zakaj ne prekliče jo sodelovanja federacije SNPJ. Vsekakor ne delajo pravilno, ko puste izrabljati dobro ime SNPJ tem ljudem. Seveda vsak na svojo roko lahko dela, kar hoče, toda delovanje pod firmo SNPJ pa je drugo vprašanje. SNIM je vedno delovala za poštene in dobre stvari in bo gotovo tudi v bodoče, toda s tako potezo pa je sramotno omadeževati njene principe. Za svojo osebo rečem, da je slovenski dan v resnici potreben in je že čas, da ae zbudi sloven-siu> delavstvo in stopi v pravo amer, ne pa v tabor ziiMlepljeno-sti. 'Na mestu b! bil velik shod s programom in govorniki s poštenim delavskim rekordom, potem bomo uspeli in lahko rekli, vrnivših ee iz Suanije (ostali nemški "junaki" ostanejo na Španskem, da bodo uredili in vodili Frankovo totalitarno državo, kajti Hitlerjevi Nemci vendar niso zastonj zmagali 1) . , , Nacijska baharija Je aeveda sunila Musso-linija in brž se je oglasil njegov zet Ciano in. bahavo povedal v italijanskem fašističnem tisku, kako so Italijani "zmagovali" v Španiji. Ne vemo, kako se bosta zdaj Mussollnl in Hitler pobotala glede "katoliške" zmage v Španiji in čigav bo kredit —- toda fakt je, da je zdaj tudi v fašistični Italiji konec uradne "tajnosti" iu |mj bahavih vesteh iz Berlina in Rima so oboji, Nemci in Italijani poklonili generalu Franku "katoliško" zmago .... Ciano se je |>ohahul. da so italijanski bombniki izvršili 6HI8 napadov iz zraka na mesta španske republike. Izračunajte, če morete, koliko ton bomb je padlo ua španske civilisti, šenske in otroke, pri teh &11K napadih 1n imeli boate približno sliko "katoliške" zmage od prava strani. In kafcdiške propaganda Je imela v teku š|tanske vojne "guts", da je tnttla, da so lojaiisti sami bombardirali svoja mesta .in potem krivdo zvalili na Franka! Kakšen obrat je zdaj naredila katoliška pro|»agnnde. ko je čitaia Članove številke? Nesramni imhači v Berlinu in Rimu pa še ' piso povedali v*eg*. V teh haliarijah so posta-vili na lal vse svoje prejšnje uradne trditve, da nimajo nobenega opravka v Španiji — zdaj so priznali, da je bila špaaMka vojna v celoti njihov opravek — ni*o pa še priznali, da so oni sami naročili Frankov vojaški pu« zato, da'so potem imeli pretvezo sa intervencijo! Pride čas prav gotovo pride — ko bodo razbojniki iz Berlina in Rimu priznali tudMo* da si|» namreč naročili Frankov puč in potem planiti, v špansko demokratično republiko |tod nesramno pretvezo "obrambne krščanske civilizacije juinozapadne Kvmpe pred boljšes-i*., mom," dasi danes lahko ves svet ve, da Jim je Šlo za špannke rude in drugo š|mn*kn blago, «a novo kolonijo! • , Bila je naJmMramnejša in najbolj topovska poteza v moderni zgodovini, ki je res Izzvala s druge strani Stalinovo, takisto "tajna" in-* tervencijo in s tem paralizirala vsako isdairra. pomoč španski republiki Is demokratičnih držav ter končno dala takisto totalitarni k «to Soča naredila uspeh—koncert- Canonsburg, Pa. — V nedeljo dne 21. maja je tukajšnji dramski klub Soča uprizoril prav šaljivo burko "Dva potepuha". U-deležba je bila prav zadovoljiva. Občinstvo zapadne Penne je to-pot zopet pokazalo, da mu je dramatika pri srcu. Pokazalo je, da upošteva delo in trud igralcev in igralk, ki se udejstvujejo v tukajšnjem dramskem klubu Soči. 2e ob pol dveh so pričeli prihajati ljudje v dvorano in ob pol treh, ko se je pričela igra, je bila dvorana že napolnjena do zadnjega kotička. • Tak odziv od strani naše publike daje Soči nov pogum, vzbuja med igralci nove nade.. Za negovanje naše delavske kulture bomo morali pridobiti in zainteresirati našo tu rojeno miadinOi Velik pripomoček k temu bo slovenska šola, katero je ustanovil i« članov mladinskega krožka društev 138 in 589 SNPJ naš kulturni delavec John Žigman. Iz naselbine Imperiji je bila velika udeležba.'. Članice, organizirane v gospodinjskem odseku društva 106 SNPJ, so se pri-l^ljsle z velikim busom, okoli 10 po številu. Nikdar nisem verjel, da bodo gospodinjski klubi, ki so se pričeli organizirati pa naselbinah aapadne Penne pred par leti, delali s toliko navdušenostjo ne samo za domača društva in SNPJ, ampak ti klubi oziroma rfaše žene in dekleta poae-čajo kulturne in druge prireditve sedaj, od kar i»o organizirane, v večjim številu kot kedaj poprej. Človeka vzrsdoati. ko ae z njimi rargovarja in kramlja. . Naselbina Imperial je ggt>|j premoga r*ka. Nekateri ' izmed njih ža ne delajo več let. drugi «opat delajo po par dni v tednu in tmrajo daleč ven is naselbine za delom Kriza je tsdi njim prisad jala veliko skrbi aa bodoč-/ nost. l*ahko smo ponosni na te! naše Imperiak anke, ki so šle i . (Del* u r** liški cerkvi najdrznejšo P****, ške" zmago, ki pa i* najms"' (Dat* v usajt »otsat.f lovice ■if- gpvemjc ;urast»^bljanb — Naše Gotovo niso brez osnove dom-fleve, da igrajo svojo vlogo pri tem tudi sosedne države, pri če-u mala. —mer mit*inl0 predvsem Rim in H^n^era tempu mo-| Berlin. Ko je Italija zasedla Al-UritfThtta* ki stoje i«- banijo, je bila Jugoslavija nena-"""i Mike črte, se rušijo doma obdana skoraj vsa od teh "•¡¿¿sejo nove zgradbe,' dveh držav, in kaj kmalu je motis* bo več nezazidane- ¡ral jugoslovanski zunanji minis-Kakor vse kaže, ter «h*.Cincar-Markovič v Benet-|■ delavnost v tej ke ob Ruski cesti, ai obe omenjeni, gradila ga. Wa tri trinad.ntropne sta-9** hiie. Kakor gobe po *«ejo hiše, hišice in vile n'«Hju Ljubljana se širi z Jo naglico. V nekaj de-IM utegne postati moder-*«> «totisočev. »JANHKO pismo ^ m»ja, 1939. «Pjnzumom med Beogra-Zagrebom za enkrat men-^ f- Ves april sU se * ^Mnik dr. Cvetkovlč ■»«•k podajala in po zad- ' »Junem Stanku so obja- * " velikimi naslovi, (U je "um Mko kakor | »odpisan. Hr/av, ko sprejeli to novi- **J bi bila za zno-država mnogo trd-odkoder čutimo fr™ ^nadoma se je iz-razumom ne bo PR i« vladni pred-,,Jav,0 VlM'niu tisku, * niso kon-"m -tožim sleisMije. Krfoard l,odw1g. bivši načelnik publicljskeg* de-purtmenta pr*1 MeliuachnlggoVo vlado, je htt tadl aretiran. Pet italijanskih letalcev sa ubilo Rim, n. jun — Urad letalske ga ministra j«^ naznanil, dm )e pet vojaških letalcev Izgubilo življenja, ko )e Malo padlo ne tU v bližini rneata Pavla. Vzrok iM»rete ni Ui pojasnjen. (Nadaljevanje Da pišem te članke, je poglavitni vzrok ta, ker imamo kar pred sabo nujnu življenska vprašanja: biti «tli ne biti. Vsa naša javnost je danes še živa samo vsled brezprimernih žrtev, ki jih daje nekaj posameznikov in nekaj skupin. Nuš narod v stari domovini kliče na skupnost in slogo, ker mu preto sovražniki od zunaj. Ali nismo te sloge britko potrebni tUdi mi v Ameriki, ki smo že takorekoč na koncu pota? Dokler je življenje, se da še marsikaj doseči — kadar izgine, bo zu vse prepozno, fte imamo liste, še kulturne organizacije in kar je glavno: še imamo naše ljudstvo, četudi )k> večini na svojih domih. Jaz imam večno vero v človeka. Ce se mu prlbllžuš In govoriš Ž njim kot človek s človekom, ga pridobiš še za marsikaj. Nikdo ni tako trd, da ne bi na tvojo ali mojo besedo še enkrat poizkušal, kaj smo, kaj zmoremo. Ce ga tedaj zadovoljimo, smo ga pridobili za vse, kar imamo, kar zmoremo. Ce ga še tedaj (Kilomimo, smo ga izgubili za vselej. Zakaj bi ne v|>eljali v našo organizacijo več tolerance, več bratstva, več medsebojne sloge? Ali zato ne, ker to drugI napadajo in ti nagajajo? Prijatulj, če greš )mi poti življenja, se ne smeš ustavljati in voditi borb« z vsakim kužkom, ki te ravsa od strani. Za vsako debato, za vsak kreg in vsak spor je treba najmanj dveh. Ce ti nočeš biti eden, pa se neha. Človek, ki živi In dela med narodom, kakor smo ml, mora vedno Imeti pred očmi dejstvo, da Je za vsako stvar nekje meja. Kdor je no pozna, je ali fanatik ali norec, kar Je konec konca eno in išto. Tudi ne gre, da bi človek stal na principu: dokler oni, bom tudi jaz. Vsak človek, posebno pa vsak list mora imeti vendar gotove smernice, katere zastopa In |mi katerih gre neovirano do cilja. Ce so kamni, kritike ali p«i£-ki, naj bodo. Te aort« stvari opremljajo vsako delo, Ce se človek kdaj pa kdaj malo otepa, nič ne de, samo da ne zaide na tisto nevarno pot, ki po menja 4rr«*enje cilja in izgubo vs«h sil za čisto strankarske, nevaft-ne stvari. In važno Je eno: da s« izgub« o*el>« In da pride vse-le j in povsod stvar sama. Ali piše ta ali oni, to ui važno, važno pa Je, kaj piše, ako Je nam reč sploh kaj važnosti v stvari. Jaz vidim si vari in vem, kuj govorim, ker sum v stalnem stiku z Javnostjo. In vem eno: če liomo nadaljevali, kakor do zdaj, da b»» v dveh letih sama ruševl-na za nami. Dovolj je, da moramo nositi tako usodo, da smo ostali narod brez bodočnosti, ker nimamo skoro nikogar za sabo. Mi sami smo v letih — in ti, br. Molek, ki s« tako rad s|>ofHafcueš ob starost, ne z namenom seveda, du prikažeš človeka X izkušnjami, p«tč pa, da s tem zmanjšaš njegovo vrednost, češ: star Je, pa ne ve, kaj dela, kaj govori. Ce M vzel |*»vpr«č-no Starost članstvu v odrastllh oddelkih pri naših podpornih organ izuri juh, bi s«t vrtela okoli pHdeuHih let. Po stutističnih številkah M živeli drug z drugim iku Lukih triuujst let. Ker pu nismo vsi enakega zdravja, bodo šli eni prej, eni kasneje. Z dobrim delom ln slogo si lahko podaljšamo svoje kulturno in narodno življenje skoro za nedoločen čas. Razmere ne bodo zmiraj te, ko so danes, kar je zaprtoga, se lahko odpre, kar je zamotanega, se lahko reši. To se pravi, v normalnih časih bi še zmiraj dobili toliko prirastka, da bi ostali živi. Ni tež-ko doseči s tem, kar imamo. Ce pa enkrat izgubimo, smo šli za večno. Prav bi bilo, da bi vsaj s temi leti pokazali, da smo se nekaj nuueili. In to nekaj Je to, da smo en narod, pa Če hočemo ali nočemo. Vsa prepričanja, vse starosti, verni in neverni, lepi in grdi — eno smo. (Konee prihodnji«.) Glasovi iz naselbin (Nadaljevanje a I straat.) skozi veliko dobo trpljenja v raznih štrajklh in v depresiji. Velika udeležba je bila tudi i« Moon Runa, iz Meadow Landsa in Is vseh bližnjih in daljnjih naselbin. Iz Blaina, Ohio, aem videl Nlka Glogovška in njegovo ženo Paulo in še par drugih. Ia Nllesa, Ohio, Jih Je bilo tudi par avtov. Kavno tako iz Hrldgepor-ta, Ohio. Tem i>otom se prav prisrčno zahvaljujemo vsem jioKetnlkom ter delavcem in delavkam, ki so se trudili, da so bili gostje po-streženl. Torej še enkrat pri« srčna hvaia od članov Hoče, Tukajšnje društvo Postojnska Jama št. I.IH HNPJ lio obdržava- lo dne 10, Junija ob 7. url «večer koncert In plesno veselico. Koncertne točke liodo proizvajali umetniško nadarjeni In Izurjeni Vadnalovl |wvtl in muli-kantje iz Clevelanda, Ohio. Program koncerta se prične točno oj) 7. url, (»o programu laski pa Igrali za plos do 12. ure. Vadnalovl so iMiznani že po celi Ameriki, ne samo med Slovenci, ampak tudi med drugimi narodnostmi, zato tem potom uljudno vabimo člane in drugo oličinstvo na to jrriredltev, posebno še, ker naše društvo ne prireja dosti veselic. Da bodo gostje dobro po-S t reže II I, bo Ukrbel veselični odbor. Torej vsi na to jJrlredltevf John Kofclieli. Praktično Mož pride domov, a obed še nI gotov. M Kaj, ie ni gotovo? Grem v gostilno obedovati" — IVakaj samo pet minut, mu inlgovori žena. — Kaj? Ali Imi obed potem že gotov ? — Ne! V petih minutah bom oblečena, da grem s teboj, Prijazna ženica žena (možu, ki prihaja pijan is gostilne): "Htarl! Ce mi prideš še enkrat tako pozno in tako pijan domov, te naučim leteli, da ti In* zavidal sam l.lnd-bergh!" a Otroška Pejiček: "Janezek, imaš luknjo v glavi?" Janezek: "Ne? Zakaj V* IVpček: "Ker imaš polno slame aa rokavu." _ . _ KRALJ ALKOHOL ROMAN BpUal JACK LONDON fs mngUUku pr—dsl JOS. POLJ AN KC Po izkušnjah, ki pa ao preštevilne, da bi jih našteval, sem kajpada napredoval, tako da je bilo več deklet, pred katerimi aem privzdignil klobuk in ki sc ae v ranih večerih izprehajale z menoj. Toda ljubezen do deklet ae ni takoj pojavila. Bil aem vzpodbujen, aem ae zanimal in nadalje iskal. Pijača pa mi ni nikdar prišla na misel. In ni trajalo dolgo in spoznal sem ljubezen dekleta, vso njeno nežno ljubkost, vso njeno krasoto in čudovltost. Rekel ji bom Haydee. Bila je med petnajstim in šestnajstim letom. Krilce ji je segalo do čevljev. Sedela sva drug poleg drugega na nekem zborovanju Zveličavne armade. Onk sicer ni bila članica te družbe, enako ne njena teta, ki je sedela na drugI strani nje In ki je bila tukaj na obisku z dežele, kjer tisti čas še niso imeli Zveličavne armade, in je samo iz radovednosti stopila za pol ure na shod. Poleg mene je sedel Louls in opazoval — v resnici mislim, da ni delal nič drugega kot opazoval, ker Haydee ni bila po njegovem okusu. Govorila nisva, ampak te znamenite pol ure sva se boječe pogledovala, boječe izogibala s pogledi, ki so se prav tako boječe zopet vračali in najine oči so se več kot večkrat srečale. Imela je droben, ovalen obraz. Njene rjave oči so bile lepe. Njen nos je bil kakor sen, enako njene mikavne sladke ustnice. Nosila je švedsko čepico in njeni rjavi lasje so bili po mojem najlepše rjavi, kar sem jih kdaj videl. In od edinega doživljaja te pol ure dalje sem prepričan, da je ljubezen na prvi pogled nekaj resničnega. Teta in Haydee sta vse prekmalu odšli. Shod me nI več zanimal in po primernem presledku nekoliko minut sva z Loulsom odšla. Ko sva zapuščala dvorano, mi je neka ženska v ozadju pomežiknila, vstala In ml sledila. Ne bom je opisoval: Bila je stara znanka z obale. Ko je bil Nelson ustreljen, je umrl v njenem naročju, in v meni je spoznala njegovega tovariša. In morala mi je povedati, kako'je Nelson umrl, in jaz sem hotel to vedeti; in tako sem šel z njeno povestjo skozi vse življenje, od vzbujajoče se deške ljubezni do rjavolasega dekleta s škotsko čepico pa nazaj do nekdanjega žalostnega divjaštva, v katerem sem živel. Ko sem Izvedel vso zgodbo, sem se požuril, da poiščem Louisa, boječ se, da sem bil izgubil svojo prvo ljubezen, ko sem Jo bil komaj videl. Toda na Louisa sem se lahko zanesel. Njej je bilo ime Haydee. On . je vedel, kje ^stanuje. Vsak dan je šla, gredofc v šolo ali iz nje, mimo kovačnice, kjer je on delal. Videl jo Je ob priliki tudi z Ruto, neko drugo šolarico, in še dalje, Nita, ki nam Je v prodajalni bonbonov prodajala vroče klobaslce, je bila Rutina prijateljica. Treba je bilo samo stopili v to prodajalno in doznati, ako bi mogli pregovoriti Nito, da bi dala Ruti listek za Haydee. Ce bi se dalo to urediti, ml je bilo samo treba napl-aati listek. In tako se je zgodilo. In pri ukradenih polurnih sestankih sem spoznal vso čisto blazen deške in dekliške ljubezni. Po svojem obsegu sicer ni največja ljubezen na svetu, smelo pa trdim, da je najslajša. O, če se ozrem nanjo nazaj! Nikdar ni dekle imelo bolj nedolžnega ljubimca, kot sem bil jaz, ki sem bil tako brezbožno razumen in čez svoja leta divji. Jaz nisem vedel prav nič o dekletih. Jaz, ki sem slovel kot knez ostrigarjev-guaarjev, ki sem lahko šel kamorkoli na svetu kot možak med možaki, ki sem znal jadrati z vaakim čolnom, biti visoko na jamboru v temi in viharju, ali ki sem lahko stopil v najumazanejši lokal v mornarskem delu mesta, znal igrati svojo vlogo v vsaki beznici kjerkoli in vabiti vse prisotne pit — jaz nisem vedel, kaj bi rekel tej drobni punčki, ki ji je kratko krilce segalo komaj do roba čevljev in ki je tako neskončno malo vedela o življenju, kakor sem ga jaz temeljito poznal, ali si vsaj domišljal, da ga. Spominjam se. kako sva sedela nekoč ob svetlobi zvezd na klopi. Med nama je bilo za dober čevelj prostora. Skrivaj sva pogledava-Is drug drugega In najina komolca sta Slonela na naslonjalu; in enkrat, dvakrat sta se najina komolca za hip rahlo doteknila. In ko sem jI čas blazno srečen govoril v naj nežnejših in najizbranejših besedah, da ji ne bi žalil občutljivih ušes, sem si belil glsvo, da bi zaslutil, kaj pričakuje od mene. -t------» O, bilo je modrejše od mene, — sedaj vem — to malo nedolžno dekletce v krilcu do roba čevljev. Vse svoje življenje je poznala fante. Iz-podbujala me je po dekliškem načinu. Rokavice je Imela v roki, in spominjam se, kako me je navidezno karajoče zavoljo nekaj, kar sem bil rekel, s temi rokavicami narahlo in smelo udarila po ustnicah. Od sla sem skoraj omedlel. To je bilo najčudovitejše, kar se mi je bilo kdaj pripetilo. . In še vedno mi je v spominu rahli vonj tiste rokavice, ki sem ga vdih- ________ nil v trenutku, ko so se doteknile mojih ustnic, povedala. Sicer je pa do jutri še P10BVBT1 gospodinjskih nasvetov in učenosti, ki Jih je sproti že pozabil, in je ponovno zatrdil, da bo do-ms vse v najlepšem redu, se j« žens odpeljala v bolnico, e Nov dan se je pričel. Matko se je najprej preoblekel. Otroci so še spali. Skuhal je kavo. Vse je šlo v redu. Le preden je našel kavno mešanico in cikorijo poljci, je moral odpreti vse pločevinaste čkatle. Sele v zadnji je bila kava, za njo pa Je bila skrita vrečica s cikorijo. Kava je bila zelo okusna. Žena nikdar ni skuhala tako dobre in močne. Porabil je vso zmes, ki Je bila v škatli. Kaj bo pa jutri? Toliko nevažnih nasvetov je moral poslušati, a kako se pripravi kavna mešanica, tega ni PONDEUPK 5 Nato je prišel boj med bojaznijo in dvomom. Ali naj ujamem v roke tisto malo ročico s snetimi vonjavimi rokavicami, ki so me bile pravkar udarile po ustnicah? Ne, nisem se upalj NlČ nisem storil. Samo še nadalje sem sedel na svojem mestu in ljubil z vso svojo dušo. In ko sva se tisti večer ločila, je nisem poljubil. Se sedaj pomnim, kako . sem jo neki drugi večer ob slovesu poljubil — bil je mogočen trenutek, ko sem zbral vso svojo srčnost in se upal. Nikdar nisva šla nikamor, niti k dopoldanski godbi, samo enkrat sva si skupno delila za pet centov vročih klo-basic. Vedno pa "sera trdno Verjel, da me ljubi. Jaz vem, da sem jo ljubil; in sanjal sem o njej še leto in dan in še danes mi je drag spomin nanjo. ' ^ OSEMNAJSTO POGLAVJE Kedar sem bil v družbi z ljudmi, ki niso pili, mi nikdar ni prišlo na misel, da bi pil. Louis ni pil. Sredstva niso dopuščala niti meni niti njemu. Bila sva zdrava, normalna, nealkoho-lika. Da bi bila alkoholika, bi bila pila, če bi nama sredstva pripuščala ali ne. Vsak večer po dnevnem delu sva se umila, preoblekla in povečerjala ter se sešla na cestnem voglu ali v mali prodajalni bonbonov. Toda toplo jesensko vreme je minulo in ob neprijetnih mrzlih ali deževnih večerih cestni vogal ni bil ugodno shajališče. In prodajalna bonbonov ni bila zakurjena. Nita ali kdorkoli je stregel, se je mudila, če ni bilo kupcev, v sobi zadaj, ki je bila zakurjena. V to sobo midva nisva smela, v prodajalni pa je bilo mrzlo kot zunaj. Louis in jaz sva premotrivala položaj. Rešitev je bila samo ena: krčma, zbirališče možakov, kraj, kjer so se možaki družili s kraljem Alkoholom. Dobro mi je v spominu mokri, vetrovni večer, ko sva si z Louisom, drgetajoča od mraza, ker nisva imela površnikov, ki si jih nisva mogla kupiti, šla izbirat krčmo. V krčmi je vedno toplo in ugodno. Vedeti je treba, da nisva šla v krčmo, ker sva hotela piti. Vedela pa sva, da krčme niso bile dobrodelni zavodi. Človek ni mogel biti v krčmi, ne da bi si kaj naročil."*:'* Denarja sva imela malo. Težko sva pogrešala vsak novec, ako je imel tako moč v sebi, da sva plačala ž njim tramvaj zase in za dekle. (Sama se nisva nikdar vozila, šla sva peš.) V krčmi sva torej želela dobiti kar največ za svoj denar. Naročila sva kvarte, sedla k mizi in kvartala eno uro In ta čas je tauis enkrat plačal, enkrat pa jaz, in sicer pivo — najcenejšo pijačo, deset centov 2a oba. O, razsipnost! Kako težko je šel denar izpod palca! Opazovala ava ljudi, ki so prišli k krčmo. Vsi so bili videti srednje stari in postarni delavci, Izvečlne Nemci, ki so se kot stari znanci zbirali v gručah sami zase in s katerimi sva mogla imeti samo naj rahlejše stike. Odločila ava se zoper to krčmo in odšla potrta, v zavesti, da sva Izgubila večer in potrošila dvajset centov za pivo, ki ga nisva marala. Prihodnje večere sva iskala dalje in naposled sva dospela v National, neko krčmo na voglu Desete in Franklinove ulice. Tukaj je bila družba bolj primerna. Louls se je nameril na enega, dva znanca, jaz pa sem našel nekaj fanjtov, s katerimi sem hodil v šolo, ko sem nosil še kratke hlače. Kazgovarjali smo se o nekdanjih časih, kaj se je zgodilo s tem tovarišem in kaj dela aedaj oni sošolec, razgovar-jall pa smo se kajpada pri pijači. Oni so plačali in midva sva pila. Po pravilih, veljavnih pri pitju, sva na to morala plačati tudi midva. Bolelo naju je. kajti vsak žvenket kozarcev je veljal štirideset do petdeset centov. (Dalje prihodnjič.) Dopust Vera (iogala Zdravnik se je nerazločno podpisal na listek in ponovil: 'Torej jutri v bolnicor Poki-mal je dobrohotno zaskrbljenemu obrazu mlade žens In htpod naočnikov {»ogledal moža ob postelji. Kskor v nemi toistbi Je zs hip povesil očesne veke in segel po suknji. Zs njim js ostsl v srrt>f le globok vzdih/in ifiolk. Mlada bolnica je plahe pogle-dala moža in je kar {»osabils na s\<»)<» bolezen.' "lahko je reči: pojdeš v bolnico. A kdo bo doma skrbel zs vas, moj Bog? Otroci, kuha, šivanje, opravljanje, no- benega reda ne bo v hiši lurez mene. Kako naj grem v, teh skrbeh zdoma? Se sreča, da imaš ti dopust. A ksj bi ti, dušs draga, ko je tisoč stvari v gospodinjstvu, o katerih nimaš pojma." Globoko je zasopla od skrbi in težav. "Stopiti boš moral do Tine. morda bi ona mogla pogrešati za ta čas svojo služkinjo. Ah. saj ni mogoče. Tina ne bo mogls. Z msjhnim otrokom ims-ts «e itak obe s služkinjo več ko dovolj posla. Kaj naj storim Metko?" Mstko se je s obema komol-teme nsslonil ns posteljni rob. "Ksj hočeš, nič! Bo I* ksko. Saj imam dofHist. Sicer lep dopust, res. Vse leto se trudiš, gs- čas. V hipu je pozabil na to skrb in postavil prazno škatlo med druge. Slučajno se je ozrl na kuhinjsko uro. Četrt na devet. "Marja-nica, hej, v šolo! Kaj še vedno ležiš? Glej jo, še spi ta muc! Kdaj se danes začne šola?" "Ob poli devetih, očka!" J« odgovorila izpod odeje prav pohlevno in zaspano. Matko je pustil lončke hi kavo. "Otrok, za božji čas, kaj te je morala mama vedno buditi? Brž, poskoči, ne obračaj se! Obleci se! Kava je že kuhana." "Očka, kje so pa nogavice?" Kuštrava glavica se je zaspano majala na golih ramenih. Marja-nica je z na pol zaprtimi očmi čakala na nogavice. ♦Poišči Jih! Tak išči no, kaj spiš! Mar jaz vem, kje so tvoje nogavice?" Mama pa vedno ve. — Jih ie imam. — Pri pni mi nogavice! Pa tukaj na hrbtu tudi. — Ne, jopico zapni! Ne tukaj, zadaj vendar.—Oh, saj ni prav. Očka, kajne, danes se mi ni treba umi ti? Vsaj zobkov ne?" Matko si je segel v lase. Se nekaj minut. "Naj bo. Ampak daj že, pohiti! Kava te čaka." "Uh, očka, kava je vroča! Peče. Ohladi jo malo! — Pa to ni moj lonček. Moj lonček ima na tej strani psička. Ta je Brankov." "Naj bo psiček ali mucek, pij Ne polivaj! Ne blebetaj kar naprej! Ura teče. Oh, ta otrok!" Iz sobe se je oglasil droben jok. Gotovo se je Zdenka prebu dila. "Kaj je spet? le grem Branko je sedel na svoji postelji in navijal avtomobilček. Cez Zdenkino glavico pa je bila položena Brankova blazina. Dve nemočni rožnati ročici sta obupno vlekli težko breme z glavice Branko je ravnodušno pogledoval na sestrico in navijal dalje "Kaj pa je tukaj? Kakšen cirkus uganjata? Kdo je to napravil?" "Zdenka je hotela moj avtomobil, pa sem jo." Branko je napel šobico in izzivalno pogle dal objokano sestrico. Matko je zagrozil obema in odhitel v ku hinjo k Marjanici. "Si napravljena? Kje imaš knjige? Torbico? — Se nisi obula čevljev?" Čevlji »o bili blatni še od prejšnjega dne, toda zdaj ni bilo misliti na čiščenje. "Očka, ni prav tako. Peta še ni notri. — Mama zaveže trakove tako okrog v lepo petitljico. Ne vozla j, očka!" 'Tiho, tiho, ne govori toliko! Teci v šolo! Na torbico! Kje imaš plašč? Ne, ta je Brankov. Čepico si sama deni na glavo! Teci, |>a glej, da ne padeš pod tramvaj! — Pojdi že. pojdi 1" Globoko si je oddahnil. Kaj zdaj? Ah, saj res! Onadva v sobi. Nsjprej je moral obleči Branka. Bila je prava vojsks. Fant je skakal pred njim, brcal, ko mu je obuval copatke, in se mu izmuzoval it rok kakor riba. Ze je hotel vsrojiti od nestrpno- pogledsl in ae mu z vso težo ! obesil cs vrat, da ga je minil ves raš, pričakuješ s veseljem tistih dni, da se malo odpočiješ in razvedriš. Pah! Smolo imamo. Pu^ ati Tino in njenega otroka. Bom še kaj skuhal, da ne bomo lačni. Mrd Ko j§ ^ ^ j, y. Ne skrbi za nas, potrpeli bomo lJ# -u n d J za ta čas. Nekaj pojma imam že 1 o kuhi." "Matko, preskrbi si vendar kako iensko. Pojdi v posredovalnico ali pa vprašaj Tino sa svet. 8trašno nerada vas pustim kar tako. Boš, Mstko?" 'Tujih žensk pa ne bom gledal v stanovanju, rajši sam še posodo pomijem. Le lezi. dragica! Bo že ksko. Kar mimogrede bom v— opravil, boš videla." Ko je Mstko slišal s vso potrpežljivo nepazljivostjo nešteto opica n} iljena, ampak Brankova. Potem se je pričela druga bitka. Zajtrk. Namizni prt je bil precej po-k, drobtine na mizi in pod mizo, otroka rdeča, objokana, uža-jena, Matko pa besen, nestrpen in vsega naveličan. Vendar je bilo najtežje delo za njim. Za pripravljanje kosila e imel še dovolj časa. Ozrl se je po kuhinji. Kaj bi danes kuhal? zpraševal se je v duhu in zbiral svoje kuharske sposobnosti. Vsa-te jed je poznal le po imenu, a vsaka mu je bila prekomplicirana. Skoraj z veseljem se je domislil juhe. Ni treba drugega ko nekaj zelenjave in meso. Vse v redu. Torej juha. A kaj še? Riž s solato. Stekel je po meso k mesarju in po solato k branjevki. Otroka je doma zaklenil. Medtem sta Branko in Zdenka nepospravljeno sobo okrasila z jabolčnimi ogrizki in razvlekla o-deje in blazine po tleh. Ko se je Matko vrnil, je imel oči in misli le še pri svojem važnem poslu. V poln lonec vode je nametal vso zelenjavo, ki jo je našel v shrambi, in meso. 'Tako preprosta reč je ta kuha. Cemu se le žene toliko pritožujejo, ko-iko opravka imajo s kuho. To-iko prostega časa jim ostane dopoldne. Seveda, tista borba z otroki. A žene so tega vajene in , im je vse le igrača. Potem pa majo le mir do kosila. Tisto ma-o mešanja po loncih in prikladen ja v štedilnik, to je vse! Jaz pa moram v pisarni vse dopoldne hiteti in kako hiteti, da včarfi ne vem, kje se me glava drži. A ko pridem domov, je ona reva, ona utrujena, ona izmučena od tolikega dela. A jaz? Jaz pa sem seveda ... ah, kje je pa spet riž?" Vrtel se je po kuhinji. "Kje ga le ima?" Segal je v škatle, odpiral predale, pregledoval vrečice. Celo na višjo polico je zlezel in z glavo udaril ob vogal vratic. Tiho je zaklel. Pogledal je še v predalček. Aha, je že tukaj! Pred nosom ga imaš, pa človek prej vse drugo vidi. Matko si je otrl potno čelo. V kožico je vrgel masti in na-trel riža do roba. V štedilniku je bahljal ogenj. Matko je pridno mešal suhi riž v ponvi. A rii se kar ni hotel zmehčati. Postajal je temnejši in bolj ko ga je poskušal med zobmi, trši se mu je zdel. Mešal je potrpežljivo dalje in ugibal to uganko. Riž je dobil prečudno barvo. Matko se je razjezil in stresel riž v smeti Neodločen je obstal sredi kuhinje in razmišljal o svoji žalostni u-sodi. Ali naj jedo samo juho? Juha je vrela v loncu sredi štedilnika in kipela po razbeljenih ploščah. "Do dvanajstih bo že kuhana!" se je tolažil Matko. Cisto slučajno se je spomnil na kašo. Otroci jo radi jedo. Kašo bo skuhal, pa bo! Najprimer nejša jed za otroke. Nasul je po dolgem iskanju poln lonec kaše v mleko In ga pristavil k ognju. Kar dobro se mu je zdelo, da mu gre vse tako lepo izpod rok. Kaša se mu je vsak čas zazdela bolj suha in gosta. Zato je pridno prilival mleka. Jed v loncu je čudno naraščala. Gmota se je pričela kopičiti že preko rob^. Vzeti je moral še drug lonec. Obupano je pričel gledati v blagoslovljeno kašo, ki je počasi polnila že oba lonca, in se popraskal za ušesom. Porinil je odločno oba lonca v kot štedilnika, da bi ju skril svojim očesom. Zdaj pa lezi kvišku, kolikor hočeš! V sobi sta razgrajala otroka. Na mizi je ležalo polno posode, zvon je naznanjal poldne, Mar-janica je priskakljala po stopnicah, v kotu se je šopirila kaša. Res, kratkočasen dopust! Pogrnil je nov prt na mizo in razvrstil krožnike in žličke. Juha je bila imenitna! Lepo belo- VRHNJA PLAST "Papa je dejal, da smem imeti samo 25 tovarišic, ker je priznati unijo." bo učil z Marjanico .in igraf z najmlajšima domino. Bog, česa ni bil vsega obljubil in to naj bo dopust! Zdaj naj pa otroke spet po Vrsti napravi od nog do glave m gre z njimi v park, obenem pa naj obišče še ženo . . . Zvečer naj spet kuha in jutri spet in opoldne Spet in otroci in žena in bolnica...: . v' Matko je zaklenil stanovanje in pustil otroke same doma ter odšel v posredovalnico za služkinje. i,- Škotska Dva Škota sta v planinah. Nenadoma enemu spodrsne in odleti proti prepadu. Zadnji trenutek se ujame za grm in prosi drugega, naj odhiti v vas po vrv, ta čas se bo pa že nekako obdržal. Ko se vrne drugi ves upehan nazaj, pravi: "Kmetje zahtevajo 20 šilinkov za vrv." 'To je preveč!" pravi prW, izpusti grm in trešči v-prepad. e l BeraSka Berač (mlademu postopaču): "Da, da, če se v mladosti nisi naučil beračiti, ti ne kaže nič drugega, kot da boš v starosti delal." Slavnosti ob 159 letnici francoske revolucije J V Parizu ao pričele velike i nosti v proslavo 150 let francoske revolucije, ki je li dirala monarhijo na Franeoil in proglasila človečanske pr ce v znamenju gesel: svoh enakost, bratstvo. Slavnosti so pričele na v vinskih tleh v Versaillesu, 1 je 1. 1789 zaključil svoje kri vanje poslednji francoski k Ludovik XVI. Nagovor je predsednik francoske repub Lebrun, ki je dejal: „ j "Po plemeniti tradiciji drugega stoletja stojimo danes trdno. Ce bi bil 25 let Mami naš narod, ki je edii nerazdvojen, spet v nevan in napaden in ako bi občutek varnosti še enkrat rjizburil i in duhove Francije, tedaj svet videl, da platneni revol je bolj kakor kdaj plamte in da v dušah naših boree» najvišjih "do najskromneji» vedno žari iskra 14. julij* Valmiju. a!k sti, pa ga j« dečko tako ljubko motna, grenka, neslana. Kaše v hlačke narobe oblečene in naramnice zvite. In itnova delo in borba. Da, res lep dopust! Z Zdenko je šlo laže,;ker^je bil otrok miren in potrpežljiv, lahko jo je preobračal in dvigal. še črhnils ni. Ko je bils punčka napravljena, se je Mat-ku sicer zdelo, da ni vse v redu in ds po navadi ni tako nahomota-na. Vendar al dolgo ni belil glave s tem. Saj Zdenka ni vedela povedati, da Je treba debelo in dolgo nočno srajčko sleči in da kotu je ostalo še za dva dni v loncih. Otroci so se igrali s žličkami in valjali po uatih Čudno jed. Povsod je manjkala materina prigovarjajoča beseda. V sobah je bilo vse razvlečeno. nepospravljeno, s vodo polito, nepostlsno. Tudi v kuhinji Je bilo ns vso moč žalostno. O-stsnki zelenjsve, zamazani rja-sti noži, nepomita posoda, ras-metsne Akatle in vrečice, na ste-laj odprte omare in predali In obupan oče in mož — Malko ' Obljubil je bil ženi. da Jo obišče še danes v bolnici. Obljubil jI je bil. ds pojde e otroiri na izprehod. Obljubil je bil, da te NAROČITE SI DNEVNIK PROSVEIO Ps sklepa 1L redas kosvonelje se lahke šare« sa Bet prišteje sdss. dva, tri. štiri sU pet članov te ese drsita»k «¡"T slsL List Proeveta stane sa vse enake, sa llsne aU ssíUs. im» ese letae naročnino. Ker ps člani le plačale prt asesaesU Hj" tednik, ss lisa te prišteje k naročnini. TereJ sed s) si moU. r« ^ Je list predrag sa ¿lañe SNPJ. . Llet Proeveta ie vala l»«tw-(otero Je v vsaki družini nekdo, ki bi rad «tal Ust vaak das. listo Proeveta Je: Za Cicero is Cblcags )•■• 1 tednik is......••••• 2 tednika ............ S tednik« in...« 4 tednik« is.... ( tednikov In.^ .....0<) It* m i.* IÜ L» Iß Zs Združ. dršsve In Kanado.M.SO 1 tednik in.............. 4.S0 2 tednika is............ S.SO S tednike in............ 2.40 4 tednike in............ 1.2S 5 tednikov in........... sič Za Evropo Js... Ispolnite spodnji kupon, priložite potrebne vsot« denarja s» Order ▼ pimnu in al naročite Preeveto. llat. ki Je *aia m rojaanilej—Vselej kskor hitro kateri teh članov .p SNPJ, alt «e se preseli proč od druiin« in bo sahteval ^ tednik, bode moral tinti član is dotlčn« druiin«. ki J* « ^ naročena na dnem ¡k Prosveto, to takoj naananiti oprs" ^ ^ in obenem doplačati dotično vsoto listu Prosvets. A»« «« tedaj mora upravnlitvo snliaU datum ss to vsoto nsroca—. PROS V KT A, SNPJ, 2S57 Se. UwndsU Ave. Cbteai«. Priloieno pošiljam naročnine sa Hat Preeveto v«eU $........ n .......Ci drsi»*« ....... N aale v .............. Ustavit« tednik in cs prtptiite k meji serefnio! U meje drniine: ,) ........ČL dreKw * ■ . čl. dreitw » ■ drsi«»« » ' ..A * ' š/.....................•....** 1) ................r...............*•* '..........i Države Nov naročnik.