CENA70 din - Leto XXXIX - Št. 68 KRANJ, torek, 9. septembra 1986 glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva za gorenjsko Gospodarski primež nas bo še bolj stiskal k liudi qj. -•"*:"*> predvsem strokovnjaki, Se t?**0' *e treba sProžiti alarm- Ce *Ka pravočasno ne zavemo, se 'JJ™* 2godi najhujše. Davek na beg ^°kovnjakov je previsok. Učinki ukrepov so skromni Ukrepom pohaja sapa, ocenjujejo v gospodarstvu. Zadnjo besedo je težko reči, saj bo piko na i dal za sredino septembra najavljeni tretji paket ukrepov Dela je veliko, zato je delavcev vedno premalo Pred novim vodstvom krajevne skupnosti Bela so težke naloge. Z leti naj bi spet dobila ugled, ki ga je že imela. Najbolj vžgejo domače igre Vsa srečna je, da je spet v Jelendolu. Ne more razumeti, da nekateri hočejo v Tržič. Njo je vseh deset let vleklo le sem gor. Prevzela je trgovino. stran 2 Svetovni gozdarski v Ljubljani doslU.D^ana ~~ Včera3 se ie začela strok3 naJvečJa in najkakovostnejša ko* 0vna prireditev v Ljubljani, gozd* ?UfrO. mednarodne zveze lih ^ m lesarskm raziskoval-2Q00Organizacij. Udeležuje se ga nad pod Vrhunskih strokovnjakov s tega r°cja, odprl pa ga je predsednik Miknr?a izvršnega sveta Branko kga u' Naša vlada Je Pokrovitelj Zbor ngresa- V Ljubljani zbrani t^j^lci zastopajo skoraj 15 tisoč Prav lcev iz 93 držav sveta- Raz" ^anW k-0t*° hkrati v 35 dvoranah v ran karJevem domu in v drugih dvo-^dik\V LJUDl3ani- Govor je o vseh ek j1 h gozdarstva in lesarstva: o delil?8iji. pogozdovanjih, gozdnih van m tehnikah, urejanju in varo-VaJU ?0zdov, ekonomiki in načrto-in informatiki, uporabi satelitov Posv t0dan raziskovanja. Prvi del cjel et°vanja bo v Ljubljani, drugi l[i ^a ho obsegal strokovne ekskur-g0zdv naša gozdna prostranstva, v 16 Qarskih predelov Jugoslavije. -Jk stran 3 stran 4 stran 6 Proti epidemiji pomaga le umivanje Od gorenjskih osnovnošolcev, ki so bili v kolonijah na Sten jaku in v Novigradu, jih je sto zbolelo za grižo. Obstaja nevarnost, da se epidemija razširi tudi na Gorenjskem. stran Merkur kranj Tržič, 7. septembra — Živahno je bilo; kot vselej. »Štanti« so bili polni in tudi gostinci niso odpovedali, tržiške bržole so zares dišale. Vse kaže, da je uspela tudi ta šuštarska nedelja, ki so jo skupno pripravili tr-žiški turistični delavci in vse tržiške delovne organizacije. Več o tem si oglejte na zadnji strani. — Foto: D. Dolenc Spremembe Razmere so zelo težke, toda ne brezupne, je na včerajšnji seji republiške konference SZDL Slovenije oceno sedanjih družbenoekonomskih razmer v državi strnil Janez Zemljarič, podpredsednik zveznega izvršnega sveta. Izluščiti velja njegovo oceno junijskih in julijskih ukrepov, ki so bili naravnani k izboljšanju gospodarskih razmer, vendar rezultati niso bistveno boljši. Ne zaradi kratkega časa, temveč zaradi premajhnih naporov, da bi izkoristili spremembe v dohodkovnem položaju izvoznega gospodarstva in ga usmerili v povečevanje njegove konkurenčne sposobnosti, iskanje novih trgov in v večji devizni priliv. Drugače povedano: razlog tiči v slabi izvozni sposobnosti našega gospodarstva, ki težko išče svoj prostor pod svetovnim soncem. Ocene že same po sebi povedo, da so nujne spremembe, ne le kratkoročne, ki gase požare, temveč dejanja, ki bodo privedla do večje rasti proizvodnje in izvoza, do okleščenja vseh vrst porabe, tudi tiste, o kateri govore najbolj tiho, do poštenega zidanja cen, do denarne discipline, ki ne bo več porajala sive ekonomije. Skratka, do ravnap.ja, ki ne bo več jemalo v zakup visoke inflacije in tako inflacijske spirale gnalo kvišku, v višave, ki čez sto odstotkov postanejo vrtoglave in zelo iie- vame. M. Volčjak No ve atletske naprave 1(5 *a.nJ> 8. septembra — Danes ob st^j-11 Se bo na novi atletski stezi na ^čel°nu Stanka Mlakarja v Kranju ttiiy'triindvajseti mednarodni atletski °bnoi • ^° k° hkrati slovesna otvoritev s pr vlJenih atletskih stez, kar sovpada kev Rvanjem štiridesetletnice atleti-ga i pranju in tridesetletnice atletske- Na t Triglav iz Kranja. Trjgi a miting so se atletski delavci bili ava iz Kranja dobro pripravili, do-'ežbo \S°- tu(h entno mednarodno ude-diScj' : šestnajstih moških in ženskih v^lk 100 nast°Pite na£i sto tekmo- rije in tekmovaicev ,z Avstrije, Bolga-' ltalije, Švice, Turčije in Jugoslavi- je. Od naših atletov in atletinj bodo nastopili skoraj vsi najboljši, med njimi tudi vsi slovenski, med gosti bo tudi petnajst reprezentantov Turčije in imenitni atleti Bolgarije in Grčije. Od Bolgarov bodo nastopili Isajev, skakalca v višino z 229 in 225 cm, Dakov in Pejev, sprinterja Markov in Boženov-ski na 100 m. Od Grkov bo nastopil metalec krogle Koutsouvicis z osebnim rekordom 20,58 m, v teku na 800 ali na 1500 m bo nastopil Christopoulos, na 400 m pa brata S. in V. Kaliposis. Torej se jutri od 16. ure naprej na stadionu Stanka Mlakarja obeta res kvalitetna mednarodna udeležba. -dh Vzornik Balkana da i **a'kanu, njegovih ljudeh, njegovi zgodovini in tudi njegovi se-sJ^°sti vsi v Evropi ne mislijo najboljše. Za marsikoga iz »razvitega« tov "*e Balkan samo simbol zaostalosti, ozemlje, kamor sodobna sve-?! na gibanja in razmišljanja le stežka prihajajo, kjer so se v zgodovi- 2ačenjale le vojne, je 1 yen<^ar je Balkan lahko v marsičem vzor Evropi in svetu. Kakšno c ahko regionalno sodelovanje športnikov, so pokazale v nedeljo kon-ski»f balkanske atletske igre v Ljubljani. Srečanja športnikov balkan-Pri t ^rzav so najstarejše regionalno športno tekmovanje na svetu in sk h • vo^iJ° atleti in smučarji. Tudi udeležba Albanije na ljubljan-ftipH *^rah Je dokaz, da se balkansko sodelovanje krepi in da se lomijo Gsebojna razhajanja. Z Balkana je prišla prva ideja o ustanavlja-ieri °°n miru v Evropi in kasneje ideja, da na tem območju ne bi bilo tič rs^e8a orožja. Naša država je bila pobudnica, da se regionalno poli-o n.° in gospodarsko sodelovanje v Evropi krepi, in najlepši primer te- Je delovna skupnost Alpe Jadran. Balkan postaja vedno bolj most Hi k ^VroP° 'n Azijo, stičišče ljudi različnih nazorov in navad, mesto jlinovega medsebojnega boljšega poznavanja. Balkan je zato marsi- niu v Evropi lahko tudi vzor, kako je treba reševati probleme v seda-tem napetem svetu. -jk ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske Vrhunska konjeniška prireditev na Brdu — Skoraj 60 najboljših jugoslovanskih kasačev je sodelovalo na nedeljski konjeniški prireditvi na Brdu. Dobro so se odrezali tudi tekmovalci Vzrejnega centra Brdo. Lojze Gorjanc je zmagal s svojim Nepalom B v dirki za 3- do 12-letne kasače. Pokal mu predaja predsednik jeseniške skupščine Jakob Medja. Več o dirki na športni strani, (jk) — Foto: F. Perdan Avtokros v Tunjicah Tunjice, 9. septembra — Prizadevni športni delavci Avtomoto društva Kamnik se v teh dneh v Tunjicah skrbno pripravljajo na organizacijo drugega republiškega prvenstva v avtokrosu. Zanimiva prireditev v vožnji čez drn in strn, letos že druga te vrste pri nas, bo od 26. do 28. septembra na posebni progi za avtokros v Tunjicah. O tej novosti pri nas bomo še pisali. Tokrat omenimo le to, da je ta šport v svetu poznan že okrog 15 let. A. Ž. Jesensko poletje — Se štirinajst dni je do začetka koledarske jeseni. V hribih, od koder se živina že vrača s paše, pa že diši po njej. Zdaj je čas za prijeten izlet ob koncu tedna ali pa tudi za daljši oddih. A. Z. — Foto: F. Perdan Odprli bomo novo prodajalno s tekstilom » GLAS 2 STRAN novice in dogodki TOREK, 9. SEPTEMBRA Končana 8. vrhunska konferenca neuvrščenih v Harareju Na Cipru odločitev o prihodnjem srečanju Harare, 6. septembra — Sklepno zasedanje 8. vrhunske konference neuvrščenih v Harareju je trajalo kasno v noč. Državniki, med njimi tudi predsednik našega predsedstva Sinan Hasani, ga ocenjujejo kot uspešnega in koristnega. V primerjavi s preteklimi srečanji je bilo na tem sklenjenih več konkretnih dogovorov, ki se nanašf.jo na reševanje problematike Juga Afrike, sodelovanje v Sredozemlju, reševanje bližnjevzhodne krize in končanje vojne med Iranom in Irakom. Uspeh Harareja je ustanovitev stalnega ministrskega komiteja za dialog z razvitimi državami Severa, oblikovanje komisije za spodbuditev sodelovanja Jug—Jug in dogovori o reševanju problematike dolgov financ, denarja in trgovine. Neuvrščeni bodo oblikovali poseben fond za pomoč afriškim državam, ki mejijo na Južnoafriško republiko. Konferenca je pokazala enotnost gibanja ter pripravljenost, delati po začrtani poti. To je bil dober vrh, ki veliko obeta, ki je obdržal enotnost in akcijsko sposobnost gibanja. Pokazal je skupno odločenost, bojevati se za boljši svet. V Harareju pa so se pokazale še vedno očitne razlike v gibanju. V odnosu do velesil, do Združenih držav Amerike in Sovjetske zveze. Vrh je po nepotrebnem razburkal libijski voditelj Gadafi, ki je po svoje razdelil svet: na imperialistični in revolucionarni del. Neuvrščenost je po njegovem nepotrebna, prav tako pa se je znesel nad tistimi arabskimi državami, ki se pogovarjajo z Izraelom in sodelujejo z Združenimi državami Amerike. Na konferenco je vplivala kriza pri razpletu ugrabitve letala v Karačiju. Konferenca je pokazala, da gibanje še šepa pri organizacijskih in proceduralnih vprašanjih, pri učinkovitosti dela najvišjih organov neuvrščenega gibanja. Problem, ki je razdvojil neuvrščene, je bila določitev države, kjer bo prihodnje, 9. vrhunsko srečanje neuvrščenih. Kandidati so bili sprva štirje, sedaj pa imata največ možnosti Nikaragva in Indonezija. Vendar bo o tem odločeno šele čez dve leti na sestanku zunanjih ministrov na Cipru. Ohranjamo tradicije NOB Slovesnost pri spomeniku na Jezercih Cerklje — V nedeljo, 7. septembra, je bilo pri spomeniku Poti in bojev 2. Grupe odredov in Kokrškega odreda na planini Jezerca pod Krvavcem 13. srečanje borcev, aktivistov in planincev. Srečanja se je v zelo lepem vremenu udeležilo več kot 500 ljudi, med njimi preživeli borci 2. Grupe odredov in Kokrškega odreda, številni praporščaki, predstavniki družbenopolitičnega življenja kranjske občine in cerkljanskega območja, taborniki Gorenjskega odreda, več kot 60 planincev Planinskega društva Kranj ter številni krajani iz vasi pod Krvavcem. Delegacije so k spominskemu obeležju položile vence, bogat kulturni program pa so pripravili člani KUD Davorin Jenko iz Cerkelj, učenci OS Davorina Jenka iz Cer-kelj ter člana Mestnega gledališča ljubljanskega Vera Perova in Janez Eržen. Slavnostni govornik je bil predsednik občinske konference ZSMS Kranj Boštjan Šefic, ki je med drugim poudaril herojsko pot 2. Grupe odredov, ki je prišla iz Dolenjske prek Gorenjske in Krvavca na Štajersko. Nemška ofenziva pod Krvavcem kljub razsežnosti ni dosegla pomembnega vojaškega uspeha. Avgustovski dnevi pod Krvavcem 1942. leta so bili najbolj tragični dogodek v štiriletni narodno-osvobodilni vojni na območju Krvavca, med dolinama Kokre in Kamniške Bistrice. Davek je bil res velik. Domači izdajalci, sodelavci okupatorja in organizatorji bele garde na Gorenjskem so uničili veliko življenj zavednih in junaških borcev 2.Grupe odredov, ki so na dolgi poti neprestanih bojev in nadčloveških premagovanj z Dolenjske na Štajersko za vedno omahnili na sončnih pobočjih Krvavca. Od 13. do 20. avgusta 1942. leta je padlo 24 borcev, od tega 16 iz 2. grupe odredov, 14 pa so jih ujeli. Po slovesnosti je bilo pri spomeniku na Jezercih partizansko srečanje, ki je trajalo do poznih popoldanskih ur. J. Kuhar V soboto in nedeljo ob 13.30 na Brniku J. Košnjek Velika letalska prireditev Brnik, 9. septembra — Slovesnosti s prireditvami ob 100-letnici rojstva Edvarda Rusjana se bodo začele že v petek, 12. septembra, ko bodo ob 11. uri na letališču na Brniku odprli zanimivo razstavo. Odprl jo bo generalpodpolkovnik Anton Tus, komandant vojnega letalstva in protiletalske obrambe. Prikazala bo naše vojno in civilno letalstvo, letalsko industrijo, športno letalstvo in delo ter življenje pionirja slovenskega in jugoslovanskega letalstva, Edvarda Rusjana. Razstava bo tudi uradni začetek tridnevnih prireditev na letališču na Brniku, katerih prireditelj je ob 100-letni* ci rojstva Edvarda Rusjana Letalska zveza Jugoslavije, organizator pa Letalska zveza Slovenije. Pokrovitelj prireditev je predsednik predsedstva SR Slovenije Franc Popit. Ze prvi dan, v petek, po otvoritvi razstave, bosta slovesnosti obogatila dva dogodka. Ob 11. uri bo iz Amerike na letališče Brnik priletelo letalo DC 10 z imenom Edvard Rusjan, ob 13. uri pa bo prikaz Jatovega letala 737 v zraku in na tleh. V petek zvečer ob 20. uri bo v poslopju Filharmonije v Ljubljani slovesna akademija. Iz petkovega programa še posebej priporočamo mladim ogled razstave. V soboto in nedeljo bo brniško letališče prireditveni prostor in prava paša za oči. V soboto ob 13.30 se bo namreč začela generalka za nedeljski letalski miting. Prireditev je ta dan namenjena predvsem mladim, prikazala pa bo vse, kar bo moč videti tudi v nedeljo. Začela se bo s startom zmajarjev s Krvavca in skokom skupine padalcev ter nadaljevala z nastopi najsodobnejših vojaških in drugih letal. Nastopila bo tudi znana akrobatska skupina. Že predprodaja vstopnic v obliki kartona, v katerem sta značka in nalepka, je pokazala veliko zanimanje za prireditev. Številne obiskovalce pričakujejo prireditelji predvsem v soboto in v nedeljo. Vsem, ki bodo v soboto in nedeljo prišli na Brnik, svetujejo, naj se pravočasno odpravijo zdoma. Parkirnih prostorov za osebna vozila bo dovolj, iz Kranja, Ljubljane in Mengša pa bodo vozili tudi izredni avtobusi, v katerih bo moč kupiti tudi vstopnice za prireditev. A_ ž_ Delovne skupine CK ZKS v gorenjskih kolektivih (g@miSSSbIJ©IEnGLAS Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenic, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, stavek Gorenjski tisk, tiska Ljudska pravica Ljubljana Predsednik izdajateljskega sveta: Boris Bavdek Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Žargi (glavni urednik in direktor) Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica) Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Žalar (gorenjski kraji), Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, Radovljica), Lea Mencinger (kultura), Darinka Sedej (Jesenice), Helena Jelovčan (Skof ja Loka, kronika), Jože Košnjek (notranja politika, šport), Dušan Humer (šport), Danica Dolenc (za dom in družino, Tržič), Marjan Ajdovec (tehnični urednik), Franc Perdan (fotografija). Časopis je poltednik, izhaja ob torkih in petkih. Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Fijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK 51500-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, novinarji in odgovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda in računovodstvo 28-463, mali oglasi in naročnina 27-960. Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Naročnina za II. polletje 1986 je 2.600 din. Gospodarski primež nas bo še stiskal Kranj, Jesenice, 4. septembra — »Če ljudje, predvsem strokovnjaki, odhajajo, je treba sprožiti alarm. Ce se tega pravočasno ne zavemo, se lahko zgodi najhujše. Davek na strokovnjakov je povsod visok. Zveza komunistov ob tem ne sme molčati,« je opozar članica CK ZKS Milica Ozbič na seji stalne akcijske konference ZK v kranjski Savi Z enakimi problemi se ukvarjajo v jeseniškem Kovinarju. Sava Kranj »V to jaboko bo treba ugrizniti, čeprav ne bo prijetno, strokovnjakom pa ponuditi vabljive razmere. Teh ljudi ni na pretek in po njih je vedno večje povpraševanje. Od njihovega dobrega dela je odvisen dohodek vseh, vendar, žal, vsi ljudje ne mislijo tako. Strokovnjake bo treba dobiti, zaposlene šolati in prešolati ter seveda bolje nagrajevati. To je za Savo izredno pomembno, saj števila zaposlenih ne bodo povečevali, ampak jih bo nadomestila tehnologija, ki pa bo terjala sposobne in izobražene ljudi,« sta v razpravi dejala Milica Ozbič in direktor Save Vilijem Žener. O podatku, da so začeli tudi iz Save odhajati strokovnjaki, so med obiskom delovne skupine CK ZKS največ govorili. Z boljšim nagrajevanjem strokovnega dela so želeli v Savi ta neugodna gibanja preprečiti, vendar je predlog na referendumu padel. Te naloge se v tovarni lotevajo, vendar bi bilo veliko lažje, če bi šle zadeve po normalni poti. Povprečni mesečni osebni dohodek za redno delo je sedaj 113.300 dinarjev, najnižji v tovarni za normalno delo pa 71.000 dinarjev. Vendar so težnje po uravnilovki zelo izrazite. Milica Ozbič je povedala, da se bodo razmere za gospodarjenje še zaostrovale in da bo zvezni izvršni svet vztrajal pri doslednem spoštovanju ukrepov. Po julijskem izboljšanju je jugoslovanski izvoz avgusta spet opešal in zato ni veliko izgledov, da bi vrstni red plačevanj do tujine spremenili. Za zdaj se plačila do tujine še opravljajo. V prihodnje je pričakovati še ostrejše vztrajanje pri konvertibilnem izvozu in brzdanje klirinškega, kar pomeni, da se bo marsikdo, ki se je preveč usmeril na kliring, znašel v težavah. Sedanji položaj je tak, da aktivni izvozniki niso dosti na boljšem kot »pasivci«, med katere sodi tudi Sava. Njen polletni izvoz je znašal 21,6 milijona dolarjev, kar ni povsem skladno s predvidevanji, predvsem zaradi nerealnega tečaja dinarja, uvoz pa je dosegel 22 milijonov dolar- jev. Uvoz bi bil večji, če ne bi bila Sava že lani kupila na tujem del reprodukcijskega materiala in če ne bi bila vlagala v domačo proizvodnjo korda, saj, kavčuka in kemikalij. Njihova kakovost se sicer izboljšuje, vendar vedno še ne dosega kakovosti uvoženega blaga. Vendar, trdijo v Savi, moramo vgrajevati kvalitetne materiale, če želimo obdržati tuji trg. Blizu 30 odstotkov celotnega prihodka da izvoz in to je daleč nad povprečjem jugoslovanske gumarske industrije in toliko, kolikor povprečno izvaža slovenska industrija. Sava izvaža skoraj polovico proizvodnje in zavrača očitke, da še premalo izvaža, čeprav možnosti za povečanje so, vendar se bo treba poslovno primerneje organizirati. Z gumami so prodrli k Oplu, pogovarjajo se o prodaji umetnega usnja, klinastih jermenov itd. Sava je v polletju finančno »izplavala«, vendar ne tako, kot so pričakovali. Zaradi nerednega plačevanja v tujini se je zatikalo pri uvozu surovin, načeta pa je bila tudi akumulacija, in to predvsem zaradi velikih dodatnih obveznosti iz dohodka. Primerjalni polletni indeks dajatev za splošno in skupno porabo je skočil za 280 do 360. J. Košnjek Kovinar Jesenice Komunalno podjetje Kovinar z Jesenic, ki v treh tozdih in skupnih službah zaposluje 282 ljudi, se ne spopada z izgubami, razen občasnimi po tozdih, ki so sezonskega značaja. Tudi z likvidnostjo nima nobenih težav; z obračanjem denarja služi celo pozitivne obresti. Kljub temu pa v podjetju še zdaleč niso zadovoljni. Njihovi zaslužki so globoko pod povprečjem dejavnosti, ravno tako pod občinskim in republiškim povprečjem, čeprav za plače namenjajo toliko dohodka, kolikor ga največ lahko, ne da bi pretirano zajedli v vsoto, namenjeno za nakup in obnovo strojev. V polletju so za občinskimi 97.049 dinarji povprečnega osebnega dohodka zaostajali v 9K Kovinski predelavi za slaba dva tiso Čaka, v Nizkih gradnjah in Komunalni" službah pa kar za tri tisočake. Raz*0« za tako zaostajanje so predvsem cen komunalnih storitev, ki komaj P° vajo stroške poslovanja, zaradi V° manjkanja dela pa so bili v težavah n* di Kovinarjevi gradbeniki. t Zaradi slabih plač se tudi hitreje KOJ je običajno menjavajo delavci. San1 avgusta jih je na novo prišlo trinajs: • Posebno problematična so ključna d la; trenutno so brez vodje tozda n. gradnje in vodje splošnega sektofl > zasilno rešitev so našli za komercial sektor, precej delavcev pa jim manj tudi v vzdrževanju, kar je v veliki tos posledica nepremišljene štipendijs politike iz preteklih let. ^ Da bi dosegli izdatnejši dohodek ne le za plače, ampak tudi za nakup Prj trebnih strojev in rezervnih delov, so večinoma uvoženi — so v Kovinar] izdelali sanacijski program. Naloge tudi časovno opredelili, zapisali nosi* in njihovo odgovornost. . 0 Razvoj vidijo različno; medtem ■ ima Kovinska predelava možnost z& ritev proizvodnje, se v Nizkih gra°nL0 zavzemajo predvsem za kakovostn rast, v Komunalnih službah, kjer so tos prevzeli še investitorstvo komun nih objektov in naprav, pa imajo Pr seboj nekaj zahtevnih gradenj, kot 5J čistilni napravi za mesto Jesenice J kasneje za Kranjsko goro ter centr na deponija odpadkov na Mali Mez kli. v -J Velik problem Kovinarja so šte čno šibki tozdi, izredna razdrobljeno oziroma pestrost proizvodnih prog mov. Zato razmišljajo o organiza gj skih premikih. Ena možnost je, j^g se tozda Nizke gradnje in Komuna službe združila Kovinska predelava v povezala v Slovenija-ceste-Tehnik0, jjj katero pretežno dela. Pretehtati pa v kazalo tudi povezavo vse kormrna občini, ki je prav zaradi razdrobi] sti pogosto strojno premalo izkon , na in učinkovita. H. Jelovi V nedeljo na Porezen Kranj, septembra — Organizacijski odbor za pohode na Porezen sporoča, da bo letni pohod na Porezen v nedeljo, 14. septembra. Ob 11. uri bo kratka komemoracija pri spomeniku padlim na vrhu Porezna, po končani slovesnosti pa bo otvoritev prenovljenega planinskega doma Andreja Žva-na-Borisa. Na Porezen se gre iz Cerknega po poti Kosovelove brigade, iz Železnikov prek Davče po poti Gorenjskega vojnega področja, iz Podbrda po poti Inženirskega bataljona XXXI. divizije, iz Jesenic po Dolgi poti in s Petrovega brda. Vse poti so označene. Po otvoritvi doma bo zabava, planinci bodo poskrbeli tudi za jedačo in pijačo. Vsekakor pa naj se pohodniki planinsko opremijo in vzamejo s seboj dodatna oblačila, če bo slabo vreme. Še zdaj ni vseh šolskih učbenikov Šola hoče, knjigarna noče To, da so razlogi, zakaj v knjigarnah še ni vseh učbenikov za osnovn0*M srednje šole, baje objektivne narave, da je kriva stiska s časom in še bo J denarjem, ne more odtehtati jeze šolarjev in staršev, ki po njih zaman sp suieio. Hudi krvi potem prilije ognja še zahteva učiteljice, ki jo zamuda tiskarne očitno ne zanima, ampak hoče, da imajo otroci v sedmem razredu učbenik za zemljepis na klopeh. Če ga v knjigarni ni, ga izvrtajte pri lanskih sedmošolcih ali sosedih, kjer hočete, pravi. V šoli učbenika, ki ga ni mogoče kupiti nikjer v Sloveniji, seveda ne smejo zahtevati. A pustimo to drugo plat. Dejstvo je, da založbe oziroma tiskarne tudi letos niso pravočasno založile knjigarn z vsemi učbeniki. Pravi odgovor, zakaj zamude, bi težko dobili. Tiskarna bi se izgovarjala na založbo, ta na strokovni svet za vzgojo in izobraževanje, skratka, šlo bi tja gor do sesta-vljalca učbenika, ki pa tudi ne bi hotel prevzeti krivde, saj je to zgolj njegovo honorarno delo . . . Tako je prvi teden pouka v osnovni šoli minil brez učbenika za matemati- ko v drugem razredu, za slovenski J zik v četrtem razredu, za spoznava J narave v petem, za tehniko v še ste ter za matematiko, zemljepis in zS°u vino v sedmem. Razen tega učbeni ^ Tehnika in delo za sedmi razred sp ne bo, prav tako tudi ne Zemljepis3 osmi razred, ki je napovedan šde^ drugo polletje. Tudi v srednjem šols^ z učbeniki ne gre vse gladko. K sr prvošolci za kemijo in biologijo uP0^ bljajo še stara učbenika, očitno Pa tudi za geografijo in zgodovino. ^ Malomarnosti, kakor edino lan^0.^ čemo vsakoletnemu pojavu Porn ^,et nja vrste učbenikov in delovnih z ^ kov ob začetku šolskega leta, srn° ^ vsi skupaj že navadili. Res pa Je'^f bolj odgovorni zanje kot šolarji in s ^ ši, ki jih potrpežljivost povsem m ko učiteljica hoče učbenik, ki ga m •' H. Jelove^ ¥ Kranj, 5. septembra — Na tradicionalnem dnevu samo-upravljalcev so se v petek zbrali delavci Elektro Gorenjske. Na srečanju so podelili priznanja delovnim jubilantom in dobrini zunanjim sodelavcem. Slavnostni govornik je bil Boris Bavdek, sekretar medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko, ki je spregovoril o sedanjih družbenoekonomskih razmerah, posebej seveda v elektrogospodarstvu, kjer so zaradi denarnih težav zaostrene. Ob koncu je poudaril pomen naložb za boljšo oskrbo Gorenjske z elektriko: h koncu gre gradnja RTP Okroglo, gradijo daljnovod in RTP Jesenice, pomembna naloga pa je gradnja daljnovoda in RTP Tržič, saj je napajanje Tržiča zdaj najbolj kritična točka na Gorenjskem. Zaradi vodnih zmogljivosti pa je za Gorenjsko pomembna tudi gradnja malih vodnih elektrarn, ki so vključene v skupni gorenjski načrt. — Foto: F. Perdan Kranj, 6. septembra — Delavci kranjske trgovske 0#M nizacije Merkur so v soboto z delavskim srečanjem Pr slavili 90-letnico. Na jubilejnem zboru kolektiva, ki i1*1 1.230 delavcev, so podelili plakete delavcem, ki so WH kurju zvesti že petindvajset let in več, ter priznanja njihovi ocen S° skromni> slišimo te dni do i x1Z Sospodarstva. Zadnjo bese-dal Se *ežko reči, saj bo piko na i tren-3 srecuno septembra najavljeni dalo Paket ukreP°v- šele tedaj se bo nJihovaneS-1"'iVO reČi' kakšen Je bil . Posamične ocene pa vendarle že <^kmo" ^ Kranju so pripravili posebno informacijo o razmerah v naj-gih gospodarskih organizacijah v jocmi: Iskri Kibernetiki, Iskri Elek-Jicna orodja, Iskri Telematiki, Savi, lekstilindusu in Planiki. Spet se pojavljajo sive cene Cenovni predpisi so, kot kaže, Najbolj udarili izdelovalce končnih jelkov, kar je bilo moč pričakovati. £aor prodaja na trgu, mora »zamrznitev« cen spoštovati, pri surovinah n izdelavnem materialu lahko na-ive cene in v večjih kranj k - «jvarnah pravijo, da je pač ta značaj. sltfh^ Slve Na j T neustrezno razliko med izde-^nim materialom in ceno izdelkov £0zarJajo predvsem v Iskri Kiber-"ki. kjer je njihov električni šte-Doritipicen Primer. Njegova cena je |j0(i strogim zveznim nadzorom in J*nes dosega le tretjino cene para htv?*ega cevlJa- Izpad celotnega pri-io ka ^ zategadelj velik, saj pravi-' da znaša že okoli 4 milijarde di-Isk Pod P°doDnim pritiskom so v Električna orodja. viog0 za skrajšanje »podražitve-Jga« roka s 120 na 60 dni so v Ki-p rnetiki že dobili zavrnjeno, na od-rv°r pa še čakajo v Tekstilindusu, Zn\ *maJo izdelki sezonski, modni u ,aJ. zato je njim takšen rok vse-*a«or predolg. 120^ v Savi opozarjajo, da je vnevno prehodno obveščanje o risanju cen predolgo obdobje, saj eQtem porast tečaja tujih valut in ■"^ačih cen surovin ter izdelavnega ^teriala že lahko privede v izgubo. iftar drsi prepočasi tern'p ^a^ na prepočasno prilaga-Je vrednosti dinarja tujim valu- tam, v Kibernetiki posebej na podcenjeno vrednost dolarja. V Planiki pravijo, da bodo. zaradi počasnega drsenja dinarja v zadnjih dveh mesecih razvrednoteni vsi učinki junijskega prilagajanja tečaja dinarja in povečanih izvoznih spodbud. Le-te tudi ne izboljšujejo dohodkovnega položaja izvoznikov, saj so višje izvozne spodbude v primerjavi s povečanjem cen vhodnih materialov sorazmerno nizke. Industrijska proizvodnja je namreč v kranjski občini v veliki meri odvisna od uvoza surovin in izdelavnega materiala. Zlasti Planika, Sava, Telematika in Tekstilindus opozarjajo, da poslovne banke prepočasi in neredno nakazujejo plačila v tujino, zato je ogrožena njihova redna oskrba iz uvoza in nemotena proizvodnja. V Tekstilindusu pa so dodali, da so takse za uvoz izdelavnega materiala in neblagovna plačila še enkrat višje, kar izničuje denarne učinke povečanih izvoznih spodbud. Poslovne banke jim v zadnjem času ponujajo blagovne kredite, da bi lahko hitreje izvedli uvozna plačila, seveda pa so te oblike kreditiranja izvozne proizvodnje zaradi obresti in tečajnih razlik drage in torej poslabšujejo dohodkovni pložaj. Strah pred interventnim uvozom Eden izmed ukrepov je bila tudi odločitev o interventnem uvozu posameznih izdelkov široke porabe, s čimer naj bi vplivali na oblikovanje cen na domačem trgu. Nad izdelovalci torej visi grožnja, da izdelkov ne bi zadrževali v skladiščih in čakali na boljše čase. V Planiki pravijo, da bi jim uvoz športne obutve po nizkih (»dumpingških«) cenah napravil veliko škodo. Tudi v Kibernetiki se boje te grožnje, če na domačem trgu ne bo dovolj električnih števcev. Zdaj sta na boljšem Telematika in Sava Izmed omenjenih šestih velikih kranjskih gospodarskih organizacij sta zdaj na boljšem Telematika in Sava, kar dobro odseva naše gospodarske razmere. V Telematiki je finančni in dohodkovni položaj ugodnejši zaradi znižanja obrestnih mer za določene kredite in zaradi konverzije kratkoročnih kreditov v dolgoročne. Savi pa kot devizno pasivni organizaciji trenutno ustreza počasno drsenje tečaja dinarja. Vendar pa tudi v Savi ocenjujejo, da bosta zaradi cenovnih predpisov ob nespremenjenih gospodarskih razmerah dva njihova tozda letos mogoče imela izgubo (tozda Umetno usnje in Gumama Ptuj). Podobno izgubo pričakujejo v Kibernetikinem tozdu Števci in v tozdu Stikala ter v Iskri Električna orodja. Če se stvari ne bodo spremenile in če bo za izgubarje uveljavljeno izplačevanje zajamčenih osebnih dohodkov, bo takšne osebne dohodke prejemalo okoli 2.900 delavcev v teh največjih kranjskih delovnih organizacijah, kar pomeni desetino zaposlenih delavcev kranjskega gospodarstva. M. Volčjak zdarske hranilno-kreditne službe Kranj i^etGto_ Kmetova trdna opora tatal^ ?' sePtembra — V petek, 12. septembra, bodo v Preddvoru sluwKVili 15-letnico delovanja Gozdarske hranilno-kreditne vla Kranj, ki ima v kranjski, škofjeloški in tržiški občini 3420 gateljev in skupno 431.321 tisoč dinarjev vlog. nil^?nodnica sedanje Gozdarske hra-I971 reditne službe Kranj je bila leta služ^stanovljena Hranilno-kreditna-Kranf MPri Gozdnem gospodarstvu sprern 1 zakon iz leta 1980 Je terjal l98i i^ke in v sredini avgusta leta nilnoV Dila osnovana Gozdarska hra-Sto3na na sluŽDa Kranj kot samo-2a ^ Pravna oseba. Ostala je enotna Čin0 anJsko, škofjeloško in tržiško ob-deiu'iJpPrav na tem področju ločeno IfjjteK? še hranilno-kreditni službi rerViskJSki? zadruSe škof j a Loka in Go-nju *e kmetijske zadruge. Pri dajalo, zajT0^1 službe med seboj sodeluje-°ddai • ge daJei° potrdila, da prosilci Ute,^.? tržne viške, pri strokovnih kmeti- J|ty&h za posojila pa sodelujejo ^Bli^ P°sPeševalci, kar omogoča s krnp?-nad vlaganji v kmetijstvo, tako Ija so u,ke kot gozdarske plati. Vlagali pr skladna s kmetijskimi razvojni-°grami v posamezni občini. Vsa leta pa je zgledno sodelovala tudi z Ljubljansko banko. Gozdarska hranil-no-kreditna služba opravičuje trditev, da je kmetova trdna opora. Je največja gorenjska tovrstna služba glede na višino vlog. Od dobrih 431 milijonov dinarjev vlog je kar 38 odstotkov denarja pri kmetih, vlagatelji odplačujejo 925 posojil, na leto kljub stagnaciji naložb odobrijo povprečno 80 posojil, 30 odstotkov vlog je vezanih, od teh pa kar 87 odstotkov nad tri mesece. Vsi vlagatelji so kolektivno nezgodno zavarovani, če imajo na dan nezgode nad 5000 dinarjev na knjižici. GHKS kreditira od 65 do 80 odstotkov predračunske vrednosti objekta, odvisno od namena in lege kmetije. Pri tem gre za vlaganja v proizvodnjo mleka in mesa, nakup strojev in gradnjo objektov, vlaganja v kmečki turizem, posojila pri nakupu let za pokojnino ter za posojila za stanovanjsko gradnjo, kjer so posojila na ii^ijska proizvodnja večja za 2,6 odstotka Čevljarji so najbolj povečali Proizvodnjo bila podatkih Zavoda za statistiko je renj ^^strijska proizvodnja na Go-W v m v sedmih mesecih letošnjega dobip prirrierjavi z enakim lanskim ob-W 7*? Več^a za 2,6 odstotka, v primer-2,4 ^lanskim julijem je bila večja za Pa ?n 71Lotka' 8lede na Prejšnji mesec dam^ J9'7 odstotka manjša. Če pogle-kot Qn et Pan°g. ki predstavljajo več nJe r, odst°tkov industrijske proizvodih G°renjskem, iz podatkov lahko tne *remo, da so v letošnjih sedmih itldu6tili V Primerjavi z lanskimi obseg H iV^ske Proizvodnje najbolj pove-•zdelovalci usnjene obutve, in sicer kar za 14,7 odstotka. S 6,5 odstotka porasta sledijo izdelovalci končnih lesenih izdelkov, s 5,3 odstotka izdelovalci električnih strojev in aparatov, s 5 odstotki predelovalci kemičnih izdelkov, s 3,9 odstotka predelava kavčuka in z 1,7 odstotka izdelovalci tekstilne preje in tkanin. Pod ravnijo lanskih sedmih mesecev pa je obseg industrije proizvodnje ostal pri črni metalurgiji za 3,8 odstotka, v kovinskopredelovalni dejavnosti za 4,4 odstotka, v proizvodnji končnih tekstilnih izdelkov za 4,2 odstotka in v proizvodnji živilskih izdelkov za 8,8 odstotka. privarčevana sredstva celo nekoliko vi-šjakot v banki. Pri tem je zanimivo, da je med vlagatelji tudi večina zaposlenih v tozdih in tokih Gozdnega gospodarstva Kranj in da so le-ti tudi ustanovitelji GHKS. Med vlagatelji je 93 odstotkov kmetov, lastnikov gozdov. V 15 letih delovanja službe je bilo s posojili GHKS zgrajenih 2512 novih stojišč za goved in 115 za ovce, 72 silosov in 38 jam za gnojevko, kupljenih 394 traktorjev, 127 pobiralnih prikolic, 112 obračalnikov, 8 kombajnov za krompir, 45 puhalnikov za seno, 42 plugov, 76 kosilnic in 51 vitlov. V 27 primerih je služba pomagala pri razvoju kmečkega turizma, 14 kmetov lastnikov gozdov pa je z njeno pomočjo dokupilo leta za pokojnino. Dejanski pobudniki za ustanovitev Gozdarske hranilno-kreditne službe so bili kmetje. Velika večina, predvsem večji tržni proizvajalci, je njenih članov. Glavna prednost je za kmeta, ki lahko pride do posojila v vsakem trenutku, posebno pa pri večjih, za razvoj kmetije pomembnejših vlaganjih. S tem se dolgoročno utrjuje sodelovanje z zadrugami in gozdnim gospodarstvom. GHKS zajame veliko denarja kljub kratki varčevalni dobi. Saldo vlog je velik in omogoča obračanje sredstev tja, kjer je najnujnejše. Pozitivna je še posebej za odročna, hribovita in pretežno gozdna območja, kjer je tržna kmetijska proizvodnja neznatna in so vlaganja zadrug zato manjša, GHKS pa lahko pomaga prav tem kmetom. Denar se uporablja tudi za gozdarske namene, za obnovo in nego gozdov, za gradnjo in vzdrževanje gozdnih prometnic in tudi za sprotno plačevanje oddanega lesa kmetom, lastnikom gozdov. Prav to je eden odločilnih faktorjev, da ni večjih problemov pri doseganju planov oddaje lesa. Skratka, GHKS je važen dejavnik pri zagotavljanju razmer za dobro gospodarjenje z gozdovi, za gospodarsko trdnost kmetov, lastnikov gozdov, in za razvoj kmetijstva kot celote. J. Košnjek Gospodarstvo opozarja na prevelike obremenitve Davki in prispevki hitijo Kranj, 5. septembra — Obračun o poslovanju gospodarstva v kranjski občini za letošnje prvo polletje kaže, da so se dvain-polkrat (za 315 odstotkov) hitreje kot dohodek povečevale obračunane obveznosti za splošne družbene potrebe v republiki in občini. Tako visoka rast sredstev za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb v občini in republiki je posledica višjih davkov. Letos je občinski davek iz kosmatega osebnega dohodka znašal 0,60 odstotka, lani od 1. aprila pa le 0,35 odstotka. Na novo je bila letos uveljavljena 0,60-odstotna stopnja republiškega davka iz osebnih dohodkov, ki ga lani ni bilo. Stopnja republiškega davka iz dohodka tozdov se je letos s 3,25 povečala na 4,20 odstotka razen za organizacije združenega dela s področja elektrogospodarstva, kmetijstva in trgovine z živili ter mešanim blagom, za katere se je davčna stopnja letos povečala z 1 na 1,3 odstotka. Davčni zavezanci iz gospodarstva pa morajo letos dodatno obračunavati še davek iz dohodka po 1-odstotni posebni stopnji. Davej je bil uveden kot dodatni vir sredstev republike za zagotovitev sredstev za zvezni proračun. Dodatno je bilo dogovorjeno združevanje sredstev za popravilo cest zaradi škode, ki jo je napravila zima. V novem srednjeročnem obdobju so bili uveljavljeni sporazumi na področju sisov materialne dejavnosti in na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Vse to pa je v letošnjem prvem polletju v primerjavi z enakim lanskim obdobjem obračunane obveznosti gospodarstva za te namene povečalo za 194 odstotkov. Splošna poraba je torej izrazito hitela, za njo pa tudi skupna poraba. V primerjavi z enakim lanskim obdobjem se je povečala za 161 odstotkov, od tega za republiške sise za 172 odstotkov, za občinske pa za 147 odstotkov. Tako visoka rast teh sredstev je deloma posledica višjih prispevnih stopenj, deloma pa visoke rasti osebnih odhodkov, ki so osnova teh prispevkov. Razumljivo je torej, da ob tolikšnem povečanju obremenitev iz gospodarstva že prihajajo glasovi, da so prevelike. Seveda pa ti davki niso edini vir financiranja splošne porabe iz gospodarstva. V pretežnem delu so to carine in prispevki ter davek na promet, ki pa ni knjižen v skupni prihodek in dohodke gospodarstva. mv IZ COSPOPARSKECA SVETA Strožja kontrola vina Evropska gospodarska skupnost uvaja nove metode za ugotavljanje nezaželenih sestavin v alkoholnih pijačah in vinu, čemur se bodo morali prilagoditi tudi naši izvozniki. Nanašajo se predvsem na ugotavljanje kakovosti vina: v bodoče bodo strožje kontrolirali vsebnost sladkorja, žve-plovega dioksida, etilkarbonata in drugih sestavin. V Ljubljani se je pred kratkim sestala skupščina vinarjev in vinogradnikov Jugoslavije, na kateri so poudarili, da bodo kakovosti grozdja in vina nameniti vso pozornost. Ukrepi se nanašajo na organizacijo trgatve, odkupa in skladiščenja grozdja. Najpomembnejše bo, da se grozdje takoj po trgatvi pripelje na odkupno mesto, da se ne bi začel proces fermentacije, dokler bi čakal na prevzem. Za doseganje večje kakovosti vina pa bodo pomembne tudi posodobitve predelovalnih zmogljivosti. Vinarji pa opozarjajo na možnost, da izvozne cene ne bodo pokrivale proizvodnih stroškov. Zato so na družbeno skupnost naslovili poziv, naj izvozno usmerjenim vinarjem pomaga z izvoznimi olajšavami, da bodo lahko prebrodili nove razmere na tujem tržišču. Glinica v precepu cen Cena glinice je na londonski borzi od začetka do sredine letošnjega leta padla z 200 na 100 dolarjev za tono. Skladišča so polna, 'zdelovalci aluminija novih pošiljk surovin ne prevzemajo. Zaradi drastičnega padca cene so udarjeni predvsem kolektivi, kjer je proizvodnja glinice ločena od proizvodnje aluminija. Zato imajo velike težave y Energoinvestovi tovarni v Zvorniku, ki ima 600 tisoč ton letne zmogljivosti. Zdaj izvažajo pod ceno. V titagrajski tovarni pa so izračunali, da bi jim bilo rentabilneje ustaviti proizvodnjo in glinico začasno uvažati. V titograjski tovarni aluminija ga zdaj skušajo polovico predelati v izdelke višje obdelave. Kakor piše Privredni pregled, gospodarski strokovnjak Jože Jan iz Ljubljane pravi, da proizvodnja primarnega aluminija v svetu stagnira, celo nazaduje. Razvite države pa vse bolj uporabljajo odpadke aluminija, celo 30-in več odstotno v skupni proizvodnji. To je razumljivo, saj je za tono aluminija potrebnih od 50 do 65 kilovatnih ur električne energije. V Jugoslaviji bi — po Janovih besedah — več pozornost morali nameniti zbiranju aluminijevih odpadkov. V Sloveniji bi lahko učenci zbrali na leto nekaj tisoč ton odpadkov aluminija. Pozornost zasluži tudi njegova ocena o bodočnosti aluminija. Pred nekaj leti je prevladovalo mišljenje, da bo aluminij lahko zamenjal jeklo. Tehnološki razvoj pa je stvari spremenil. Namesto aluminija se vse bolj uporablja plastika, predvsem poliuretan, namesto jekla nova vrsta keramike, namesto bakra železova pločevina s tankim slojem bakra oziroma steklenega vlakna. Zato v svetu zapirajo — začasno ali trajno — zastarele tovarne za izdelavo aluminija. N 0 V 0 S i* Teleinformatske novosti V zadnji številki glasila Telematike je objavljenih nekaj zanimivih teleinformatskih novosti. V tujini pravo revolucijo v poslovanju povzročajo faksimile naprave, ki kot priključek običajnih telefonov sprejemajo in oddajajo različne dokumente. Ker so zanesljive in preproste za uporabo, so postale neizogiben pripomoček sodobnega poslovanja. Zanimivi so časi prenosa nekaterih izdelovalcev, na primer formata A4: Panafax — okoli 30 sekund, Xerox — okoli 25 sekund, Murata — okoli 11 sekund in Omni-fax okoli 9 sekund. Seveda pa so ti časi odvisni od dogovorjenega protokola in gostote informacij na dokumentu. Telefon na glasovno povelje je novost, ki se je že pojavila v redni prodaji. Telefonski aparat deluje na glasovno povelje, tak je tudi Voice dial-ler telephone, ki si zapomni 100 imen, za vsako po dve telefonski številki (doma in v službi). Ko želiš poklicati določeno osebo, vzklikneš ime in aparat sam izbira dalje. Med novostmi pa smo našli tudi kratko vestičko, da sta EI Niš in Ital-com (lastnika tudi Italtel in GTE) sklenila dogovor o skupnem nastopu na Jugoslovanskem trgu javne digitalne telefonije s sistemom Italian National Svstem. Vrednost investicije znaša 12 milijonov dolarjev. Na jugoslovanskem trgu javnih digitalnih central se torej pojavlja tretji izdelovalec. (^5^^©KSGLAS 4. STRAN gorenjski kraji in ljudje TOREK, 9. SEPTEMBRA 1986 KRATKE PO co R E N JS KEM Gasilska odlikovanja Kranj — Gasilska zveza Slovenije je za prizadevno in dolgoletno delo v gasilski organizaciji podelila priznanja. Iz občinske gasilske zveze Jesenice so gasilska odlikovanja in plamenice prejeli Janez Zupan, Franc Klinar, Vera Paulus, GD Dovje, Anton Martelj, Janez Podlipnik, Ivan Tramte, Anton Mlačnik, GD Smokuč, Rudi Kokalj in Franc Kolarič. V radovljiški zvezi so prejemniki odlikovanj GD Zasip, Ludvik Šiligoj, Jože Janša, Jože Tancar, Helena Brečko, Alojz Vidic, Albin Dovžan, Anton Zupan, Anton Ražen, Anton Šest in Milan Bogataj. V škofjeloški zvezi so bili odlikovani Janez Ekart, Peter Kemperle, Anton Frelih, Milan Kristan in Martin Bogataj, v Tržiču pa Vlado Goltez, GD Tokos, Brigita Prapro-tnik, Marjeta Valjavec, GD Brezje nad Tržičem, Štefan Košak in Bogo Dežman. I. Petrič V Čirčah pridno delajo Čirče — Nekaj nad 1300 ljudi živi v krajevni skupnosti Čirče na obrobju mesta Kranja. Vendar je ta krajevna skupnost aktivna. Krajani so še posebej ponosni na nov dom. Gradnja je za kraj pomenila velik napor, zato pa je sedaj zadovoljstvo toliko večje. Delujejo vse družbenopolitične organizacije, prav tako pa tudi društvo upokojencev. V krajevni skupnosti sta tudi dve tovarni, Zvezda in Mlekarna. I. P. V Gorjah so praznovali Gorje — Okupator je zaradi odpora 28. avgusta leta 1941 pripeljal iz Begunj v Spodnje Gorje pet talcev in jih tam ustrelil. V Gorjah so ta dan izbrali za svoj krajevni praznik. Prvič so ga praznovali leta 1964 in takrat tudi odprli novo šolo, ki so jo poimenovali po prvoborcih, bratih Žvan. Iz Gorij je bilo kar 26 prvoborcev. 17 jih je padlo, preživeli pa so umrli po vojni. Živa sta le še Vinko Repe—Triglavski in Katarina Ambrožič, ki živita v Spodnjih Gorjah. Letošnji praznik so praznovali 30. avgusta. Na slovesnosti, na kateri so bili tudi predstavniki pobratenega Varaždina center, je govoril Vinko Repe—Triglavski. Za kulturni program sta poskrbela domača godba na pihala in pevski zbor. 65-letnico delovanja pa je praznoval tudi TVD Partizan Gorje. J. Ambrožič Obletnica bohinjsko—goriške proge Bohinjska Bistrica — Leta 1906 je bila dana v promet železniška proga med Avstrijo in Trstom prek Jesenic, Bohinja in Gorice. Proslavitev 80-letnega jubileja te proge je bila v soboto v Novi Gorici, udeležili pa so se je naši in avstrijski železničarji. Na proslavo je iz Beljaka pripeljal tudi posebni parni vlak, ki je vozil po tej progi do leta 1969. Proslava v Novi Gorici je bila tudi otvoritev Soškega koridorja, mednarodne proge od Luke Koper prek Bohinja in Jesenic do Srednje Evrope. Bohinjski predor so vrtali v težkih razmerah v letih 1901-1904. Sedem ljudi se je pri gradnji smrtno.ponesrečilo, 35 delavcev pa je umrlo med gradnjo. Leta 1906 je z Dunaja peljal posebni dvorni vlak, v katerem je bil tudi prestolonaslednik Ferdinand. Predor je gradilo 2000 ljudi. Obnovljena proga je velikega gospodarskega pomena(saj omogoča 20-tonski osni pritisk. Rudi Vari PISALI S T N A Čakam na odgovor Minilo je že 24. leto, ko je moja družina postavila v Gorenji vasi v Poljanski dolini počitniško hišico. Za ta del Gorenjske se nismo določili zaradi tega, ker je ta dolina prelepa, temveč tudi zaradi tega, ker je kraj blizu Ljubljane, kjer smo bili vsi zaposleni. Odkar bivamo v Gorenji vasi, smo povezani s krajevno skupnostjo. Pomagali smo povsod, kjer je bilo mogoče in za kar 'so nas prosili. Plačevali smo vse pristojbine in nikdar, vsaj uradno, nismo slišali pripombe zoper nas. Lahko rečem, da smo imeli eden od drugega korist in nisem prepričan, da je bila naša korist večja. Z leti pa je prišla starost in moja starša, ki sta odšla v pokoj, preživita največji del časa v počitniški hišici. Jaz sem v službi in sem redko pri njima. Želel sem, da bi bil s starši povezan vsaj telefonsko in zato sem že pred le+i na pošti v Gorenji vasi prosil za telefonski priključek. Leta so tekla in edini odgovor na prošnjo sem dobil kmalu od kranjskega poštnega podjetja, ki ]e dejalo, da priključka ne bom mogel dobiti, ker je številk premalo, da pa bo moji prošnji mogoče ugoditi, ko bo Gorenja vas dobila novo centralo. Drugega odgovora in pojasnila nisem dobil. Pred meseci pa sem izvedel, da je nova centrala zgrajena in da krajevna skupnost Gorenja vas deli telefonske priključke. Nas o tem niso niti obve-r stili. Mati se je pozanimala na krajevni skupnosti, kjer ji je tajnik prijazno pojasnil, da po sklepu vikendaši ne bomo dobili telefonov. Kot argument je navedel, da smo premalo povezani s krajani in nimamo funkcij v krajevni skupnosti Gorenja vas. Odgovor me je tako razburil, da sem poklical prijaznega tajnika in ga vprašal, zakaj v krajevni skupnosti tak odnos do nas. Zakaj nas obravnava kot drugorazredne državljane in kako si predstavlja opiavljanje funkcij v krajevni skupnosti, če na našem hribu še nisem videl predstavnika krajevne skupnosti s predlogom, da bi kdo od nas sprejel funkcijo v krajevni skupnosti? Prebivalci vikend hišic se res nismo nikoli ponujali za funkcije, vprašanje pa je, če bi jih splon lahko imeli. Predvsem pa me je zanimalo, kdo in kdaj je sklenil, da prav vikendaši ne bodo dobili telefonskih priključkov, in zlasti, zakaj nas o tem niso obvestili. Tajnik mi je obljubil pismeni odgovor. V Srbiji velja pregovor: obeča-nje, ludom radovanje. Tako je bilo tudi v tem primeru. Obljubil je storil pa ne. Zato sem mu pred poldrugim mesecem poslal pismo, v katerem sem prosil za pojasnila. Do danes jih nisem dobil, zato tokrat javno prosim zanje. Družbenopolitične organizacije v krajevni skupnosti in na ravni občine pa prosim, da krajevni skupnosti Gorenja vas dopovedo, da nismo nikakršni drugorazredni državljani, za katere je škoda celo papirja. Želimo in zahtevamo, da nas obvestijo vsaj takrat, ko gre za našo kožo. Upanje, da bo krajevna skupnost sama od sebe kaj komunalnega storila za nas, postavila vsaj eno svetilko do našega hriba ali uredila dovozno pot do hišic, da se nam ne bo treba voziti po zasebni poti, pa smo že zdavnaj opustili. prof. dr. Dušan Nečak, Ljubljana, Hošiminova 1 na rupi so razburjeni Krajevna skupnost Vodovodni stolp je tudi Gorenjski glas obvestila o problemu odvajanja meteornih voda na Ruj)i. Zapisali so, da so krajani, ki stanujejo ob Partizanski cesti na Mali Rupi, konec avgusta seznanili krajevno skupnost Vodovodni stolp, da je ta del Partizanske ceste po vsakem neurju nevozen, meteorna voda pa vdira v stanovanja. Krajani so opozorili, da se mora odvod meteornih voda urediti v enem mesecu, sicer bodo samovoljno zaprli cesto. Ob tem tudi opozarjajo, daje vzrok za sedanje probleme prestavitev ceste. Pred tem se je meteorna voda razlivala po travnikih in v ponikovalnico. Menijo, da je kriv organ, kije dal soglasje za prestavitev ceste, pred tem pa problem odvodnjavanja ni bil rešen. Želimo, pravijo v pismu, da gradbena inšpekcija izda odločbo o zapori ceste ali pa uredi, da tega problema ne bo več. Krajevna skupnost Bela Dela je veliko, zato vedno primanjkuje delavcev Bela, 5. septembra — Glavna naloga krajevne skupnosti Bela je utrditev skupnosti, tako v družbenopolitičnem kot gospodarskem smislu. Skupnost želi vrniti ugled, ki ga je nekdaj zaradi pridnosti in uspehov uživala v kranjski občini in zunaj nje. Glavna letošnja akcija je dokončanje napeljave telefonov. Pred novim vodstvom krajevne skupnosti Bela so težke naloge. V zadnjih letih je aktivnost nekoliko zastala. Naloge so bile sicer dogovorjene in sprejete, vendar je uresničevanje šepalo. Zato je glavna naloga novega vodstva ureditev krajevne skupnosti, z leti pa naj bi belska krajevna skupnost spet dobila ugled, ki ga je zaradi velikih uspehov uživala v kranjski občini in zunaj nje. »Dela je veliko, delavcev pa vedno premalo,« je bila uvodna misel novega predsednika sveta krajevne skupnosti Toneta Robleka. Njegovo ime je povezano z leti najhitrejšega razvoja krajevne skupnosti, saj je bil takrat predsednik krajevne skupnosti. Ponovno je prevzel to dolžnost, ker je prepričan, da krajevna skupnost Bela še ni rekla zadnje besede in je v vseh treh Belah, v Bašlju in Hrašah treba še marsikaj postoriti. Krajevno skupnost moramo najprej družbenopolitično in gospodarsko trdno organizirati. Znašli smo se v velikih kadrovskih težavah. Najprej je treba uresničiti stvari iz prejšnjega obdobja. Svet krajevne skupnosti je organizacijsko predvsem operativno sestavljen. Vsak član sveta vodi eno od komisij in odgovarja za določeno področje. Na rezultate bo treba še počakati. Vendar nekatere komisije že lepo delajo. Zaživelo je delo kulturno —umetniškega društva, vrtec smo uspeli obdržati, izšle pa so tudi že tri številke krajevnega glasila Vesti izpod Storžiča. Najtežja letošnja naloga pa je končanje dve leti trajajoče akcije za napeljevanje telefonov. Zdaj upamo, da bodo do 29. novembra telefoni zvonili, če nas izvajalec del, Srečo Lapanja, ne bo pustil na cedilu. Dobro dela komisija za kmetijstvo, ki sodeluje predvsem pri pripravah na komasacijo in melioracijo, zaživele pa so tudi komisije za socialno delo, za urejanje naselij in cest in komisija za varstvo družbenega premoženja in prebivalstva. Druge komisije pa se na novo organizirajo. Pohvaliti je treba turistično društvo, ki se pripravlja na nedeljsko prireditev Praznik pod Storžičem v Bašlju. Skratka, letošnji zalogaj sta organizacijska ureditev in izpeljava telefonske akcije,« opisuje sedanji položaj na Beli Tone Roblek. Svet krajevne skupnosti je izdelal nov srednjeročni plan razvoja skupnosti do leta 1990, razdeljen po nalogah za posamezna leta. Tone Roblek, predsednik sveta krajevne skupnosti Bela »Prihodnje leto nameravamo končati z asfaltiranjem cest v krajevni skupnosti in dograditi javno razsvetljavo. Pri Semperovi koči želimo urediti spomeniško obeležje, naši plani pa sežejo tudi dlje. Obnovili smo stike s tovarno Rade Končar iz Zagre; ba, ki ima nad Bašljem počitniški dom. Pogovarjamo se o večjem vlaga-nju v ta predel in o večjem sodelovanju zagrebške tovarne pri razvoju kraja. Naša želja je gradnja hotela nad Bašljem. V našem programu je še vedno rekreacijski center Belca v Bašlju. Treba ga je uvrstiti v družbeni plan kranjske občine do leta 1990-Menimo, da detaljni urbanistični red iz leta 1976, v katerem je rekreacijski center načrtovan, še vedno velja. P°" novano je zaživela tudi skupnost krajevnih skupnosti Bela in Preddvor. Zakon nas bo prignal k temu, da bomo morali razmišljati o gradnji mrliških vežic v Preddvoru, čeprav se zavedamo, da časi za gradnjo takšnih objektov niso najprimernejši. Skratka, trudili se bomo, da bo imela krajevna skupnost Bela spet tisto mesto, kot ga je imela nekdai.« je končal Tone Roblek. J.Košnjek Letovišče Rade Končar nad Bašljem. Zelja Belanov je, da bi tu sčasoma zrastel hotel in da bi se sodelovanje med Belo in tovarno Rade Končar zboljšalo — Foto: F. Perdan Vrtec na Beli je ostal, Čeprav je že grozila zapora. Krajevna skupnost Orehek — Drulovka bogatejša za še eno igrišče S skupnimi močmi se veliko naredi Tudi tokrat je ob krajevnem prazniku Orehka in Drulovke zaplesala savska folklora. — Foto: A. Učakar v spomin na tovariša Tita. Krajam ^ do najprej urejali okolico ob Savi m j sto. Morda bodo del zemljišča odstop^, tudi kranjskim kinologom, ki bi irtl tu radi stalni prostor za dresuro Ps0 ^ Krajani so praznovanje sklem11 slovesnostjo pri osnovni šoli na ku, kjer jim je spregovoril preds>eC| -skupščine občine Kranj Ivan Tork jj Najzaslužnejšim krajanom so Podeu0 priznanja. Za najbolje urejeno soses je bila razglašena Pot za krajem. So loval je tudi KUD Špik, zaplesala savska folklora, zapel je oktet Sava fantje so zaigrali na citre. Breški ga ci so k programu prispevali mokro . jo, in podeljena so bila priznanja boljšim športnikom. Potem pa so krajani še pozno v noč zabavali na t dicionalnem družabnem srečanju. D. Dolenc Orehek, 6. septembra— Veliko kra-jenov, predvsem mladine, se je v soboto popoldne zbralo ob Savi, kjer je bilo slovesno odprto novo nogometno igrišče. Jutri, v sredo, 10. septembra, bo tu prva tekma. Rekreacijski center je lep primer, kaj se da v krajevni skupnosti narediti z združenimi močmi in dobro voljo. 6000 udarniških ur krajanov v dveh letih samo na tem območju je najboljše dokazilo. Lani so ob krajevnem prazniku tu odprli dve teniški igrišči. Pravijo, da razen nekaj dopoldanskih tu skorajda ni najti proste ure. Če ne igrajo krajani sami, igrajo delavci i/. Save, Iskre in Živil, ki so tudi prispevali pri gradnji igrišč. Tla so pripravljena že za naslednji dve teniški igrišči; ko bosta zgrajeni, se bodo odprle možnosti tudi za delavce drugih delovnih organizacij iz Kranja. Pripomniti je še treba, da igrišči vzorno vzdržujejo igralci sami. Organizirali so tudi že dva začetna tečaja. Krajani Orehka in Drulovke imajo /. rekreacijskim centrom ob Savi še velike načrte: radi bi še čolnarno, saj je lega zanjo odlična. Gradnjo čolnarne bodo ponudili drugim, morda Brodarske mu društvu ali turistični organizaciji, ker je prostora dovolj tudi za gostinski objekt. Tu bodo zasadili tudi 86 dreves Za rože je treba imeti roko Matijeva Francka z Gorjuš Gorenjski nagelj mora pozimi po-civati Ne vem, če sem še kje videla toliko gorenjskih nageljnov skupaj kot pri Matijevi Francki na Gorjušah. Le teden dni prej bi se morala oglasiti, ker so bili takrat v najlepšem cvetu. Težko je vzgojiti in obdržati gorenjske nageljne, tarnajo gospodinje. Francka pravi, da avgusta posadi vršičke na njivo jeseni — dan pred vsemi svetimi je njena navada — pa v zaboje ali lončke, še najprimernejši so leseni zaboji. Takoj jih da v hladno kamro, kjer prezimijo. Naslednje poletje nageljni že cvetijo. Čez. zimo ne smejo biti v temi, morajo pa biti na mrzlem. Pri njenih nageljnih je tudi prst že zmrznila, a rož ni pobralo. Med prst daje mivko ali malo peska, da imajo rože i vlago. Čez zimo jih ne zaliva, ker imajo vlage dovolj, če je prostor le malo vlažen, samo na pomlad jij1 malo zalije. Če imajo mokro, radi zgnijejo. Njej se vse prime. Se sosed Cen* prinese vršičke njej, češ ti jih vsad»i tebi se bo prijelo. In kako jih gnoji' Malo umetnega gnoja da vsake toli' ko dni v vodo, postano seveda, p8 zalije. Malo preden cvetijo, pa doda cvetal. D. Dolenc JfJREK, 9. SEPTEMBRA 1986 kultura .5. STRAN ©©MilMIEnGLAS Razstava Čebelnjaki na Slovenskem v Šivčevi hiši v Radovljici tudi Čebelnjak je odraz svojega časa Včasih ie hil č^lnmk lesen krit s skodlami ali slamo, njegovo sleme je bilo vselej pomaknjeno naprej, da je čebele va ovl^^ čebelnjakVa ne sh ži le čebeljim ^^^^^^ P^itniška hišici Ali pa tudi hišica ni več; panji so zloženi na tovornjaku, moderen čebelar jih s starim avtobusom vozi od paše do i tare. ___ . Te dni se v Šivčevi hiši v Radovlji-j-1 jztekajo zadnji dnevi razstave Če- el3naki na Slovenskem, ki jo je prijavil Čebelarski muzej iz Radovlji- e-Zanimiva ni le za čebelarje, tem-i.e^2& vse, ki jim je pri srcu to staro ^biteljstvo, ki ponekod že prerašča obrt. Predvsem pa je zanimiva za padino, šaj se na tak način najlažje Oznani s staro slovensko kulturo in lenim sedanjim razvojem. Razsta- a namreč ne prikazuje le starih če- e*njakov pri nas in njihovih posebni' temveč tudi najmodernejše nacine čebelarjenja. azstavo sta bila precej »kriva« je-^niški slikar Brane Čušin in Stane ^nelič, avtor več knjig o čebelarju. Čušin je že pred več leti začel skati stare čebelnjake po Gorenjcem in drugod po Sloveniji, ter jih J^ke, kakršne je pač našel, upoda-ijati v akvarelu. Drugi pa je vedno Pozarjal, da je treba ljudi spomniti a naše čebelnjake, na njihove po-sf^n°sti, saj so pravo ljudsko boga-J^?- Piko na i pa je dal še letošnji j^ji raziskovalni čebelarski tabor v °hinju, ki ga je organizirala Zveza rganizacij za tehnično kulturo Slo-^nUe iz Ljubljane. Ida Gnilšak, kuhinja Čebelarskega muzeja v Rakijici, je na taboru s še dvema ude-.ezencema obiskala vse bohinjske ^belarje in popisala njihove čebel- t Razstavo smo pripravili že prej, šp ^a Je m^a priložnost, da preče-be?10 omnJ- Sli smo do vsakega če-lrijaka, ga popisali in fotografirali, govorili smo se s čebelarjem oziro-a,a z domačini, ki vedo še kaj o tem Jie 0n^m starem čebelnjaku, čeprav 2es*uži več svojemu namenu. V mu- Z odličnimi fotografijami fotografa čebelarja Franca Sivica iz Ljubljane in z akvareli Braneta Čušina z Jesenic so predstavljeni stari in novi čebelnjaki pri nas, med njimi tudi nekateri najstarejši znani čebelnjaki, kot sta Kalanov z Jame pri Mavčičah in Čučkov iz Bitenj pri Bohinjski Bistrici. Iz Radovljice bo šla razstava na Gospodarsko razstavišče v Ljubljano na mednarodno razstavo Človek — narava — zdravje, potem v medvoški Donit in morda še v Tržič. — Foto: D. Dolenc nik ifm° sestavin posebni vprašal-• kamor vnašamo vse podatke o čebelnjakih: domače hišno ime, nadmorsko višino kraja, starost, izmere, vrsto temeljev, obliko strehe, žlebov, kakšen je vhod v čebelnjak, če ima okno, je podkleten, kakšna je notranja oprema, iz česa je grajen, ali je bil predelovan, kakšno je rastlinje okrog čebeljnaka, kaj danes pomeni lastnikom in podobno. Celo recepte so nam dajale gospodinje za medene sladice in pijače. Tako, kot smo obdelali bohinjske čebeljnaka, imamo namen preučiti prav vse zanimive stare in nove čebelnjake na Slovenskem. Morda bo iz tega gradiva, iz fotografij, ki jih posnamemo mi ali kdo drug, iz Čuši-novih akvarelov in slik morda še drugih slikarjev, nastala obširna monografija o slovenskih čebelnjakih. Čebelarstvo je žlahtna dejavnost, ki je tako ukoreninjena v Slovencih, da bi jo res zaslužila.« D. Dolenc Poletna glasbena srečanja v Vrbi 1986 NASTOP TRŽAŠKEGA ANSAMBLA GALLUS CONSORT Vro- V Markovi cerkvici v toč 1-na Gorenjskem je v okviru le- sHeča pole™1** glasbenih Petek na drugem koncertu, v ans av8usta- nastopil tržaški lu«?^1 za zgodnjo glasbo gal-Dina ^pNSORT, ki ga sestavljajo pa. ^lama (glas in spinet), Irena hor ?r (viola da gymba) in Miloš Pa-So JPrečna in kljunasta flavta). Vsi berf Gnci' ki kot umetniki in glasih,,1 učitelji delujej o na konservato- samh bene matice v Trstu- An prav . ' ki ga kar dobro poznamo tja 12 letošnjega glasbenega pole-tak0na ^orenjskem, saj je nastopil Ha na Tednu baročne glasbe kot o\a ?e*i Poletni akademiji za staro tokr ? (Bled in Radovljica), je tudi bar • *zvedel zanimiv spored pred-člar?"°ne zgodnje) in baročne glasbe. 1 ansambla so se izkazali kot ?dlični solistični glasbeniki in kot v^rnimuziki- TeL llh Marcella, Hume, Handla, ja ^manna. Morela, Bacha in Lotti-e Je izkristalizirala tista značil- nost zgodnje glasbene zapuščine, ki je sicer zaradi redkosti izvirnih instrumentov (spinet, prečna flavta in viola da gamba) zaradi izvirnega in glasbeniško strokovno neoporečnega interpretacijskega pristopa izvajalcev (baročno petje Dine Slame) in zaradi redko izvajanih del na podobnih koncertih kar preredko prisluhnemo. Ansamblu se pozna trajno in dolgoročno ter »družinsko« obarvano muziciranje, prav zato je skupna soi-gra Gallus Consorta na kar največji poustvarjalni ravni. Ker pa se vsi trije izvrstni glasbeniki razen z umetniško igro in pedagoško prakso ukvarjajo po malem še z raziskovanjem zgodnje glasbene zapuščine (polimediavelisti), je bilo v kratkih pavzah zanimivo prisluhniti tudi besedam vodje ansambla Miloša Pahorja, ki je k predstavljeni glasbi in skaldateljem dodal marsikatero povezovalno besedo z umetnostno zgodovino — povezava s prostorom cerkve Sv. Marka. Pevka in igralka na spinet (pred- hodnik našega klavirja in ena od vrst čembala) se je še posebej izkazala v vseh treh baročnih arijah Handla in Bacha s polnim in ravnim glasom, z za baročno petje značilno ploskovito dinamiko in agogiko ter kot tenkočutna izvajalka bassa con-tinua na spinetu. Irena Pahor na violi da gamba kot izvajalka bassa con-tinua nič ne zaostaja za svojo materjo, v edini solistični skladbi (Hume, Musicalli Humors) pa je pokazala vse značilnosti in tudi virtuozne poti viole da gamba, tega najbolj popularnega baročnega godala. Miloš Pahor, instrumentalist (kljunasta in prečna—lesena flavta), vodja in komentator ansambla, pa je imel na tokratnem koncertu mnogo več pou-stvarjalne sreče v skladbah, kjer je igral prečno (traverso) leseno flavto. S polnim in virtuoznim flavtnim tonom je prednjačil v skladbah za vse tri instrumente: flavta solo in basso continuo z violo in čembalom. Franc Križnar Osmi koncert sezone 85/86 Glasbene šole Kranj BAROČNA GLASBA ben 0kviru kranjske koncertne glas-stne sezone 1985/86 so zadnjo avgu-cert s°boto v kranjski župnijski I a Yl nastopili orgamstka ANGE-d^.TOMANIČ, violinistka VERA Sol in flavtist FEDJA RUPEL, bo t ' SO se izkazali z baročno glaska M- Regerjem, tako posamič združeni inacije. u^dia in zaključila kranjski eiski recital solistično. Na io-regi-?lrskih orglah iz delavnice bratov JJuPan je igrala popularni Preludij s ugo v e-molu J. S. Bacha, celoten re-tal Pa zaokrožila z Regerjevo Toc-at0 s fugo v d-molu. Organistikino kot ?ri "^gerjem, taKo posamič komK-ruzeni v različne ansambelske umbinacije. Odlična slovenska organistka je ansam-18-regi- poznavanje kranjskega orgelskega instrumenta je še zlasti v branju zahtevnejše Regerjeve glasbe pomenilo pravo odkritje večera. Vmes pa se je Tomaničeva po letošnjih uspelih spremljevalnih večerih izkazala tudi kot tehten in pomemben tvorec ansambelske glasbene reprodukcije. Tako je s flavtistom (F. Rupel) igrala popularno Handlo-vo Sonato v a-molu, z violinistko (V. Belič) prav tako popularno Bachovo arijo (Air) iz Suite v D-duru. Vsi trije Izvajalci pa so igrali še tri triosonate baročnih skladateljev Telemanna, Loeilleta in Pepuscha. Igri flavtista in violinistke sta se lepo ujeli z dovolj zadušenim orgelskim zvokom Tomantičeve, kjer je organistka po baročni praksi in seveda tokrat z or-glami igrala parte bassa continua. Fraziranje solističnih instrumentov, flavte in violine, je prišlo do izraza tako v posamičnih in čisto solistično postavljenih odsekih kakor tudi v odlični soigri vseh treh instrumenta-listov. Hkrati pa je treba opozoriti tudi na izjemno stilno ubrani večer, kjer je v baročnem kontekstu igrane glasbe izstopil le zaključni romantik Max Reger. Zaradi posebnih registrskih zahtev tovrstne glasbe pa je bilo to še posebej opravičeno, saj je prav z Regerjem Tomaničeva opozorila na relativno široke razsežnosti kranjskega orgelskega instrumenta. Franc Križnar Popularna glasba METALNO GRMENJE V petek, 12. septembra 1986, bodo v ljubljanski Hali Tivoli v okviru nove svetovne turneje nastopili Iron Maiden Zgodba o Iron maiden se začenja maja 1976. leta v zakotnem delu Londona, v majhnem »pubu«, kjer je v tamkajšnem bendu igral tudi ba-skitarist Steve Harris. Glasbena žilica mu ni dala miru, ves čas je sanjal o ansamblu z imenom Iron Maiden. Svoji trmoglavosti, znanju in seveda sreči se lahko zahvali, da se je našel s pravimi ljudmi, ki so dopolnili ansambel in poskrbeli za njegov vzpon. Fantje so v zadnjih šestih letih posneli šest albumov in nekatere skladbe z njih so bile v svoji zvrsti (heavy metal) nekajkrat zelo dobro uvrščene na glasbenih lestvicah. Veliko so tudi koncertirali, še posebej moramo omeniti njihovo svetovno turnejo 1984/85, ki so jo začeli na Poljskem. Priredili so prek 200 nastopov v 26 državah, tudi v Jugoslaviji. Bendu očitno prija naše podnebje, saj se tudi sedanja svetovna turneja začenja v našem delu Evrope, točneje v Jugoslaviji. Beograd, Zagreb in Ljubljana bodo prve postaje njihove žive glasbe. Turnejo spremlja tudi mogočna tehnika. Verjetno zadostuje že podatek, da vozijo s seboj opremo, ki je porazdeljena po sedmih velikih vlačilcih. Resda se ne more kosati z opremo, recimo, Dire Straits, a vseeno. Z njimi potujejo tudi nekateri člani skupine Motorhead in UFO, ki bodo pod imenom Waysted nastopali kot predskupina. Dragan Banovič, predstavnik organizatorja jugoslovanskih koncertov Zavoda Tivoli Ljubljana, nam je pred koncertom povedal, da bo nastop Iron Maiden v veliki Tivolski dvorani in da pričakujejo dober obisk. Za konec še sporočilo vsem »heavy metalcem«: vstopnice so že v prodaji pri Inexu in v Globtouru v Maximarketu. r Vine Bešter 40 let mešanega zbora Primskovo V NOVI SEZONI ZAHTEVNEJŠE SKLADBE Mešani pevski zbor DPD Svoboda praznuje letos 40-letnico. Zato je imel veliko koncertov, nastopili so v Goricah in Tenetišah, kjer svojih zborov nimajo, v Predosljah skupaj z oktetom Vigred, v Čirčah, na proslavi 1. maja na Joštu, na proslavah v domačem kraju, na pevski reviji v Kranju, na pevskem taboru v Šentvidu pri Stični. Vrh praznovanja pa je bil koncert v domači dvorani na Primskovem, kjer se je zbor skoraj v celoti predstavil z novim programom. V sezoni 85/86 je dobil zbor novo strokovno vodstvo, zborovodkinjo Nado Kos, ki je nadomestila dolgoletno zborovodkinjo Julko Mandeljc. Zbor posega po vse bolj zahtevnih skladbah in tudi za novo sezono so si zastavili obsežen program s številnimi nastopi. Zato so začeli vaditi že takoj v začetku septembra. Zbor ima prijeten prostor v Zadružnem domu na Primskovem, kjer se zberejo dvakrat na teden, ob torkih in petkih ob 20. uri. Doslej je zbor štel 18 pevk in pevcev, zdaj se jim je pridružilo pet novih. Upajo, da se jih bo še nekaj, saj bi bili radi 30-članski pevski zbor. Al plesov salon tudi razstavišče — Alplesov salon pohištva v Železnikih rad ponudi streho tudi umetnikom, predvsem slikarjem iz Železnikov in tudi od drugod. Do 12. septembra bo v salonu na ogled slikarska razstava Marije Kajzar-Mirni iz Frankovega naselja v Škof ji Lok j, nekdanje likovne pedagoginje. Marija Kajzar-Mirni se predstavlja s portreti, tihožitji, krajino in cvetličnimi aranžmaji. Številnim svojim učencev je vcepila ljubezen do likovne ustvarjalnosti, ob tem pa je dobila čas tudi za lastno ustvarjalnost. Kajzarjeva ni neznana umetnica. To portjujejo tri samostojne razstave (dve v Škofji Loki in ena v Kranju), sodelovanje na več kot desetih skupinskih razstavah ter številne nagrade in priznanja. Tudi to dokazuje veliko izrazno moč in likovni potencial, kot je ob razstavi v Železnikih zapisal slikar Stane Žerko. (jk) — Foto: F. Perdan V kranjskih galerijah so v četrtek, 4. septembra, odprli nove razstave. V Prešernovi hiši si lahko ogledate razstavo Kolaž v risbi, ki jo je pripravil akademski slikar Franc Vozel iz Kranja. V Mali galeriji Mestne hiše so odprli pregledno razstavo del, ki jih je Rafaela Potokar podarila Gorenjskemu muzeju v Kranju. V galeriji Mestne hiše pa je na ogled najnovejši ciklus risb akademskega slikarja Janeza Ravnika z Bleda. Foto: F. Perdan Vesna Štefe, predsednica KUD Je-lendol: »Z mladimi je najlepše: nobenega ni treba prositi in siliti k delu.« — Foto: D. Dolenc GLAS 6. STRAN_ Vesna Štefe iz Jelendola Najbolj vžgejo domače igre Vsa srečna je, ker je spet v Jelendolu.Ne more razumeti, zakaj nekateri bežijo v Tržič, njo pa je vseh deset let vleklo le sem gor, nazaj. Potem je dobila stanovanje, prevzela je trgovino v Jelendolu in vsi so spet zadovoljni. »Prav trpela sem v Tržiču, ker se tu ni nič dogajalo. Iskala sem priložnost, da bi se vrnila. Saj za službo ni bilo težko, lahko bi bila prevzela trgovino, le stanovanja ni in ni hotelo biti. Potem se mi je ponudila zamenjava. V mesecu dni sem se preselila, bila sem na novem delovnem mestu — in takoj sem poprijela pri kulturi.« Vesna je doma iz Jelendola. Ko je imela njena mama Marija Drol tu še gostilno, je bilo v vasi živo. Tudi kulturno je vas živela čisto drugače. Septembra leta 1984 je Vesna takoj prevzela KUD: osnovala je pionirsko skupino za nastope na proslavah. Potem so z otroki naštudirali program o starih vaških običajih in domačih kmečkih delih z naslovom Lepo je res bit' na deželi. Fantini pridejo z osolniki, predpasniki in kosami, dekleta s srpi, zaigrajo in zapojo. Pripravljen imajo tudi skeč o fantovskem vasovanju. Dekletom zapoje tisto Če se ne boš oglasila, se ne boš omožila. . . S tem programom so navdušili občinske može na eni od njihovih slavnostnih sej, turistične delavce to soboto v Bistrici in obiskovalce šuštarske nedelje. Tudi celovečerno igro so že naštudirali, tridejanko Tri sestre. Dvorana je bila polna do zadnjega kotička. Stoodstotna udeležba, se smeje Vesna, saj ni manjkal prav noben krajan. Še enkrat jo bodo ponovili v Jelendolu, potem so povabljeni na gostovanje v Podljubelj, Lom in morda tudi v Tržič. Vesna uživa v delu z mladimi. Najlepše je, ker se otroci tako radi odzovejo, k ničemer jih ni treba siliti. Z igrami bodo nadaljevali, naštudirali kaj veselega, domačega, to imajo ljudje najraje. Veliko jim pomagata učiteljica Metka Kavčič, tudi domačinka iz Jelendola, in režiser Ivo Kokalj iz Tržiča. Da bi le imeli malo večjo dvorano. Potem bi lahko kulturno življenje res bogato zaživelo. Ljudje so pripravljeni delati. »Kaj pa trgovina? Pravijo, da še nikoli ni bila tako dobro založena.« »Takale vaška trgovinica je posebnost,« pravi Vesna, »ves čas se moraš prilagajati potrebam ljudi. Veliko je starejših ljudi, ki gredo v Tržič le redko. Zanje je treba preskrbeti tudi slaščice, sadje in drugo. Neverjetno, kako so bili ljudje željni sladkih stvari. V začetku sem prodala po 300 kosov tort. Zaloge morajo biti večje, vsaj po 14 dni vnaprej, saj moram misliti tudi na večje nabave ljudi s hribovskih kmetij, s planšarij, gozdnih delavcev. Sploh pa moram imeti zaloge pozimi, ko nas zamete sneg. Velikokrat se zgodi, da pride tovornjak le do Krvina na Slapu. Tudi ob nedeljah včasih odprem, če je sila. Če zbolim, me v trgovini zamenja mož. Kaj hočeš, tako je pač na deželi.«. D. Dolenc Prihodnje leto bo 40-letnica proge Šamac—Sarajevo Peter Sitar Proga je bila kovačnica ljudi Leta 1947 so mladinske delovne brigade zgradile 242 km dolgo normalnotir-no progo od Samca do Vrhpolja, Zenice in Sarajeva. Jelovška brigada jo je gradila tri mesece v okolici Kostanjice. Bila je trikrat udarna in dvakrat pohvaljena. Njen komandant Peter Sitar iz Križ bi rad svoje brigadirje veterane spet zbral. Nikoli ne bo pozabil mravljišča na progi. Deklet, ki so prevažala lesene samokolnice, fantov, ki so kar na kolih nosili težke tračnice, »malih ovnov«, ki so tolkli ves dan in še pozno v noč utrjevali progo in nasipe. Kakšen delovni polet, kakšna mlada moč. Vsi vodje so bili bivši partizani. Njega, nekdanjega kurirja na G-35 nad Podljubeljem in kasneje knojev-ca, ki je preganjal bande okrog Beograda, so postavili za komandanta. Po partizansko je bilo vse skupaj, kaj hočeš. Podnevi delo, zvečer sestanki: mladinski, skojevski, partijski. Ko primerja današnje mladinske brigade z njihovimi, se grenko zasmeje. So to danes mar sploh kakšne brigade? Dvajset, trideset ljudi, pa naj bo brigada. To so bile včasih čete. V brigadi je bilo stopetdeset do dvesto ljudi. Nikomur niti na misel ni prišlo, da bi delali le po sedem ur in mislili le na šport in zabavo. Delali so resno. Koliko je takrat pomenilo biti pohvaljen, udarnik! Delali so tudi ponoči, če je bilo treba; prostovoljci so hodili razkladat tovornjake, pripravljat delo za naslednji dan. Zato so takrat toliko ustvarili; z golimi rokami. Ni bilo ne prave hrane ne obleke — svojo so trgali. Prve dni je bilo najhuje. Krvavi žulji, utrujene mišice. Posebej mora pohvaliti požrtvovalna dekleta. Spet je bilo pomembno tovarištvo — kot v partizanih. Resnica je bilo tisto njihovo geslo: mi gradimo progo, proga gradi nas. Jelovška brigada je imela štiri čete: Kranjsko, v kateri so bili Tržiča-ni, Kranjčani, Škofjeločani in mladi iz obeh dolin, Jeseniško četo, v kateri so bili Bohinjci in Jeseničani, Ra- zanimivosti IUHEK, 9. SEPTEMBRA 19 8lj Peter Sitar, nekdanji komandant Je-lovške mladinske delovne brigade na progi Šamac—Sarajevo keško, v kateri so bili največ Ljubljančani in okoličani, pa Kočevsko. Rad bi spet videl te fante in dekleta skupaj. Pred leti je že iskal sezname, pa jih ni v nobenih arhivih. V časopisih so že objavili, -naj njegovi brigadirji javijo svoje naslove na Občinsko konferenco SZDL v Tržič, a se jih je oglasilo le malo. Rad bi, da bi se do konca letošnjega septembra srečali, kolikor jih pač bo, in poiskali potem še ostale. Drugo leto ob 40-le-tnici bi obiskali njihovo Kostanjico, Zenico, Sarajevo, kraje, kjer so preživeli težke, a lepe mlade mesece. D. Dolenc 17. srečanje turističnih delavcev Gorenjske v Tržiču Za turizem moramo ljudi vzgajati Tržič, 6. septembra — Na Gorenjskem deluje 46 turističnih društev in pet občinskih turističnih zvez. Vsako leto enkrat se turistični delavci z Gorenjske pogovore in iznn«»ni»jo izkušnje. nas je močan tranzitni turizem; ujeti skušamo kar največ teh gostov in j1" vsaj malce zadržati v našem mestu Letos smo zaprli promet od Korotan8 do Kosove graščine. Pri občinske*11 prazniku se je to pokazalo kot dobf* rešitev. Ta del mesta moramo uredi« tako, da bo poleti bolj trgovski. Opre" mili ga bomo s stojnicami, na ulica? bodo stalni odri za koncerte, gledal1' ške predstave, modne revije. Bolj se bomo povezali s Kranjsko goro hi ^ vso zgornjesavsko dolino, kjer je bil letos program prireditev že dokaj bogat.« Turistični delavci so prišli v Tržič z vse Gorenjske. — Foto: D. Dolenc Tokratno srečanje je pripravilo Turistično društvo Tržič. Na slovesnosti v Cankarjevem domu, kjer jim je spregovoril predsednik Gorenjske turistične zveze Zdravko Črv, so prejeli priznanja najboljša turistična društva in posamezniki, objavljeni so bili najbolj prizadevni in najlepše urejeni turistični kraji. Zbrani so si ogledali tudi diapozitive Slovenske geološke poti, ki so jih pripravili člani Društva prijateljev mineralov in fosilov iz Tržiča, in modno revijo. Srečanje so nadaljevali v prostorih osnovne šole heroja Bračiča v Bistrici, kjer so se s svojimi spominki predstavili vsi turistični podmladki gorenjskih osnovnih šol. Tam pa so se tudi pogovarjali, kako naš turizem še izboljšati, kako ga še bolj približati ljudem. Jakob Štabuc, dosedanji predsednik TD Tržič: »Za turizem se morajo čim bolj zanimati vsi občani, ki imajo dobre razmere za turistično dejavnost. Začeti bi morali podobno, kot so v Avstriji, Italiji, na Bavarskem. Seveda pa jim je treba dati materialne osnove, kredite. Razen tega pa bi morali na občinskih ravneh ustanoviti vzgojne centre, kjer bi ljudje, ki se hočejo ukvarjati s turizmom( dobili osnovno izobrazbo o vodenju gostinstva, higieni, vljudnosti in o vsem, kar spada zraven. V kraju pa mora biti hotel ali podobna večja turisti-čno-gostinska organizacija, ki je nosilec turizma v kraju.«. Mirko Ramuš, predsednik Občinske turistične zveze Jesenice: »Pri Marjan Trtnik, predsednik komisije za turistične podmladke pri »Naše geslo je: v vsako šolo osnov turistične vzgoje. In to ne le v vne šole, tudi v srednje. Že mladi Ji dje naj dojamejo, da smo turisticn dežela, da je to lahko velik kos njih0/ vega kruha. Za ustanovitev podrnla0 ka v šoli pa so pomembni le ljudje-Veliko je že, če upi avitelj šole sOffV ša, če zanj določi najboljšega mento ja. Vendar sta upravitelj in mentor s vedno premalo. Sodelovati m°raL vsi učitelji v šoli. Na Gorenjske1" imamo že v več kot 20 šolah tun*5 čne podmladke. Prizadevamo si tuOj da bi v šolah uvedli izbirni predm — turizem. Težave nastanejo Por\a vadi zaradi finančnih sredstev. To ta predmet v šoli bi bil nujen vsa^ u vseh večjih šolah ali v šolah v_VSjjj večjih turističnih krajih. Finančno morda pomagale gostinske in turlS. čne organizacije, saj bi potem iz 1 šol črpale kadre zase.« D. Dolenc Kranjčani dajejo prednost regresiranju šolskih malic in šoli v naravi Bo brezplačnim učbenikom odzvonilo? Kranj, 5. septembra — V letih, ki so skupni porabi vse bolj mačehovsko nenaklonjena, jc tudi izobraževalna skupnost prisiljena zategovati vajeti nekaterim nalogam zunaj zagotovljenega programa, med katere sodijo tudi brezplačni učbeniki. Razlog je preprost: premalo denarja. V sisovskem besedišču zagotovljeni program pomeni, da izobraževalna skupnost mora dati denar za financiranje zakonsko obveznega predmetnika. Vse drugo, kar se dogaja po šolah, je tako imenovani dodatni program, ki ga izobraževalna skupnost sofinancira neobvezno, skladno s svojimi možnostmi oziroma bolj ali manj zajetnim svežnjem denarjev. Ker pa je denarja vse prej kot na pretek, so se v kranjski izobraževalni skupnosti dogovorili, da bodo iz dodatnega programa realno povečali regres za šolske malce, za katere so ugotovili, da kakovost pada, in za štipendiranje bodočih učiteljev, nad katerimi namerava izobraževalna skupnost (prva na Slovenskem) skrbno bedeti že v srednješolskih letih in ne šele med študijem. Na tretje mesto pa so Kranjčani postavili šolo v naravi, ki bi jo radi ohranili padcu življenjskega standarda navkljub, ko je vse skromnejše število tistih otrok, ki s starši letujejo ob morju. Zavzeli so se za poletno šolo v naravi, ki naj bi bila brezplačna, razen izo- braževalne pa bi jo financirala še teles-nokulturna skupnost. Na omenjenih treh področjih se je prispevek izobraževalne skupnosti kranjske občine realno povečal. Za šolske malice, na primer, je lani znašal sedem milijonov dinarjev, letos sedemnajst; za šolo v naravi lani 4,7 milijona, letos deset milijonov dinarjev skupaj z dotacijo telesnokulturne skupnosti. Kot ne more biti volk sit in koza cela, tako je tudi težjco enemu dodati, ne da bi drugemu vael. Regresni vsoti za brezplačne učbenike v osnovnih šolah Kranjčani sicer niso vzeli, dali pa tudi niso več kot je znašala skoraj dvešte-vilčna inflacija. Medtem ko so lani namenili za učbenike tri milijone dinarjev, so jih letos šest; preračunano na učenca to pomeni 665 dinarjev na enega. V osnovni šoli Staneta Žagarja, kjer že osem let organizirajo akcijo brezplačnih učbenikov, so dejali, da so jo že nameravali prekiniti, pa so jo prav na prigovor izobraževalne skupnosti podaljšali do časa, dokler bo pač šlo. Dol- go najbrž ne bo. Za obnovo fonda ^. nakup novitet so dobili 1,11 milij°n.a a narjev. Samo nov učbenik Naš jez1 r. četrti razred bi jih stal 440 tisoč d111^. jev. Regres in sposojevalnino so P ^ bili za jesenski dokup. Sposojevain , znaša 200 dinarjev za učbenik, de ^ krat manj kot približno stane nov benik. Pravijo, da je s takim denar;I ^ nemogoče obnavljati in dopolnje fond, ki naj bi ga po pravilih docela novili vsake tri leta. Sami imajo ne tere učbenike v sposoji tudi se d osmo leto. Učenci jih vztrajno k^P1^ pa kljub temu listi letijo narazen-naprej vidijo edino to možnost, da ^ do brezplačni učbeniki samo še za katere (socialno šibke) učence v ra du. -e v Ob tem se poraja vprašanje, all.«0ih takih — od občine do občine razhc t, razmerah — najbolj smiselno vztraj^. pri brezplačnih učbenikih. Morda b> lo pametneje regresirati ceno u^eILej-že v knjigarni. Tu bi morale biti ce ( še in tako dostopne vsem šolarjem-^, le iz bolj, ampak tudi iz manj prej" nih družin. Gotovo bi oba rada 1 novo knjigo. Ki je vrh vsega v P1"111^ z obveznimi delovnimi zvezki, dra£ ~ torbicami, barvicami in drugim1 ^ trebnimi in manj potrebnimi svJ?*.\;v ki jih šolarji vsak dan vlačijo s seb J' resnici že zdaj manj napeta. , „ H. Jelovča11 Posledice avgustovskega neurja Voda napravila škodo tudi v tovarnah Kranj, 5. septembra — Po vročem in suhem avgustu je 27. in 28. avgusta na Gorenjskem močno deževalo, padlo je okoli 100 litrov vode na površinski meter. Po dosedanjih ocenah je deževje na območju kranjske občine napravilo za 241 milijonov dinarjev škode. • V Bitnjah.je visoka talna voda povzročila večjo škodo na štirih stanovanjskih hišah, narasla Žabnica pa je tam odnesla brv. Struga potoka ni očiščena, kar je povzročilo poplavo, menijo pa, da je voda prestopila bregove tudi zato, ker so tamkajšnji lastniki z gradnjami preveč posegli v strugo potoka. V Naklem je visoka talna voda ogrozila več stanovanjskih hiš v vaseh Strahinj in Cegelnica. Na cesto Kranj—Jezersko se je vsul ' plaz. Domačini so ga odstranili s pomočjo mehanizacije Gozdnega gospodarstva Kranj. V Dupljah je narasla voda preplavila kamp Trnovec, v katerem so počitni- ške prikolice, vendar večje škode ni bilo. Na Kokri je zemeljski plaz zasul dostopno cesto na več odsekih v dolžini treh kilometrov do domačije Suhadol nik. Pri kmetijah Polajnar in Arnež je odneslo lesen most, po katerem imata dostop na glavno cesto. Zaradi poškodbe vodovoda pa je družina Bogataj v Kokri ostala brez pitne vode. Na kmetiji Pov.šnar pa je narasla voda odnesla jez male vodne elektrarne. Neurje je napravilo škodo tudi v tovarnah. Voda je vdrla v kanalizacijo kranjske čistilne naprave, vendar k Sreči škode ni povzročila. V tovarni Planika je voda vdrla skozi kunalizaci- jo; prečrpavali so jo, da so prepr' fl. vdor vode v skladišče. Na pomoč so ?.. šli gasilci in zaradi hitrega ukrepil^r materialne škode ni bilo, stroški vencije pa znašajo 200 tisoč dinarj V Iskri Kibernetiki je nastala P0^-va zaradi dviga podtalnih voda in,gtr počasnega odtekanja deževnice. M pj rialne škode na strojih in izdelk'n j. bilo, škoda je nastala le zaradi pj-e* tve dela. Ocenjena je na 10.237.30" narjev. ^ V Savinem obratu Standard je v «^ zalila elektrodelavnico v tozdu V/d ^. vanje, povzročila je 1,47 milijona d« {0 jev škode. Povedati velja, da jc bi»* deževnica, ki je pritekla po cesti. j Pri Gozdnem gospodarstvu KrunJ # nastalo škodo v gozdovih, na gozfl cestah in traktorskih vlakah prv*^^ drugega razreda ocenjujejo v vl 229.415.000 dinarjev. K. 9- SEPTEMBRA 1986 kronika 7. STRAN (S®MgKioJJ©ISIGLAS N&Gorenjskem še ni šigeloze Proti epidemiji pomaga le umivanje prenaa *J*nj, 5. septembra - Od gorenjskih osnovnošolcev, ki so bili /JS^liS^^Jm ?alezli™° "G 10 An on ~ i j j. «i i i ..i r,/ . i . črevesno obolenje. Bacili žive v clo-V ^ J° ayg"sta v Nravstvenih kolonijah na Stenjaku in vekovem črevesju in se izločajo z varn f j ' J }e s*0..2001610 za g"2« (šigelozo). Obstaja ne- bolnikovim ali bacilonoščevim bla-Hh U° •• Se epi(lemija podobno kot v Istri oziroma nekate- tom. Za okužbo zadošča zelo majh-. Krajih Slovenije razširi tudi na Gorenjskem. V šolah je za- no število bakterij. Bolnik ima na-^ Poostren higienski nadzor. vadno povišano telesno temperatu- ro, bolečine v trebuhu in drisko. »Vsem osnovnim in srednjim šolam na Gorenjskem smo poslali napotke, kako naj ravnajo, da bi preprečili epidemijo griže,« je dejala doktorica Alma Vadnjal, vodja epidemiološkega oddelka v Zavodu za socialno medicino in higieno v Kranju. »Proti širjenju griže se lahko bojujemo le z osebno higieno in čistim okoljem. V šolah morajo pred jedjo in po uporabi stranišča zanesljivo umivati roke, jih brisati po možnosti s papirnatimi brisačami oziroma vsak s svojo čisto brisačo. V kuhinjah morajo prekuhavati jedilni pribor, dvakrat na dan morajo temeljito očistiti in razkužiti stranišča, vodovodne pipe in kljuke, če naj omenim le nekatere od najnujnejših ukrepov. Šolam smo priporočili, naj glavni odmor raztegnejo na pol ure, da se bodo res vsi otroci lahko pošteno umili, preden bodo jedli.« »Vsi šolarji, ki so bili v kolonijah, so temeljito zdravniško pregledani,« je povedala Alma Vadnjal. »Trenutno ni pojavov novih obolenj.« ^ »Griža ni nastala v naših letovi-j.1"« ampak jo je tja prinesel ne-na? °^ gostov. Res pa je, da se je p«to dokaj hitro razširila,« je dejal let ° ^akovec, direktor Zavoda za tovanje v Kranju. »Ko so labora-j* nlske analize obolelih otrok po-jp^ale, da gre za šigelozo, smo talin1 UKrePa^- Naši delavci so teme-Mo očistili in razkužili vse prosto- > Posebno pozornost pa so name- 1 osebni higieni otrok.« y, lupini se bolezen Ultro širi , v Novigradu je bilo 335 otrok iz rajvjske, tržiške in jeseniške obči-,e' 2 njimi pa je bilo tudi trideset Jr°k iz Avstrije. Na Stenjaku je v Kritičnem« obdobju letovalo 232 -tr°k iz kranjske in radovljiške ob-!ne- Za grižo jih je zbolelo skupaj med bolniki pa sta bila še dva Qruga gosta. . *veliko otrok je prišlo v kolonijo mila, zobne ščetke in kreme a zobe, kar pove, da jih niti doma ltl v šoli niso naučili osnov oseb-ve higiene,« je dejal Franc Rako-.evun.(i vključevanjem mladih fantov in deklet, pionirjev ,n Pionirk. 1). Papler Sodavičar Vili Klanšek z Brezij v priporu Na videz premalo sladek VIPI Kranj, 8. septembra — Kriminalisti Uprave za notranje zadeve v Kranju so Temeljnemu javnemu tožilstvu predali ovadbo proti zasebnemu obrtniku so-davičarju Viliju Klanšku, v kateri ga sumijo, da je z zatajo davčnih obveznosti za lani oškodoval družbo za 41,622.278 dinarjev. Vili Klanšek ima pri radovljiški občini prijavljeno obrtno dejavnost izdelovanja brezalkoholnih pijač: oranžade, kole, tonica, pokalice in biter lemmona, ki jih prodaja pod imenom VIPI po enotni ceni. Za izdelavo teh pijač uporablja predvsem citrus baze, sirupe, ki jih večinoma izdeluje sam, ogljikov dioksid in vodo, osnovna sestavina pijač pa je sladkor. Obstoja utemeljen sum, da je Vili Klanšek z utajo davščin in drugih družbenih dajatev storil kaznivo dejanje. Osumljen je, da je kot zasebni obrtnik v davčni napovedi za poslovno leto 1985 dal napačne podatke o dohodkih, da bi se deloma izognil plačilu davščin. Davkarijo je preslepil s tem, ko je prikazal 75 ton manjšo nabavo in porabo sladkorja od dejanske. Na ta način je prikril prihodek obratovalnice v višini 53,425.000 dinarjev ter zatajil davčne obveznosti iz naslova davka iz obrtne dejavnosti ter davka na skupni dohodek občanov v skupni višini 41,022.278 dinarjev. V ovadbi prikazane ugotovljene utajene davčne obveznosti so le za poslovno leto 1985. Kriminalisti pa utemeljeno sumijo, da je Vili Klanšek enako utajeval davčne obveznosti tudi v prejšnjih letih, s^j je v davčnih napovedih vsako leto prikazoval porabo sladkorja okrog 50 ton, promet pa se je zviševal le zaradi povišanja cen njegovih pijač. Zato bodo tudi za prejšnja leta pri raznih trgovskih delovnih organizacijah na območju Ljubljane in Gorenjske ugotovili, koliko sladkorja je Vili Klanšek dejansko nabavil v posameznem letu. h j KLICAJ ZA VARNOST Nenadoma zavil v levo V prometni kroniki je med vzroki za nezgode pogosto zapisano, da je tainta voznik nenadoma, brez razumljivega razloga, zavil prek sredinske črte na cesti na levi vozni pas prav v trenutku, ko je nasproti pravilno po.svojem pasu pripeljal tainta voznik, ki se trčenju ni moge-logniti. Čelno trčenje je silovito ... Največkrat se v teh primerih prometne nezgode končajo tragično. Voznik, ki je povozil sredinsko črto in zakrivil trk, ne more povedati, zakaj je tako ravnal. Če mislimo, da je vedno kriv alkohol, se krepko motimo. Upamo si ugibati, da je za nenadno zavijanje v levo dostikrat kriva čisto navadna, nič hudega sluteča nepazljivost. Med vožnjo bi voznik rad prižgal cigareto. Kje, vraga, so vžigalice? Brska po žepih, po polici avtomobila. Za hip pogleda stran in že se znajde na robu svojega voznega pasu. Kolikokrat se zgodi, da otroci zadaj na sedežu razgrajajo. Ko lepa beseda ne pomaga, hočemo doseči mir tudi s pogledom. Samo hip ... Torbica je padla s sedeža na tla in nešteto drobnih stvari se je razsulo. Voznica bi jih med vožnjo rada spravila spet nazaj v torbico. Trenutek nepazljivosti in ... Nešteto je stvari, ki med vožnjo odvračajo misli in pogled od dogajanja na cesti. Voznica, ki je pred dobrim mesecem v tako izzvanem trku k sreči odnesla celo kožo, je dejala, da je hotela pobrati vrečko z na-kupljenimi živili, ki se je prevrnila. Pustimo cigarete, vrečke in torbice med vožnjo pri miru, raje ustavimo, če bi radi obračunali z razposajenimi otroki. Ne pozabimo, da je nam in drugim lahko usoden »samo hip«. H. J. Avtodvigalo na boku — Rajko Venceslav Rant, 1946, z Javornika je vozil Gradbinčevo avtodvigalo (2. septembra) po desnem odstavnem pasu hitre ceste od Podtabora proti Kranju s hitrostjo 50 kilometrov na uro. Ker se je na vozilu spraznila desna prednja guma, ga je zaneslo s ceste v odtočni jarek, podrlo je steber telefonske zveze in se prevrnilo na desno bočnb stran. — Foto: D. Dolenc NESREČE Avto v plamenih Tatinec, 5. septembra — Milan Ušla-kar iz Tatinca je v garaži avtogeno varil levi stabilizator avta. Pri tem so se vnele preproge v vozilu, ogenj pa se je nato hitro razširil. Avto je zgorel. Škode je za okrog tri milijone dinarjev. Požar so pogasili kranjski poklicni gasilci. Požar v Železarni Jesenice,~5. septembra — Požar je izbruhnil v tozdu Valjarna Bluming Stekel. Poškodovala se je hidravlična cev za olje, ki je pod pritiskom 50 do 60 atmosfer; brizgnilo je v steno jaška, v katerem stoji naprava za preobraćanje kolobarjev pločevine. Od tam se je curek olja odbil v zgornji obračalni del, v katerem je bil kolobar segrete pločevine. Zaradi tega se je olje vnelo in je močno zagorelo. Pogorela je električna inštalacija na stroju, del hidravličnih cevi in nekaj mazalnega sistema. Škode je za okoli 700.000 dinarjev. Požar so pogasili gasilci Železarne. Preveč se je mudilo Zminec, 5. septembra — Franc Frlic, 1965, iz Volake, je peljal avto iz smeri Gorenja vas proti Škof j i Loki. Za naseljem Gabrk je na ravni cesti tako pognal, da je začelo vozilo zanašati. Izgubil je oblast nad njim, zapeljal desno s ceste in se začel prevračati po travniku. Pri tem se je hudo ranil sopotnik Iztok Dolenc, 1966, iz Srednje vasi, voznik Franc Frlic pa lažje. Kolesar podlegel Britof, 6. septembra — Voznik kombija Miran Gajser, 1942, je prehitro peljal po cesti Naklo—Kokrica —Britof— Šenčur iz smeri Kokrice proti Britofu. V križiču, ki povezuje naselje Suha, je nasproti pripeljal kolesar Jože Boštar, 1905, s Suhe. V križiču ni upošteval znaka, naj ustavi. Po trčenju je Boštar padel in se hudo ranil. Odpeljali so ga v Klinični center, kjer je naslednji dan umrl. oblast nad vozilom in zunaj cestišča zadel pešakinji Roberto Jakopič, 1972, in Klementino Jakopič, 1973, obe iz Zg. Gorij, sam pa nato trčil v hišo. Sopotnik Ambrožič se je hudo ranil, pešakinji lažje voznik Beznik pa je odnesel celo kožo. Dim na Lešanski planini Tržič, 6. septembra — Zjutraj je deseterica Lešanov odšla na Lešansko planino po živino, ki se je tam pasla čez poletje. Ko so živino odgnali, so očistili planjavo planine, odpadli les in dračje znosili na kup in zažgali. Dima je bilo veliko in ker v dolini niso vedeli, kaj gori, so šli gasilci društev Tržič, Peko, Brezje in BPT gasit. Pri tem se je prevrnilo gasilsko vozilo, tako da je škode za okrog 100.000 dinarjev. Žalostna novica iz Trsta Kranj, 6. septembra — Dopoldne se je zgodila huda prometna nesreča na avtomobilski cesti med Mestro in Benetkami, v kateri je bilo udeleženih pet vozil; tri so zgorela. V enem od vozil nemške registracije, ki ga je vozil italijanski državljan, sta z avtoštopom potovali tudi dve Kranj čanki, 24-letni Dejana Demšar in Majda Jeraj. Demšar-jeva je umrla, Jerajeva pa je bila hudo ranjena. Avtobus neprevidno speljal Škofja Loka, 7. septembra — Vidoj-ko Jocič je z Alpetourovim zglobnikom pripeljal potnike na avtobusno postajo. Ko so izstopili, je počasi peljal proti regionalni cesti Skofja Loka—Železniki. Pred cesto je avtobus ustavil, se zaklepetal z Medigo Kilič iz Kranja, ko pa je ponovno speljal, je z levim sprednjim kolesom zapeljal čez njeno stopalo. Nezgodi v gorah Premočno zaviral Zg. Gorje, 6. septembra — Gorazd Beznik, 1964, iz Zg. Gorij je vozil neregistrirano motorno kolo iz Zg. Gorij proti Krnici. Na kolesu je bil še sopotnik Damjan Ambrožič, 1964, iz Laz. Pred križiščem v Zg. Gorjah je Beznik močno zaviral, zaradi česar je izgubil V nedeljo, 7. septembra, se je na povratku s Triglava malo nad Vodnikovo kočo ranila Antonija Erjavec, 1910, iz Spodnje Idrije, ki se je udeležila pohoda 100 žensk na Triglav. Mojstranški gorski reševalci so jo najprej spravili do Vodnikove koče, nato pa so jo s helikopterjem RSNZ odpeljali v jeseniško bolnišnico. Na Bambergerjevi poti na Triglavu pa se je 8. septembra huje ranil italijanski planinec Marino Comelli, 1945. Med hojo mu je padel na glavo kamen. Reševalci iz Mojstrane so preskrbeli helikopter, ki je planinca odpeljal v bolnišnico na Jesenice. H. J. GLAS 8. STRAN šport in rekreacija TOREK, 9. SEPT^MBRAjgg Najkakovostnejši jugoslovanski kasači nastopili na nedeljskem konjeniškem, tekmovanju na Brdu Lahor II tokrat ugnal Fita Brdo, 7. septembra — Razplet spominske dirke maršala Tita je bil pričakovan. Za lavoriko sta se »udarila« Fit z voznikom Jožetom Horvatom in Lahor II z voznikom Ivanom Mukičem, absolutni jugoslovanski rekorder na 1600 metrov dolgi progi. Lahor II je opravičil sloves najhitrejšega konja v Jugoslaviji. Kranj, 5. septembra — Naši alpski smučarji se pripravljajo na novo sezono — Naše alpinke so imele že veliko kondicijskih priprav, vmes pa so tudi smučale na ledenikih. Po smučarskem treningu v Hintertuxu doma niso počivale. Pod vodstvom zveznega trenerja Janeza Ziblerja in njegovih pomočnikov Dejana Poljanska, Cveta Jagodica in Toma Koprivnjaka so imele spet skupne kondi-cijske priprave v Ljubljani, njeni okolici in Tržiču. »Te priprave so trajale teden dni. Začeli smo z vadbo aerobike, nato je bil kondicijski tek od 1. do 5. septembra, skoke v vodo smo vadili v letnem bazenu v Tržiču in nato smo zvečer še drsali v hali Tivoli. Po tem treningu odhajamo za pet dni v Poreč. Nato se bodo začele priprave na snegu. V Hintertuxu in Val Senalesu bomo vadili tehniko slaloma, veleslaloma, superveleslaloma in tudi smuka.« Dekleta Mateja Svet, Katra Zaje, ki se bo po poškodbi pridružila že te dni, Katja Les jak, ki je še na okrevanju poškodbe kolena, Veronika Šareč, Mojca Dež-man, Katjuša Pušnik, Andreja Leskovšek, Nataša Bokal, Katarina Humar, Barbara Kuhar in Breda Tomažič so izredno zadovoljne s takim načinom treninga. Za hrano skrbi restavracija Sejem v Kranju, (-dh) — Foto: F. Perdan Število panog enako Škofja Loka, 5. septembra — Komisija za šport in rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu se je odločila, da ostane spored letošnjih šestih sindikalnih delavskih športnih iger enak kot v preteklih letih. Tekmovanja bodo v kolesarjenju na kronometer, balinanju, malem nogometu, odbojki, namiznem tenisu, ekipnem teku, šahu, kegljanju, plavanju, streljanju in metanju puščic v tarčo. Športni referenti po osnovnih sindikalnih organizacijah so že prejeli razpise za udeležbo na letošnjih šestih sindikalnih igrah. Začele se bodo 27. septembra v Zireh, kjer bo ekipno tekmovanje v kolesarjenju na kronometer, in na Trati, kjer bo balinarsko tekmovanje. M. Kalamar Alpinistična šola v Škof ji Loki Škofja Loka, 5. septembra — Alpinistični odsek iz Škofje Loke bo tudi letos organiziral alpinistično šolo. Vsi, ki se zanimate za plezanje v gorah in bi se želeli ukvarjati z alpinizmom, se zglasite v puštalskem gradu vsak četrtek v septembru med 19. in 22. uro. Alpinistična šola se bo začela 2. oktobra in bo trajala do spomladi. Železarji radi hodijo v gore Jesenice, septembra — Planinski pohodi so ena najpriljubljenejših oblik rekreacije slovenskih železarjev. Konec avgusta so organizirali pohod na Pri-sojnik. To je bil sedmi pohod Janeza Jenka, v bistvu pa je bil že 17. Deset let so organizirali pohod slovenskih železarjev na Triglav, potem pa so pohod poimenovali po prizadevnem organizatorju rekreacije v Železarni Jesenice, Janezu Jenku. Od takrat dalje organizirajo pohode na različne vrhove. Letošnjega pohoda na Prisojnik se je udeležilo 450 ljudi. Prvič so bili gostje tudi delavci iz kolektiva iz Avstrije, s katerim železarji že dlje sodelujejo. Čeprav vreme ni bilo najboljše, veselega razpoloženja ni moglo skaliti. Posebej prijetno je bilo zabavno srečanje na pohodu. Do naslednjega pohoda ni več daleč. 20. septembra bodo v leski Verigi pripravili pohod po Karavankah. O tradiciji pohod-ništva med železarji priča tudi podatek, da je bil prvi pohod na Triglav leta 1969 ob 100-letnici Železarne, da jih je bilo doslej že 44 in da se jih je udeležilo nad 23 tisoč železarjev. J. Rabič Remija Triglava in Nakla Kranj, 8. septembra — Oba gorenjska nogometna ligaša sta v drugem kolu slovenske lige in druge republiške lige igrala na domačem terenu. Triglav je gostil moštvo Vozil iz Nove Gorice, Naklo pa Ilirijo iz Ljubljane. Ligaša sta na domačem igrišču le remizirala: Triglav : Vozila 1:1 (0:1), Naklo : Ilirija 0:0. -dh Sedmi pohod na tromejo Kranjska gora, 3. septembra — V nedeljo, 14. septembra, bo že sedmi turistični planinski pohod na tromejo nad Ratečami. Organizatorji se že pripravljajo na pohod, ki je dokaz dobrih sosedskih odnosov med Avstrijo, Italijo in Jugoslavijo. Pohodniki bodo na tromejo na Peči krenili iz treh smeri. Iz Rateč izpred gostilne Šurc, iz Bele Peči ter Selč pri Podkloštru. Pohod že po tradicijo organizirajo turistična društva iz Trbiža, Podkloštra, Rateč in Kranjske gore. V Ratečah bodo morali pohodniki na dan obiska tromeje pokazati veljaven potni list ali maloobmejno propustnico. Pohod ne bo veljal kot prehod državne meje, zato potnih listov ne bodo žigosali. Izpred gostilne Šurc bodo na pot krenili v nedeljo, 14. septembra, ob 8. uri po skupinah, ki jih bodo vodili izkušeni planinci. Med 11. in 13. uro bo na Peči kulturni program v izvedbi orkestrov, pevskih zborov in folklornih skupin iz treh dolin: Ziljske, Kapelske in Zgornjesav-ske. Organizatorji pa bodo poskrbeli za značilne jedi. Za veselo razpoloženje bodo poskrbeli znani ansambli, ples pa bo kar na travi. če bo vreme slabo, bo pohod v nedeljo, 21. septembra. -dh V Dupljah Kranj : Alples Kranj, 7. septembra — Jutri, v sredo, 10. septembra, ob 18. uri bo v Dupljah finalno žensko rokometno srečanje pokala mladosti za področje Gorenjske med Kranjem in Alplesom. Ekipo Kranja sestavljajo vse rokometašice Dupelj in najboljše igralke Preddvora. Ekipa bo z imenom Kranj nastopala v slovenski rokometni ligi. J. Kuhar Športniki pomagajo Kuraltovim škofja Loka, 7. septembra — V petek, 12. septembra, ob 17. uri bo na nogometnem igrišču v Puštalu v Škofji Loki nogometna tekma med Zlato selekcijo in reprezentanco državnih smučarskih reprezentanc. Igrali bodo trikrat po 20 minut. Čisti izkupiček tekme bodo namenili za pomoč družini tragično umrlega reprezentanta Jožeta Kuralta. Sodelovali bodo še: reprezentanca v akrobatskem smučanju, kolesarji, motokrosisti, vozniki avtorallvja in ritmične skupine. Na prireditvi bodo sodelovali tudi Franci Pavšer, Marjan Lah, Tof, Rado Časi in Marjan Kralj. -jk Vzdušje na Brdu ob preurejenem hipodromu je bilo pravo tekmovalno, tribune polne, hipodrom pa pripravljen za vrhunske dosežke. Ni bilo absolutnega jugoslovanskega kasaškega rekorda na 1600 metrov dolgi progi, ki ga sedaj drži Lahor II z odličnim kilometrskim časom 1.17,3, zato pa je v prvi predtekmovalni skupini Fit z voznikom Jožetom Horvatom, ki je letos zmagal že na štirih dirkah zapored in dokazal, da je s štirimi leti že odličen konj, s časom 1.18,5 postavil nov rekord hipodroma na Brdu in enega letošnjih najboljših časov. Nedeljski konjeniški spored na Brdu, odprl ga je predsednik kranjske občinske skupščine Ivan Torkar, za popestritev pa so nastopili godbeniki in plesalke iz Trbovelj, je obsegal osem dirk, v katerih je sodelovalo skoraj 60 kasačev. V prvi dirki na 1600 metrov dolgi progi za dveletne kasače je zmagala Arleta z voznikom Vladom Lešnikom iz Maribora pred Kitanom B z voznikom Konradom Hojsom (Brdo) in La-dy Luci, ki jo je na vajetih usmerjal član KK Brdo Vlado Rančigaj. Kilometrski čas zmagovalke je bil 1.26,1. V drugi je zmagal Nepal B z Voznikom Lojzetom Gorjancem iz KK Brdo. Njun kilometrski čas je bil 1.25,6, dru- ga in tretja pa sta bila Nurmi B z Brda z voznikom Francem Slabetom in Arno MS z Markom Slavičem iz Ključarev-cev pri Ljutomeru za vajetmi. Tretja in četrta dirka sta bili predtekmovanji za vstop v finale spominske dirke maršala Tita. Že v prvi predtekmovalni skupini sta »se udarila« najhitrejša jugoslovanska kasača Fit in Lahor II. Boj je bil srdit, vendar je 7-letni Lahor II zagalopiral, izgubil nekaj časa in bil drugi za Fitom. Trije najhitrejši iz druge predtekmovalne skupine (Dorica MS z Markom Slavičem, Ilona III s Francem Lovrenčičem in Auro z Al-bom Tumbasom so se prav tako uvrstili v finale. Zanimiva je bila tudi peta dirka za 3- do 12-letne kasače. Zmagal je Amur z Markom Lahom iz Komende, druga je bila Lepena z voznikom Stanislavom Dovganom z Brda in tretji Rom z voznikom Borisom Dolinar-jem iz Ljubljane. Osrednja točka je bil veliki finale spominske dirke. Nagradni sklad je bil vreden 800 tisoč dinarjev, in tu je Lahor slavil s še vedno dobrim časom. Verjetno pa bi bil zmagovalec Fit, če ne bi bil galopiral in je zaradi tega zaostal, vendar se je še vedno prebil na drugo mesto. Finale je bil resnični vrhunec tekme, ki je spravil občinstvo na Janez Cebulj iz Adergasa s FtfjHjjf II, tekmujeta za Komendo, pr«" ko dveletnih kasačev noge. V tolažilni skupini je S- { beka, zmagovalka lanskega nega tekmovanja, ki jo Je lavila tokrj usmerjal Branko Puhar. Zadnja j je prinesla zmagoslavje največje^ zasebnemu rejcu kasačev v Slovenj Marku Slaviču iz Ključarevcev. gala je Duena MS, ki jo je vodil M?r1 Slavič mlajši, pred Adonisom Mb vajetih starejšega Slaviča in FaunoJJ voznikom Brankom Slano iz Ljuto»| ra. Torej čista ljutomerska zmag«' J. Košnje" Ivan Mukič iz Palica, zmagovalec memorialne dirke maršala Tita. Njegov Lahor II je absolutni državni rekorder po kilometrskem času — Foto: F. Perdan Najhitrejši jugoslovanski kasači med dirko Petinštiridesete balkanske igre v atletiki Ljubljana '86 Jugoslavija v najboljši luči Ljubljana, 7. septembra — Glavno mesto Slovenije in prenovljen stadion v Šiški sta postregla z res imenitnimi dosežH'j., ljice športa. Nad 330 atletinj in atletov iz šestih balkanskih držav je pokazalo pravo atletsko predstavo. Stadion v 2> y pridobil tudi nov svetovni rekord. Dosegla ga je enaindvajsetletna Bolgarka Jordanka Donkova v teku na 100 m oV^rj^ svetovni rekord je 12,26. V ekipni moški konkurenci so bili prvi Bolgari, Jugoslovani drugi, pri ženskah so slavile n' Jugoslovanke so bile tretje. Sodelovali so tudi Kranjčani. Bojan Rudež je bil četrti na 100 m, Goran Ka-bič je z novim slovenskim rekordom v desetroboju zasedel izvrstno tretje mesto, maratonec Marko Dovjak pa je bil v najdaljši atletski disciplini sedmi. K odlični organizaciji te prireditve so veliko pomagali tudi Gorenjci. To je bil Timing iz Mojstrane, Iskra Delta Computer, v katerega štabu so bili dijaki kranjske gimnazije, in seveda sodniški zbor mednarodnih atletskih sodnikov iz Kranja. Drugi dan je bila z novim svetovnim rekordom odlična enaindvajsetletna Bolgarka Jordanka Donkova, ki je 100 m z ovirami pretekla v času 12,26. Letos ga je v tej disciplini izboljšala že štirikrat. Ljubljanski novi svetovni rekord ji daje tudi lepo spodbudo za jutrišnji nastop v Rimu, ko bo letošnji finale za atletski grand prix. Naši atleti so v dveh dneh v obeh konkurencah osvojili sedem naslovov balkanskih prvakov ter devet srebrnih in deset bronastih odličij. V naši reprezentanci so bili tudi trije člani AK Triglava iz Kranja. Goran Kabič, Bojan Rudež in Marko Dovjak so bili odlični in so res ivzrstno V\j stavljali kranjsko in gorenjsko m ko. Najboljši med njimi je bil des*^ boječ Goran Kabič. Z novim sip skim rekordom s 7.064 točkami J. tretji in si je tako priboril prvo ba' sko bronasto odličje. Odličen je bi' ^ tekač na 100 m, Bojan Rudež. Z j* 1 tatom 10,74 je bil četrti, kar je tud'' gov najboljši dosežek. Maratonec p ko Dovjak je bil sedmi, čeprav s njega pričakovali boljšo uvrstite^- ^ Ekipni vrstni red — moški — garija 232, 2. Jugoslavija 228, 3.^k^ 212,5, 4. Romunija 86, 5. Turčija 6. Albanija 6; ženske - 1. BolIJ 214, 2. Romunija 170, 3. Jugo5" 138, 4. Grčija 73, 5. Turčija 24,5. D. Humer Foto: F. Perd^ Goran Kabič, deseterobojec, tretji, član AK Triglav iz Kranja: »S 7.064 točkami mi je uspelo, da sem bil tretji. To je tudi novi slovenski in moj osebni rekord. Dosegel sem še dva osebna rekorda, v metu kopja in na 1500 m. Oba dneva tekmovanja sem naredil nekaj napak, ki so me stale še boljših dosežkov: prvi dan v metu krogle, drugi dan sem imel smolo pri metu kopja, saj sem si pri ogrevanju zvil levi gleženj, dober sem bil spet v teku na 1500 m.« Bojan Rudež, sprinter na 100, četrti, član AK Triglav: »Sem študent, star enaindvajset let, z atletiko se ukvarjam tri leta. Bil sem že dvoranski reprezentant in mladinski na balkanskih igrah v Mariboru. Tu sem bil drugi na 200 m, bili smo prvaki v štafeti na 4 x 100 m. Na dvoranskem triboju Italija : SZ : Jugoslavija sem tekel na 60 m 7,04, moj osebni rekord v tem teku pa je 6,89. Prvič sem za člansko reprezentanco nastopil sedaj v Ljubljani na 100 m. Bil sem četrti in z 10,74 dosegel svoj najboljši osebni rezultat v tej disciplini. Marko Dovjak, maratonec, član AK Triglav: »Že dolgo nisem tekel s takimi in muko kot na tem maratonu- i sedmih, osmih kilometrih me j* in če bi tekel samo zase, bi & Toda tekel sem naprej, za naS^jAy točko in to je bila tudi moja zmaga doslej.« 3*K. 9. SEPTEMBRA 1986 obvestila, oglasi MERKURJEV! prodajalni GRADBINKA na Primskovem v KRANJU, Žanova 3, smo st razen dobre izbire raznovrstnega gradbenega materiala za individualno gradnjo ^novanjskih hiš in drugih objektov za gradnjo od temeljev do strehe opazili pestro I" izbiro keramičnih ploščic in sanitarne keramike raznih vzorcev in barv. JjJjJE ZA PROSTORSKO PROJEKTIRANJE JESENICE J™" Gozdom 2, Jesenice 2Pisna komisija razpisuje prosta dela in naloge: IjplVlDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA lekcija iw!^at mora razen pogojev iz 511. člena Zakona o združe-4? ^elu in drugih, z zakonom določenih pogojev izpolnjevati ^ ^slednje: ^j* ima visokošolsko izobrazbo gradbene, arhitektonske, s. ^*°nomske, organizacijske ali pravne smeri * ima pri opravljanju nelog s posebnimi pooblastili naj-«s d nJ 5 let ustreznih delovnih izkušenj .a je moralnopolitično neoporečen * predloži program dela in razvoja delovne organizacije *a Štiriletni mandat t^didati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju lGffi»nih pogojev na naslov delovne organizacije v zaprti °3nici z oznako »za razpisno komisijo« v 10 dneh po objavi. Qr$pidate bomo o izbiri obvestili najkasneje v 30 dneh po ftnem razpisu. OSNOVNA ŠOLA DAVORINA JENKA CERKLJE NA GORENJSKEM OSNOVNE ŠOLE OBČINE KRANJ s podružnicami bodo vpisovale otroke, rojene leta 1980 ter januarja in februarja 1981, v prvi razred za Šolsko leto 1987/88. Vpis bo v soboto, 13. septembra, od 8. do 12. ure v vseh centralnih in podružničnih šolah. K vpisu pripeljite otroka in prinesite njegov rojstni list ter enotno matično številko. Osnovno zdravstvo Gorenjske, o. o. TOZD ZDRAVSTVENI DOM ŠKOFJA LOKA b. o. Stara cesta 10 razpisuje po sklepu delavskega sveta imenovanje INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA temeljne organizacije. Kandidat mora razen z zakonom in družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske politike v občini Škofja Loka izpolnjevati še naslednje pogoje: — da je zdravstveni delavec z diplomo medicinske fakultete ali delavec z diplomo II. stopnje ekonomske ah pravne fakultete, — da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj, — da ima organizacijske sposobnosti Kandidati naj vloge s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: OZG, o. o. TOZD Zdravstveni dom Škofja Loka, Stara cesta 10, z oznako »razpis za IPO«. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 60 dneh po poteku razpisnega roka. 9527^734 10. STRAN oglasi, obvestila TOREK, 9. SEPTEMBRA J** J vezenine bled DS tovarna ClPK, vezenin in konfekcije bled tozd Konfekcija Bled, tozd Pozamentarija Bled in Skupne službe objavlja naslednja prosta dela in naloge: tozd konfekcija Bled i. samostojno krojenje ii — 1 delavka za nedoločen čas ii. šivanje i — 10 delavk za nedoločen čas Pogoji pod I. in II. — šivilja oziroma tekstilni konfekcionar II ali tekstilno-obut-veni konfekcionar — eno leto delovnih izkušenj — trimesečno poskusno delo Če ne bo dovolj prijav za zasedbo omenjenih prostih del in nalog, bomo sklepali delovno razmerje tudi s pripravniki, ki imajo končano triletno tekstilno šolo konfekcijske smeri, nimajo pa še opravljenega strokovnega izpita. Rok za prijave je do zasedbe prostih del in nalog. TOZD POZAMENTERIJA BLED i. Čiščenje in mazanje čipkarskih strojev — 1 delavec za nedoločen čas ii. vdevalka čipkarskih strojev — 1 delavec za nedoločen čas iii. čistilke — 1 delavka v obratu Čipke Vintgar za nedoločen čas — 1 delavka v obratu vezilnica Bled za nedoločen čas Pogoji: pod I. — končana osnovna šola —trimesečno poskusno delo pod II: — IV stopnja strokovne izobrazbe oziroma poklicna šola tekstilne smeri — trimesečno poskusno delo pod III. — končana osnovna šola —trimesečno poskusno delo Rok za prijave je do 19. septembra 1986. DS skupne službe i. skladiščnika v skladišču surovin — 1 delavec za določen čas (za čas nadomeščanja delavke, ki je na porodniškem dopustu) Pogoji: — poklicna šola trgovske smeri — eno leto delovnih izkušenj — trimesečno poskusno delo ii. vodje oddelka za organizacijo in AOP — 1 delavec za nedoločen čas Pogoji: — diplomirani inženir organizacije dela - računalniške smeri - ali ustrezni poklic — najmanj 5 let delovnih izkušenj na ustreznih delovnih nalogah Rok za prijave je do 19. septembra 1986. Interesenti naj pošljejo prijave na naslov: Vezenine Bled, Ka-drovsko-splošni sektor, Kajuhova 1, Bled. SUKNO ZAPUZE Na osnovi sklepa komisije za MDR pri Sukno, TOZD Tekstilna tovarna Zapuže objavljamo naslednja prosta dela in naloge: 1. VZDRŽEVALCA PARNIH IN VODNIH INSTALACIJ Pogoji mm končana šola kovinarske smeri oziroma strojni-, štva — IV. stopnja zahtevnosti in 1 leto delovnih izkušenj. 2. STRUGARJA Pogoji — končana šola za oblikovanje kovin — IV. stopnja zahtevnosti in 1 leto delovnih izkušenj. 3. KURJAČA VISOKOTLAČNEGA KOTLA Pogoji — končana šola kovinarske oziroma elektro smeri — IV. stopnja zahtevnosti, opravljen tečaj za kurjača visokotlačnih kotlov — delovna organizacija nudi možnost pridobiti usposoblejnost za kurjača VTK. 4. POMOČNIKA KURJAČA Pogoji — končanih 8 oziroma 6 razredov osnovne šole in 1 leto delovnih izkušenj. 5. ČIŠČENJE MIKALNIKOV IN TRANSPORT* Pogoji — končanih 8 razredov osnovne šole in 1 leto delovnih izkušenj. 6. MIZARJA Pogoji — končana šola za mizarje — IV. stopnja zahtevnosti in 1 leto delovnih izkušenj. K sodelovanju vabimo več NK delavk za opravljanje del in nalog predenje in mikanje. Komisija za medsebojna delovna razmerja pri delovnih skupnosti skupnih služb objavlja prosta dela in naloge: REFERENTA ZA IZVOZ Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — izobrazba VII. oziroma VI. stopnje ekonomske ali tekstilne smeri, 2 leti ustreznih delovnih izkušenj in aktivno znanje enega tujega jezika. Delovno razmerje bodo kandidati sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom. Vloge sprejema splošno — kadrovski sektor v 8 dneh po objavi na naslov: Sukno Zapuže, Begunje. O rezultatih bodo prijavljeni kandidati obveščeni v 30 dneh po opravljeni izbiri. ELAN TOVARNA ŠPORTNEGA ORODJA p. o. BEGUNJE 1, NA GORENJSKEM Na osnovi 9. člena pravilnika o delovnih razmerjih, pravilnika o notranji organizaciji in seznamu del in delovnih nalog v DO Elan ter sklepa komisije za delovna razmerja DO Elan objavljamo dela in naloge 1. ODDELKOVODJE II 2. MANJ ZAHTEVNA DELA NANAŠALCA PREVLEKE 3. SESTAVLJALCA IZDELKOV IZ PLASTIKE Pogoji: pod 1. — višja ali srednja šola strojne smeri, 2 oziroma 3 leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih, pasivno znanje enega tujega jezika in trimesečno poskusno delo pod 2. — četrta stopnja srednjega usmerjenega izobraževanja smer pleskar ali ličar, šest mesecev delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih in trimesečno poskusno delo pod 3. —četrta ali tretja stopnja srednjega usmerjenega izobraževanja lesne, kovinarske ali pleskarske smeri, šest mesecev delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih in trimesečno poskusno delo. Pisne prijave z ustreznimi dokazili o izobrazbi sprejema kadrovska služba Elan, tovarna športnega orodja Begunje na Gorenjskem, 8 dni po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po preteku objave. CENTER SLEPIH IN SLABOVIDNIH DR. ANTONA KRŽIŠNIKA ŠKOFJA LOKA Stara Loka 31 objavlja javno dražbo za prodajo naslednjih osnovnih sredstev: 1. osebni avtomobil IMV Renault R 4 TLS, leto izdelave 1980, izklicna cena 300.000 din 2. osebni avtomobil lada 1200, leto izdelave 1982, izklicna cena 500.000 din 3. ekscentrična stiskalnica 30 ton, leto izdelave 1968, izklicna cena 400.000 din 4. ekscentrična stiskalnica 6 ton, leto izdelave 1974, izklicna cena 200.000 din 5. električni varilni aparat, leto izdelave 1965, izklicna cena 20.000 din 6. kultivator Homelite, leto izdelave 1975, izklicna cena 5.000 din 7. pisalni stroj Oliveti, leto izdelave 1972, izklicna cena 8.000 din Javna dražba bo v ČETRTEK, 18. septembra 1986, ob 8. uri v Stari Loki 31. Ogled je mogoč ob 7. uri na dan prodaje. Javna dražba bo potekala po sistemu OGLEDANO — ODOBRENO. Najmanjši dvig ponudbe je 1.000 din. Prometni davek ni vključen v izklicno ceno in ga plača kupec. Fizične osebe morajo plačati kupnino po koncu dražbe, pravne osebe pa v 15 dneh in pred prevzemom stvari. Kupec odpelje stvar na lastne stroške. Iskra ISKRA KIBERNETIKA Industrija merilno-regulacijske in stikalne tehnike KRANJ, n. sol. o. Na osnovi sklepov komisij za delovna razmerja temeljnih organizacij razpisujemo prosta dela oziroma naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: 1. VODJE GOSPODARSKE PRIPRAVE PROIZVODNJE TOZD ŠTEVCI in objavljamo naslednja prosta dela oziroma naloge: TOZD ŠTEVCI 2. VODJE MONTAŽE ŠTEVCEV t3 TOZD RAZVOJNO—TEHNOLOŠKI CENTER 3. ZAHTEVNEJŠA REZKALSKA OPRAVILA V PROTOTIPNI DELAVNICI Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: pod 1. — visokošolska izobrazba ekonomske ali organizacijske smeri, 5-letne delovne izkušnje, znanje tujega jezika in pogoje, določene z družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske politike v občini Kranj Mandatna doba za razpisana dela je 4 leta. pod 2. — višješolska izobrazba elektrotehniške smeri in 5-letne delovne izkušnje pod 3. — 3-letna srednješolska izobrazba kovinarske smeri — usmeritev rezkalec in vsaj 3-letne ustrezne delovne izkušnje Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim opisom dosedanjih delovnih izkušenj v 8 dneh po objavi na naslov: Iskra Kibernetika, Kadrovska služba, Savska loka 4, Kranj. Industrijski kombinat PLANIKA KRANJ Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge: VODENJE GRADBENIH INVESTICIJ Zahtevamo: — visoko strokovno izobrazbo gradbene ali druge ustrezne tehnične smeri, 3 leta delovnih izkušenj, znanje enega svetovnega jezika, sposobnost vodenja in organiziranja, poslovna sposobnost in komunikativnost in uspešno opravljeno trimesečno poskusno delo. Pisne ponudbe sprejme kadrovski oddelek v 8 dneh po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po poteku roka za vložitev prijav. Dnevni bar Zora — Pod znano Bežkovo vilo v Kranj » kjer je bil pred časom Klub 2, so pred dnevi odprli pnJ^ ten lokal z imenom Dnevni bar Zora. Odprt je vsak dan 9. do 24. ure, ob nedeljah pa od 16. do 24. ure. Posebno* tega prijetnega dnevnega lokala z vrtom je razpoloztf J ska glasba in domača hrana. Specialiteta pa je SavinjS želodec. STANOVANJSKA ZADRUGA KRANJ posluje od ponedeljka, 7. septembra 1986, dalje V NOVIH PROSTORIH Mladinska nekdanje Vino—pivo Novi telefonski številki: 21-336 21-324 Iskra ISKRA TELEMATIKA Industrija za telekomunikacije in računalništvo, KRANJ.n' sol. o. Komisija za kadrovske zadeve TOZD Tovarna tiskanega vez j a objavlja prosta dela in naloge 1. EKONOMISTA TOZD Pogoj: — diplomirani ekonomist, lahko tudi začetnik 2. STROKOVNEGA SODELAVCA (za dela v tehnični službi) . . Pogoj: —diplomirani inženir kemijske tehnologije ali dip1 mirani inženir metalurgije, lahko tudi začetnik 4. STROKOVNEGA SODELAVCA (za dela v kontroli kvalitete) .h Pogoji: -diplomirani inženir elektrotehnike, 1 leto delovn»p izkušenj in znanje angleškega jezika. 5. SAMOSTOJNEGA TEHNIKA - KONTROLORJA (za dela v kontroli kvalitete) Pogoj: — elektrotehnik — elektronik, lahko tudi začetnik 6. SAMOSTOJNEGA TEHNOLOGA — 2 izvajalca Pogoj: — strojni tehnik, lahko tudi začetnik 7. VEČ DELAVCEV V PROIZVODNJI Pogoj: — poklicna šola strojne, elektro, kemijske ali metalu1" ške smeri Kandidati naj za prosta dela pošljejo pisne prijave z dokaz^ o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjih delovnih izW šenj v 15 ineh po objavi na naslov: Iskra Telematika, Kadrov' ska služba, Ljubljanska cesta 24/a, Kranj. ZA In jaz živim še v ljubljenih osebah in predmetih, kakor živeli oni so z menoj v minulih letih. (Ada Škerl) V 87. letu starosti nas je po dolgi bolezni zapustil naš drag1 oče, dedek, brat, svak in stric JANKO SICHERL prosvetni delavec v pokoju Od dragega pokojnika se bomo poslovili v sredo, 10. septe*1^ bra 1986, ob 16. uri na kranjskem pokopališču. Njegovi: hčerka Jožica, sin Pavle z družino, brat Stanko, & stri Štefka in Jelica ter drugo sorodstvo Kranj, Ljubljana, Črnuče, Domžale, 8. septembra 1986 9. SEPTEMBRA 1986 mali oglasi, obvestila. osmrtnice 11. STRAN (^IMlSgcJJ©IEnGLAS XIX.mednarodni OBRTNI SEJEM CELJE AjOGLASI ^SiTiitoH — Oljski IVALNI stroj singer, in-^Tei • 5en'"? čevljarski rezkar pro- lin PRERi?a,B.AJN za krompir ha-levo«'BJRALN>K za krompir. Pre .Ugod-^-^—___14954 Pobeli i?,rodam še ne dve leti star S^Krani 9°renJe Mokič, Planina 14690 /rod^;—--__14690 TRAKT0R- Be?i^ 14701 90 W in čr-14702 L°F°N slIlF^R 400 in KASE Ndia i^,^ 100, z zvočnikom? ^50-751 ' Prodam za 30 SM ^od^TTš-----1495! [2V0ČNi?,RAMOFON techn I .2Vofe°E140'nOVOb ^50 w 100 LP. za Tel. 4955 ics SL Q bas KITA-ozvočenje 24-654 do ,nterna 212 od 15, ure 28-302 k^Od^TTTT----14956 m. Fl STOLP z LIGHT SHO-%nica& * zvečer. Marko Kočila, — hj>. Žirovnica To(C~—i^i^Mua__14957 ikaiTtlnvTel_ ^•"rS ba' TERV"0LA II. vrste v R°žna ulica 32^ Šenčur. Tel. 14976 « strešniLProdam 3°0 kosov cement ^vC'kPv F°l-C, rabljenih in 100( ■ r0darri------ — BH Politride|no OMARO. Simona 'lanska cesta 23. Škofja Lo- PoSaJ^----_14941 A\> £MAR0 za dnevno sobo z PC, Prj^lV6!!0' kotni raztegljiv klubsko ^o^^jitr^jel.: 33-709 14943 iS očajni STROJ in ŠTEDILNIK Cvetko, Tomšičeva 19, 14944 2 POSTELJI, kobla, ce- l«v od—-J4;569_14945 ■^Tei 5o ,s0obni KAMIN edil pro- 14946 iVcS OMARO svetle barve, viši >l