St. 95. V Trslu, v sobota 27. novembra 1886. / ( Tečaj iv- EDINOST Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. »EDINOST« z.znam i krm n* u* < mi vnano arade in aabata o noludne. Ohh 7.u v«h 0> prilogo T jI 71 poln l«r,a o\ ti O kr.. za fintrt lau 1 jrl, T» kr. — Samu prl-cgamne t gl. SO kr za celo let >. - Pcmumezn* š'>vilk« «0 »uvaio ori oor*vmStvu n Uralika,. v T ratu do & ur., t Uarlol in v AJdoviČInl no i fii*t*t. reklamacij« .v t«•«**«» omama Oprivnlitvo, vi« Tarrnnte, >Nava tiskarna-. if »Mmmrn to V«i finntii ae pošiljajo Uradalitva »vi« Tarrante« »Nuova Tlpogratta :• mora biti trHi.kiran Hokopiai o*e/ po«et>ne vrodnoatl se ne vračajo. — Inurati (ratne vrste nasna n ^ m poslanic,a) se zarafiunijo do pogodbi — prav cen6 ; pri kratkih o^lnslh z drobnim) i'in * ' vnako besedo 2 kr Disciplina, Disciplina je popolno urejeno dejanje, ki meri na to, da se gotovo doseže kak cilj. — Disciplina je dnSa vojaštva; brez discipline ni niti mogoče misliti si vojaštva, še manj pa katerega uspeha v slučaju vojne. Disciplina je potrebna učečej se mladini, brez discipline niti navadna društva ne morejo dospeti do pravega razvitka. će pa je v kakej stvari na svetu potrebna disciplina, gotovo je ona potrebna v politiki. — Res je, da na priliko mi avstrijski državljani imamo ustavne svoje pravice, ali teh ne moremo povsod vršiti vsak zase, ampak vr&imo jih po svojih zastopnikih, bodisi srenjskih, bodisi po poslancih v deželne zbore in drž. zbor. To zastopstvo je vrejeno na podlogi večine, ker podloga človeSkej pravici ne more biti taka, da bi vsak posamezni državljan mogel obveljaviti svojo voljo, ampak treba je ustvarjati neko občno voljo in ta volja se ustvarja le tako, da velja to, kar večina državljanov za veljavno potrdi. — To je torej podloga ustavnega načela. Da pa je vsem državljanom prilika dana, da izrazijo svoje meneuje, v to so potrebna politična društva in politični shodi. — Na takih shodih se državljani razgovarjajo in smoter teh shodov je, da se kolikor toliko porazu-mejo. Najvažnejši taki shodi pa so gotovo volilni shodi, na katerih se ljudstvo razgovarja o bodočih svojih zastopnikih. — Ako je torej ljudstvo zrelo, deleži se mnogobrojno volilnih shodov, to se pravi, da se ono zanima za svoje pravice. Tako ljudstvo je navadno srečno in ima vedno boljšo prihodnjost. Kadar pa zrelo ljudstvo obišče take shode, ima tudi resno voljo, da se ne razide brez porazumka, m da se zvesto drži sklepov, kateri so bili PODLISTEK Valovi. Spisal: Levin. VIII. Markizi ni bilo doma; odšel je z nek ) pretv, zo po navideznih opravkih, pustivši svojo no Zorko v nadzorstvu zaupnega zdravnica m sestre svoje. Dva teana po poroki sedela je neki dan Z . ka, *ed*j gospa markiza, a,ima v gozdiču za markizovnn vrtom. Vtopljena je bila kakor navadno v otožne misli in zrla (jrepL&eno pred ae. Hipoma Začuje se BUmljarija s peresi in. kakor bi trenol — pred njo je stal lep vojak Stanko! Samega začudenja in neizrečenega veBelja ni vedel. Zorka. kai početi; Stanko je prisedel k njej na kloplco. Vsa je trepetala Zork., obrnola je vanj svoje oči, v katerih je za-Dllskaia solza veselja: oba sta molčala. — Sednj sem zadovoljen, da te zopet vidim — gledam te zadnjikrat! — spregovori on slednjič trpko. Zorka se vsa strehe; zabliaknoli jej je misel, da je obupal te- da hoče konec storiti svojemu Živenju. Ojačl se iu vsa tr« soča oklene se ga okolo vratu, milo pla- na takih, posebno volilnih shodih na- I pravljeni po večini, to je, za katere je večina zbranih državljanov javno glasovala. Minišina je v takih slučajih, posebno ako gre za poslanca, moralno vezana, da tudi ona to stori, kar je večina sodržavljanov sklenola. Ako pa taka manjšina dela proti takim sklepom, postane skoro navadno žrtev nizkih strasti posameznikov in takih činittdjev, ki delajo proti pravemu ljudskemu blagostanju. Zrelemu ljudstvu pa mora biti vodno sveta večina, ker se na drug način ne da izraziti občna ljudska volja. Taka oblika izraza javnega me-nenja ni sicer izraz nezmotljivosti; vendar je najpopolnejSa, in ker na svetu ni nič popolnega, moramo se držati vsaj tega, kar se bliža popolnosti. Mogoče je tuli, da včasih večina pravega ne pogodi; pri vsem tem pa je nevarno, ako manjšina tako večino na nelojalni način pobija in spodriva, ker prava načela morajo prej ali slej prodreti. A.ko se torej državljani deleže javnih shodov in tam vse posebno dobro pretresajo, potem pa sklepe delajo in se teh sklopov tudi točno drže, pravimo, da so politično zreli, ker poznajo politično disciplino, in brez take discipline sploh ni mogoče misliti na uspehe v politiki. Gorje pa narodu, kateri ne pozna discipline, posebno o volitvah; tak narod ni politično zrel in njpga sovražnik ga more rabiti v svoje namene, kolikor mu to ljubo. Povod, da govorimo o disciplini, dali so nam Notranjci, kateri uže od nekdaj slove kakor morda politično najbolj zreli Slovenci. — Ti Notranjci ali prebivalci Logaško-Pstonjskega političnega okraja bodo v nekaterih dneh volili enega poslanca v deželni, enega pa v drž. zbor. Volilci omenjenega okraja so imeli zdaj dva volilna shoda, na katerih so se kandidatje predstavljali, kar je povsem prav, ker narod, katerega hočem zastopati, je vreden, da se mu predstavim in da mu dam zagotovilo in častno besedo, da ga bom po nekih načelih zastopal in njega pravico branil. — Po našem menenju ne velja, da narod v tem preziramo in da se kandidat njemu na oči prav nič ne obveže in ničesa ne izjavi, ampak se samo na svojo avktoriteto in prošlost sklicuje. V ustavni državi tudi oblika mnogo velja in ako se ustavnih oblik ne držimo, kažemo, da nam ni mar resno politično delovanje in da se ne brigamo za ljudski „forum«. No, notranjski volilci so si na javnih shodili, ki so se jako pravilno vršili, postavili svoja dva kandidata, to uže kaže njihovo politično zrelost; zato pa se je nadejati, da bosta oba kandidata izvoljena z veliko večino in s tem Š« le si dadd konečno spričevalo, da j so, za kar jih svet uže dolgo ceni I in obrajta, da namreč znajo po disciplini obveljaviti svoje sklepe. To je i politična zrelost, katera je vredna ponosa, in ki bo tudi na druge Slovence ugodno uplivala. To je vse, kar nam je bilo na srcu, da našim rojakom na ves glas povemo. Politični TDrealed. a CJ Notranje aežale. V državnem \baru skleneni \akoni glede nadaljenega pobiranja davkov in glede predrugačhe državnozborskega volilnega reda za mesta na Ćeskem, za kmetske občine v Galiciji in za mestne kmetske ohčine na dolenjem Avstrijskem bili bo potrjeni. Avstrijska delegacija je v seji 23. t. m. sprejela brez promembe proračun za vojno — Stanuol Stanko! Ninar ne onupaj , tvoja Zorka je nesrečnega od tebe, jaz te liubim tako iskren^, kakor sem te do-prej, a moji roditelji *o me prodali, hoteli so me telebiti v nesrečo in zdaj sem nesrečna; slutila sem j h In postali žrtva slušnosti. Otpusti! ljubi Sianko, ni*em jaz kriva, ampak moji roditelji, odpusti svojej Zorki. ki vedno le za te živi in ki ne booe srečna, dokler je ne zakrije mrzla prst! Bog nama ni odločil se tuk*j zdrn-žiti — združ va s$ tam g >ri * sinjin vi-^avati, kder ho leva vekomaj srečno živela. Ne — da, Stanko, da odpust Š svojej Zorki, ki je bila stanš m prepokorna, a sedaj obžaluje svojo aluSnout? N*-da tu ii ti komaj čakaš trenotka, da se ločiš iz te loline solza in urenkosti? Ob, jaz ne bolem več dolgo živela —• hirala bodem in pešala, dokler ne najdem večnega pokoja! Stanko je zrl nepremaklj'vo v tla. Mrzel pot mu je stopal na čelo; črte na bledem obrazu so mu se spr.-menole, I»ch • n čelo zerbančiio. — Težko je sopel. Kar hipoma vpre svoje oči v mili a bledi Zor-kin obrazek, pritisne |e| poljub na čelo in! — Z Bogom! vidimo se tedaj v sinjih višavah! — to rekŠi izgme po drevoredu, od koder je tako nenaaoma pnš^l. Zorka žalostno zre za njim. Pri ovjnku se Stanko še enkrat ozre, izvleče iz žepa robec in z njim 8e enkrat po zraku zamaha. potem odi bro uro hoda od mesteca B stoj' sredi gozda na prijaznem griču star samostan. Iz vasi pod gričem vodi do njega široka pot po kojej hode vajo va&čaoi v samostansko cerkvico k «v- maši in pro- mornarico, kakor tudi izvenredni proračun zanjo. Luzzatto je p t u s 1 poveljnika vojne mornarice, naj se pri večjih delih ozir jemlje na domačo ladijestavbeno obrt-nijo. Porcčevjilfc Nadhrry je ta predlog podpiral. Proračunski odsek avstrijske delegacije je 21. t. m. t. m. pričel lazpravo o iz-venrednej potrebščini vojske. Vojni minister je razlagal dobrote novih pušk. V Pragi so 24. t. m.^pii dopolnilnih volitvah v cestni zastop vsehk zi zmagali Čehi. V hrvatskem saboru je doktor Anton Starčevid Interpeliral zarad Bosne !n Hr-cegovine ter rekel mej drugim: Ne morem trditi, da Ćrnagora neljubega soseda prtŽene od svojega praga, ko zgubi po* trpenje in zaupanje v tujo blagodušnost. Ne morem trditi, ali bo Ćrnagora Zahtevala od naše drŽave, naj zapusti zasedeni deželi, ali uaše države ne izŽene iz nj b. Domače ljudstvo v svojem obupu zgrabi za orožje, in bo z lastno močjo, ali pomočjo druzih si prizadevalo, da se iz dežele bženo ljudje, katere Fmttra ta-mošje prebivalstvo za svoje zatiralce. V Avstrijsko ogerskej delajo nekateri ljudje za vojno. Pravo in pravica zahtevati, da Hrvati za avstrijsko-ogerske interese delajo toiiko, kolikor Avstrijsko-a-erska dela za hrvatske interese, ker prebivalstvo Bosne in Hrcegovine Živi pred našim pragom, in ker je ono ud našega naroda in ker tsoda tega prebivalstva In vojna od te 6trani neposrednje zadeva vse naše ljudstvo. Zato stavim na vlado to le pra-Šanje: Ali jej je znano, in ali seje o tem podučila, kaj mislijo storiti merodajni av-strijsko«ogereki krogi, ako bi kdo od države zahteval, naj zapusti Bosno in Hrce-govino. Ban je na to odgovoril in Star-čeviču očital, da govori tako, kakor ne bi Hrvatska bila del Avstrijskoogerske. Star-čevič je na to odgovoril, če ima to smatrati za odgovor: Načelnik: Ne, le za izjavo. — Starčevlč: Ali smem odgovoriti? — Načelnik: Ne. — StaiČevlć zmiga z ramami in sede. Vnanje dežele. V bolgarskem praianji imamo te dni malo vesli; nobena vlada nema volje, ali poveli. Vrh griča je še precej Široka planjav — cerkven dvor, za katerim se razprostira na onostranskej plati griča lepo obdelani samostanski vrt. Pozna jesen je uže; drevje rumeni; iz njega pada osuŠelo perje; oi več slišati radostn^gi ptičjega petja — gozdi so tihotnl. Narava je spremeuola svoje obličje; podobna je hirajoČemu, bolehnemu Človeku. Ni vrtu hodeva sem ter tja mlad menih z veliko knjigo v rokah ter iz nje pazno čita. Knjiga nosi naslov: »Tneo-iogia mo alis« in čita uprav oddelek: »De amore adversus Deum et adversus proxi-m os« — o ljubezni proti B gu in proti bližnjemu. P zno čita in povd tria posamezne odstavke — a pri besedici »amor« misli vedno na neko osobo, ki mu ne more iz glave, kojo podobo vedno nosi v srcu. Tudi on je skusil ljubezen v posvetnem smislu besede, skusil je njene sladkosti in grenkosti; spoznal je njeno blažilno moč in spoznal tu Ii budob jo, ki vlada sploh na svetu, goljufal se je v svojih Željah In upanju — sprevidel je, da vse na svetu je minljivo in nično — zgubil zadnje upanje, ki ga je še vezalo na svet, odrekel se zadnjemu in šel iskat sreče in miru v samoto postavši menih. (Dalje prih.) EDINOST ef ne upa, stopiti na noge 8 predlogi. Iz Lcndona se o tej zadevi poroči, da ?e Velevlasti dogovarjajo o kandidaturi min-greljskega kneza Nikolaja in o sredstvih, kako bi se bolgarska kriza naglo in v splošno zadovoljnost poravnala. Ruska vlada sicer Še ni kandidature (flcijeloo napovedala, vendar pa jo po svojih poslancih velevlast m naznanilu. Voztl v tej zadevi je bolgarsko sobranje, ker po be-rolitiskej pogodbi in turškem zahtevanji ne bi smeli vshodnjl Rumeljci kneza voliti; treba je, da se tudi o tej zadevi velevlasti dogovore. Od druge strani pa se zopet trdi, da Rusija misli od kandida-tute mingrelskega kneza odstopiti, a ne poteča se, koga hoče potem priporočiti; Štrena je na vsak način precej zmedena. — Tudi zastran tega, katerej vladi je Rusija po odpotovanji ruskih zastopnikov iz Bolgarije izročila v varstvo svoje podanike, bila so poročila navskrižna ter še sedaj niso popolnoma jasna. Najprej se je poročalo, da je Nemčija prevzela to varstvo; potem se je to preklicalo in poročilo, da je bilo varstvo izročeno francoskim zastopnikom, trdilo se je tudi, da Nemčija ni hotela prevzeti varstva ruskih podanikov, a to poslednjo vest so preklicali Bismarkovi organi; na vse zadnje pa »Journal de St. Peteisbourg« izjavlja, da je Rusija varstvo ruskih podanikov v Bolgariji izročila Nemčiji, le v vshođnej Rumelijt, tam pa, kder ni nemških konzulov, uživajo Rusi francosko varstvo. — Iz Sredca se 25 t. m. poroča, da je profesor na vojaškej Soli, Tepavi-čarov, nagovarjal več kadetov, ki so se bili udeležili državne prekucije, pa bili pomiloščeni, naj se zarote zoper sedanjo vlado. Profesorja so zaprli, kadetom pa orožje vzeli. Vidi se iz vseh znamenj, da ruski vpliv v Bolgariji, posebno pa v vshodnjej Rumeliji r.istej v Plovdivu, Bur-gasu in mnozih družil) večjih krajih ne-čejo več slušati sedanje vlade. = Turška vlada je od bolgarske zahtevala, naj ta odstopi, da potem prva, kakor sucereni-tetna oblast izvoli novo vlado, a ta je to zahtevanje odbila, sklicevaje se na bero-linsko pogodbo, v katerej ni govora, da bi Turčija imela to piavico, vlada pa sama oh sebi tudi ne more odstopiti, ker je odgovorna velikemu si branju, katero jo je potrdilo. Zapiek ima bolgarsko pra-ftanje tedag še vse polno, diplomatom bo te dni delalo še sive lase, a pri vsem tem se dolgo ne bo moglo uleči; v par mesecih utegnemo vedeti, bode li mir, ali velika vojna. — O tem pa ima odločno nalogo — Avstrija. Mislimo, da v drugo ne pojde v šlesvjk Holstein. Mej črnogorsko vlado in turškim poslanstvom na Cetinji se je sklenola nova pogodba, glede vredbe premoženja onih muhamedancev, ki so se izselili iz ćr-negore. V Albaniji so zopet nemiri in množe se roparstva In razboji. Vsled tega je vlada poslala vojaško četo v Puko, da mir stori; tudi otdelek Miriditov se je tur-škej vojski pridružil. ll Rima se 24. t. m. poroča, da se dogovori mej vatikanom in prusko vlado nadaljujnjo, ali do sklepa Še niso prišle. — Pričakuje se papežev breve, glede imenovanja novih škcfov in apostolskih vi karjev za vshodnjo Indijo. Propaganda fi ie dela n-i to, da misijone v vsej Indiji posebno povzdigne. V italijanske} poslanske; zbornici je grof Robilant 23. t. m. predložil dopise o bolgarskem prašanji; ta zelena knjiga obsega diplomatične dogovore do 20. novembra; iz nje je razvidno, da se Italija drži berollnske pogodbe, da pa priznava poseben vpliv Rusiji v Bolgariji, da je v soglasji z grofom Kalnoky-jem, da pa ni mogoče v Bolgariji napraviti pravega reda, ako bo Rusija še dalje vsemu protivna, da Italija potrdi ruskega kandidata za bolgarski prestol, ako se vse vlade zanj izreko in ga sobranje potrdi. Nimjrtf' državni zbar se je 25. t. m. odprl. Prestulni govor p.*avi: Politika nem 6ke vlade dela za mir in za slogo vseh velevlasti, iti rabi v ta namen svoj vpliv, kateri si je pridobila Nemčija z miro Jjubjern, z splošnim svojim zaupanjem, ker se ni udeleževala pri sedanjih pra-feanjih in ker je nemški cesar srčen prijatelj z obema sosednjima cesarskima dvo- toma. — Ta mirna izjava se nam zdi podobna mački, ki čaka miš1. Ji Carigrada se poroča, da se je bolgarski opravnik Grekov 2i. t. m. vrnol v Sredec, ker je bilo njegovo poslanstvo brezvspešno. Ji Turčije dohajajo vesti, da se je tam v zuuaujej politiki nekoliko predru-gačilo, da te je vladnih krogih veter obrnol proti Rusiji; poznejša poročila pa to preklicujejo; gotovo je, da se je vojaštvo v Macedonij«, kder zopet nekaj vre, zelo pomnožilo. V Jadrenji in Solunu je vse polno turfke vojske. V Trstu se naroča živež z i turško vojsko v teh krajih, postimo moke se iz Trsta mnogo poš Ija tuiškej vojski. J\ Avfganistana v Lihore došli trgovci poročalo, da so uporniki avfganskega emirja vojsko zmagali. Upor se naglo širi. Nekoliko otdelkov emirjevih vojakov je prestopilo k upornikom. To zopet prav lahko uname razpor mej Rusi Jn Anglež1. V Masavi se Italijanom vedno hujše godi. Časniki tožijo, da jim vsled nezdravega podnebja ni mogoče strpeti, vsled tega in ker je mrljivost strašna, dovolil je vojni minister, da ima vsak častnik, ki je bil eno leto na rudečem morji, pravico zahtevati, da se premešči v Italijo. — Razen tega pa abesinska vojska vedno napada in pleni naselbine. DOPISI. IZ Skednje 21. novembra. (Izv. dop.) D isi tudi je naša vas prav nesrečna, kar se tiče zanimanja za našo narodnost, vender;,pod pepelom spridenosti tli fie kaka iskrica, katera, tako upamo, kdaj razvne plamen, ki bo ogreval mrzla srca. Od kar je Vila vtihnola skoraj je narodno petje zamrlo, k vefiemn se kdaj oglasi še kvartet, zbor, na kateri je bila Skednja ponosna, ne glasi se več, kar je prav žalostno. Naj toraj sprevidijo tisii tajni rovarjl, ki so se propada pevskega društva veselili, kak dobiček imajo. Pevci skedenjskil jeli to Vam v čast? In to vse je priftlo le zaradi osebnosti. Krivda naj se prišteva komur hoče, kdor ima v tem oziru težko vest, imeti bi jo moral, ako le ni kosmata. Odvrzimo vso hudobo itd. Pobratite se toraj, postavite se zopet mi noge, pokžite, da Še niste za vselej zavrgli svoje zmožnosti,„katero tudi imate, ker to dokazujete pri cerkvenem petji. Prav in lepo je, da se Najvikši z divnim petjem slavi, ker Njemu smo dolžni naj-večo hvalo; a rodu, katerega smo sinovi, tudi ne smemo pozabiti, k .jti to bi bila nebvaiežnost, kakoršna otrok do starišev. Hvala Bogu, marsikdo je vskllkriol zadnjo nedeljo, ko se je spomnil, koliko Žrtev je tirjala grozovita kolera in da je on Še mej živimi mej tem. ko je veliko njemu znanih in neznanih osob nemila pošast pomorila; s hvaležnim srcem je marsikdo stopil pred altar preblage bogo rodice, da se zahvali za zdravje, ki ga uživa. Ves teden se je od ust do ust šepetalo, da bo na Mater božje zdravja dan slovesniša sv. maša, nego po navadi. Nabirali so se darovi, da se je altar, pri katerem se je ljudstvo v času te grozovite bolezni zatekalo in v molitvi prosilo za odvrnltev te^ nadloge, okrasil z raznim pristojnim lišpom in res prav krasna je bila svečava iu vse, kar je služilo v olep Savo altarja, za kar gre domačemu cerkovniku v8a čast, ker le retko kde bi se mu tekmeci našlo, kar se tega tiče. Čestiti g. župnik J. Kavalič pel je z asistenco sv. mašo, pri katerej se je pela slovenska maša: O sladka ura itd. Krasna skladba, katera bi se smela tudi v najbolj Si h zborih peti. Pri popolndanskej božjej službi se je pela zahvalnica, prelepa skladba Rlcijeva, tndi se je pri tej slovesnosti strelalo, da je bila slovesnost toliko velečustniša. Tako smo toraj nek«j dolžnosti storili no Onega, ki nam dobrote deli. Za spomin tako čudne obrambe pred kolero se kupiti dve sveči, ka teri z svečniki vred bosti stali nad GO gld.in napis, kateri se na dičen papir v več istiskib med razne pobožne trudljive in podpornike razdeli, tudi je uže pripravljen, ker res čudno, da mej tem, ko je krog in krog nas, v uneatu in okolici, bolezen k-uto morila, nas ta šiba ni obiskala. Nekaj mi je še na srcu. Iz davkarskega urada, ki je v narodnostnem oziru morda Ah najpoftte-nejši, izdalose je neko vabilo gleiaj smo še slišali, da bi morali koga poslancem voliti iz hvaležnosti? I — Dolžnosti poslančeve so težke in važne; odgovornost ga čaka velik® • ves narod slovenski— n* le stran Notranjska — oiira se nanj laupljivol Pad potreba je Čile roke, možke premiiljenosti, mladendke gorečnosti in delavnosti; potrebne so lastnosti kakoršne so le redkemu podeljene od žgoraj. — Politika ne pozna nobenega prijateljstva! — Kakošni možje so se nam uŽ« rodili, kako odlične može hrani Kranjska! Jurčič, Stritar, Levstik, Marn itd. itd. — Kaj tem ni dolžan hvaležnosti ves narod slovenski za njihove izvrstne spise, za njihovo delovanje — in za »blage mjsli«?! Muzika.* (Medved, Fdrster, slikar Šubic, botanikar Robič itd. itd.— ali niso vsi ti ponos, ali jim nismo dolžni hvaležnosti ?! In kdaj smo še koga iz hvaležnosti priporočali, naj bi bil izvoljen poslancem ?— Sodimo objektivno iz čisto narodnega stališč* in prepričani porečetno vsi: g. dr. Ferjančič, naft domačin, nu§ ponos, bodi nam državni poslanec! Pri volilnem shodu predstavil se nam ie tudi riiig kandidat za deželni zbor g. Hinko Kavčič, posestnik v Razdrtem. Ker vedno trdimo : naš poslanec bodi trdnega značaja, naroden, neodvisen, domačin, naj pozna naše potrebe, naj bode vzet izmed ljulstva, — ker ima g. Hinko Kavčič vse te lastnosti, bode gotovo vsak volilni mož z veseljem pritrdil volilnemu shodu v Postojni, kateri ga je proglasil kandidatom za deželno zbornico. Ako še pristavim, da se je tretji kandidat g. L. Dekleva pri volilnem shodu le bolj peči tiščal, povedal sem vse, kar mi danes posebno leži na srci. Domače in razne vesti. Gospodom volllcem logaško potvlojlnekega okraja! Z ozirom na sKiepe vnliimn shodov v Logatci in Po-stojini in po poizvedovanji mnenja zaupnih mož priporoča klub narodnih poslancev gospodom volilcem, naj izvolijo za deželni zbor dne 29. novembra 1.1. g. Hin-kota Kavčič-a. posestnika na Razdrtem; za državni zbor dne 6. decembra t. 1. g. dr. Audreja Ferjančič■», c. kr. državnega pravdnika namestnika v Ljubljani. — V Ljubljani, 24. novembra 1886. — Klub narodnih poslancev. Gospod CHlbel Truden, vele-tržec in znani rodoljub v Trstu, ie včeraj poklonil tižaškej podružnici sv. Cirila in Metoda pedeset goldinarjev. Bog Živi tak-šnoga podpornika in narodnjaka I Imeni-tejšim Slovenom naj služi v vzgled! Tako naprej, in naš namen mora uspeti! Odlikovanje. Gosp. Josipu Stauda-cherju, vifijemu računarskemusovetuiku in predstojniku rač. odsek i kranjske deželne vlade podelil je cesar prigodom njegovega umirovljenja dostojanstvo vladinega so-vetnika. Imenovanje. Stavbeni pristav pri tržaškej pumor-kej oblasti g. Alfred vitez Purschka imenovan je inženirjem. Preinedčenje. G. k. bilježnik g. Viktor Vessel sin rajucega Koseskega je premeščen vsled lastne prošnje iz Gra-diSke v Trst. Začel bode uredovati 1. dfl-cembra 1.1. Zmožen je slovenščine in bo dela!, če bo pravičeu. Poziv na prvo veliko svečanost na korist družbi sv. Cirila in Metoda, vtorek 7. decembra 1886. v gledališči »Armonia«. Razpored: 1. Meudelsohn: Ou-ertura k open »Rny Blas«, vojaška godba. 2. F. S. Vilhar: »Bojna pjesma«; možki zbor. 3. V V »Slavnostni govort; gospodičina Ana Kobalova, 4. A. Fdrster: »Ave Marija« iz operete »Gorenjski slavček« ; možki in ženski zbor se spreinljevanjem vojaške godbe.5. V. Kosovel: »Dve solzi« ; romanca, samopev za tenor, poje g. P. se spremlje-vanjem vojaške godbe. 6. VV »Potpourri slovarskih napevov«; vojaška godba. 7. Benj. Ipavic: »V mraku«;o8mopev.8. Ivan pl. Zaje: »Večer na Savi«; zbor in četve-ropev pe spremljevanjem vojaške godbe. 9. Goldoui: »Dva gospoda pa jeden sluga«; gluma s pnijein v 1. dejanji, preložil D. Hostnik. "10- Svobodna zabava. — Pe-vovoj: gospod Srečko Bartelj.— Godba c. kr. 01. pefi. polka carja Aleksandra. — Vs opnina: V prizemlje (pa-terre) in lože BO kr., —Sedež v prizemlji 30 kr.,—Lože pri tleh iu v I. redi gl.3. Lože v II. re li gl.2. Lože v III. redi gl. 1, Galerija 30 kr., — Vstopnice in lože se prodajejo v kavarni »Commercio« in v »Delav.-kem podp. dru- K D I N O s 'I žtvi«; zadnji večer samo v gledališči. — Blagajna se otvori ob 7. — Začetek ob 8 uri 7večer. Švedski parnlk »Petrolea« je ta teden zopet pripeljal 1200 bačev (to-nelat) ruskega petrolja v Trst. Izpustilo se je to petrolje iz ladije v tomun ruske tvrdke b ratov N bel ter se te dni odpelje v avstiij-kejdežele i na Bavarsko. MeMnl odbor imel hode v ponedeljek ob 6 uri javno sejo. Ni dnevnem redu je kot najvažnejša točka poročilo mestne delegacije in izjava poverjenstva za vodovod v ponudbi »Vodovodnega dru-Btva »Aurisina«. Obe mestoi komist|i priporočate, da se ponudba oibije. Bo sopet Reka držala. Pokritje rocolskega potoka. Osrednji zdravstveni oanor je mestnemu starešinstvu nusvetoval, naj mestno zastopstvo ukrene, kar je treba, da «e pokrije rocotski potok. Mestno starešinstvo je vsled tega po dogovoru s finančnim odsekom ukazalo magistratu, naj pozvć, ali je mog če za to iz mestnega proračuna ttoške pokriti ter naj tudi za to Bkrbi, da od udeležaib strank dobi doneskov. Mestna bolnica razpisuje za leto 1887 dobavljenje sledečih tvarin in del po javn h ponudbah in sicsr: 1. Poprečno 7700 kgr. na mesec govejega mesa; 2. poprečno 1900 kgr. teletine mesa; 3. po- Jrečno mesečnih 900 kgr. testa za juho ; . po prilici 500 kgr. gresa; 5 400 kgr. ječmena; U. pop eČno 500 kyr. riža; 7. poprečno 30 hI. vsaki mesec črnega istrskega vina; 8. krtačenje volne iz poprečno 300 postelj vsak mesec. Ponudb« z uzorci, koje morajo biti napravljeni posebe za vsaki predmet in po propisu kolekovane, ter providene z pobotnico, da je dotični položil vai Sčinov mestnej 7akladnicl, sprejemajo se zapečatene pri V. oildelku me stnesja magistrata (zdravstveni oddelek) do 42. ure 30. t. m. Kasnejša ponudbe bodo odbite. VarSč na iznaša: za goveje meso 500 gold., za teletino 500 gold., za vino 400 gld., za krtačenje volne 60 gld. in 50 za ostale predmete. I SE Hojaoa nam pijejo: Mgistrat skrbi za okoličane prav mačevaki. Uže aprila meseca so Rojančanl prosili, naj bi ondašnji potok, v katerega se steka ves smrad in nesnaga, deloma pokril, deloma pa preskrbe!, zidano ograjo, ker je za popotnike po noči nevaren; prosili so tudi, da se jim postavijo še nekatere svetilke, vsaj do Boletove hiše, ali na to prošnjo magistrat modro še zdaj molči, čeprav je prošeno prepotrebno. Ako bi Rojančanl prosili, naj se v njih šoli vstanovi še en laški razred, hi magistrat koj pritegnol ter jim ostanovil dva; ker pa prosć za v obče koristno napravo, se mu zdi najbolj umestno niti odgovoriti. Tržaške novosti: Policijski sovetnik Rossi +, predstojnik urada javne varnosti pri tukajAnem po llcijskem ravnateljstvu je v sredo zvečer v 66 ietu svoje starosti nenadoma umrl. Zadela ga je kaplja. Nemško gledališče. Družba gospe Ide Boosč pride iz Pulja v Trst, da bo gostovala na tukajšnem gledališču "Armonia«. Predata sijalo ^se bode samo 10 večerov; prvi krat v soboto 27. t. m. Izpred ttodnlje. 6. oktobra t. I. sta se Bpria Ljudevit KosiČ in Emil Lucb v nekej ^stilni radi narodnosti. Košič, rojen v Mengišu na Kranjskem, je butil Bvojemo nasprotniku vrček v glavo, na so mučiepiuev koži obtičale. Za svojo vroČe-krvnost dobil je pri včeraŠnjej razpravi 3 mesece težke ječe. Policijsko. Neki težak mislil je ukrasti prazen zaboj, koji je stal pred skladiščem tvrdke Bernathan e Mussafia. Ko ga je naložil na lastni voziček, ga je zapazil tvrdkin agent. Težak je popustil voz in zaboj ter pobegnol. Slab dobiček ! — Mesarja Pavla Z. so nagli popolnoma pijanega na velikem trgu. Pobrale so ga straže in odvele na policijo, da se iztrezni. Neki nzmovič je odnesel iz stanovanja Antona B. v ulici Ghiozza II. nadstropje uro se zida. — Zaprli so 3 postopače in mizarja Maksimilijana B. radi javnega razgrajanja. Iz Sliran pod Nanosom nam pišejo, da je bila tam v nedeljo, 21. t. m. maša z »ofrom« v nameri cerkve Sv. EHca; cerkev prenapolnjena, daražljivost veliki, nekateri kmetje so darovali kar po forinti in še po ofru so ljudje zloževali, ker briga za obnovljenje staro lavne cerkve je velika. Otroške kopeljl v Rovinju. Poverjunsivo dunajskega društva za osnovanje otroških kopelj kupilo je od rovinjske občine potrebnega zemlj Šča, da napravi pomorsko kopelj za 100 otrok. OJ pre Be uže bodočega leta. Uolera v Bosni. »Bosn. Post. poroč., daje v Ljublji blizo Prijedora neki težak na koleri podobnej bolezni zbolel in malo dni zatem tudi njegova Žena, koja je uže umrla. Tudi v Prije loru sta bila dva sumljiva slučaja. Odposlan je tja od vlade zdravstveni sovetnik dr.Un-terlugauer, da potrebno odredi In dainje razširjenje zapreči. Nesreče na morju. Iz Noveaa Jorka se poroča 20. t. m., da se je avstr. og. ladja »Draga D.« med vožnjo v Liz- bono pri Dra-kurazbila. — Norveški p.trnik »Albance« je but 1 v beneškej luki ob neki avstiijsko-ogrski parnik.Oba sta lahko noškod ovana. — Vihar je prevrnol malo la 'jo na poti med Krkom in Reko. Bilo je na njej 5 oseb, 4 moški iu 1 ženska, koje so gotovo utonile. Pri sv. Luciji na Primorskem odkrito je dosedaj uže 2400 pred-historičnih grobov. Profesor Marchesetti, koji vodi dela posebno za tržaški muzej, našel je mnogo deloma jako dragocenih predmetov. Ravno tako dober uspeh imelo je kopanje na račun dunajskega dvornega muzeja ter so posebno bogate najdbe bro-nastin posod. Nove smotke dobimo v kratkem pod imenom »Eeganias Favoritas«. Bedo nekaj daljše od »Britanka« in na obeh koncih špičaste. Prodajale se bodo po 9 nč. komad. Tržno porodilo. Kata — vsled ugodoih poročil iz raznih dnik'ih trgovišč so postali lastniki jako reservirani in zdaj zahtevajo še više cene. Prodalo se je te dni do 3000 vreč Rio po f. 66 do f. 80.—, 4500 vreč Santos ro f. 68 do f. 81.—, 2500 Rt* lave po f. 77 do f. 90.—, Java Milang stane f. 88 oo f. 94.-, Ceylon plant. f. 95 do f. 142.—, piirto-ricco f. 94 do f. 110.—, Moka f. 105 do f. 112, Sladkor — še pi-ecej živahna kupčija, vsled Česar so cene trdnejše postale s tendenco. da poskočilo. Prodalo se je te dni 7000 vreč sladkorja po f. 17,75 do f. 20,50. tfadje — dobro obrajtano. — Pomeri n če f. 2.50 do f. 4.—, limoni f. 3 do f. 6.50, mandljl f. 79 do f. 85, datelji f. 20 do f. 30, fige v vencih f. 10 do f. 11.— pulješki rožiči f. II do f. 11.50, grški 11.—, cvene navadne f. 19 do f. 21—, opafca f. 22—, Eleme f. 19 do f. 33.—, Sultanina f. 21 do f.34. Olje — malo prašanja, zato cena šib-keja. Jedilno stane f. 35 do 41, namizno f. 50 do 68. Petrolje — trdna cena. Danes stane rusko petrolje f 7.50, amerikansko f.9.25. DomaČi pridelki — fižol rudeči f. 9 do 9.50, bohinec f. 10.25, koks f. 11,50, maslo dobro Štajersko f. 83 do 90. Žito — slabo obrajtano. Denes stane banaško pSenlca f. 9 25 do 9.75 levaiitin-ska koruza f, 6. Les — v jako slabem obrajtu, cene še pod borsno taksacijo. Seno — dobro konjsko f. 1.40 do 1.70, volovsko do f. 1.90, Borsno poročilo. Tendenca za vse papirje jako trdna, k ljubu neredov v Buigariji. Dunajska Borsa dne 26. novembra Enotni drž. dolg v bankovcih 84 gld 05 k'. Enotni drž. dolg v srebru 84 * 80 » Zlata renta......114 • 50 » 5'/, avat. .... 101 . 20 » Delnice narodne banke . . 888 • — • Kreditne d*'"»ce . ... 293 • 60 . London 10 lir sterlln . . 126 • 05 • Napoleon....... 9 a 95 » C. kr. cekini...... 5 • 93 » Kr. državnih mark ... 61 » K) • Liistnioa upravništva. P. n.gg. Blaznlkovi nasledniki v Ljubljani — Potrjujemo sprejetev f. 8.50. — P. n. g. 8-emau v Ljubijani — potrjujemo sprejetev f. 4.50. Javna zahvala. Prepričana veliko koristi, kojo donašajo hvalevredna dobrodelna društva, izrekam naj-iskreuejšo zahvalo tukajšnjemu »D lalskemu podpornemu društvu«, katero mi je v mojej neizrečeni revščini in potrebi obilo pripomoglo Tri leta ležal je moj nepozabljivi soprog težko boien na domu in v vsem tem dolgem času mi je omei'j*njeno društvo izplačevalo redno podporo — Zahvaljujem se tudi javno skrbnemu tn človekoljubnemu druŠLveneinu g, zdravniku Dr. Matidiču. V Trstu, 30. novembre 1886. hvaležno-udana: Katarina Presen. Poslano *) Ker nekoji gg. učitelji trde, da sem jaz dopisnik v ■Edinosti« <0 stanovih itd., prosim slavno uredništvo, da izjaviti blagovoli, da jaz nisem pisal onih Člankov in da nisem z dopisnikom v nikakl zvezi. — **) Komen, 22. nov 188(> __Anton Leban, nadučitelj. *) Za stvari pod ovim naslovom je uredništvo toliko odgovorno, kolikor mu postav., veleva. "j Radi potrjujemo, da niste bili v najmanjši zvezi z ouiin člankom. Ured. Čestitim gospodom pevcem ! V aleiilišči ■Arm miu« bode prva velika zabava na ko ist družbi sv. Cirila in Metuda v torek 7. decembra t. I.; zatorej u..jii]judne|e pro-umo gospodov tižaškb In okoliških pevcev, naj se blag izvob potruditi k pevskim vajam; ob sredah točno ob 8 M, zvečer v delavsko poup. drožlvo; moiki zbor;rob sobotah ob 8T|t zvečer v »Slovansko Čitaln co« ; inoŽki in ženski zbor; ob nedeljah ob 4 popoludne v »Slovansko Čitalnico«; skupna vaja vseh gg pevcev in pevk. Zabava se bliža, z itegatelj ponavljamo še enkrat uljudno prošnjo. Se spoštovaniem V Trst, 17. Dovembra 18^6. Načelmltvo podružnice sv. Cirila tn Metoda. Ni možno in tudi ni treba ostraniti vsake bolesti, ali ako se jih dobro rabi, pomagajo vsacemu. BeČ: Vaše blagorodje! Vaše meni poslane švicaiške krfgice vplji-ale so ču tezno na n>ojo želoučno bolest, na moje težko dihanje in teženje v prsili, radi če^a sem jih v tnkajšnej Jo. sip-ovi lekarni, kder sem prve vkupil, še naročil iu danes lahko rečem, da sem Se precej ozdravrl. Piiporočujoč vsaktererou rabo teh izvrstnih pil, znamenjain se 7. odličnim spoštovanjem Gustav Nieczy-glemski c. k. profos v pokoju, Alserstr. 18. Naj se pazi pri kupovanju v lekarni na beli križ na rudečem polju In B. Brandt-ov podpis. Velika zaloga šivalnih Strojev, izvornih za vsako porabo. Skladišče Irdnlb blagajni«*, koje ni mogoče razbiti a sigurne so proti ognju. Vel k izbor svetllnlc za petrolje. finih iu prostili, za obesili in za prenašati. Prodaja vsakovrstnih priprav %a popravljanje In pripravljanje Strojev* 8 posebno oela>nico kovača in mekanika; prejemajose poprave vsakojakih strojev pri FILIPU BATICHU T'Rt, Via deli* Acquedotto št, 23. Naročbe izvršujejo nemudoma povzetjem. Cene ne noje se konkurence. 4— Dobre za zimo ! lope ! gorke! elegantne! v ceno! N. prehodljive proti mrazu in mokroti so moj* v prvih dunajskih tvornlcih udelovane do nezaslišani, neverjetni ceni samo F. 1-80 Moje zimske junka za gospod« sh najgork-jsu in naj/.aravvjša obleka, kajti obrani uorak život, obvaruje pred prehladom, po-dajejo se vsakemu životu, ter so r.idi njune nezaslišane cene povsod na glasu. 20.000 kosov v kratkem razprodanih. Vsakdo, ki si želi lepe, dobro in gorke jauke, naj jo koj mroči, kajti dohaja vedno dosti nnročb in zaioga bo kmalu razprodana. Dobivajo se samo pri l/Viener Jacken-Export-Gesch ift A. Cans, NVit'ii, III. Kotonitsgasse N. M]17 Tri naročbah zndostuje povedati, j^li se Želi velike, sredne ali majhne. — Razpošiljatev po pošti v teku 24 ur proti poštnem povzetju ali gotovini, 4-2 Podpisani opozoruje slavno občinstvo na svojo trgovino z dežniki v ulici Barriera vecchia št. 18 7. bogato zbirko svilenih, volnenih in bombažnih dežnikov. Svilnati od f. 2 50 naprej, vol neni od f. 1.40 naprej, bombaževi od 80 kr. naprej, — Tudi popravlja piav po ceni dežnika in solnčnike. 104-3/ Glullo Grlanm. Najboljši papir z,a cigarete 20-36 je pristni Assicurazioni generali v Trslu (duštvo, ustanovljeno leta 18M1) To društvo je riiZtegnolo svoje delovanje na vse veje zavarovanja, posebno pa: na zavarovanje proti požaru — zavarovanje stekla — zavarovanje proii toči — zavarovanje po morju in po kopnem odposlanega blaga in zavarovanj« na živenju. Društvenu glavnica in reserva dne 31. decembra 1«84 t. 31,490.875 83 Premij« zn poterjuti v naslednjih letih t 21,00(1641*33 Glavnica za zavarovanje žive- nja do 31. dec«ml>ra 1884. f. 83,171./)?'98 Plačana povračila! h) v letu KSl f. 8,637 596 13 b) od začetka društva do 31. decembra 1881. (. 17«. 138 338'51 l.-tni računi, izkaz d« s dnj plaeanih odškodovanj, tiirif'i in |>ogoj>j zavirovuija in sjdeh vsa natanjčneia pojasni u s.; doi>e v Trstu v uradu društva: 'Inrgesteo, csal 1 111 v vprem nadstropji 5- franc, fabrikat Cawleyev iu Htorjev ? Parizu Svari se pred ponarejanjem. i Ta papir irorko proporoCujo nospodja dri, J.J. Poni. E. Luilvrlg, K. Lippinann proiesorjl kemijo na dunaj.sk. vsvuSlliafiu, rudi njegovo najboljS'. kakovosti, radi njegova Čistin« in zato, kor v njem ni nikako drugo zdravju Škodljive tvarinu. Zgubljene in oalaidjene r moške moči in nezmožnost i Golo« pripomoček l Vsakdo ae popolnoma nz>ra"i 1 genialnim offfljenčevlm Klapom brez nasjeinjib notranjih neredov na gotov način in za vednr, Često krat cele v dobi 2 dni, c lo navi b zno neozdravljiva nezmožnost v vsakej človeške) dobi k>kor tudi polucije, so prijetnim, nečutenim, zunanprn zdravenjem. 10—52 Svedočbe slavnih profesorjev In zdravniške brošurioe, na tisoče zahval od popolnoma ozdravelih osob svetujo vsem bolnim rabo ogijenčevega Klapa, ki garantira gotov ln trajen vspeh. Popolna priprava z doličnim podukom in zdravniškimi spričevali for. S».§0. Pii pošli;»t v 1 se dobro pazi, ua .se ne spozna kaj z lvoj zadržuje in od ko i prihaja. Zavod za ordinaeije za tajne bolezni: Dr. Karol ^llnjann 1» 1111 a j VII. Mrir ahilferstrass« 80. rebanje uis P, ih- inesec inesem srečke pO fr llsrečk le S&f.i Glavna dobitka gotovine | tor. 50.000 a-v in 10,000 f,, 5000 f,m nn 20'^||4788i*i. Kincsem-srecke se dobe po Lottcrie-Bureau ogerskega Jockey-kluba: Budapest, Waitznorg 0 EDINOST 99 Sredstvo varujoče pred kolero XCELSIO lokoelna xa želodec Speciji liteta Bratov Zanardi & Comp. v Trstu Izvrstno sredstvo za tfienie v želodcu in t^žko prebavo za smrdeč vzdnh in ^f! an&miških boleznih, ćisti in jači krv. — Želod >čna tekočina MExoelNiorH v2iva se laliko v vsakem dnevnem času In pri jedi toliko od odrašenih, kakor tudi o i otr k, ima prav prijeten okus ter jo napravljena iz n&jboljš h zdravilnih trav brez kakega škodljivega primeša. — Na razpolaganje so svmioflbe bolnice v Padovi in Benetkah, kakor tudi medicinske klinike v Padovi Glavna zaloga v Trstu : ItAJMUKD MAYER, Piazia Ponterosso. Naročila se brezmudna opravljajo. V 999999VV Singersirasse Nr. li), f ziim goMenen I u. Mokrota — mrzlota — ne škodi! Samo gld. 1.80. Za Za ReihsapfeL KriČisitiltlP- nekdaj unlv«r*nln« krogljice zrano, zHsluJijo re« »adnje imo, hujtl ni skoraj bolezni, . ' kofci "i te kr-ffljlce tisoCkrut ue p kazal« svoje** čuilotvoriKffii liup.-ha. V nujliujsih Doleznih v kojih su je mnogo ilru/.ih zlruvil rabilo. *e Ju p» t.(h krojfijlcali neStevilokriu in v ze!6 k atkem asu popolno ozdravljenje zadobilo. J.'dna flkatljica z 15 krogljictunl stane 21 kr. jed. n zavitek a (1 gk.itlji-cami 1 ulit o Wr. j>rl nefranklrano po«iljatvi po povzetji 1 for 10 kr. Proti gotovini stane poSiljatev; 1 /a-»»S11,.. f■ ,-2r>- 2 '-ovitka f. a..10. .1 zavitki f. 8.40, l zavitki 1. 4.10, C zavitkov f. 6.80., 10 zavitkov f. 0.80. (Manj kot j.-den zavit-'k b.' no podlija). Dolio nam npfltovilo piaeni v kojili ge kupCevalcl in rabllcl teh krojlic zahv iljiiJ"jo za ozdravljene iz va-ikovrstnlh nevarnih bolezni. Vsakdo, ki J) le enkrat poskuS.1 se a temi krooljicami cdiavlti Jih priporoča i drugim. Neprenv čljive, corke, trpežne in neobičajno ceno so moje gostotkane. nenavadno priležne Meščanske jopice zu jesen in zimo, za gospode, gospe, dečke in liekliC" ; vse po muki j ceni sanio f. 1 HO komaH V zalogi imnmo Rlavnoznaiiih •meščanskih« jopic sivi;, leiune. melirane, drap, bor-deanx, plave in Črne barve ter so za vsaeega neobhodno potrebne. — Kdor nosi takojanko j« najboljŠ- obvarovan mraza, kajt« rilegiijo se vsakemu životu. obdrŽe redovito gorkito in so neprecenl ive vrednosti. Izven rečenih sort po f. 1.80 imamo na prodaj za gospe še dve sort liuejši : i0T Naj nlc(16 tu itoknlern I^nneanB, 15 maja lns:j. Blagorodni fiospoil ! Vuffe kroirljice delajo kar Buda, mu ricso enake dni»rlin hvaliaanlm poinoffkom, tein-veC v ri'sni l pridobi zdravje v em, ki jih rabijo. One krogljice ki sem jih o velikonoSi naroČil, sem skoraj v e ruzd I mojim znancem in prijateljem in vsem so pomagale, iel6 (»tare, Mane in liirnjoSa osebe so po njih nnraj zdravje zadobile, ali vanj se je njih bnlflhnoBt na ImlJS; olirn la. Jaz Vas prosim zato, dv ml jih Pe pet zavitkov poHIJete. Zahvaljujem se Vam nrCiio jaz in t menoj vsi drugi, ki ao rabivSi VuBi krodjiee "iilravdli, Martin Deutlnger. Bega Szt. Gy6rny KI febr. lflS2. Velecenjeni gospod! N« morem se Vam zado tno zahvaliti za VaBe kropljice ker t,j!e mnogo let je moja sopro.-a bolehala na zaprtju Bcv ter leVnBlm kriS stilnim krogljieam »e ima »ahvaliti, da Po tuli ni A - popolnoma ozdravel« ter mora Pa kdaj pa zdaj kako vihti, vendar se jej Je ona mladenifika to
  • dodeu, slabi prebavi, vsakovr-stnein tritenju v dolenjem telesu, izborno domače vraSilo 1 flu^on 90 kr. TrpOtiSftV S0k znano izvrstno zdravilo proti kat ru, brl|iavoa l, vrBnemu kaliju itroti protinu in drii ini reumnttSnim boleatloi v lrhrenem uiozgn, migreni, nervoznim zobo ollm, glavobolim trganju v uBesih itd. itd. I 20 kr. Psarhof^rjeva tannoklninska pomada uže mnog lot od zdravnikov prlpoznana kot naj- boljl« sredstvo za rastjo las. Lopo op uvijena Pkat-Ijiea 3 gold. Universalni plaštar steudoia proti ■aMaMBBtBBa vsakovrstiiim ranam, gnjusnim ulesom, celo proti starim tilesom na nogah, ki se zdaj pa zdaj zmviB odpirajo, proti Brvu na prstu (Klugerwurm > itd. 1 pos. 50 kr. A- W Bulrichova »niversalna Čistilna sol. izvrstni pmnoBek proti < nastopkom slabe pribave kakor : glav obolu, cmju v irlavl, »elndeBni iu krBu, hemorojdalnlm blttn m, zapeki itd. 1 zavitek 1 gld. Tekočina iz alpinskih trav W. G. B rn- hard-ov 1 steklenica f S.liO.'/* stekllnice f. 140. 05na esenca ra oči Romerhaus n-p, 1 ski Inica f 2.607' steklenice f. 1'A). Francovo žganje 1 skelnlca 60 kr. Prah za znoj na nogah 1 Skatljioa C0 kr Vdobivajo se vedno vsakovrstna homeopatična zdravila. Izven imenovanih izdelkov vdobivajo se še druge farmaceutične specijalitete, ki so bile po vsih avst-ijskih časopisih oznanjene ; iz line zephir volne ilvostroki knolifll.2.80 iz zephir volne obšito samo gld. 3.80 Glede mere zad> stuje povedati je li stas velik, srednji ali rnujhen 1-0 Razpošilja z poštnim povzetjem samo: Julius Fekete, Vcrsendungsliaus Wien, V . Kt ali po pošniem povzeijo ; Pozor I Popotni plajdi iz čiste volne, 37, mtr dolgi. 160 mtr. široki komad gl 3 50kr Potni plajd tiajboljše vrsti I komad gl 4 50 kr Kratko sukno za obleke za jesan in zimo. z čist-i volne v vseh modernih barvali za popolni) m<'iko obleko I ostanek gl.4 75 kr Nalodličiejša vrsti gl 675 Posteljne odeje iz rudečega In tur-Sk'-ga kretona, elegantno prešitr, zadostno velik« za največt postelj I komati tri 3 največ« vrsti gold 650. 5>p <• J- hlače za gosgode i/, na boliŠega Cooer ali Croisee 6 komad, si B Namizje hstoječe iz l namiznega prtu in G p-tiSev iz platnenega damasta krasno izvedeni Garnitura f. 4 80. Rjuhe (nesešite) 3 vntlje dolge, 2 vatlja Široke iz najboljšega močnega platna, zadostne za največjo postelj 2 komada gl. 3. 0 T I R A Č E platnene, z rudečim ali višnjevim krajom 6 komada gl I 50. Kuhinjske otirače z sivega platna, jako dolge in široke 6 ko -adnv 80 nč. C. kr prlv. pat. %'ainizj«* Iz Phonix-srebra ostane vedno b-do; i nož'V, 0 vilic, 0 žlic in 6 Žlic 7*\ kavo Vfteh v4 komadov samo gl. 5 UaillilKKMMl 0TIRAČE čisto platnene, 7« 111 ^irok- . ko npl. dolgosti z širokimi krajci Najboljši vrsti «S kom. si 't. Ponočne jopice iz Šifona z pletkarijami 3 komada gl. 3 I a najfin Šifona, •/. ellegantno, široko švi» arsko pletkarijo. jako doige h Plissć ob- Š ivo m 3 kom samo al 5 Dežni plašči iz kaučuka, z kapucami vred ; ne premočljivl, tudi tlo bri zti gornjo nošnjo, zadostni za največjo osebo 1 komad nI 8 50. Dam ast-GRADL za posteljno revleko, 1 vatelj Širok, odiijjm vrsti, i komad (30 va-tljev) fll 6 50. lajv^iFnejf^rst? cvetlicami narisat 1 kom. (HO vatlj Vj gl 8 50 I koma«l domačega platna vrlo sposubno z t perilo, njuhe, *|4 široko, kompl. vatliev knmad gl. 5 80 Ponočne haljine za gospode iz najboljšega Double sukna, za vsako veli kost, dokler imamo še kaj zaloge po gl. 8 50 komad SIFON tdlične vrsil, zelć sposoben za tnožko, žensko in otročje perilo 90 cm. širok komad (30 vatljev) ari. r»-5o SRAJC E za gospe iz šifona z bogatimi pletkarl-jami, elegantno 3 komada gl 3-50 ^^^""^^anek™1"™"™ preproge za pod, 10-12 mtr. dolg, > raznih barvah , jnki trpežen wamo Sfl. 3*95 Najfinejši ql. 4 50 Konejke žebrake l!)(i cm. dolge , 130 cm široke po g|. 160 ; iste jako Qne gl. I 7o Bouret - svilene po teijne od* je po g| 280 rumene k< č jažke plahte, 2 m. noige l'j, metra široke po fll. 3. Plahte iz flanela po al. 4 Gotove suknje iz nevai anega sukn a, podložene, iz najbolj-ga štajerskega surovega sukna, »u vsako mero, v vsili larvah se zelenim suknom obŠite I komad gl. 4 75 Ogrinjače za jesen in zimo, kompl., velike, zadostne za naj Vi čj o postavo v vsili modernih barvah komad samo gl I Nujiinije po pl 2'o( do 2-iiO komad.' Posteljni predla-gavec iz goste llmielrt. pod-S't t Juto, okrasen ; živalskimi iu okol š kimi podobami, za du rilo vrlo sposoben 2 komada gl. 2 50 1 UAKNI iz Jute »bstoječa iz 1 namiz nega prta. in 2 posteljnih preprog najnovejših obrazcev nu okoli z vse tri pre prog" sumo gl. 6 50. Prešite svilene atlas odeje za postelje kompl. zadostne za n>ijdaljš't postelje ^ barvah:bordeaux, viš njeVe ili žolte 2 komada gl. 16 50 Z a s t o r j i 1/. Jui«< traperijo in frunžam zelegantno izvedeni, I okno gl. 2 50; najboljše vt«ti »i. :»*»o_ iami&nš ^ili V8 h barvah ®|4 velik 3 komada gl. 3 B|t veliki 3 komada gl. 4 50 beli, platneni ,|4 kva-dratn « komada gl. 1.50 prt či za kavo, platneni vs"h barvah 6 komada gl I. ŽEPNE RUTE obrobljene z barva-nimi k'njci vrlo llepo iz Videne 12 kom. za gospode gl. 120 lž kouida za gospe gl 1. 12 komada platnenih nI 2-50 Sternberško za postelje 1 vatelj Široko v vseh barvah, pasa sto, zajamčeno prave barve 1 kom. (20 vatljev) gl. 6 50 Garniture iz ripsa v prekraHtiih barvah obstoječe iz 2 postelj -nili odej iri miznega prta obrobljeni se svilo in šopki i garnitura gl" 5 _ Blatro katero se ne doparla, se sprejme nazaj iu denar se povrne - Dopisivani« v vseh jezicih. — Strogo se jitnČi za reelno, solidno in izvrstno blago t.MUTfiik tiniAtv,t .ttDJNOPT. - u, odgovorni uredni* VIKTOR DOLENC vU tlSKa: (ia Dolenca v Trstu1