GLAS SVOBODE SLOVENSKI TEDNIK Za Koristi Diuiimi Livdwta. Glas Svobode GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI. GLAS SVOBODE HIvO VEN IO WEEKLY Dbtot.p To T» Inum Oi Tn Liuaira CUHH, "OD BOJA DO ZMAGE"! ^ ^ "KDOR NE MISLI SVOBODNO, SE NE MORE BORITI ZA SVOBODO"! Stev.4 Chicago, 111. 27. januvarija 1905 * Leto IV ........... .. ."'.■■' ' " ' ' _ t . _ cem ^Koledarja" na znanje. ® gff. prodajalce 'Koledarja' prosimo najuljudneje, da nam ▼mejo toliko "Koledarjev", kolikor mislijo, da jih ne bodo pro dali. Od vseh krajev prihajajo nora naročila in radi tega pro slino, da hi se vpoštevala naša prošnja. Upravtiištvo "Gl. Sv. Razgled po svetu. Revolucija v Rusiji. Iti smrt sem premagala slavno! Nesmrtna zato sem poslej . Ime mi je—Misel Svobodna, a moj je ves sir t canaprej!... A. Aškerc. Tako poje nas slavni Aškerc o prvi mučenici — o misli svobodni, ki se razširja vzlic kozaškim in drugim krvniškim navalom na ruski narod. Ruski narod se je dvignil in najbrže bode zdrobil okove in verige tiranstva. Jako skromni so še zatiranci v svojih zahtevali. 'Mi smo tukaj," so zalučali poveljnikom vojaških čet v obraz, koje so poslali proti njim, "da skažemo carju svojo uda nost in mu povemo svoje želje." Ali idiot, Nikolaj II., ki sedi na ruskem prestolu, ni hotel slušati ljudski glas, ker se je dal omamiti po birokraciji in dvornih zajedalcih Na zahteve naroda je odgovoril s krogljami in golimi sabljami. Prov-zročil je grozno klanje v Petro-gradu, na tisoče mož, žensk in otrok je bilo na infamen način umorjenih. Mirovni car je postal krvnik svojega lastnega naroda. Po nedolžnem prelita kri ruskega naroda naj pride na njegovo glavo in njegovo družino. Vsak sporazum mej ruskim narodom in njegovim vladarjem je sedaj nemogoč. Po nedolžnem prelita kri je napravila nepremostljiv prepad mej obema. Naj se pomanjkljiva poročila, katera dobivamo iz Rusije še tako različno glase, vendar je eno resnica. Revolucija je dvignila ponosno svojo glavo in umela bode rabiti tudi svoj meč. Carizmu sc je napovedal odločen boj. Prvi dnovi boljših časov se prikazujejo v daljavi ruskemu nar rodu. Ni zastonj umrlo -na stotine sinov ruskega naroda v Sibiriji v pregnanstvu, kajti seme je padlo na rodovitna tla. Revolucija poje svojo divjo bojno pesen. * * * Ruski narod je govoril in car batjuška je odgovoril. 7 tisoč ranjenih in mrtvih mož, žen in otrok je pokrivalo v nedeljo petrograjske ulice. Sieilijanske večernice. pariška krvava svatba in pariška komuna so v ozadju. Miroljubni car je dosegel najvišji rekord v ubijanju in morjenju nedolžnih ljudi. Ruski narod je venčan z mučeniško krono, on je bil zadnjo nedeljo krščen s krvjo. In mati bastarda in idiota Nikolaja II. je sedaj lahko ponosna, da je sama ščuvala od žganja pijane uniformirane biriče in bara-:, naj more ruski narod. Hijena, je bala, da ne bode mogla več iljevati svojega vlačugarskega vljenja, se je nasičila nedolžne rveške krvi. Kakor je nekdaj kraljica-vlačuga Katarina de Medi-cis svojega idiotskega potomca navdušila, da je dal poklati Hugenote, istoUko je v nedeljo nekdanja prin-cesinja Dagmar, sedanja kraljicama t i Marija svojega sina-bedaka pregovorila, da je dal znamenje za občno klanje. Kamen se je sprožil in smrtna ura se bliža carizmu. Delavci ši rom sveta imamo eno samo željo, da bi si ruski narod izvojeval zmago nad tiranstvom in carizmom. Petrograd, 22. jan .(3 ura 36 min, po]>ol) V boju na trgu pred palačo je bilo 150 vbitih ali ranjenih, Narod priseza maščevati se. Petrograd, 22. jan. (4 ura po-pol.). Ruski narod ruši v Vazilijem Ostrovskem okraju brzojavne drogove in gradi barikade. Petrograd 22. jan. ( 4ura 32 min. popol.). Vojaki sa na Nevskem Prospektu iztrelili tri salve na ruski narod. 30 oseb je ubitih in ran je nih. Mej mrtvimi je mnogo žensk in otrok. Petrograd, 22. jan. (5 ura 30 min. zvečer). Dve barikadi stojiti v Vazilijevem Ostrovskem okraju. Vojaštvo istreljuje salve na narod. Petrograd, 22. jan. Narod skuša zgraditi barikade na Nevskem Pro- SJK'ktU. Petrograd, 22. jan. (6 ura 45 min. zvečer). Vojaki streljajo v salvah na narod, kojega vodita duhovnika Gopon in Sergij. Petrograd, 22. jan. (Polnoči). Streljanje na otoku Vazilij Ostrov se čuje. Vest sc razširja, da je ru ski narod zasedel tvoniico za dina mit. Oil Kolpina koraka 30—40 tisoč oboroženih delavcev v Petrograd. Petrograd, 23. jan. V predmestjih gradi narod barikade, štiri di-namitne bombe so se raztrelile mej vojaštvom! Sebastopol, 23. jan. Pomorski arzenal je v plamenu. Pariz, 23. jan. Na Finskem sc je proglasila občna stavka. Carigrad, 23. jan. V ruski Armeniji je nastala revolucija. 1500 Čerkescv je uničilo rusko posadko v Clavini. Armenci so izdali pro-klamacijo na armenski narod naj podpirajo revolucijo. London, 24. jan. Revolucionarno gibanje sc je razširilo preko vse Rusije. V Moskvi so delavci proglasili občno stavko. Njim so se pridružili delavci v Carkovu, Odesi, Kijevu in Sebastopolu. Strahopetni tiran Nikolaj je zbežal v Carskoje selo. Vesti dohajajo, da hoče strahopetec bežati s svojo družino v Kopenhagen. . Petrograd, 24 jan. Poji se ponavljajo. Poroča se, da sc je ustanovila provizorična vlada. Revolu-cionarci so ostavili barikade in rabijo uspešno dinamitne bombe proti vojaštvu. Prvi pojavi, da vojaštvo noče streljati na narod, so že tu. Glasi se, tla poleg gardnega pcšpol-ka tudi finski polki in |x>lk Izmaj-lovsky .nočejo streljati na narod. Delavci iz Kolpina so bili kacih 12 milj od Petrograda napadeni po vojaštvu. O izidu boja si vesti nasprotujejo. Potrjuje se, da je bi! v nedeljo vbit neki general. Kijev, 24. jan. Ogenj je popolnoma uničil pomorski arzenal v Sebastopolu. Delavcem se je pridružilo kacih 8000 pomorščakov. U-jeli in zaprli so svoje častnike in zapalili vsa poslopja pomorskega urada. Varšava, 24. jan. Revolucionar-ci so izdali poziv, v katerem kličejo narod na vstajo. Tukajšni delavci so se izrekli solidarnim s petro-grajskimi. Vstaši so zasedli cerkve in pričeli graditi okoli njih barikade. Petrograd, 24. jan. Oficijelno se poroča, da so stavkujoči delavci naskočili orožarno, v kateri so zaplenili 1800 pušk in strelivo. Listu v podporo. J. P*Korpnick.....«-....13.50 Avstrija. Na Dunaji so socialisti priredili protesten shod proti krvavim dogodkom v Petrogradu, Komaj je prvi govornik zgovoril besedo "Rusija", že je razpustil vladni zastopnik shod. Zborovalci so se razšli z klici: "Doli s carizmom in tiranij o 1" V Trstu je večje število delav-cev-socialistov šlo pred ruski kon zulat, ko sc je |x> mestu raznesla vest o sramotnem in infamnem napadu na delavce v Petrogradu. De-monstrantje so vpili: "Doli s carizmom in tiranijo!" Vladni krvni psi, po domače policaji, so takoj čutili potrebo udariti na Arlavce, da bi rešili državo. Ogrsko. Na Ogrskem so se pričele volitve za poslaniško zbornico. Na raznih krajih jc prišlo do običajnih izgredov, ker hoče ogrska vlada,da bi narod volil le nji vdane kreature. Do sedaj sta dva mrtva, 77 pa ran jenih. Na Ogrskem je ž$ stara navada, ako betjarska vlada vidi, da se narod ne da oslcpariti z obljubami ali podkupiti z denarjem, da izpusti na narod orožnike, ki kroglj ami in bajoneti prepričujejo narod, da vlada v resnici po očetovski skrbi za njega. Belgija. V Mons okraju so iz solidarnosti do nemških premogarjev zastavkali vsi premolar j i. Živela delavska solidarnost! — V Bruselju so dc lavci s kamenjem obmetali ruski konzulat. Francija. Dne 23. jan. ' se je obdržaval v Parizu velik shod,, na katerem so zborovalci izrekli svoje simpatije bojevnikom za svobodo na Ruskem. V Marzilu se zbirajo ruski revo-lucionarci, ki so pripravljeni za od hod v Rusijo, da se dejansko vde-leže vstaje. Živeli 1 Vse francozko časopisje simpati-z:ra z ruskim narodom, še celo oficijelni časnik "Temps" imenuje carja morilca. Angleško. V Londonu so demonstrant je porušili grb na palači ruskega poslaništva. Ljudstvo simpatizujc z ruskim narodom in izreka svoje ogorčenje nad krvniki v Petrogradu, Italija. Socialistični poslanci so interpe-lirali vlado, ako je obvestila rusko vlado, da je splošno ogorčenje v Italiji proti morilcem, ki so spustili divje kozaške Čete na neoboroženo ljudstvo. švica. V Ženovi se jc vršil protesten shod proti zavratnemu napadu uniformiranih krvniških hlapcev na neoboroženo ljudstvo v Petrogradu. Ruski dijaki hite domov, da se vde-leže revolucije. Vsled bede je v Curihu delavec Ischudin ustrelil svojo ženo, tri otroke in sebe. Nemčija. Socialdemokratični poslanci Le-deebour, Bernstein in Schroeder so odpotovali v Anglijo. Njih misija je tajna. Ali vest kroži naokolo, la so radi tega odpotovali v Anglijo, da pregovore angleške premo-garje, da ne bi preskrbovali nemški trg s premogom. — Želimo obilo vspelia! Policaji in orožniki, hlapci go-spodujočih slojev se trudijo, da bi zvabiti stavkujoče premogarje do izgredov, da bi potem imela vlada pravico kapitalistom priskočiti z vojaštvom na pomoč. Seve je njih trud zaman t Ameriške vesti. Bela vrana. Poslanec Baker iz Brooklyna je stavil v zvezni zbornici v Washington!! p|cdlog, da se zbornično zasedanje pretrga v znak žalosti, ker se je infamno in strahopetno morilo ruski narod v Petrogradu. Ko se je glasovalo o predlogu je mej vse mi "ljudskimi" zastopniki edini Baker glasova! za predlog. Baker je na to vstal in rekel: "To je vaše sočutje z narodom. Ako bi bil kak kralj ali cesar ustreljen, tedaj bi se zbornično zasedanje takoj preki nilo." — Mislimo, da koinentara pač tu ni potreba. Člkatki socialisti simpatizirajo t ruskim narodom. Ko so v nedeljo popoludne čika-ški socialisti zborovali v Brandtovi dvorani na N. Clark ulici zavoljo občinskih volitev je došla prva vest o klanju ruskega naroda i>o koza-kih v Petrogradu. William Maillv, tajnik stranke je takoj odal naslednjo resolucijo na glasovanje: Mi, socialisti iz Cook okraja, 111., zbrani na ljudskem shodu, pozdravljamo z veseljem vzbujenje razrednega zavedanja delavcev na Ruskem, ker protestujejo proti krvoločni in slabi avtokraciji, neznosnim družabnim, političnim in industri-jelnim razmeram doma in proti krvavi, vse vničujoči vojni na Daljnem Vztoku. Mi izrekamo svoje simpatije socialnim revolucionarjem v Rusiji in upamo, da se bode vsled njihovega plemenitega prizadevanja zrušila ruska birokracija, da se tem preje uresniči zrušenje kapitalizma in emancipacija delavcev vsega sveta. Prvi umor lln£arjev. V letošnjem letu so linčarji zvr-šili prvi umor dne 2. jan. v Benoitt, Miss., o katerem je še le sedaj zvedela javnost. Tolpa bclokožcev je linčala nekega neznanega zamorca, ker jc baje neki belopoltni deklici hotel storiti silo. No, novo leto je pričelo izborno. Že takoj drugi dan umor. Patriot-je iz Missourija so dokazali, da so ostali zvesti svojim starim šegam in navadam in da se nc dajo pregovoriti i>o novodobnih govorih o človekoljubju, ki bi sc imelo raztezati tudi na zamorce. Umori Unčarjev bodo še v prihodnje na dnevnem redu v Zdr. drž. Vsak' zamorcc, ki jc na sumu, da je zvršil kak zločin, se bode še bodoče kar na kratko obesil ali pa na grmadi sežgal. Naš .dični Roosevelt bode pa vzlic temu zatrjeval v zbornici, da smo Amcri-kanci najbolj civiliziran in čedno-sten narod. Naša kultura. Časnik "Tribune'" poroča, da je v minolem letu 400 tisoč ljudi zgubilo svoje življenje radi vojne ali druzih nezgod. Rusija maršira od spredaj, poleg nje pa Zdr. drž. Požar je napravil lansko leto v Zdr. drž. za 245 milijonov tol. škode. Kar se tiče bančnih sleparstev "spancira" velika ameriška republika na prvem mestu. Glede umorov a la katastrofa "General Slocum" smo dosegli tudi najvišji rekord. Statistični urad beleži malenkost 7500 navadnih umorov, 87 linčanj in 20 tisoč umorov po nezgodah. Nas ne doseže nikdo! Mi tnar4 sirarno na prvem mestu moderne kulture in civilizacije, ki pridiguje umor ,rpp in izkoriščanje. Radi tega smo tudi poklicani, kakor je že mogočni Tedi v svoji poslanici povedal, učiti druge narode morale in če ne vbogajo, ne oziraje se na zastarela načela Monroe doktrine in proglašen j a človeških pravic, z železno pestjo, s puškami in topovi prisiliti jih, da posnemajo našo moralo. Novodobni tolovaji. "Worker" poroča, da so nekateri ameriški kapitalisti, ki oddajajo delavcem stanovanja v najem, prišli do zaključka, da ima vsako leto 13 mesecev. Ti kapitalisti, ki imajo poleg svojih tvornic več hiš, prisilijo svoje delavce, da vzamejo v najem te hiše. Te hiše so oddane proti mesečni najemnini v najem, ali kapitalisti jim vsake štiri tedne odtrgajo pri plači najemščino. Vsled tega roparskega plačilnega sistema plačajo delavci trinajstkrat mesto dvanajstkrat v letu stanarino. Kdor noče plačati, zgubi tlelo. Ako bi kdo izdal leksikon, v katerem bi bile zabeležene poleg splošnega kapitalističnega izsesavanja vse male tatvine kapitalistov na žepih delavcev, potem bi bila ta svo-ta večja, kakor premoženje Vander-bilta, ali pa Rockefellera. "Nvpdjl nas v skušnjavo"! Zasedanje zbornice v državi Kansas se je pričelo letos s tem, da so vsi poslanci na glas molili oče-naš. Neki list, ki je z nami v zamenjavi, je naredi! to-le poredno opazko: "Prebivalci države Kansas bodo sledili dobremu vzgledu, ke-dar bode zbornično zasedanje zaključeno." Mi nismo tako poredni! Mi smatramo, davso pobožni postavo-dajalci le vsled pravega kesa — radi stavkov "ne pelji nas v skušnjavo' 'in "odpusti nam naše jjrehe"— na glas molili očenaš. Človeško srce je slabotno, skušnjave, ki motijo blaga srca ameriških postavo-dajalccv pa velikanske. Ako pametni možje, ki odločujejo o usodi in blagostanu države Kansas podleže-jo skušnjavam vzlic vsem dobrim sklcjiom, potem se jim ne more očitati nič. Oni so na glas prosili boga naj jih varuje skušnjav. Če kljub tej prošnji podležejo satanskim skušnjavam, potem bi bila to lx>žja volja, katero je treba respek-tirati v nebesih in na zemlji, proti kateri se zaman bojujejo zemeljski črvi. Radi tega so tudi prepričani, da jim bode bog njih grehe odpustil in da smejo še v prihodnje grešiti. Naša naselnlška oblast. Naši naselniški uradniki na Ellis Islandu, so zopet dokazali, kako daleč sega njih pamet, ko so prepovedali mlademu kotlarju William Bishopu iz Oxforila izkrcati sc v Ameriki, češ, da bode le v nadlego občnosti. William Bishop je priznal, da je bil v Oxfordu član socialistične delavske stranke. In to jc bi! že tako velik greh, da ga hočejo poslati nazaj. Do sedaj je bilo izkrcanje prepovedano le anarhistom, nikakor pa ne socialistom, ki se borijo z uma svit Um mečem za preobrat današnje človeške družbe, ki zametujejo vsako nasilje. Neverno odkod so si naselniški uradniki izposodili zakon za deportacijo sodr. William Bi-shopa. Bishop je vložil vsled tega nezakonitega nastopa naselniških uradnikov pritožbo na glavnega komisarja v VVashingtonu. — Huda zima. V Neapolju sneži tako močno, da ne more cestna železnica redno voziti. Od leta 1890. ni bilo snega v Neapolju. V Parizu in okolici je zima zahtevala že več človeških žrtev. Na nemško-ruski meji je zmrznilo že več ruskih vojaških straž. Zima — strali siromakov. Zia|a — strah siromakov je tu! Delavec, ki je poleti zaslužil komaj za potrebščine, da se je skromno preživel, ima sedaj dvojno skrb. Ke-dar naj>oči zima, se naselijo tudi siromaštvo, beda in glad kot stalni gostje v kočah siromakov, Delo se dobiva težje in težje, troški za toplo obleko, kurjavo pa naraščajo, in odkod naj vzame siromak denar za višje troške. f Da, zima, strah siromakov jc tu in nam kaže razredno razliko mej bogatini In siromaki v pravi luči. Alej tem ko bogatin sedi v razkošno opremljeni, toplo zakurjeni sobi, mora delavec zunaj v najhujšem mrazu, v sneženem viharju, v slabi obleki delati, ali pa hoditi v tvornico. In večina delavcev ima po zimi slabo obleko. Delavci so prisiljeni po leti in zimi hoditi v eni in isti obleki na delo, oni si ne morejo nabavljati obleke jx> sezoni. Ako bogatin po zimi stopi na ulico, je zavit v topel kožuh, da mu le nos gleda v svet. Bogataš si lahko nabavi vse ugodnosti, katere so v hudi zimi jiotrebue, ker ima sredstev v izobilju. On on družina so z vsem potrebnim preskrbljeni, še celo pes dobi svojo toplo obleko. Kako je pa v družini delavca? Tu se je sedaj pomanjkanje najpotrebnejšega Še le udomačilo. Kolikokrat morajo otroci izostati iz šole, ker nimajo čevljev, da bi šli v oj-strem mrazu na ulico? Bolezen in smrt se nastanita v zimi v kočah delavcev in imata bogato žetev, ker nezadostna hrana in slaba obleka odpirata duri boleznim in smrti. Delavci navadno prenašajo topo to gorje, ker mislijo, da je vedno tako bilo in vedno tako ostane. Bogatini pa prirejajo dobrodelne veselice. V imenu dobrodelnosti za siromake bogatini plešejo, pijejo in jejo. Mi živimo v dobi zasebne dobrodelnosti, s katero hočejo trotje v človeški družbi odstraniti bedo. Ali naj bode siromak v resnici vedno odvisen lc od zasebne dobrodelnosti? Ali nimamo drttzih sredstev za odstranitev siromaštva? Ali naj delavci vedno žive v bedi, ki so s svojimi žulji ustvarili vse bogat-stvo milijonarjem? Ne! Delavci ne smatrajte milijonarje nekakšnim bogom, zavedajte se, da ste ljudje, ki imate pravico do življenja in vstopite v vrste svojih so bratov-delavcev, ki se borijo za boljšo bodočnost. Vstopite v vrste socialistov in spo/nnli hodete, da sramota, da se vam dajejo odpadki in drobtinice, ko vendar proizvajate skoro vse, kar gleda človeško oko na svetu. Kralj Matjaš • Zgodovinska povest. • 1 'i . ...../..Ji Maksim Gorki, najženialnejši ruski pesnik se je izrekel za revolucijo. V nedeljo je izrekel te pomembne besede: Ugled carja je vsled prelite nedolžne krvi omajan. Narod stoji svojim tlačiteljem nasproti. Bitka se bode pričela. Mi nimamo carja. Prelita kri nedolžnih je med carjcm in njegovim narodom. Sedaj se prične boj Rusije za svobodo. Naj se ta boj konča upodno za narod." Rusija nima carja. Nikolaj, ki je na malenkostne želje delavcev odgovoril s krogljami, se ne more smatrati carjem. Dandanes pišejo meščanski listi še zanič! j i vo o ljudstvu, ki je dalo svojo srčno kri za svobodo ruskega naroda. A morda že jutri bodo isti listi pisali, tla je bil skrajni čas, da se je ruski narod začel zavedati svoje moči. Temu zaničevanemu ljudstvu se ne more druzega prcdbacivati, kakor da se jc neoboroženo postavilo kozakom — krvnim psom ruskega carja v bran. A na strani tega za-ničevanega ljudstva stoji vsa ruska inteligenca. Na drugi so pa združeni sami zajedavci, postopači in lenuhi v baržunu in svilu pod varstvom divjih kozaških čet. Boj ruskih revolucionarcev proti birokraciji in dvornim zajedavcem je boj za svobodo ruskega naroda. In mi upamo, da bode po hudem in trdem boju tudi ruskemu narodu zasijalo solnee svobode. Jezdec jc strmel in ni prav vedel, govori li tuji človek resnico ali se iz njega norca dela. Tujec jc to zapazil in s trpkim usmevom rekel: — Kai se čudite, visokos»k>štova-iii gospod?-Da snn danes ubog, lačen in žejen potnik brez domovanja? Nikar ne mislite, da imam kaj zlega na vesti! Na meni se je izkazalo, da majhni vzroki rode velike oosle dice. Iz želoda se razvije hrast, iz kapelj ttarase morje, zaradi ženske ga krila je nastala trojauskf. vojna, jaz pa sem zaradi svojih hlač iz gubil-lepo službo in še lepšo pribod-njost ter jjostal ubog, lačen 11 žejen, zlasti žejen potnik. Baecalaures iuris utriusque Simon Kozina jc pri teh besedah uprl svoje pogleife na torbico, ki je visela ob jezdečevem sedlu in ni te torbice-izpustil iz oči, prav kakor bi hotel od zunaj uganiti njeno vsebino. Jezdec je zapazi! ta poželjivi i>o-gled, potegnil iz torbice obširno bučo ter, Uruživšl jo ttsjcu, rekel-:..... — ['okrepčajte se gospod. Saj sva v nekem smislu tovariša. Jaz sem namreč pisar in desna roka trškega sodnika na Vrhniki gospoda Završana. — Torej kolega! Lejte, to me veseli. Simon Kozina je jezdecu ponudil roko in jo krepko stisnil. Morda mi veste kaj povedati o mojem bratrancu, vrhniškem župniku Jurju Kozinu, katerega mislim obiskati. — Lah Ko bi vam povedal marsikaj, je menil /.avršanov pisar, ali zdaj se moram !>ožuriti. Toda zvečer se lahko vidiva, če ostanete na Vrhniki. V gostilni pri sv. Trojici me lahko vsak večer dobite. Tam se toči izborna kapljica in te se gotovo ne branite. — Nikdar, je zaklical Simon Kozina tako prepričevalno, da se je še Završenov pisar moral smejati. Moje geslo je: danes pijan, jutri zopet pijan! Smeje se, sta si tnoža segla v roke in se razšla. Nobeden od njiju pa ni zapazil, da je izza grmovja o!) cesti prežalo dvoje Črnih bleščečih oči in star cigan je vlekel* na ušesa vsako besedo, ki sta jo izpregovo-rila. Simon Kozina, katerega so b\li debeli požirki iz buče kar vidno okrepčali, jc nadaljeval svojo pot proti. Vrlini".i. Tod in tam je bilo na poljih že videti ljudi na delu. Megla se je bila razpršila; ptice so oglašale veselo in, brezskrbno in od tod in od tam se je čut tudi že kak sveži dekliški glas. Ko je prišel Simon Kozina okrog ovinka, se je pred njim odprl nov razgled, obenem pa jc cul iz gozdiča pritajeno klicanje: — Pst! Gospod 1 Gospod Simon! Pstl Simon Kozina se je ustavil, ves presenečen, da je slišal svoje ime. — Ko je Gospod odpeljal Lota iz Sodome, mu jc rekel: Reši svojo dušo in ne glej nazaj — je šepetal Kozina sem sebi in ni niti očesa maknil na tisto stran, od koder je prihajal klic. — Gospod Simon! Pst! se je zopet slišalo iz goščave. Kaj ste gluhi ? — Hudič naj me v zraku lasa, če se premaknem, dokler ne vem, kdo me ki če, je zdaj glasno rekel Kozina. Povej, kdo si. Ali si človek ali si duh. — Kralj David kliče vse svoje sinove, jc zdaj zadoncl resen glas iz gozda. Kozina je stisnil glavo med rameni, kakor da jc nad njim zažvižgala krogla. Previdno se jc ozrl in vi-devši, da v bliž:ni ni nikogar, je Vrenil v gozd. Sel je naravnost 113 pprej, a nikogar nt bilo videti. Šele ko ic postala šuma gostejša, se jc priplazil k njemu star cigan v raz-drapani obleki. Kar naenkrat je stal poleg njega. — Ali me še poznaš Simon? je vprašal cigan. Simon Kozina ni ničesar odgovo- ril.- Samo prcblcdcl je, kakor smrt, ko je zagledal cigana, in roka se mu je tresla, ko jo je položil v ciganovo roko. — Ne boj se, mu jc rekel cigan. Sicer si nas skrivaj zapustil in odnesel seboj vrečico suhih cekinov, ali kratj David ti to odpusti, če mu zdaj zvesto pomagaš izvršiti težavno delo. — Ali ti je to sam rekel, je vprašal nezaupuo Simon Kozina. Lej, Miško/ midva sta bila vedno dobra prijatelja, povej mi po pravici kaj hoče kralj David in nikar me ne pahni v nesrečo. — Bodi brez skrbi! Se davi je rebel kralj David, da bi dal sto ce kinov, če bi vedel, kje si ti. Nekaj se je zgodilo, nekaj strašnega, Davidovo hčer so odpeljali menihi v Bistro in jo imajo v ječi, in da bi jo rešili, potrebujemo tebe. Zato si nikar ne delaj skrbi. Kralj David te bo tako vesel, da ti bo še roko poljubil. Simonu se ju zjasnilo lice in pre šinilo ga je tako veselje, da je cigana M i Škot a stisnil k sebi in |>otem radostnega srca šel ž njim naprej. Tihota in hlad sta vladala v lepem senčnatem n<«du, po katerem sta se zdaj previdno plazila Simon Kozina in cigan Miško in si polglas-tv'»iu:ipn.vcc?ouaia. svoje, .doživljaj Minulo je že več let, kar je Simon Kozina pobegnil od ciganov, s katerimi se je bil klatil tU jc časa, in imela sta si torej marsikaj povedati. Simon je tudi izvedel, da je pater Celestin hčerko ciganskega poglavarja v gozdu napadel in ji storil silo, da je Miško potehi užgal samostanski skedenj in da je pater Celestin s samostanskimi hlapci v ribiški koči pri Bevkah presenetil cigansko tolpo, in dva cigana ter hčerko kralja Davida odpeljal v samostan ter jih vrgel v ječo, kjer so še sedaj. — Kralj David se je zaklel, da j ill reši, pa če bi moral vse požgali in poklati, je pripovedoval Miško. Ko si nas ti zapustil, je bila Ester še otrok. Zdaj jc krasna ženska, da ni take na celem Kranjskem. Kralj David jo je varoval kakor svoje oko. Sicer pa ga dovolj poznaš in več da ne bo prej nehal, dokler svojega otroka ne osvobodi. — A kaj naj jaz storim nri tem, je vprašal Simon, da se jc kralj David ravno name zmislil? — Tudi to ti povem, je menil Mi^-ko. Kralj David te potrebuje, da bi te poslal kot vohuna v samostan. Ti si gospod, ti znaš latinski, ti si pravi mož za.tak posel. Nevarnosti ni nobene, a Če svojo nalogo dobro opraviš, te bo kralj David kraljevsko plačal. Po dolgi hoji sla pii>la Simon Kozina in njegov spremljevalec do ciganskega taborišča na mali planjavi. Ze od daleč se je culo otročje vriskanje. Drevje je še zapiralo pogled na tabor, a kmalu so odklopila drevesa in Simon Kozina je uzrl tri šotore, okrog katerih je soluce plctlo blesteče zveze in pred katerimi je ležal sredi svoje čete ciganski jx>glavar kralj David. Kar se je v onih časih klatilo ciganskih čet po Kranjskem in Štajerskem, po Koroškem in po Primorskem, vse so priznavale kralja Davida za svojega poglavarja. Kralj David je bil že skoro sto let star. Dolga siva brada mu je segala do pasu, v znamenje svojega dostojanstva pa je nosil kakor jajca debele zlate gumbe in palico z zlato sekirico na koncu. Ciganov se je o iz južnostovanfkih jxikrajin priteplo na tisoče v Avstrijo; Ixv.ali so pred Turki in postali pravi strah naših dežela. Kralj David in Simon Kozina sta sr nekaj časa molče gledala v oči in potem molče segla v roke. Kar je bilo ciganov in cigank v taborišču, vsi so se umaknili v stran in pustili moža sama. — Sedi Simon, je čez dolgo časa rekel kralj David in legel v travo. Kar je bilo — bodi pozabljeno. Govoriva. kakor, se spodobi med resnimi možmi. — Prav, je odgovoril Simon Kozina. Pripravljen sem storiti, kar želiš. Zdaj je začel kralj David pripovedovati o svoji hčerki in njenih spremljevalcih, ki so bili zaprti. Stari trdi moz, ki je že stokrat gle- dal smrti neustrašno v obraz, je postal, govoreč o svoji ličeVki, mehak in je bolestpo pulil svojo gosto t^lo brado. Potem pa je planil pokonci in slovesno rekel: — Prisegam ti, Simon Kozina, da te kraljevsko poplačam, če mi rešiš hčerko. ' Prisegam ti pri večnem solncu. da ti izročim cel mernik beneških cekinov, če otmeš mojo Ester. Simonu Kozini se je kar bliskalo pred očmi, ko je slišal to obljubo. Cel mernik beneških cekinov — to je bilo res kraljevsko plačilo, kakršno je mogel obljubiti samo ciganski kralj, plačilo, ki je potepuštva že davno sitemu Simonu Kozini zago-tovljalo brezskrbno in udobno življenje do smrti. — In jaz, kralj David, ti prisegam pri spominu svoje matere, da storim vse, kar ukažeš in da ne neham prej, dokler tvoje hčere ne rešim. Mpža sta si krepko stisnila roke, kakor bi hotela s tem potrditi sklenjeno zvezo in potem zopet legla v travo, da se natančno domenita o svojem načrtu. Šele proti večeru je Simon Kozina zapusti ciganski tabor. Kralj David in Miško sta ga spremljala po gozdu, dokler se ni v daljavi za-svc^iJa-veVk.i.rcsto, vodeč? na Whir ko. T:i'u so se možje poslovili. Cigana sta se vrnila v svoj tabor, Simon Kozina pa je sam krenil proti Vrhniki. Zdaj je hodil lahko n gil)čno in veselo mu je bilo pri srcu, kajti v žepu jc žvcnkcctalo dvajset svetlih beneških cekinov, ki mu jih je bil pri slovesu stisnil v roke kralj David, povrh pa je imel zavest, da jih dobi še cel mernik, Že je mesec razlival svoj bleščeči sijaj na zemljo in že so v posamez-nih hišah gorele luči, ko je prikorakal Simon Kozina na Vrhniko. Spomnil se je znanja, ki ga je storil zjutraj na cesti blizu Sinje Gorice in gostilne, ki mu jo je bil nasveto-val prijazni pisar trškega sodnika. Pazno je motril posamezne hiše, dokler ni njegovo oko zagledalo o-šabno ob cesti stoječo hišo, nad katero je bilo napravljeno znamenje sv. Trojice. V gostilni jc bilo prav živahno. Čeprav nizka, vendar prostorna sobana je bila polna voznikov, ki so pri.šcdši iz Trsta ali iz Italije tod prenočevali in svoj obilni zaslužek zapravljali. Tudi tržani so hodili radi v to fosilno, v stranski sobi pa se je zbirala trška gospoda okrog svojega sodnika Završana. Simon Kozina je nastopil v gostilni pri sv. Trojici kakor mož, ki ima dvajset pristnih beneških cekinov v žepu in se zaveda svojega bogastva. Ko je pa še povedal, da jc bratranec vrhniškega župnika in da je bil svoj čas, ko je še služil pri baronu Eckhu na Gorenjskem, poseben prijatelj Antona .Magajne z Verda, so vrhniški možje pred zgovornim možem dobili velik res pek t in mu vse povedali Kar je vira*al, da je v kratkem času spozna' vse osebne razmere v ce'em okuju. I'rcdno je Simon Kozina legd -pat, se je tfaslonil na okno svoje sobe in razmišljal o veliki premeni-bi. ki se jc zgodila ta dan v njegovem življenju. Pred njim je ležala Vrhnika, podobna izumrlemu mestu. Prebivalci tega trga so živeli samo v spominih in v nadah, sedanjosti pa niso pojtnili. Znameniti dogodki tega časa niso našli v tem kraju odmeva. Ljudi niso strašili Turki, pred katerimi se je tresla vsa Evropa, ker so bili prepričani, da Turki ne pridejq do Vrhnike in tudi mogočno reforma-:ijsko gibanje še ni našlo tukaj od-' me v a. Sicer se je med kmeti tega okraja že dlje časa širilo nezadovoljstvo s katoliško duhovščino in se je kmetsko ljudstvo začelo oklepati novih naukov, ali trg sam je bil še dloČno katoliški. Samo ena oseba jc bila v trgu, ki je javno kljubovala katoliški cerkvi in njenim za-topnikom. To jc bila gospa Re-gina, soproga "vrhniškega Pilata" Završana. Noč je bila svetla, tako da se je videlo daleč naokoli. Z barja in z bližnjih gozdov je lahni spomladanski veter nosil vonj sveže trave in mladih smrek. Mesečina je svetlikala nad strehami in ob hišah ter izpreminjala njih nejasne boje in stvarjala iz njih čudovite nove harmonije. Simon Kozina je gleda! nepremično na vrt nasprotne hiše, kjer sta sedeli v mirnem |X>govoru go-spa'Regina in njena mati in čakali, da se sodnik Završan vrne. domov. V gostilni so bili Simona natančno podučili tudi o gospi Regini.1 Ko jo je sedaj videl na njenem vrtu, se je vsa njegova pozornost osredotočila nanjo, saj je od nje pričakoval posebno* |>odik>re pri rešitvi svoje težke naloge. Toda narava je bila močnejša nego volja Simona Koiine. Utrujenost'je moža prevzela. Naslonil je ob roko svojo malo glavo, ki je bil:j podobna glavi kake stare aristokratske device, katera se je vdala pijači, in zaspal na oknu. Ko se je končno prebudil, je bila tudi na Za-vršenovem vrtu že tema, mesec se je bil izgubil z obzorja in veter je podil samo še hlad in vlažnost pred seboj. Sedaj je tudi Simon Kozina [»oiskal svoje ležišče. Majhen in skromen je bil dom Antona Magajne na Verdu. Sredi malega vrla, po katerem je cvetoči bezeg razširjal svoj omamljivi vonj, je stala stara in že jako slaba hiša, vsa obrasla z zelenjem, da so se ..i.-nekoliko oddaljena cesta komaj okna razločevala. Izza davnih časov je bilo to .posestvo svol>odna kmetija in Magajni na njej gospodarji. Anton Magajna je bil to svobodno kmetijo podedoval po svojem bratu ; prej je služboval na raznih grajščinah kot oskrbnik, nazadnje pri baronu Eckhu v Begunjah na Gorenjskem. Po bratovi nenadni smrti jc [»opustil službo in sedaj sam gospodaril tej domačiji. Gospodinjstvo mu je vodila edina sestra Ana, še mlada udova samostanskega logarja. Na koncu Magaj-novega vrta, v prostorni hladni lopi je sedela mala družba in živahno razpravljala o velikem boju, ki so ga bojevali kranjski deželni stanovi z nadvojvodo Kari itn zaradi enakopravnosti protestantov s katoličani. V družbi jc bila tudi gospa Regina, ki je tiho in molčeče sedela poleg Magajnove sestre in poslušala živahna razpravljanja o bojih kranjskih deželnih stanov z nadvojvodo Karlom zaradi enakopravnosti protestantov s katoličani. Na enkrat ni posegla v pogovor, dasi se jc z vso dušo oklepala nove vere in z vso strastjo svojega ognjitega temperamenta sovražila papiste. Le zdaj in zdaj je dvignila svoje belo Čelo. S svojimi velikimi temnimi očmi, ki so sijale kakor večne zvezde svetnice Vercne, jc pogledala nekako vprašujoče okrog sebe, kakor bi hotela reči: Čemu se prepirate, saj je vendar vse jasno, I11 zopet jc tekel pogovor dalje in (>ostajal čedalje burnejši, — In naj cesar in nadvojvoda še tisočkrat prepovesta oznanjanje cvangeljskih resnic, jc dejal Anton Magajna srdito, jaz se vendar ne uklonim. In če bi imel papež vrh vojili treh kron še četrto, od !>ožje besede me ne odvrne. — Mene tudi ne. je zaklical nekdo od zunaj in pri vhodu v lopo se je prikazal dolgi Laban. Čisto >rav imate, gospod Magajna. Doslej vam nisem in nisem hotel verjeti, ali danes sem spoznal svojo zmoto. Jaz prestopim zdaj tudi k novi veri, ali pa grem k ciganom. (Dalje prihodnjič.) Nad 30 let so jo obnušal Dr. R1CHTERJEV SVETOVNI, P Rit NO VI, J ENI tt SIDRO" Pain Expeller kot tiajboljM lek loper HEUMATIZEM, POKOSTNICO, * PODAGRO itd. in razno rcmuatlčno ncpriliko. SAflO i 2 Set. in S Oct. v vseh tekarub •II pri F. At Richter & Co. 21S Pearl Street, New York. GLAS SVOBODE 3 POZIV NA SKUPNO DELOVANJE SLOVENCEV IN HRVATOV ZA SOCIALISTIČNO AGITACIJO V AMERIKI. "Najboljše sredstvo za agitacijo jc časnik!" 'Državne volitve, ki so sc vršile v jeseni 1904 so nami socijalistom prinesle mnogo nade, upa, — in kar je največ — pogumu za nadaljno borbo v'boju zoper kapitalizem. S tem, da jc socijalistična stranka v Ameriki v jeseni tako nepričakovano žela, nas je navdahnilo z novimi močmi; da borno >v naprej delali s potrojeno s Io. Glas prvega uspeha bode gotovo odmeval čez štiri leta v povečani meri, o tem smemo biti prepričani. Da pa to nebode ostalo samo na papirju soc. časopisja kot fantazije, je potrebno, da sc v teku tega Časa pripravimo na nov naskok; potrebno je, da se ves živclj, vsa delavska inteligenca, ki ima voljo in ki vidi v tej stranki resitey gos|Kxl;irskega propada in odstranitev suženjstva nad človekom stopi v tesno zvezo. Brez načrtov in voditeljev se ni odigrala še nobena vojska v"zgodovini, zato"'ttusiim je potrebno, da sc začno stvarne razprave. kako naj se pripravimo in postavimo v oddelkih nase armade na najuspešnejše pozicije na ta prihodnji naskok, ki naj bi bil v vsakem oz; rti izdaten. To doseči, se mi zdi v prvem ozi-ru najpotrebneje; drugo pride |>o-tem samo ob sebi. Uprašanje se nam usiljuje le še, kako tp doseči? Na to važno uprašanje hočem v naslednjem v kratkih potezah odgovoriti, in to z upanjem, da se tudi ostali slovenrki, kakor tudi hrvatski sodrugi tega uprašauja koperativno udeleže. Povod temu jc dalo moje letošnje i>otovanje za list "Glas Svobode", ker sem pri tej priliki prišel v dotiko z raznimi hrvatskimi socialist i ]K> Združenih državah ameriških. I :• .ikc sem imel videti mnogo vnetih, hrvatskih sodrugov, ki bi rad: 1111 _ro ..rtvSvali za socialistične ideje, oziroma propagando. Videl sem ljudi, ki imajo železno voljo in ki so vedno in povsod nastopali kot neustrašeni bojevniki za socialistične nauke. Priložnost sem imel slišati iz njih ust bridke pritožbe napram hrvatskemu meščanskenn časopisju, ki zavija resnico in tepta vse, kar se rodi v zavednih radii i č-kih glavah, vse kar ima smisel za napredek razrednozavetlncga delavnega ljudstva. Povedalo se mi jc o "pašah" tega oholega časopisja, L', je skozinskoz hinavsko in korumpi-rano. Toda s tem seveda sc ni povedalo prav nič novega; kar se čuje od Hrvatov sedaj, je stara pesem, ki je slovenski popolnoma podobna. Kajti hrvatski buržoa se v prav nobenem oziru ne razlikuje od slovenskega. Glavno je torej zopet le vprašanje, katerega smo si postavili: kako sredstvo je najbolje za pobijanje teh oholožev? Slovenski delavci v Ameriki smo toliko pred Hrvati, da imamo en list, v katerem lahko izrazimo naša mnenja in kar jc največ, da imamo moralično oporo in zavetje, ko nas meščansko, ali versko fanatično vzgojene časopise napada. Pri Hrvatih do tega še do danes ni prišlo. Res je, da so naši sodrugi ob vsaki priliki porabili najboljša sredstva, da so tiskali letake in pamflete, v kterih so ožigosali zmedene zajedavce v najbolj živi luči, ali to so bila vedno le preslabotna sredstva napram kolosalnemu sovražniku, ki je imel vedno na razpolago tednike, mesečnike in celo dnevnike. Da bi se sodrugi v ta-cih slučajih obračali do "Glas Svobode" mislim, nismo nikdar doživeli. To je po mojem mnenju bilo vedno napačno; če prav nas narečje razlikuje, se s tem vedno še nemore reči, da drug druzega ne razumemo. Priznati in upoštevati se. mora seveda te nedostatne informacije, pomanjkljivo medsebojno občevanje z ene strani, slabe materijelne odno- ležečih besedah, toda glavne napake jc iskati vendar le pri nas samih, ker sc nismo potrudili seznaniti se drug z1 drugim natančneje. To b; bila toraj', če sc postavimo na zago-vorniško stališče edina utemeljitev, da je vladala vseskozi misel o slabotni stranki. Pa pustimo sedaj to in pojdimo za bodočnostjo. Državne volitve, ki so minule so nam vzele zadnji zagovor in dale zopet nov termin — nt>v čas, da se posvetujemo kako popraviti stare hibe. Zatorej na delo, hrvatski in slovenski sodrugi! Hrvatski sodrugi potrebujejo neobhodno lastnega1 lista, ki naj bi bil pisan v smeri lista "Glas Svobode". Zmožnosti in inteligence imajo ti ljudje; čemu bi se jim torej 11c pomagalo, ako to sami hočejoT — Slovenski socijalisti v Ameriki, ki smo prišli tako daleč, da si Štejemo v srečo, da imamo tak list je dolžnost, pomagati sedaj tudi našim hrvatskim sodrugom do izdaje soc. časnika. In to če že ne drugače, v agitatoričnem oziru. Zato menim, jc v prvem oziru potrebno, da si hrvatsko zavedno radnič-tvo osnuje provizorično ccntralo, katere odbor naj bi sc osredotočeval in raztezal po vsej Ameriki. Delo ^r'-Mifo^ odbora aaj bi bi! iwot»teyen*, v s v rilo agitatoriČne korespondence naj bi se jx>hiral davek za tiskovni in korespondečni fond. Odbor bi se moral obrniti na vsa glavna industrijska mesta v Ameriki, koder so Hrvatje nastanjeni. Tako n. pr. v New York, Chicago, San Fran-cisko, Philadelphio, liutte, Mont., Anaconda, Mont., Denver, Pittsburg, Cleveland, itd. itd. Centralni odbor pa bi se še posebno moral obrniti do soc. glavnega stana iste države, s kateri bi svoje delovanje razvijal in še posebej na glavni stan socijalistične stranke, ki ima svoj sedež v Chicagi, 111. Kajti kakor hitro izve odbor soc, stranke, da se Hrvatje pripravljajo na veliko agitacijo v prdog etabliranju socialističnega lista, bode takoj na mestu ter publiciral v prilog hrv. narodu inserate. Kajti priznati je treba, da soc. stranka v Ameriki ne štedi z nobenim sredstvom, kadar se,gre za razvoj socialističnih idej. Pomisliti je torej treba, da bi glavno ulogo prevzelo do izvršitve ameriško soc. časopisje, ki je razširjeno i*> celi republiki. Za moralično oporo med delovanjem, pa naj bi služil list "Glas Svobode", ki bi v tacili slučajih priobčil tudi članke ali odgovore na napade v hrvatskem jeziku. Odbor, ki naj bi sc osnoval kjerkoli, naj bi se v prvem oziru obrnil do slovenskega soc. kluba v Chicagi, 111., ozir. tajnika tega, koji bi izročil vse informacije glede delovanja 11 družili stvari spadajočih v ta delokrog. Na ta način bi šli eden drugemu 11a roke kot najbližja jugoslovanska plemena, iu tako ustanovili hrvatski soc. časopis. Ta časopis naj bi se že vstanovil na akcije ali pa če bi kdo oglasil, da ga začne na svojo pest izdajati. Do sedaj sc je lahko marsikdo izgovarjal, češ, saj ni hrv. socijalistov, ki bi list čitali in list podpirali. To bi bil najprimernejši odogvor vsem tistim, ki dvomijo, da v hrvatskem narodu nf socijalistov, da naši bratje Hrvatje niso pristopni soc. idejam. Radi tega vsi hrvatski sodrugi na plani kadar to čas zahteva. Hkrati se nekaj nasveta glede tiska in uprave lista. Katero mesto smatrajo Hrvatje v Ameriki za centralo njih duševnega razvoja, ne oziraje se na meščanske časnike, 11 ii ni znano. Sveto\al bi pa, in mislim, rta mi bo večina Hrvatov pripoznala, — da je Chicago, kot središče ameriške industrije, tudi v drugem oziru najpristopneje' in u-godno mesto za izdajanje bodisi že kaŠknikoli lista, posebno pa še soci-jalističncga. Zato mislim tudi, da bi se eventuclno bodoči list hrvatskih sodrugov tiskal v Chicagu — in to v tiskarni, kjer se tiska "Glas £vobode"\ , Ta tiskarna jc delavska tiskarna, češkega soc. lista "Sprave-dlnost" in ima vprav sedaj zelo pripravne prostore za taka podjetja. Upravniška priprava je deloma že zapreke. Nekaj krivde je ležalo res v pred- šaje in druge tehnične vzroke pa z druge strani, ki so ovirali in delali"™ mestu; edino kar bi potrebovali. bi bilo hrvatskega urednika, to je vse I Glede naročnikov, ozir. potovanja za agitacije lista bi en potnik lahkp opravil vse ob priliki, ko bi pobiral naroč. bodj si za enega ali druzega. S tem bi se mnogo prištedilo na času in denarju. — Sedaj je potrebno le še, slišati mnenje vseli tistih, ki s j za stvar, in ki vidijo v tem v resnici napredek, in najuspešnejšo agitacijo za socijalizem. P—č. Društvene vesti. I^rufitvo "Stavlja" 6t. 1. S. N. P. J. v Chicagu, III., lma^e?oJo redno mesečno Bojo VBako drugo nedoljo v mesecu v Narodni dvorani na 587 3. Centre Ave. John Duller, tajnik, 12 \V. 25th St., Chicago, 111. Bratsko društvo "Triglav" fit. 2. "S. N. P. J " v I .a Salle, III., ima svoje redno mesečne sejo vsalco prvo nedeljo v mesecu v prostorih brata M. K. V to društvo vstopi lahko vsak Slovan no Kledo na verolzpovedanjo ln politično prepričanje. D. Uadovlnatz, tajnik. DruStvo "Adrlja" £t. 3. "S. N. P. J.", v Johnstown. Pa., lina svoje redne mesečno sejo vnako četrto nedeljo v lno-Htvu.- K- mnogoštevilne«.- v&loim w monjeno društvo vabi Odbor. Društvo "Bratstvo" št. I S. N. P. d. v Steel, O, ima bvojo redno mesečno sejo VBako prvo nedeljo v mesecu v prostorih bratu Kurolu Dermic v Steel, O. Društvo "Naprej" fit. G 8. N. P. J. v Clcvelandu lina svojo redno mesočne sojo vsak prvi četrtek zvečer v mescu v drufitvenih prostorih na 1778 St. Clair Str., Cleveland, O, DruStvo "Bratstvo" St. 6 S. N. P. J. v Morgan, Pa., ima svoje rodno mesečno soje vsako četrto nedeljo v mesecu v prostorih brntn Frank Mlklav-■Iča na Sygen. V mnogoštevilnem pristopu k omenjenemu druStvu vabi Odbor. DruStvo "Bratoljub" 6t. 7. S. N. P. J. v Clarldge, Pa, Ima ovojo rodno mesečno sejo v: ako prvo nedoljo v mesecu v dvorani nem&ko zvezo. Somišljeniki so vabijo v druStvo. Društvo "Dcfavec" nt. 8. S. N. P. J. v So. Chicago, III., Ima svojo rodne mesečno seje vsako prvo nedeljo v tno.-u-.-u v društvenih prostorih na OtB Green Hay Avo. Slovensko narodno bratsko podporno drufitvo "Bratstvo Naprej" St. 9 "S. N. P. J.", v Valo, Kans.-, ima svojo redno mesečno sejo vsako prvo nedoljo v mesecu. K mnogobrojnem ustopu v čilo druStvo vabi uljudn Odbor. Društvo "Trdnjava" fit. 10 "S. N. P. J.", v Itock Springs, Wyo., Ima svojo redno mesečno Boje vsnko četrto nedeljo v mesecu. K mnogoštevilnem vstopu v omenjenem druStvo vabi nnj-uljudnojo Odbor. Hratsko društvo "Sokol" St, 11 spa-dajočo v "S. N. 1». J.", v Itoslyn, Wash., Ima svojo redno mesečno sojo vsako prvo nedeljo v mesecu. Za vstop v društvo so Sabljo vsi Slovani v Hoslynu in okolici. Odbor. Društvo "Edinost" fit. 12 "S. N. P. J.", v Murray, Utah. Ima svojo rodno inese.no seju vnuku prvo Sredo po S v mesecu v društvenih prostorih. M. 2ugoI, tajnik. Drufitvo "Edinost" St. 13 "S. N. P. J.", v Whellng Creek, O., Ima svojo rciluu mebeCtio SiVJe vsako četrto nedeljo v mesecu. K mnogobrojnem vstopu v druStvo vabi vljudno Odbor. Društvo "Sloga" nt. 11 "SI. N. • J.'' itnn vsnko prvo nedeljo v mesecu svojo moseone seje v Jerebovi dvorani, na 10 ulici. Wauke-gan, III. Društvo "Zarja" Čt. 15 "S. N. P. J.", v Ravensdale, Wash., ima bvoJo rodno mesečne seje vsako drugo in poslednjo nedeljo v mesecu ob 9 url dopoldne v prostorih brata Frank Grofielj-na v Itavensdale, Wash. Jos. KoZuh, tajnik. Društvo "Sloga" št. IG. "S. N. P. J." v Milwaukee, Wis., Ima svojo mesečno sej o vsako drugo nedoljo v mesecu. Kran LJudna, tajnik. Slov. delav. amer. Koledar. Jako primerno darilo za svojce v stari domovini. Koledar je okrasen z raznimi slikami in ima mnogo zanimivih spisov. Cena koledarju je 25c. 43 43 43 43 43 43 4? 43 43 43 43 43 43 43 43 43 43 43 43 43 43 43 43 43 43 43 43 43 43 43 43 43 43 43 43 43 43 43 43 43 43 «? 43 43 43 43 43 43 43 43 43 43 Čuvajte se . . pljučnice!. . . Vsaka Žrtev to hudo bolezni so najprvo prehladi. Ali sto ?o o tem kdaj pomišljali? V devetih izmed desetih slučajev se pljučnica razvljo vsled zanemarjenega prehlada, ki so je zagrizel v pljuča. Ali so vam izplača biti bolnim z vsemi stroški zdravnikov In postrežnlc, no dn bi So sploh omenjali novarnost? Nikoli! Severov Balzam za pljuča je že otel tuarsikako življenje. Zopcratavfte so prehladu In kašlju koj Iz začetka, prslj s SBVEROVIM BALZAMOM ZA PLJUČA. Cena 25 in 50 centov. OmohCajto si kašelj in odstranite tisto tožečo bol iz Isto so plajSa In ublaži ter odattanl bolečino. Pomembni lek. Dolgo časa nio je nadlegoval kašelj Ln nisem mogel spati. Slednjič sem bral v časniku o vašem balzamu za pljuča In kupil eno steklenico, ki se Jo izkazala navadno dobra. To Jo res pomemben lek. M. firahek, Calumet, Mich. Ozdravljen po par dozah. Silno sem vam hvaležen za vaš balzam za pljuča, kajti po par dozah so ml jo zdravjo spet povrnilo. Poplačaj vam Oospod llog! Priporočiti hočem vaša zdravila vsakomur. Vafi udanl Joa. Haranta. Montreal, Can. BRIGHT-OVA BOLEZEN___ , jo najhujša bolezen za ledvice. Ako ao tvori usodllna v vaši vodi, ali je Ista zadrževana in Jo Jo Jako malo, rabito Severov lek za jetra in ledvice. Pri Brlght-ovl bolezni, na ledvicah se tudi pojavi velika obilica beljakovino. Severovo slavno zdravilo pospešuje ledvice ln jetra k zdravem In normalnem delovanju. Severov lek za ledvico ln jetra pro-preči tudi bolezen v žolču. Cena 75c ln $1.25. Osveži vas. Ako rablto lek. ki bi okrepčal vaš cel sistem in vas storil nekako svežega, no bodete našli nič boljšega ko Je SEVEROV BALZAM ŽIVLJENJA. Ta krepčltelj deluje na vsak oslabel organ ter mu da moč. Vpljivn tudi na vJ B«cond Clan Matter. Subscription $1.50 p«r year. Advertisements on agreement, "Olas Svobode" Uide vsaki petek m velja ra AMERIKO: xa celo leto ................$1*0 ta pol leta ................. 7tto ZA EVROPO: ' u celo leto ............kron 10 za pol leta .............kron 6 Prvi svobodomiselni list za slovenski narod v Amerik Naslov za dopiso in pošiljatve jo I * 'Gla^ Svobode' 683 Loomih St. Chicago, III. Dopisi. Brutalni nastop policije v Petrogradu. Berriner Tagblatt'' je prinesel poročilo iz peresa dr. VValdemara pl. Berenstamma advokata in. znamenitega časnikarja o brutalnem nastopu policije napram demonstrantom dne n. dec. m. I. v Petrogradu. Poročilo se glasi: "Ko sem se vrnil v Berolin in či-tal poročila v časnikih o demonstraciji, ki se je vršila dne ii. dec. m. 1. v Petrogradu, sem se čudil, da se tako malo ve o dogodkih v Nemčiji, ki so se vršili omenjenega dne v Petrogradu. Jaz sem s svojimi lastnimi očesi gledal in občutil brutalni nastop policije napram ruskemu narodu. Že sredi tedna se je razširjala vest, da bode v nedeljo demonstracija. Ali dognati se ni dalo, če se misli z demonstracijo protestirati proti nepriljubljeni vojni, ali zahtevati ustavo, ali pa ugovarjati proti obsodbi morilca Plehveja. V soboto se je širila govorica, da so demonstrante zavrgli svoj namen. Zajedno so pa vsi listi prinesli objavo mestnega kapitana v obliki oglasa, v kateri se opozarja občinstvo, da ne sme obstajati na ulicah, ko prično izgredi. To nejasno in pomanjkljivo svarilo sem čital . . . Hotel sem kupiti svojemu sinu knjigo, pa tudi iz radovednosti pogledati, kaj se v mestu vrši. Najel sem si voz ter se peljal po "Nevskem prospektu". Ko sem dospel do Wolfove knjigotržnice, sem opazil, da se je množice polastila nekaka razburjenost. Večina peščev je stala na hodnikih. Vozovi ulične železnice so bili polni. Pogledi vseh so bili obrneni proti mestni hiši. Naenkrat sem videl vse. Od mestne hiše sem jc bežala ljudska množica, ki je rinila pešČe nazaj : orožniki na konjih so sledili ljudski množici ter z golimi sabljami udrihali po glavah'. . . Uradno poročilo se glasi le o udarcih s plosko vino. Nekaj sem v poročilu posebno opazil: "Policija je bila prisiljena rabiti orožje." O smislu teh besedi, sem jaz kakor vsak izobražen človek na jasnem: Policija sme le v samoobrambi rabiti orožje, sablja se ne sme nikdar rabiti mesto nagajke. In vendar so rabili sablje. O samoobrambi orožnikov ne more biti tu govora, ki so z golimi sabljami gonili pred seboj neoboro-ženo ljudsko množico. Od kedaj so bežeči ljudje nevarni orožnikom? Orožniki so jahali mimo. Kmalu sem videl mladega dijaka, katerega so vlekli policaji s sabo in kateremu so iztaknili oko. Nikdar ne bodem pozabil te grozne rane . . . Policija vlači vedno nove ljudi, kojih obrazi so krvavi. Ko sem gledal te grozo-vitosti, se me je polastila nekaka razburjenost, skočil sem iz kočije in odšel na nasprotno stran k prijatelju, katerega sem vprav ugledal. Razburjen mi je povedal tole: *'Ko «rm šel mimo mestne hiše sem zaslišal petje. Obrnil sem se v ri, odkoder je prihajal glas. Kar ledam na hodniku poleg cerkve sv. Katarine ljudsko množico, ki jc pela. ,Iz sredine je vihrata rdeča zastavica liki zastavica, ki na vozovih poulične železnice naznanja, da so vsa mesta zasedena. Na zastavici ni bjlo napisa. Mej tem ko so ljudje mirno peli, je prijezdil oddelek orožnikov, ki je takoj z golimi sabljami napadel ljudsko množico. Ljudje so se razpršili na vse itrani To sem videl sam ... "Mir se je takoj povrnil," se glasi uradno poročilo. Da, miri Oddelki orožnikov na konjih so zmagonosno jahali po "Nevskem prospektu". Pred kazansko cerkvijo so policaji zaprli cesto in niso dovolili dijakom, ki' so bili slabo oblečeni prekoračiti kordon. Ko sem dospel v Mihajlovo ulico, seni zopet zaslišal petje. Predno seni se zavedal, kaj se vrši, sem videl oddelek orožnikov na Iren jih, ki so z golimi sabljami udarili na ljudstvo na hodniku. Sekali so po ljudeh, kakor da bi bili obsedeni. Jaz sem se stisnil ob zid. In temu sc imam zahvaliti, da nisem dobil po glavi. Ta napad na ljudstvo je bilo navadno lopovstvo — hudodelstvo. Ali je bil ta napad res lov na ljudstvo, kakor'ga imenuje neki be-rotinski dnevnik? Net Lo.cc lovi divjačino, tla jo ujatne. Tu so se pa lovci le v enem strinjali — v tr pinčenju svojih žrtev. Ko sem šel po Mihajlovskovi ulici, sem bil priča groznega prizora. Policaji so iz ljudske množice aretirali le take dijake in dijakinje, ki so bili slabo oblečeni. Te so tepli s pestmi po obrazih. Tudi tajni policaji so udrihali s svojimi gorjača-ini po njih. Na vseh straneh se je culo ječanje in vpitje. Poleg mene so pretepali mlado deklico. Obrnil sem se do mladega policijskega lajtnanta, ki je mirno gledal ta prizor: "Ali ne vidite kaj delajo vaši ljudje. Naredite vendar konec temu početju I" Dasi je bilo to vse, kar sem govoril, je laj;-nant zaupil svojim ljudem: "Zgra bite ga in naštejte mu jih po gob cul'' Policaji so pustili ležati deklico na tleh in so planili na mene. Udarcev je kar deževalo po meni. Z rokami sem skušal zavarovati si glavo. Ali neki policaj je vedno skušal od zdolaj navzgor raniti moje lice. Potegnil sem zimsko čepico preko obraza. Vlekli so me v bližnjo vežo, kjer so me pretepali, dokler nisem bil ves v krvi. V tacem položaju so me vrgli na cestni tlak. Tam so me policaji pustili ležati, ker so napadli zopet druge ljudi. Jaz sem se skušal rešiti, ker sem u videl, da me hočejo te zveri ubiti. Z velikim trudom sem prišel do bližnjih vrat. Sel sem po stopnji-cah navzgor in prišel sem v gosposko kuhinjo. Ko so me zagledali sluge, so prihiteli nasproti in me pričeli zmivati. Pripovedovali so, da so z balkona gledali in videli grozovitosti policajev. Prišla je tudi gospodinja, ki mi je ponudila malo vina. Mej tem je vstopil še eden, koje-ga so policaji brutalno pretepli ter prosil pomoči. Kar prihiti v sobo služkinja in kriči: "Suroveži so enega ubili." Pogledal sem na ulico in videl sem ležati človeka v krvi. Sedai so odšli policaji . . ." Tako sc glasi poročilo očividca, kateremu v resnici ni treba pridjati komentara. Johnstown, Pa. Dne 20. januvarija 1905, Sodr urednik prosim, da mi dovolite malo prostora v "Gl. Sv.", da opišem maloniestno dogodbico, v kateri igra glavno ulogo dr. Mirko Kajič in soproga neeega njegovih faranov. Vsa stvar še ni določno sodnjisko jxjjasnena, ker se bode končna obravnava završila pri višjem sodišču v Pittsburgu, Pa. I. G. trdi, da mu je njegova soproga pred božičem 1904 povedala, da ji je župnik Kajič po sili pritisnil poljub na njeno lice okoli devete ure zvečer, ko je prišla po končanem petju iz cerkve. Na dalje trdi I. G., da mu je njegova soproga sporočila, da jo je Kajič pri spovedi izpraŠeval o pikantnih stvareh, ki so morda na mestu le še v kacem bordelu m ji slednjič ni podelil odveze. Vsled t^ga ga je njegova soj)roga pričakovala pred zakristijo, da bi ga vprašala po vzrokih, zakaj ji ni podelil odveze. Ali Kajič jo je zgrabil trdo za ko in jo hotel odpeljati s sito v zakristijo. Ali ona se mu iztrgala iz rok, pobegnila je domov in povedala vse svojemu možu. Sedaj je I, G. napisal list župniku Kajiču. Kajič ga jc pozval na dogovor. Ali temu vabilu sc I. G. ni odzval, ampak pisal je Kajiču zppet list. Zdaj jc pa Kajič poslal v listu I. G. $ioo,' da bi potolažil I. G. Ali I. G. ni bil s tem zadovoljen, pač pa je vložil tožbo, , Pred sodiščem se je Kajič zagovarjal, da je le radi tega dal I. G. sto tok, ker se je bal, da bi ga I. G. očrnil pri škofu. Iz te pogodbe sledi, da je skrajni čas, da vsakteri mož prepove svoji ženi in hčeram hoditi k spovedi. Želim "Gl. Sv." obilo naročnikov in vspelia, župniku Kajiču pa "špeh-kamro". Podgurc. S severnega tečaja. Dne 2. j an uvarija 1905. Nabralo se mi je zopet nekaj gradiva, da ga podam bravcem "Glas Svobode", posebno o razmerah, gibanju in življenju tu na severu. Dasi ne spada Vse v' socialni "list, vendar upam, da bode imel koš z mano usmiljenje, da mi ta pot prizanese. Saj se bravci, včasih tudi zanimajo za vesti z mrzlega severa. Politični horizont je bil tudi precej razburkan v Yukon teritoriju. Bile so volitve. Izvoljen je bil konservativen kandidat z 100 glasovi večine. V Yukon teritoriju so skoro tri četrtinkc prebivalcev napred-njaki, a vzlic temu je dobil konservativec veČino. Zakaj ? Ker je bil prejšni liberalni zastopnik vladna kreatura, ne pa zastopnik teritorija — gledal je le za svoj žep. V Alaski je baje nekje na papir ju zakon, da se mora delavca najpr-vo plačati za storjeno delo. A žal, nimamo ga v Yukon teritoriju. Radi tega delavci čestokrat izgube svoj zaslužek. Prevara in goljufija sta tukaj na prvem mestu. Tožeb je malo kje toliko, kot tu v metropoli Dawson. Letnih troškov v Yukon teritoriju smo imeli $1,715.290. Za pota in mostove $147.358; za šole $66,952.-75. Od te svotc se je porabilo za indijanske aole in zdravstvene naprave $5000; za indijansko kulturo jc bilo dovoljenih $10.000. Torej se je polovica odtegnila. Vislice so bile že tudi postavljene v Dawsonu. Dva Francoza sta končala na njih. Kriminalni zapisnik je obsežal 30 tisoč besed, kanadsko vlado je pa stal ta špas okroglih $200.000. Zlatega prahu se je do sedaj izvozilo iz Yukon teritorija' za $107.- 000.000. Koliko so ga prejšnja leta vtihotapili ljudje preko meje, ko še ni bilo stroge postave za izvoz, se ne ve. V enem letu je ljudstvo plačalo $269,599.75 carine za zlato. Največ zlata se je pridelalo leta 1900 in sicer za $22,000.000. Zlati prah so tu najprve našli v Circle Alaska, in to že leta 1876. Tudi premoga je obilo na severu. Saj se je tu mnogo preje završil naravni proces kakor drugod. Prvi premog so našli leta 1851 Cook Island Alaska. Neka rusko ameriška družba je več let v Coal Bay kopala črni diamant v toliko, kolikor ga je rabila. Imela je 8 milj dolgo progo od premogokopa do morja. Leta 1888 so pričeli kopati premog v Kolckcmak Ba. Izkopali so ga ka-cih 300 ton, |)otcm so pa prenehali z delom. Premog se koplje tudi v Kodiak Island, Chignik Bay, Hook River, Ilerendeen Bay, Comptroller Bay in Norton Sound. V Rampart-u sta dva premogokopa, kjer so lani nakopali 2,400 ton. Tudi v Yukon teritoriju so na več krajih odprli premogokope. N. pr.: Cliff Creek-Mine I A, E, Co. Mine in Coal Creek so znani premogokopi. Pre-mogova plast jc na nekaterih krajih debela 4—10 črevljev. A premog je stabeji kakor ameriški. Tudi ni železnic, ki bi ga vozile do morja ali reke Yukon. Delavske plače so pa tudi primerno visoke, radi tegaB ga ne kopljejo v večji množini. Tukaj plačujejo $6 za ton premoga. Od 1. julija 1903 do 1. julija 1904 je bilo iz Zdr. drž. in britanske Co- lumbije poslanih 110.175 ton premoga na sever. Iz Zdr. drž. 56.104 ton, v vrednosti $256,117; iz britanske Columbije pa 54,072 ton, v vrednosti $216,089. Promet na Yukonu od White-horse do Dawsona je znašal minolo poletje približno tri četrt milijona tol.; od Dawsona do Tanana na reki Yukon pa osebni $156.000, tovorni pa $450.000. Vozni listek od Dawsona v Tanano je veljal po leti $6o, zadnji mesec preje je reka zamrznila $75, sedaj po zimi pa stane $100. Minolo leto so mali parobro-di prepeljali 3,000, mali čolni pa t,395 potnikov. V Tanani je to zimo vse drago. 100 funtov pšenične moke stane $12, govedina 60 centov funt (suha svinjina je že pošla); obed stane $2, postelja $1, sveča 25c, sodček žreb-Ijev $50. Roparski napadi so tam na dnevnem redu. Pod obtožbo je sedaj neki Vuko Pcrovič, Slovan, ki je lansko leto s sekiro ubil Jakob Jakona v kolibi, ga oropal in kolibo zažgal. Zgorelo je truplo in koliba. Prazni žep in lačen želodec storita pogostokrat iz poštenih ljudi navadne roparje. Sedaj stanuje v Alaski (Yukon teritoriji tli vštet) 23,650 bclokožcev in 3.000 Indijancev. AI» Jtn. število ni pravilno, ker je gotovo višje. Najdražja vožnja je pa na "White Paas in Yukon" progi od Skagway do Whitchorse. Dasi je tu železnica le 110 milja dolga, stane vozni listek $20. Lansko leto so sc tukajšni listi jako zavzemali, da bi se zvezala kanadska železnica preko Alaske in Beringove morske ožine s sibirsko. Tq bi bila potem najdaljša železnica na svetu. Včasih čitam v "Gl. Sv"' tudi kaj o prostituciji, katera tudi pri nas na severu vprav bujno cvete. Tu se nahajajo prostitutke pravcate ka-pitalistinje, kajti njih premoženje znaša do $100,000 ali pa še več. Tudi mej omoženim ženstvoin je jako malo uzornih žen. T11 živi rojak, seve s ponarejenim imenom — Anton Stander — ki je leta 1896 dobil jako bogat "claim", iz katerega je pridelal blizo za en milijon tol. zlata. Ali ta uzor Slovenca je jako komodno živel in bode kmalu na be-raški palici. Njegovo navadno delo je bilo, da je popival in se pretepal po gostilnah, blondinkam pa podarjal tisočake. Svoji ljubici (prostitutki) jc dajal tretji del vdelanega zlata skozi 5 let, da je bivala pri njemu. Poleg ji jc pa kupil v San Franciscu za $.}8,ooo zlatnine in diamantov. Sedaj pravijo, da je že nekaj let ž njo poročen. A vzlic temu nimata premoženja skupaj, ampak vsak zase. Kakor se čuje ima žena njegova $400.000 premoženja. "Claim" je prodal za i 5 tisoč tol., ker ga je neka tudi zloglasna omožena ženska hotela tožiti za $30.000 Odškodnine za otroka, kojega oče je baje on. Sedanji lastnik 'claima'je dobil že blizo $100.000 iz njega. Slovenca, ta uzor človek ni [x>gledal, tudi ne vzel v delo, ako je vedel, da je Slovenec. In Če pojde tako naprej, bode morda kmalu prišel čas, ko bode on beračil za delo. Veseli me, da ste povečali list, ker to dokazuje, da napredujemo. Živijo socializem! Vrha sin. Slovenci v Chicagi pozor! V nedeljo dne 29. t. 111. bode ob* državni slov. socialni klub ob dveh popoludno v 'Narodni dvorani' 687 So. Centre Ave. društveno sejo. Seje bo udeleži lahko vsakdo, ako tudi ni član soc. klub. Socialisti nimajo vzroka, da bi svojo delovanje skrivali preti ljudmi. Odbor. Listnica upravništva: J Plautz, Calumet; 2 dolarja prejeli in uknjižili. Golobar, Ladysmith, B. C. svo-tft za Koledarje prejeli. — pozdrav! — L.Zdpari, Tercioj Colorado; — preskrbimo. Listnica uredništva. V Be dopise, Katere smo morali radi pomanjkanja prostora odložiti, izidejo v prihodnji številki. Poz. drav vsem! [R-5! Pozor rojaki!!! Potujočim rojakom po Zdr. drŽavah, onim v Chicagi in drugim po okolici naznanjam, da točim v svojem npvoureje-nim "sataonu" vedno sveže najfinejše pijačo-"atlas beer" in vsakovrstna vina. UnijBko smodke na razpolago. Vsace-mu v zabavo služi dobro urejeno kegljiščo in igralna miza (pool tablo). Solidna postrežba zagotovljena. Za obilen obisk so vljudno priporoča: MOHOR MLADIC 617 S. Center Aye. blizo 19 ulice Chicaoo, III. £ 13 POZOR! Puebličani! Zima je tu! V zimskem času se človek rad pokrepča z dobro pijačo, in zabava v veseli družbi. Dobra pijača dela dobro voljo in veselje kar pomnili za delavca mnogo ki je redkokdaj prost. Vsled tega naj rojaki obiskujejo take krajo, .kjer Prt meni ne manjka niti ene stvari, b katero bi ne mogel v tem oziru postreči vsakemu. Pridito in prepričali bo bodete sami: Z odličnim spoštovanjem Nick Starašinich 604 rt. Santa fe Saloon, GROWE, PUEBLO. F. J. SKALA t CO. 320—322 W. 18. ulica ČENKO-SLOVANSKA BANKA. Pošiljanje denarja« izmenjevanje tujih denarjev, i z terjatev denarja in vrednostnih stvnrij po celem svetu, seaebno v Avstro-Ogreki in Ztlr. državah. Ustavljanje plačilnih in drugih pravnih listin. Dedščine. Zastopniki družb: bremške, ham-burčke, antverpeke, rottenlamBke in francosko prekomorsko—vožno črte. V New Yorku in ostalih ev-ropejBkih pristaniščih sprojmo potnike nnši zastopniki. V slučaji zadrška oziroma zaprek potnikov, obrnite bo na nas. ,i I > f> I J» Poskusite najljoljše unijske A—B, X Lent in * Criterion smodke jj katere izdeluje H. F. Aring 916 Payne Ave. Cleveland, 0 Postrežba točna. Cene nizke. I KALIFORNIJSKO VINO naprodaj. Pridelek farme Hill Wirt Wineyard. Dobro črno in belo vino po do 45 centov galon; staro belo ali črno vino 50 centov galon; risling 55c. Kdor kupi manj kot 50 galonov vina, mora dati $2 za posodo. Drožnik po $2.25 do$2.?5 gal.' slivovic po $3 gal. Pri večjem naročilu dam popust. V nmogobrojna naročila se priporočam STEFAN JAKSHE Box 77 Crockett, Cal. LIEBIGH Slovenski fotograf poznat mej Slovenci že mnogo let, izdeluje najlepše volike in male slike po najnižjih cenah. 80—86 Euclid Ave. CLEVELAND, 0. Za ameriko patentiran« Harmonik©, izvrstno delo, cene nizke, se dobe samo pri Slovencu Joon Golob 203 Bridge 8t. Joliet, 111. GLAS SVOBODE - 5 Podporna Jednota. Pa. Nadzor tiiki: Porotni odbor: s sedežem v Chicago, IIIIiioIn. Predsednik: John SStonich, 559 S. Centre Ave., Chicago, 111. Podpredsednik: Mihael Štrukelj, 519 Power Str., Johnstown I. tajnik: Mabtin Konda, (i«3 Loouiia St.., Chicago* 111. Pom. tajnik: Fbank Pethič, (»83 Loomis Str., Chicago, III. Blagajuik: Frank KLobucar, 9(517 Ewing Ave., South. Chicago, III Dan. Badovinac, P, O. Box 193 La Salle, 111. John Verščaj, 674 W. 21st PL, Chicago, 111. Anton Mladič, 134 W. 19th Str., Chicago, III. Joa. Duller, 7 Walker Str., Jameaville, WiB. Mabtin Potokab, 5 i .... [ John Verščaj, 674 W. 21st PI., Chicago, 111. ijoimški j jog dulleb| 7 Walker Str., Jamesville, Wis. ( Anton Mladič, 13-1 W. 19th Str., Chicago, 111. Odbor S. N. P. J. ima vsaki tretji četrtek Bvojo redno mesečno sojo. Opozarja so vse člane, ki imajo vprašanja doodbora, da pravočasno dopošljejo svoje dopise prvemu tajniku. V8E DOPISE naj blagovole društveni zastopniki pošiljati na I. tajnika Martin Konda; denarne pošiljatve pa blagnjniku Frank Klobučarju. Uzrok in posledek. Neizmerno prostorje! Neizmerno 1 Lahko izgovoriti, lahko zapisati — in vendar jo še človeški duh, tudi najbistreji ne — v svojem pravem pojmu obscgel. V tem prostoru, neomejenem na vse strani prikazali so se plinovi. Odkod so prišli in kako so se razvili v prvotnem kraju? Postavljajo se teorije o tem in propadejo zopet. Kaki plinovi so bili to — ali so bili sploh ... to še dognal ni um človeka. Pač pa so bili ti plinovi razkrojeni deli trtlin — kakih? Ne ve se . . . ugiba se pa to inr to . . . teorija nobija teorijo in ugiblje se zopet. Plinovi frčeči in vrteči se, so sc stisnili in postala je voda, vrteča in sukajoča se v sinjem, da, neizmernem prostoru. Naprej, naprej, okoli in okoli, najbrž prodobivajoč v hitrosti v vsakej sekundi. Plinovi so dali vodo, voda se zgostila ... in nastale trde snovi — kakšne? Kamenje ali kovine ali oboje vkup — vsaka zase? ali vSe oomešano? V vednem, neprestanem s ukan ju premikalo se je vse to: plinovi, voda, kamenje, kovine . . . naprej, naprej — okoli koga in kam? Zopet teorija za teorijo — ali je katera zadela pravo? Ali je ta masa milj one, biljone, tri-ljone ... let zgubljeno potovala ko še letnih dob ni bilo? Ali je kaj s plinovim početkom začelo sukati se okoli obla, katero imenujemo solnce? Plin, votla, kamenje, kovine in novi plin — rrak — je bila to zibelka človeškega rodu ? Ali so se v plinu, vodi ali v razkrojenem kamenju — kovinah, našli, srečali ali nase potegnile one snovi, katere so tvorile prvo živo celico? Kdo ve, kdo zna to? Ali je nastalo na tisoče triljonov teh celic hkrati ali polagoma? Ali samo ena? AH je ta prace-Uca, prva, edina bila temelj, iz katerega se je razvilo vse človeštvo? Ali so se carji, kralji, papeži, pleme-nitniki in vsi drugi razredi tudi razvili iz te celice? Kako mata, neznač-na, z najboljšim drobnogledom nevidna je morda bila ta celica nasproti ilovici, iz katere se je narodil Adam, ali rebru, iz katerega se je razvila Eva? Ako bi bil to celico od začetka razvoja spremljal skoz!n-skoz v razvoju rastlinstva, živalstva do človeštva zaveden dtih, potem bi na svetu že živeli v svobodi, jedna-kosti in bratstvu. Ker pa človeštvo živi le v boju, uboju in umoru in to vsled razrednih odnosajev, se mora gorje in trpljenje pripisati le Adamovi ilovici in njegovem rebru, iz katerega je nastala Eva. Kdo je pa zmašil Adama iz ilovice in kdo mu je izrezal rebro . . . Tiho t Duh prve celice ... ah kako me to ilovnato rebro tišči. A. T. Greenland, Mich. Dne 24. januvarija 1905. Le malokedaj zagleda kak dopis iz našega kraja beli dan. Ali tudi jaz ne bodem poročal veselih novic, ker delavec — moderni suženj ne pozna pravih veselih dni. Vse njegovo delo shiži le v zabavo drugim. Tu je le malo Slovencev. Veči- noma so vsi vslužbeni v sosednem rudniku — "Victoria Mine", ki je oddaljen kacih 7 milj. Dne 9. jan. t. 1. se ic pripetila v rudniku vel nor toče.- Ks -so se delavci opoldne peljali v dvigalu k obedu, se je utrgala vrv. Dvigalo jc padlo kakih 200 čevljev nizdol. 4 delavci so bili na lici mesta usmr-teni, 2 pa težko ranjena. Mej ponesrečenci sta bila tudi naša rojaka Marks Muratovič in šimen Glumač. Zadnjega so pokopali v mestu Rockland ;on ni bil član nobenega društva. Marko Muratovič je pa bil član društva sv. Petra in Pavla. To društvo jc priredilo svojemu |x>ne-srečenemu sobratu prav lq> pogreb. V ta namen sta šla predsednik in pa še en član društva k tukajšnemu župniku Manderfieldu, da poskrbita vse potrebno za pogreb. Usmiljeni namestnik Krista je pa prvo vprašal, čc ima ponesrečence kaj premoženja. Ko sta mu zastopnika društva zanikala to vprašanje, je vprašal delavec v vinogradu go-sjjodovetn, če je umrli delavec član kakega društva in kdo bode plačal troške za pogreb. Ko sta mu |xx>blaščenca društva izjavila, da bode društvo nosilo vse troške, je božji agent zahteval, da se mu takoj izroči $27 in 50c., ker drugače on ne dovoli, da bi ponesrečenca prinesli v cerkev, sploh ga pa on ne bode pokopal, dokler nima denarja. Izgovarjal se je, da mu je društvo preslab porok za plačilo svote $27.50. Taki so ti božji namestniki. Razlikujejo se le v tem, da dotični, ki je bolj prefrigan in premeten, iz preša več denarja iz ljudstva. Pred kratkim je dobil naš župnik Manderfield iz Calumeta v osebi župnika Luke Klopčiča pomagača, čigar ginljivi govor sc jc sukal le okoli farške bi sage. Klopčič jc pravil raz lečo, da se župnik Manderfield sramuje našega naroda, ker noče nositi težko prislu ženili tolarjev v farovž. Klopčič je v svoji gostobesednosti tudi povedal koliko mora vsakdo dati za farško bisago. Naštel jc troške za škofa (da se ložje vozi v kočiji. Opomba stavca) za kadilo, vino itd. Le na stroške za otročje plenice je |>oza-bil, ki se suše okoli marsikaterega farovža v Ameriki in stairi domovini. Mož bi bil zašel v svoji zgovornosti kmalu tako daleč, da bi pričel trditi, da je delavec le zbog tega na svetu, tla daruje vsaki pros, katerega si odtrga Ust, nebeškim agentom. No, resnici na ljubo, moramo konstatirati, tla se Klopčič ni tako zaletel. Mi le želimo, da bi Klopčič večkrat prišel (K>magat Manderfieldu, da bi bil narod tem preje uvide!, kako ncnasitljiva je farška bisaga. Z delom ptc še tukaj precej dobro, ker ima bakrena ruda zdaj dobro ceno. Rojakom širotn Amerike pa priporočam "Gl. Sv.", ker je to edini list, ki neustrašeno zastopa koristi delavcev. Greenlandski rudar. Socijalisem je postal sila, s katero morajo računati vse stranke. Pobirati naročnino za "(Jlas Svobode" so pooblaščeni: D. Badovinatz, La Salle, 111. Paul Shaltz, Calumet, Mich. Frank V evar, Lorain, Ohio.' Jocob Hočevar, Cleveland, O. F. M. Shlander, Pittsburg, Pa. Job. Matko, Claridge, Pa. Nick Starasinio. Pueblo, Colo, Frank Bizjak, Lead vi lie, Colo. Jakob Tisol, So. Chicago. Frank Budna, Milwaukee, Wis. Jos. Mihelič, Waukegau, 111. Jos. Faletio, Indianapolis, lud. John Erbus, San Francisco. Anton Križe, Oat Hill, Calif. Frank I.evec, Yale, Kans. Ignac Žlembergar, Steel, O. in okolico. PRODAJALCI KOLEDARJA: D. Badovinac, La Salle, 111. J. Tisol, 9049 Ureeubay Ave., South Chicago, 111. Jos, Milielič, 617 Market Str. Waukegau, 111. Frank Budna, 163 Reed Str., Mil-waukee, Wis. . Fra»k SpetKteU, Bridgeport, O. Ignac Žlembergar, Glencoe, O. Frank Dennota, Federal, Pa. Jos. Matko, Claridge, Pa. Felioijan Volčko, 525 l'a. Ave,, Johnstown, Pa. Josip Zidar Forest City, Pa. Maresio Frank 13 Clifton Str. Cleveland, Ohio. Frank Vevar. Lorain, Ohio. . Paul Shaltz 211-7 St. Calumet. John Gouže, Ely, Minn. M. Sodia, Created Butte, Colo. Max Malich 183 N. Pa. Ave., Denver, Colo. Nick Starasinich, 601 S. Santa Fe, Pueblo, Colo, Frank Bizjak Leadville, Colo, Filiph Zatlnik, Aspen, Colo, F, M, Shlander, 5102 Buttler Str. Pittaburg, Pa. Mike Jakse, Roslyn, Wash, Jos. Kožuh, RavenBdale, Wash. John ErbuB, 4 i P*. *f,uifjtr m PennsyTvamje*' t ».vAJ. ,-enih 14 da-^ ODBOR. ' .v-sr GLAS SVOBODE v_• Vesti iz jugoslovanskih pokrajin. . — Sc mrtve preganjajo! Od Piv ke se piše: V neki kaplanij blizu Sv, Petra na Notranjskem imajo kaplana, kateri nima druzega posla, kakor na ljudi, ki ne trobijo v far- kakor poprej. —- Iz{)od Grintovca se piše: Postave pozna bivši cerkljanski kaplan iv- • __ i • :J .. -t: ... gosp. Matevž Kos, ki jc v šoli u-čcncu Janezu Stenovcu z neko železno reč jo prebil glavo, da je moral isti vsled bolečin ležati 2 dni v postelji. Postave pozna isti go- ški rog, zabavljati ter zgago delati spodf ki je na podlagi teh učencu — no, to mu bodi odpuščeno. Ali da mrtvih ne pusti v miru, je že skrajni, podivjanost.' O pokojnem Ivanu Znidaršiču iz Matenje vasi, kateri je bil brez dvoma boljši katoličan, kakor vsi takozv&ftl farški podrepniki in svetohlinci, ve ta go-spodek veliko govoriti. Da jc koncem preteklega ter v začetku tekočega leta burja divjala, da je bi! strašen mraz, da je snežilo in Bog zna kaj £e, to je po teoriji tega gospodka vse zakrivila smrt tega "hudega" človeka. Pa ne da bi kdo mislil, da trdi kaj takega g. kaplan iz Trnja! Kako sc ze imenujejo tiste živali, o kateri se govori, da mrtve izkopljejo ter mesarijo? Mislimo, da hijene 1 — Klerikalec o klerikalcih. Iz Mirne se piše: Izobraženec, ki se je hodil izobraževat v katoliško iz- Franctl Kerriu prebil s palico meso nad očmi, da deček dalj časa ni spregledal — postav pa ne ]x>zna nadučitelj Andr. Kmet, ki je raz-srjenega očeta pogovarjal, da ni kaplana-ovadil. Usmiljeni gospod Matej Kos, sedanji dobrovski kaplan — brskajoč še vedno po Cerkljah — se je nekoč vpričo cerkljanskega učiteljstva — posvetujočega se o metodah, — blagovolil izraziti, da je njegova metoda brca v . . ., seveda jc to nazorno pokazal z žegnano nogo. Pač so mu postave dobro znane. Postave pozna tudi kaplan Bcšter Janez, ki skoro po vsaki uri citira otroke v kaplanijo, kjer se otročjim telesom približuje s svojo "žegnano" roko ali namestnico — palico. Postav pa ne j>o-znajo gg. učitelji, ki jokajoče otro ke tolažijo, češ, da ^ospod to delajo ouiilžvvalno društvo, »c- je lafctHe-i* krščanske usniiljenosti, izjavil: "jaz odstopim od vere, če krasne so šolske razmere na Kranj-mi kdo da 300 gd. pa en liter vina, skem, kjer se otroke v šoli prete zato ker godrnjajo nad menoj. Volit pa ne pojdem nikoli več, zato, ker mi niso nič piti dali na dan občinske volitve 12. decembra. Vsi drugi so pili in jeli, meni pa niso nič dali. To se mi prav "feržma-ga". Samo tako dolgo so me radi imeli, da sem jim dvakrat v III. razredu klerikalno volil. Ko so od mene glase dobili, potem SO me iz volilne dvorane pehali. Sram jih naj bo!" — Županstvo v Cerkljah, Pri volit vi župana v Cerkljah je igral veliko vlogo "likof". Ce ta ni zadostoval, so obljubovali štipendije sinovom odbornikov, obrtnikom pa so obljubovali, da jim pojde županstvo na roke, to se pravi, da bo pristransko. Sicer pa delajo klerikalci povsod tako. Oče župan je seveda najprej mislil nase. Zahteval jc 1030 kron plače na leto. . Županov zgled jof posnemal fajmošter in je zahteval, da sc morajo na občinske stroške napraviti nova okna v fa-rovžu. Kakor se vidi, bo klerikalno županstvo pravi blagoslov za Cerklje. — Klerikalno usmiljenje. Dne 2. januarja je j>o Vipavski dolini divjala strahovita burja. -Med Št. Vidom in Vipavo je prevrnila tri težko obložene vozove. Ravno isti dan je na pol poti med Št. Vidom in Vipavo nekega "vandovca" Martina Slabča iz občine Krtina okraj Kamnik s tako silo v grapo vrgla, da si je revež nogo zlomil in obležal brez zavesti. Ponesrečen Slalieč 1 ripoveduje, da je nekaj Časa potem, ko ga jc bila burja vrgla v grapo, prišeljnimo njega človek; on ga je milo prosil, naj mu pomaga, Češ, da bo sicer vsled mraza in poškodb na mestu umrl. Dotični človek se je nekoliko ozrl, mignil » nekaj z roko in — šel naprej, ne da bi se zmenil za ponesrečenca. Pozneje je prišel po ti cesti c. kr. vipavski cestar Ivan Fabčič. Ponesrečeni vandrovec jc prosil pomoči in Fabčič je koj hitel v bližnjo hišo, ki je od lica nesreye oddal.jp-na kakih 200 metrov, in izposloval, da so šli ljudje po poncsiečenca in ga tudi v hiši obranili. Tisti brezsrčni človek, ki je videl v strašni burji in v silnem mrazu ležati v grapi z zlomljeno nogo ubogega vandrovca, ki jc slišal mile prošnje ponesrečenca, pa se še zmenil ni zanj, jc zagrizeni klerikalec Franc Bratovš, čevljai1 iz Št. Vida. Sram ga bilo! — V Cerkljah na Gorenjskem je vse veselo, da je od nas odrinil kaplan Kos. Veseli so kmetje, ker jih kaplan kar s svedrom drl, vesele so ženske ker sc je dostikrat zgodilo, da so vsled kaplanovc zanikr-nosti ljudje morali iti v smrt, ne da bi bili prejeli sv. obhajilo. Najbolj so vesele dekleta, ker gre po . fari glas, da pred Kosom ni bil \iren noben krancelj. Za Cekrlje ^je Kos pridobil to zaslugo, da , r k*a občina na leto plačevati za "*no petje okrog 600 K več, pava kakor divje zveri. . V — Deželni poslanec I.apanja pretepel krčnmrja. Iz Kobarida poro čajo: Gostilnica "pri Nemcu" je ognjišče vsega klerikalnega zdraž-barstva našega okraja. Tu ima svoj sedež tudi "katoliško" društvo in farovško [>olitično društvo. Tudi deželni poslanec Lapanja je tu stalen gost. Ali sitno je ž njim! Ko se ga nasrka, beži vse od njega, posebno dekleta. — Na dan sv. Štefana se je nekaj pričkal s krčmar-jein Blažem, a konec je bi! glasna pljuska na Blaževem licu. Navzoči gostje so spoznali, da je perit Lapanja mojster v kloftanju. — Pravijo pa, da so vrgli tisti večer deželnega poslanca iz krčme. — In prav so imeli! — Cesarsko sliko pomazflll, — "Abbasso le suniole tedesehe!" — Na gimnaziju v Gorici so zapazil', da je slika na hodniku, predstavljajoča poroko v avstrijski hiši, poma-zana s črnilom. Dan preje pa je bilo pisano z velikimi črnimi črkami po gimnazijskem poslopju: Ab-hassoHe scuole tedesehe! — To 1k> (lo imeli policaji zopet opravka. Kakor da bi se šlo za rešitev Avstrije ! — Velik požar jc bi! 8. t. m. v Joanizu v Furlaniji.' Poškodovani so trije posestniki. Ogenj je nastal v hlevu L. Makoratija. Škode' okoli u.ooo K; posestniki so bili zavarovani. Živino so rešili. — Požar. Pri Jos. Markiču v Zamedvejah na Kanalskem je uničil ogenj hišo ter napravil škode za kakih 2400 K. Rešili so nekaj po hištva in perila. — Nesreče. V Dobrim j ah je zgorela štiriletna hčerka mizarjeve žene Marije Rešek. V Rašici pri Mrjaku je |>ogorela žaga lesotržea Martina Drobnica. Na žagi sta spala tOIetni Alojzij Drobnič in 12-letnl Jožef Grebenec in sta oba zgn-rela. Požar je napravil 13.400 K škode. NA ZNANJEt ()bveseamo" v mi" •! ng«'&1oVu*fii<'"S Cbieagi, dn inta našo upravništvo na prodaj vstopnice za veliko soci-alističnoveselico, ki bode v Brand-tovi dvorani 162 N. Clark ulici. Veselica bodo združena ssojinom in srečolovotn. Vstopnica volja zaceli teden instano ">0c. Začetek veselice v nedeljo 12. fobr.; konec v nedeljo zvečer 11) fobr. t. 1. Odbor. V Podporo stavkujočim k lesarjem in kamnosekom v Nabrežini, Primorsko: Simon Kavčič, 2oc. Glencoo Ohio: Josef Orel, 60c; JohnoRebol 25c; Ignac Zlemberger, 25o; Matija Gričar, 25o; Ivan Pire 25e; Martin Pire, 2oc; John Stegel 25c; Andreas Kravajne, 25c; Jos. Vidu, 25o; Frank Taučar, IOc; Jos. Žibert, 2;>c. - G. dr. Richtqra "Pain Ex-peller" z znamko "Bidro" je bil odlikovan s tridesetimi Bvetinjami. To dokazuje, kako izl)oron jo pripomoček proti rovraatizniu in živčnim boleznim. Cena jo 25 in 50e steklenica, Družinski svet. Najboljši svet vsaki družini jo, da pazi, da dobro živi /. malimi t roški, ali kako naj pri hrani' dollar, 110 da bi pogrešala udobno življenje. U. Pran Burrs v Fry-dokti, Tex. nam je pisal o tem: "Zalivalujem se Vam za Trlnerje-vo, zdravilno, grenko vino, ki jo gotovo najboljši pripomoček za slabokrvno ljudi. Jaz som ga ra bil, in so prepričal, da jo to najboljšo sredstvo. Odkar som ga pričel rabiti, ni zahajal zdravnik i iiašdom, s čim ur smo si prihranili mnogo denarja. Ako so rabi Trinorjevo zdravilno, grenko vino, ni treba v marsikaterem slučaji pozvati zdravnika.....folfmlsCvoozdravi želodec in očisti kri; povspošuje delavnost vseh organov, ker jih jači in krepi. Izdeluje so iz naravnega vina in želite, To vino jo najboljši kri-čistilec. Dobiva se v vseh lekarnah in pri izdelovalcu Josip Trineru 799 So. Ashland Ave., Chicago, 111. Naznanilo. IV vo vod j a slovensko • ali hrvatsko narodnosti, ki bi'hotel vožbati pevski zbor, dobi primerno eksistenco.K je, povo upravništvo "(ila* Svobode", Slovensko angleški recnik je izšel. Cena OOo, Denarno i>o-šiljatvo po nioney-orderju na V. «1. Kubolka, Box 711 Now York, N.V. Edina vinarna, ki toči najboljšo kalifornijska in importirana vina. Kdor pije našo vino, trdi, da so ni nikdar v svojem življenju {Kikusil boljšo kapljico. Vsi dobro došli! I Kdor se želi učiti in naučiti angleško brez učitelja naj si nabavi ravnokar iziŠIi SloveiiHko—angleSki—reCiiik. Knjižica je jnkn razumljivo sestavljena, poleg angleških besedi nahaja so pravilno izgovarjanje istih. Oblika knjižico jo /opna, torn j pri vsaki priliki v porabi. CENA JI J£3 SAMO 60 CENTOV. Denar pošl jite i>o Monejv-Onh^ju ali pa v znamkah na nuslov V. J. Kubolka, P. 0. Box 744 New York V. Y. Trgovec delavec gospodinja otrok vsi morajo jesti. Srečni so, ki lahko delajo in kojim jed diši. Ako hočete ohraniti Bi moč in zdravje, rabito r £ Trinorjevo zdravilno grenko vino 3 3 To vino jo naravni pridelek. Izdeluje so iz naravnega vina in iz importiranili zdravilnih evropskih zelišč. Ta lek deluje direktno na želodec b tem, da ga krepi in vsposobi za prebavo hrano; toraj včinkuje tudi na čreva, da sozavrši prebavni proces popoloma, VSA HRANA, ki se jejprebavila pravilno, bo spremeni v čisto kri, ki jo podlaga zilravjn, lepoti in življeuski moči Trinorjevo zdravilno grenko vino ozdravi vse želodčno bolezni, yse nepravilnosti v erevnh, vse nepravilnosti na jetrali, yse krvne in kožne bolezni, vse živčne bolezni, nespečnost. Ako se počutite slabo, tedaj pijte Trinerjevo vino. To vas IkkIo zopet oživilo. Mogoče, ženske in otroci smejo rabiti to vino, ker jo naravno in zdravilno. Se dobiva v lekarnah in dobrih gostilnah. JOS. TRINER 799 So. Ashland Ave. Chicago, 111. Trinor jov brin jevec ozdravi "vse bolezni 11a jetnili in žolču. Prideluje se iz kranjskega brinja. m Emil Bachman wmmmmm ireija sloTeoska irrdka. crumbs in sastare. Cena nzlifine po naročilu, 2a mfo delo se jamči, Piiiits slovenki po brw-platni ml 580 So. Centre Ave. Chicago, 111. Naročajte svoje obleke pri Charles Tyl-u pri ljubi jeneinu unfjskeinu krojaču 772 So. Halsted St. oa vogalu W. 10th PI. ki čisti in popravlja tudi ženske in moško obleki«. Gospod Tyl je dobro znan njej Slovenci vsled svojega ličnega in tr-jiežnegn dela ter nizkih con. NAJTRPEŽNEJŠE OBLEKE PO NAJNIŽJIH CENAH. Obrnite se zaupno na nas ^ kadar hočete odpreti saloon ali se Zmenit) /.a pivo. Lahko govorite z nami v slovenskem jeziku, a nase l/.borno pivo je po eviopako kuhano, tako, da bodete VBulej dolali dobro kupčijo. Kadar nimate časa, priti osebno do nas, pišite ali telefonirajte nam, na kar bodete dobili hitri odgovor. Imamo pivo v sodčkih in izvrstno vležano pivo (Lager-Beer) v steklenicah. Tel. Canal 967 ATLAS BREWING CO. * Blue Island Ave. NOTARSKA pisarna. Izdelujejo ho vsa notarska idela, Vollmaoht), kupna, dolžna pisma, prošnje radi vojaščine itd. Oddaljeni rojaki dobe pismena pojasnila brezplačno, ako pri lože za 2c. znamko za odgovor, William Sitter Clarldge, Pa. Odprl §em pod imenom "The Eagle Bar" JX SaloonI®g v katerem točim sveže pivo, najboljša, pristna kalifornska vina in dobro žganje. Na prodej imun tudi najfinejše utiljske Binodk<>. Po-|K>t rt i k i iu domačini dobe čedno prenočišče Mihael Jak So Roslyri, Wash. NAZNANILO. Opozarjam slovenske trgovee-saloonarje in tudi drugo p. rv. občinstvo na importirauo brinje iz Ljubljane, iz katerega kuham sam najbolji brinjeveot Dvanajstimi steklenic stane $15. poleg pa mora vsakdo sam plačati prevozne troške. Kdor hoče dobro kapljico brinjev-ca piti, naj bo obrne na John Krarker-jtt 110** St. Clair Str. CLEVELAND, O. mož potrebuje za Iiainer- jevo pivo in Bourbon Wis-ky piti, fine smodke kaditi in se veseliti. Haz|>ošil]a staro belo in slam črno vino po 50 cen tov, ter star f^rii jw brandy po $2.75 galon. ANTON KRIZE, OAT HILL, NAPA (O. C A L. FOiiflUC 1ZDRAVLJE BOLNIM! ZAMOXIE DATI SAMO i M Dr. E. C. Collins, M. 1 Borite nekaj najnovejših priznanj, s kterimi se zahvaljujejo naši rojaki za popolno ozdravljenje: pniioliiomn »flrnv. Zato Vairt »rfn«. zahvaljujem m Va»n udrnvlla In .>suni>.m do K Mm livaluJin Vam Ukani prijatHk , . . G KOI tU K "IIKRMK. Spo3tornnl rr«p«id j«r<.f.'«nr I .1«* »|»--in"a hp Vnm (etivaHm VnJ trud In ra Va»ii i \vnm nn;- mu n.rnd« )-.<*< li | Amnrlkl Mmmoam, rln »«•» Vi iTi«vl i.-i 'lin zdravnik, kmri , oulraml V-nkr|T . lul- nlkn. Vi liku zdravnikov ».-m -k..--!. tu!.:.) v Mlatil I'ib-M« » ">U"; Oil) inl ni tnf.k'H |».mim»tl. N. ku ri ^.-..viiiu *<> ml r.-kll. ... ml nI nlf,a kuko m ek UVuU ijilnivlto tu ir -IU ...nnr. mu nI nit VI. I' « i»l ni*«'' lakoickli, ampak s.«' m.'> v »vujl v.iikl ialoatl tepci IztiralaU o m«.> j I- .'k.-j fc* nI ... N |-i«l Mt ,v>U. i«. kt.Tili Min tafcoj futllu ..h,liani- v j.|j.«Uli 111 > I- r.nti. f» niti »ilravlllh >"I>1- hvali. IkV". I Vam |«.|«.|i!<.mi "/.Ir .v.ila lak«, date futiin ztlfava k-i |- i»n-). Xadalj. *H»ivaUfc. iir.-di.i»iv..iu ■lovfiuklti fa«.|>i-«.v. kleru h.. plobftlla i »volti ll.illi bua uvi.iuega zdravnika In namaka, o pomiril « mi ,i.,jt»< .ljzdnvuika. h tonf kouf4»iu pismo — Vaui d.i gsoha livakzmi, ASA aOR.Hf!. • CO ll.isli M., Pueblo, Golo. 1 ^^.unSnJam'v««. da ao me V* < zdrav Ha l-rav .lnl.ro pozdravil.-. ŽovclTili dneh ».-m bil veliko buljil lu ko wm porabil Tie, win l.ll itrownfteiU, Pa. prnal i.rofi» .|K.lh..m i o/.lr.ivll .«1 ka»IJ» In UNtenJa v pr-»II. in ifl.Hliut, s»hmi ono »ii-kl»*iii<-> vki^rl Jo HK»»l|.i |ir»il i/twiian. Ju la«. iU> rubin« In kak'.r vklim. t dobrini in|*'ln.m, »» ml lusje ri i ]>n>n?li!i1l l/i.i.ili.tl in ht'in prei.rlian.ila z>>|* t iraatvjo. blKl^tt'VUIljl'lll ... Vain uOanl VIViKNC nt AtAR. P.O. Il»i Oil. Muuii Run, Pa. CVnl• |h.- ,■ .inn /..(..... Vam «rfn<« *al,»-:iltm. k. r m<- lalmvill Piak.' krst- ki ni Cam. I'uxdruvijaui Vun uduu» in n»tajai.i « mm P. O. Ut.x 01. C'uniberliiud, Wyo. Iz vsega tega se toraj jasno razvidi, da se ozdravijo naSi bolni rojaki nnjzanesdjivcjSc na zdravniškem zavodu dr. E. C. COLLINS=A, gjg ker se niieden druel zdravnik ne more ponaSatl h tako uspeSnim zdravljenjem kakor on. . , L | • ker on jedini pozna po znamenjih takoj vsako bolezen m fl /nraui l/OP nnlP7ni radi tega ozdravi vse molke in ženske bolezni bodisi UlUI uVI VUU UUlULIlIf akutne ali pa zastarele (kronični). Zato tudi jamči za popolno ozdravljenj« vseh boleznij, kakor: bolezni na pljuča h, prsih, želodcu, črevah, ledvicah, jetrah, mehurju kakor tudi vseh bolezni v trebuSni votlini, bolezni v grlu, nosu, glavi, nervoznost, živčne bolezni prehudo utripanje in bolezni srca, katar, prehlnjenje, naduho, bronhijalnl, pljučni m prsni kaSelj, bliuv'anje krvi, mrzlico, vročino, težko dihanje, nepravilno prebavljanje, revmatizem, trganje m bolečine v križu, hrbtu, ledjih In boku, zlato žilo (hemoroide), grižo ali preliv, nečisto in pokvarjeno kn, oteH" in telo, vodenico, božjast, slabosti pri spolnem občevanju, polucijo, nasledke Izraldjevanja samega s< l-e, Šumenje in tok iz ušes, oglušenje, vse bolezni na očeh, izpadanje las, luwke all prh na davi srbenje liSaje, tnazolje, ture, hraste in rane, vse ženske bolezni na notranjih organih, neurastični trl'ivtibol neredno mesečno čiščenje, beli tok, bolezni na maternici itd., kakor tudi vse ostale notranje m zunanie bol. /.ni. Dr. Collins, 31. I., jc prvi in jedini zdravnik, kteri ozdravi jetlko, Ozdravi vse taine možke III Žennke spoln* bolezni, kakor tudi "sifilis," HNtao in popolnoma. (Zdravljenje snnlnih bolezni ostrie lajno). Ženskam in luožkim se ni treba sramovati ter naj natančno m zanesljivo ..pišejo svoje spolne balezni. K'ere žcimke trpe na takozvanem mesečnem neredu, naj se takoj obrnejo na Dr. E. 0, Colilns-of zdraviliški zavod. Zatorm', roju k I mi vnm priporo^'nino snmo in cxliiio lo slavnega in izkušenega X>r. X1^. C-. COLLINH, 31. X. Ako ste ilabostui, bolni, ako izgubljate moči ali trpite na kterikoli bdleznl, če je vaSa bolezeii zastarala ali kronična vsled neuspešnega zdravljenja neizkuSenih zdravnikov,opišite natančno vašo bolezen! navedite starost In čas, kako dolgo ste že bolni ter pošlite pismo na ta-le naslov: DR. E. O. COLxLtlJNTS, M. I., 140 West 34th Street, NEW YORK, N. Y. In potem bodite z mirno du5o prepričani da bodete zagotovo in poponoma ozdravili. | Kar so sejali, to žanjejo. Sodba jc moja ; jaz boni jioplačal, pravi Gospod. Seči mforamo daleč nazaj v stari testament po ojstre, resne postave ako jiočemo deloma IK.vrnitr krvava plačila, ki so ee delila človeškim bitjem svete Rusije že več sto letij; in katerih konec se vsaki dan bolj približuje. iStara, postava "oko za oko" in "zob za zob" je prevladajoče v mesu in krvi ter srcu Človeškim'vtisnjeno, vrasteno naravno povelje. Nobena država ni tako mogočna, da bi za večno zabrauila naravno duševno in telesno prostost in v/.i-vanje nudečih, pridobljenih in pridelanih sadov. Kakor se grehi — prelomki zoper naravo — prikažejo na telesu posameznika, ki ni slušal matere narave, v podobi raznih vidnih iu nevidnih boleznih, katere večkrat povzročijo prezgodnjo smrt, ravno tako kaznujejo naravna bitja — državljani — prej ali slej njih telesa — vladarje — ako njim Ic-ti zabranjujejo in kratijo pravice, katere njim, kot najvišjim živečim svetovnim bitjem nudi narava deloma iz prostosti, deloma, da so jih s pomočjo iste ljudje sami izumili, vstvarili. 1'ride čas,.da sc upa pri-, prosti mladenič ir žaljeijtga in tlačenega naroda ]>otrgati s|>one in verige in dvigniti glas, ki i zbudi ves narod iz bridkih san j ; narod, ki kot podučen, probtijen človeški faktor s tako silo vdari ob gnjilr>, trh-nelo stavbo imperialne mogočnosti, da se zgrudi v ničnostne razvaline, katerih kmalu ni sluha ne duha. Tako je meč Aleksandra razdejal azijatsko cesarstvo. Tako je roka C"eazar-ja pohabila romansko Iju-dovlado. Tako je srčna, pritlikova Nizozemska spodbila nekdanjega španskega ( loliata na kolena. Tako je francoska bourbonska monarhija in aristokracija padla jkmI palicami lastnih plebcjcev. Tako 1h> necega dne na videz mogočna, a lxilna in raz(H)kaua stavba ruskega despot i-zma, katero izpodkopavajo obupani, besni, sestradani in trpinčeni miljoni, padla pod pravično, zasluženo revolucijo. Uitsiji se že dolgo v malej, ničevui meri plačuje kratltcv naravnih človeških pravic; vendar njenih neobčutljivih vladarjev potrpežljivost za lxnloSni obstanek omaguje. Nakopičena hudodelstva tisoč let bodo v kratkej prihodnosti oživela slovansko kri, iu ojačila večino rusk'h s rc* i/ katerih l»o izbruhnila taka jeza, tak odpor proti ruskem vladnem krvoločju, da se bo razrušil v prah in pepel. Nad So', zanemarjenega, zapuščenega in v duševni temi zadržanega ruskega prebivalstva jc danes tako nesposobno za pravo vladanje njih države, kot je propadla, potila ruska aristokracija s tiranskim carjem na Čelu; ali trpeči iyirod ruski pod svojimi bratskimi sotrpini — voditelji — ima moč, razdejali peklensko sedanjo vlado Rusije, in nastopiti krvavo, revolucionarni* pot k prestvarjenju njih očetnjave. Sloga jači, nesloga tlači. Ta pregovor se !k> tudi na Ruskem toliko časa vresničeval, dokler lxxle med vojaki nevedna ponos nos t na cesarsko suknjo in suženjska jiokor-rtčina vkorcninjena; dokler ne bodo trpinčeni in zavidani prostaki spo/-^H;vla ravnajo proti pravimi bož-J^ni in naravnimi postavami, ako streljajo na neoborozene proletar-ske svoje sobrate. Opazuj, sočlovečan, dolgo vrsto, vrsto krvavih obračunov za in zoper sveta Rusijo, katerih sočetek se zgubi daleč, daleč v jirazgodo-vini njih prednikov Roksoljanov in daleč preti krvavo vlado Ivana tin>-zovitega. In kaj od tu naprej? Možki in ženski despotje so morili eden druzega in žrtvovali v bogi narod njih poželjenju. Nesramni državni vslužbenci ropajo vlado in ljudstvo z nepristransko, nevsmilje-110 roko. Propadli, brutalni, divji aristokratje vničujejo in zapravljajo ljudske srage in krvave žulje za šampanjec in vlacugarstvo. Barba-ričua policija je napolnila mskega ljudstva čista, mirna, domoljubna ^rca z obtipanjem, žuganjem in pre-kucuštvom. Grozoviti davki so pahnili marljivo, delavno ljudstvo v lakoto in |>ogin. Verska vsilnost je kot kuga pognala zavedne j še sloje iz carstva. Ruske šolske in vse druge postave so pripeljale večino državljanov V surovost, podivjanost i u nevednost. Nebroj izstradanih, trpinčenih otrok belega carja vpije po maščevanju in hoče povrniti grozovita dejstva storjena njim in njih prednikom. Grenki, kruli obupnosti, ki so ga vživali očetje, nabruŠa otrokom zobe. Dan plačila se bliža. Neštete, neopisljijaj^fii neverjetne surovosti .nanram ljudstvu IxmIo morale biti poravnane. Dobri in praVičui trjieti so morali s hudobnimi in krivičnimi; priliznjen car, ali vsaj njegov čudopolni dedič, trpeti bo moral za hudodelstva očetov; plemenitaši se bodo morali [>okoriti vpornini plebejcetn. liič pravice vdriha po Rusiji; upajmo, da je ta bič dobro spleten in bo vdrihal s tako silo in toliko Časa, da bo prevrnil, vničil in razdejal brutalno, kristjansko rusko vlado in jo podal priprostemu ljudstvu v roke. Sedanji vdarci so le prcdudarci; a Ixwlimo v s vesti, da ti udarci ne boilo zamrli popolnoma, da pa bodo v kratkej bodočnosti tako resni, tako vstrajni in grozni, da '«id • ari m okra- te mogoče posadili na groznejšo, sramotilnejšo klop, kakor je bila ona Xa|K)leona mogočnega. Sodba Gospodova je resnična, Ojstra in pravična. Viljem Ratlciky. RAZNO. — "Važna" razsodba inkvizicijske kongregacijc. Nadškof v San Jago (Cilej, je vprašal lani pismeno inkvizicijsko kongregaeijo v Rimu sledeče: Ali sme bolan kristjan v ta namen, ila doseže zdravje, raztopiti v votli podobe Marije device, jih z vodo izpiti ali pa napraviti iz razpočenih podobic kroglice ter jih požreti. In "patres cmincntissimi" v sv. inkviziciji so odgovorili, da se to sine delati, le praznoverje sc ne sme spajati s tO pobožnostjo ( ?)•• Tedaj "učeni" patri v R mu mislijo, da jKislikau papir žreti ni praznoverje ! To važno odredbo, ki bo vernim katoličanom v zanaprej gotovo nadomestila zdravnike in lekarne, je razglasil papežev uradni list koncem leta — 1904! — Podraženjc sladkorja. Kdor jxjgleda v "Neue lrreie i'resse" ali v kak drugi veliki list, spozna, tla je cena sladkorju že na Dunaju Jako visoka. S tovornlco po 3/^ K vred velja sladkor trgovca v Ljubljani «5'.! K. Z a-to ceno ga pa le jlobi, če ga kiii>i cel vagon; če ga kupi v manjših množinah ga velja' sladkor še več. V najboljšem slučaju dobi torej trgovec sladkor za N51 K, prodaja ga pa po 84 K. K. tej izgubi je pa prišteti še režijske izdatke, ki tudi niso majhni. Vzpričo temu je naravno, da bodo trgovci v Ljubljani in na deželi najbrž ceno sladkorju zvišali, tembolj, ker poročajo listi,, ki so v zvezi z izdelovalci sladkorja, kakor 11. pr. "Politik", da ni čisto nič upanja, da bi se tovarniške cene znižale, pač pa se je bati, da se bodo cene v tovarnah še izdatno zvišale. — Kapitalisti bodo zopet želi, dasi niso sejali. — Patrijotizem . na Nemškem. Nemška mesta zbirajo po nekem starem običaju prispevke za poročni dar prestolonasledniku. Ubč nski svet mesta StiUtgarta pa i«; prispevek odklonil z vsemi glasovi proti štirim .glasom. — V Stuttgartu so vendar pametni ljudje. — Preiskava proti metropolku Inokentu jc dognala, da je 18 ob-dolžitev resničnih. Proti metropolis se je vložila obtožnica. — Hudo zimo imajo v Nemč'ji, posebno v Slezii . V prvih štirih dneh t. 1. je v Sleziji zmrznilo 18 odrastHh In 3 otroci; v vzhodni Pruski je zmrznilo zh oseb. — Dva parnika sta trčila skupaj v Benetkah. Avstrijski parnik "Federica" sc je namreč zadel s tako s lo v francoski parnik "Rhone" ki je vozil sol, da se je "Rhone" takoj potopila. Moštvo se je rešilo. S parnikom je izgubljenih 1750 ton soli. f"V A - " .£ '...^inije in Pehnsylva:^,. „tcm začela krvave vojne. Armade obeh papežev so ropale, plenile, požigale in morile, kamor so prišle. Končno je zmagal papež Urban in prišel na čelu angleških vojščakov kot zmagovalec v Rim. Prvo je bilo, da se je maščeval neapoljski kraljici Ivani, razuzdani ljubimki papeža Klemena VI., ker ga ta za časa vojne ni hotela podpirati. Proglasil jo je za krivoverko in jo odstavil kot kt^ljico. Svojim in kvizitorjem je ukazal, da zaplenijo vse njeno premoženje, njo pa živo sežgejo. Karlo Drački je kraljico Ivano umoril pred altarjem, kjer je molila. Najprej ji je dal iztrgati prsi, potem pa jo je dal zadaviti s tistim pasom, s katerim je Ivana svoj čas zadavila svojega moža. Pozneje se jc Karlo Drački spri s papežem. Papež je bil Karla imenoval za neapoljskega kralja, a ga je zopet odstavil. Drački je nato proglasil papeža kot norca. Urban jc poslal proti Karolu svojo armado, ki pa ni mogla dosti opraviti. Karol je prišel pred Nocero, kjer je papež čez poletje bival, in začel oblegati to papeško rezidenco. Boj je bil jako ljut. Da bi papež jxxlzgal.svoje vojake, se jc štirikrat 11a dan pokazal na stolpu svojega gradu — odet s škr-latastim plaščem in s papeško krono na glavi. V eni roki je imel zvonec, v drugi gorečo plamenico. In štirikrat na dan jc slovesno preklel svoje nasprotnike ter obetal odpuščanje in izveličanje tistim, ki sc udajo. Šest kardinalov je dal papež v nekem vodnjaku potopiti. Karol bi bil vzlic temu zmagal, ali papežu je prišel na pomoč Rajko Arsus in rešil Urbana ter njegove zaklade. Zdaj se je Karlo Drački z malo četo odpravil na Ogrsko, ki ga je bila izvolila za svojega kralja. Na potu so se odposlanci inkvizicije utihotapili v njegov šotor in ga zavratno umorili. Italijanski zgodovinar Poggi poroča, da so morilci krvavo sabljo nesli naravnost k papežu in mu jo potožili pred noge. Med morilci je bil tudi Blaž Forgach, prijatelj Karla Dračkega. ki je za svoje izdajstvo dobil 3000 cekinov in graščino na Ogrskem. Ko je papež bežal iz Nocere, je vlekel seboj vse prelate, katere je imel na sumu, da so ga hoteli strmoglaviti. Prelatjc so bili vkovani v težke verige; ko škof iz Akvile ni mogel naprej, ga je dal papež na cesti ubiti in truplo vreči v jarek. Kakor bandit je papež ropajoč bežal dalje in prišel končno v Genovo. Meščani in duhovniki so papeža prosili, naj zdaj. kakor je bil obljubil, izpusti zaprte kardinale. Papež je dal vse te kardinale v noči dne 15. decembra 1386. umoriti; samo angleški kardinal Adam Aston je utekel smrti. Naposled je tudi tega papeža zadela zaslužena kazen. Protipapež Klemen, ki je sedel v Avignonu, je pridobil nekega človeka, da je papeža Urbana zastrupil. Papež Urban, "vir pessimus, erudelis ot scandalosus", je vsled zaužitega strupa umrl 15. oktobra 1389. (Dalje frih.) M Ali želite postati neodvisen, ali želite imeti svoj lasten dom! mi Vam ponujamo oboje v jugo :shodnem Missouriju, Ttjer je zdravo podnebje, kratka, mila zima, dolgo in ne prevroče poletje, kjor na gorski planeti v črni zemlji dozori najlepše žito in raste najbolj sočnata trava, kjor živinoreja Bkor nio ne stane, nese pa velikanske dohodke, kjer raste izborno sadje, sočivje in druga zelenjava, ki so kaj lahko spravi v denar, kjor so čisti studenci in potoki, l>ogati gozdi, kjer železnice križajo ozemlje ter ga vežejo z najboljšimi trgi. Mi Vam prodajamo tukaj svet od 6 do 12 dolarjev aker pod jako ugodnimi plačilnimi pogoji. Nikjer na jugu,* zapadu ali severu zamorajo vBpevati slovenske naselbine boljše kakor tukaj, kjer lahko postane v kratkem čaBU marljiv Slovenec noodviBon in bogat ameriški kmetovalec. Vsaki teden se lahko kupci brezplačno odpeljejo na ogled. Pišite za pojasnila v slovenskem jeziku. CHARLES PETERS, nosljajte na slovenski oddelek: A. M, Knobol, Dearborn St., room217-223 Chicago, 111. Vsa vprašanja Mgr. 315 Obleke, površniki, zimske suknje. Najmodernejše, najtrpežnejse jesenske in zimsko obleko za delavnik in praznik, površniki in zimske suknje. Za tretjino cenejo kod drugod. Naše cene oblekam so: $5.00-$22.00 " zim. suknjam $ 4.00-- J 23.00 Naša zaloga jo najboljša in najmodernejša na trgu. Vso jo izdelano po najnovejšem kroju. Ceno bo jako nizke. V zalogi imamo tudi obleko za dečko in otroke. Najstarejša unijBka tvrdka. Telefon—Canal 1198 O" e Dr. M. A. Weisskopf 885 Ashland A«, Telefon Canal 476 Uradne ure: do 9. zjutraj od I. do 2. in od 5.-6, popoldne Urad 631 Center Ave: od 10-12 dopoldne In od 2-4 popoldne Telefon 157 Canal. DR. WEISSKOPF jo Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist, SLIKA PREDSTAVLJA ' uro za dame* Pokrovi so pretegnjoiji z zlatom Gold filed, jamčeni za 20 let. Kolo-Bovjo na razpolugoElgin ali Waltham. Zdaj Burno $12.50 Mož, osreči svojo ženo in kupi ji nro za brvii^o darilce, Jacob Stonich 89 E. Madison 8t. Chicago, III. l 1041 ( 'emu pustiS od nevednih zobozdravnikov izd i ruti svoje, mo* goče še popolnoma zdrave zobe? PuBti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za VBelej dobro in po najnižji ceni napravi Dr. B. K. Simonek Zobozdravnik. 544 HU E ISLAM) ATE. CHICAGO, ILL. Telefon Morgan 433.