COLOVEVE
inFosmdCij
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA COLO It MEDVODE LETO XXII	AUGUST 1993	Št. 8 (241)
O DOPUSTIH LETOŠNJIH - TAKO ALI DRUGAČE
Da je človek najbolj prilagodljiva žival, ga nenehno izdaja nikoli popolnoma izpolnjena želja po drugačnosti. Le-to se kaže predvsem v njegovemu hlepenju kaj s prostim časom, kako spremeniti okolje in način preživljanja dneva, kam uiti iz dolgočasne zaporednosti delovnega vsakdana. Če drži izjava, da je srce cigan, še to posebno velja za dopustniški čas. Sprememba je prijetna, so potrjevali že stari Latinci, in vsaj tu smo jim Slovenci slični. Ne glede na zoženje naše bivše Jugo domovine je sla po potovanju vse bolj živa.
Mlake, jezera, reke, potoki in studenčki, hribi, griči, planine in vršaci so pribežališče sprememb željnih dopustnikov. Colorjevci pri tem vsekakor nismo izjeme.
Prodali - razprodali smo dvokolesne domove, Pag je zanimiv le za militaristično nastrojene avanturiste, v Crikvenici in na Cresu navala v prvi polovici ni bilo, Pelegrin kljub meji še vedno ostaja več ali manj slovenski; odkrili pa smo toplice, ki postajajo zanimive za vse kategorije dopustujočih; od tistih, ki še
* xvSv '
l-E
iščejo materine prsi, do tistih, ki so že pozabili zakaj...
Ne nazadnje je tu še dom na Voglu, ki začuda kljubuje napadom in hipotekam, kljub idealnim možnostim, ki jo omogoča lega doma za izlete, kombinacijo kopalniškega in izletniškega turizma z enkratno simbiozo morsko - alpskega raznolikega dopustovanja, ki je v Bohinju v pravem pomenu čas drugačnosti, duhovne in telesne poglobitve in sprostitve.
Prav gotovo prednosti in pomena le-tega ni potrebno posebej poudarjati. Nujno pa je omeniti opozorilo vsem domačim in tujim začasnim obiskovalcem naše brunarice.
Glavna je dobra volja, ki premaga marsikatero nesoglasje v konglomeratu želja in videnj skupnega bivanja. Takoj za njo pa skrb in odgovorno ravnanje s skupno lastnino, saj je od vseh nas odvisno, koliko časa in v kakšnem stanju bomo še uživali ta biser sredi kraljestva pod Triglavom.
Ohranjajmo ga zdravega, kakor spomine na brezskrbne počitniške dni, ki nam tolikokrat osmišljajo enolične jesensko - zimske dni.
cs> ef
Višinski” pogled na Medvode...
SPET JE GORELO...
Malo pred polnočjo 6. avgusta je vratar Stefan Križaj med rednim obhodom opazil začetek požara v skladišču surovin, točneje v manjšem skladišču vzorcev, kemikalij in laboratorijskega materiala v Medvodah.
V slabih desetih minutah po obvestilu, sta na kraj požara z in-terventivnima voziloma prihitela takrat dežurna gasilca A. Gubane in M. Milašinovič.
Požar sta z udarnimi količinami prahu in vode hitro omejila in ga potem skupaj z gasilci poklicne brigade, popolnoma pogasila.
Zaradi njune učinkovitosti, ponujena pomoč okoliških GD, ni bila več potrebna.
Za zaključek bi lahko rekli, da smo jo dobro odnesli, seveda pa predvsem po zaslugi budnega
očesa vratarja in hitre intervencije naših poklicnih gasilcev.
Ponoči pri gašenju in potem v dopoldnevu, je priskočilo na pomoč kar nekaj delavcev Color-ja, za kar se jim prav lepo zahvaljujemo. Posebno zahvalo pa smo dolžni tudi gasilcem iz okoliških GD, ki so bili pripravljeni pomagati.
«> J.P.
NEKOČ IN DANES
Morda se bo še kdo od starih Colorjevcev spomnil, da smo pred 30-imi leti in več v proizvodnem programu imeli tudi proizvodnjo lepil. Od teh je bilo po količini proizvodnje, kije leto presegla desetine ton, najbolj poznano KA-ZEINSKO lepilo, imenovano "MAMUT", za lepljenje lesa, predvsem za mizarje in individualne porabnike. To MAMUT lepilo je bilo v praškasti obliki, embalirano tudi po 1 kg v dozo z vpa-
dljivo etiketo sivo-bele barve na kateri je bil upodobljen mogočen mamut iz kamene dobe. Lepilo se je pred uporabo razredčilo z vodo, naneslo na leseno površino, pustilo nekaj časa na zraku, nato pa stisnilo. Enostavno, kajne!
Gotovo tovrstno lepilo po svoji kvaliteti danes ne bi bilo primerljivo s sodobnimi sintetičnimi lepili. Cena tega "Mamut" lepila je bila točno pred tridesetimi leti 550 takratnih dinarjev.
No, v devetdesetih letih, ko imamo Jotun licenco, se ponovno srečujemo z imenom MAM-MUT - pisano z dva M. Razlika je od tistega starega proizvoda resnično velika.
Jotunov Mammut Primer je debeloslojni alkidni temelj in na enakem vezivu tudi Mammut Top Coat - pokrivni emajl, ki v sistemu nudi dobro antikorozijsko zaščito.
«> JOLANDA
ZAHVALA
Ob smrti najinega moža, očeta se iskreno zahvaljujeva vsem sodelavcem za izraženo sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti.
Marij a in Alj eta Kršinar
ZAHVALA ZA DARILO
Spoštovani!
Pišem vam v imenu Paula Camerona iz Anglije, ki je kot prostovoljec sodeloval v projektu "Delo v zbirnih centrih" pod okriljem društva za prostovoljno delo MOST.
"Pred približno štirimi meseci sem se na vas obrnil s prošnjo za prispevek v obliki materiala in vi ste se nanj odzvali zelo dobrodušno in mi podarili precejšno količino barv. Zelo rad bi se vam zahvalil za vašo velikodušnost.
S pomočjo beguncev sem z barvo, ki ste mi jo podarili, polepšal kar nekaj prostorov v zbirnih centrih Roška, Smartinska in Vič. Menim, da so rezultati in sam potek dela veliko doprinesli k boljšemu življenju beguncev v zbirnih centrih.
K pismu prilagam nekaj slik, kot vzorec in dokazilo o uporabi vaših izdelkov.
Se enkrat se vam zahvaljujem za vašo prijaznost in velikodušnost."
Paul Cameron
Radi bi se vam zahvalili tudi v imenu društva MOST, kije nevladna in neprofitna organizacija in nam darila kot ste nam ga podarili vi, predstavljajo veliko olajšavo. Slike, ki vam jih pošilja Paul so samo delček tistega, kar je narisal. So pa zagotovo prinesle vsaj nekaj svetobe, v drugače zelo turobne prostore v zbirnih centrih.
Zahvaljujemo se za vaše sodelovanje in lepo pozdravljeni.
Alena LIPAVEC vodja projekta
Društvo za prostovoljno delo MOST Service Civil International Slovenia
Breg 12	61000 Ljubljano Slovenio tel.: + 3861/153244 (ext. 43)
Z višine pn novi Color takole izgleda...
Namesto pesmi...
Srečo imam in lepo mi je, saj imam prijatelja; pravega, živega, čisto navadnega človeka, ki me udari z dlanjo po hrbtu in se razveseli, ko me sreča.
Vedno najde pravo besedo, vedno ima še malo smeha za druge.
Na take ljudi je seveda velik naval, iskani so.
Tudi moj prijatelj je postal prijatelj številnih drugih, iz dneva v dan več jih je bilo, oblegali so ga, mu laskali in ga počasi najedali.
Raznesli so njegovo toploto, zamenjal jo je s frazami, porabili so njegov smeh, skušal ga je nadomestiti s praznimi šalami, iz njegove dobrote so se delali norca.
Ni bil več tisti kot prej - postajal je sebičen.
"Čas je, da tudi jaz kaj dobim, ne da samo dajem," mi je rekel.
Tisti, ki jim ni več dajal in tisti, ki jim je tudi že kaj vzel, so ga zapuščali drug za drugim.
On pa je bil še naprej domišljav. Domišljavost in sebično st hodita skupaj.
Postajal je osamljen. Drug za drugim so ga zapuščali, izogibali so se ga.
To gaje užalilo, zaprl seje vase.
Vase zaprti in užaljeni ljudje so ranjeni, so nesrečni.
Moj prijatelj je postal zelo nesrečen, njegov smeh je izginil, kot da ga nikoli ni bilo, toplota seje spremenila v led zajedljivosti.
Bil je žalosten, užaljen, nesrečen, sam.
Srečal sem takega in vedel sem kako mu je, kaj se mu je zgodilo. Spomnil sem se na vse lepe, prave besede, ki mi jih je toliko podaril, spomnil sem se toplih nasmehov, ki sem jih bil deležen in vedel sem, daje čas, ko bom moral vse vrniti.
Potrepljal sem ga po ramenu in se mu nasmejal.
"Minilo bo, vse bo še dobro..."
Zdi se mi, da sem mu pomagal, da sem ga izvlekel.
Moj zdravilni smeh pa je bil tako glasen, da so ga slišali tudi drugi, moje tople besede so pomagale tudi njim. Postajal sem središče, bil sem iskan.
Godilo mije in bil sem vse bolj domišljav.
Od domišljavosti do sebičnosti pa je le majhen korak.
<=» E.Jurič
Bivšemu pripravniku dipl.ing. Juretu Uletu ob uspešno opravljenem izpitu čestitajo sodelavke in sodelavci iz RRS - RO - IV.
DVE STVARI STA NESKONČNI, VESOLJE IN ČLOVEŠKA NEUMNOST. VENDAR PA ZA PRVO NISEM POPOLNOMA PREPRIČAN.
Albert Einstein
MIMOGREDE...
Lepo bi bilo pisati v nadaljevanjih o nekolikanj polemični temi iz prejšnje številke. Vendar je za nekatere čas še vedno brezvredna vrednota in tako med Polhograjci in Šmarno goro o lastninjenju še vedno nič novega.
Morda bi nam več o tem lahko povedali jastrebi, ki mirno čakajo v ozadju.
V pričakovanju njih napačnega koraka vas prosimo za budnost.
<=» Janezek
Vratarsko delo je samo na videz prijetno. Vratarje najbolj motijo tisti delavci, ki kljub opozorilom tovarno zapuščajo brez potrebnih dovolilnic. Njihovi šefi "skoke” do banke, trgovine in pri nekaterih tudi "na pir" mirno tolerirajo. Navada je železna srajca...
IZ DELA GASILSKIH DRUŠTEV...
Rada bi vam predstavila šport, ki je v javnih občilih zelo malo omenjen, to je gasilstvo. Seveda bom povedala nekaj besed o našem gasilskem društvu -Šenkov turn.
Poleg klasičnih gasilskih dejavnosti, se že 20 let načrtno ukvarjamo z gasilskimi tekmovanji. Naše enote so na tem področju dosegle vrsto lepih rezultatov. Zenska članska ekipa, katere članica sem tudi sama, je na državnih prvenstvih bivše Jugoslavije dosegla drugo in tretje mesto. Na prvenstvu Slovenije lansko leto, smo sodelovali z osmimi desetinami (največ med vsemi društvi). Mladinske so osvojile prvo mesto, članice pa drugo.
Minulo leto je bila Gasilska zveza Slovenije sprejeta v CTIF (mednarodna organizacija gasilcev) kot polnopravna članica. S tem smo slovenski gasilci dobili pravico, da prvič samostojno nastopamo na gasilski olimpijadi, letos je le-ta v Berlinu. Tako smo članice kot mladinke prišle v ožji
izbor za olimpijado. S treningi smo začele že v januarju, nadaljevale spomladi in sredi maja nastopile. Tisto soboto nismo imele svojega dneva. Moja ekipa je izpadla, ostali dve članski in naše mladinke pa so si prislužile "vstopnice" za Berlin. Olimpijada je potekala prav v teh dneh od 10.-17. julija. Želim jim dobro vajo in s tem tudi...
Vendar tudi moja ekipa ni ostala praznih rok. Udeležile smo se tekmovanja v Avstriji - v Fiierstnfeldu. To veliko tekmovanje organizirajo vsako leto v drugem kraju in povabijo goste iz drugih držav.
Nadaljevale smo s treningi. Nastop 26.06.93, se je naglo bližal. Na velikem stadionu so potekale vaje tako tekoče, kot sem si želela, da bi se odvijale cevi na našem nastopu. Vse pohvale vredna organizacija tekmovanja. Ob 11.30 uri smo imele nastop. Po končani vaji sem se oddahnila. Imela sem dober občutek. Prvi sodnik j e pohvalno
pokazal čas na uri, drugi pa je nekaj pisal. To ni bil dober znak. Res, dobile smo kazenske točke. Tisti občutki na koncu vaje so v hipu izginili.
Po končanem tekmovanju, ki je trajalo dva dni, je bila podelitev značk in pokalov. Na stadionu se nas je zbralo več tisoč nastopajočih. Skoraj nismo mogle verjeti, da so nas klicali na oder. V svoji kategoriji med gosti smo si prislužile pokal. S tem smo bile za svoje delo zares lepo nagrajene.
Na koncu bi na kratko omenila finančno plat, ki ni bila lahka. Štirinajst dni pred odhodom smo bile soočene z resnico, da gremo na tekmovanje na lastne stroške. V okviru društva smo same iskale sredstva. Pomagali so nam predvsem obrtniki iz bližnje okolice in Color. Za to sodelovanje in ugodno rešitev se v imenu društva iz vsega srca zahvaljujem. Pot do želj enega cilja je bila s Colorjevo pomočjo lažja.
C3> dč
Kupci v tujini so izredno zahtevni."Šlamparije" ne tolerirajo in tako je prav! Na sliki je vzorno
pripravljena pošiljka za izvoz...
CEKINI
Lenarim na samotnih zelenih tratah, sonce je še visoko nad Koštrunovimi špicami, senca Viša kratko pada v vznožje gore, vrh Gamsove matere poševno reže svetloba, ki se vsa razlije v zahodno steno Divje koze.
Venec lepot me zaziblje v sanjarjenje. Kdo ve katerič? Spomin je tako varljiv... Štejem kot bogataš denarce. Neznanski kup cekinov skopuško zlagam v kupčke, štejem, štejem kupčke in jih spe z užitkom poti er em v velik kup. Brodim z rokami po žlahtnem morju, zajamem polne dlani in jih stresem po sebi... Od kod vse to?
Spomnim se prvih cekinov, prvih kupčkov. Še vedno najlepše bleščijo. Colorjevi so... Colorjevih planincev poti in brezpotja, lepe smučine mojstrov in s plugom preorana pobočja. Nasmehnem se. Je bilo na Raduhi zato tako lepo, ker smo vsi naenkrat odvezali svojo malho cekinov? Tudi zato. Kot mejnik je ta Raduha. Ne samo nad vhodom v Robanov kot. Tudi v nas. Začutili smo spet vonj popotnih sreč, vsa teža novih časov je padla z nas.
Z leti, ko bodo iz glave ušli podatki o dolžini in globini Snežne ja-
me, milijonih let nastajanja in umiranja v obdobjih med ledenimi dobami, bo ostal spomin na lepote v jami in glas vodnika, ki je pripovedoval tisočere zanimivosti iz zgodovine, poznavanja narave in odkrivanja jame z zanosom, ki je izdajal ljubezen do dela. Že pozdravil nas je tako, da smo se v hipu počutili - ne obiskovalci s plačano vstopnico za varno vodenje in strokovno razlago - pač pa prijatelji, katerim bi rad pokazal in z njimi delil čudovite skrivnosti, ki jih je odkril v potu svojega obraza.
Prižigal je karbidovke za nas in pričaral vznemirjenje že pred vstopom na strmo lestev v jašku, ki je vodila do nekoliko položnejših stopnic prek večnega ledu v jami. V hladu ledene dvorane smo občudovali ples svetlobe po stenah in ledenih skulpturah - kdo bi si mislil, da imajo ozrcaljeni plamenčki karbidovk takšno moč?
Čarobna pravljica med kapniki seje stopnjevala iz dvorane v dvorano, mimo brezen in skalnih podorov, ki so pričali o gibanju zemlje v preteklosti, do prave krasotice s tisočerimi skoraj snežno belimi kapniki, ki so spominjali na zasneženi
smrekov gozd. Vodnik je malo pohitel in nas pričakal, igrajoč melodijo na instrument narave. Vsak kapnik ima svoj, drugačen glas - kakor ljudje in vendar je melodija ubrana, kadar prav igraš. Le zakaj nas pehajo v prepire in vojne - narava dokazuje skladnost, če znaš in hočeš sozvočje? Naj tisti, ki ne zna voditi igre, tega ne počne!
Povzpeli smo se do zadnje dvorane, ki je še dostopna neposvečenim - zapriseženi namreč jamo še vedno raziskujejo in nekaj njenih lepot bo za vedno pripadalo le njim. Prav je tako. Mi pa smo se prepričali, da nad jamo res raste obilica sliv -vsaj voda, ki jo je vodnik ponudil, je vonjala tako, nekateri smo po njej celo odpeli puhovke; čudno je le to, da tiste, ki jo je dolival v karbidovke, ni hotel poskusiti nihče.
Nekoč je nekdo ukradel vodni biser in doma ugotovil, daje kamen. Gledali smo kamen, ki z milijoni kapljic vode skozi čas dolbe jamico v kamen in verjeli, da je biser. Ker se ne da ukrasti.
Senci Viša in Gamsove matere sta se razpotegnili prek zelenih preprog, v hladu pospravim nahrbtnik in pohitim proti koči.
Tudi mi smo pohiteli, ko smo stopili iz jame v opoldansko vročino. V koči na Loki smo se prešteli, uredili nekaj nujnih posvetnih zadev in naglo krenili gor proti Durcam. No za tiste manj hitre je koča na Grohatu ostala globoko v sosednji dolini in z Dure levo pod greben je bil vrh Raduhe ravno prav daleč. Ostali so se spustili spet na izhodiščno višino in prek stene krenili na vrh. Priznam, da jim malo zavidam hitre noge, pa spet ne tako močno, da ne bi neskončno uživala na toplem soncu, čakajoč žarečih razgretih glav, ki bo vsaka ob prihodu zasmejala širok pozdrav v veselju, da je na vrhu.
nadaljevanje na naslednji strani

IGRE
Nekaj številk nazaj smo vas obvestili o stanju na področju športa v našem podjetju. Po "čudovito" obiskanem občnem zboru ali letni skupščini, ko smo se odločili za s krčitev števila neaktivnih sekcij športnega društva, je nastopilo obvezno in "planirano" poletno mrtvilo, ker, seve, ne velja za vse Colorjevce, ki čas dopustov izkoristijo za priprave na jesensko olimpiado. Leta je vsako leto v drugi polovici septembra, dosedaj smo jo izpeljali že petnajstkrat, in ni vrag, da jo vsem v brk ne bi še letos.
Tradicija je vsaj v tej neškodljivi zadevi vsekakor na naši strani. Prav gotovo ste vsi dodobra izkoristili suho dolgo vroče poletje za kar najboljši trening in zato ni ovir, da se ne bi pokazali v najboljši luči, in to v panogah, ki vam najbolj "ležijo".
Da ne bo pomote, tekmovanja bodo v disciplinah, ki nimajo nič skupnega z ležanjem!
Pričeli bomo s ponedeljkom 13. septembra in končali s skupnim veselim večerom, razglasitvijo in družabnim srečanjem v petek 24. septembra ob 19.00 - takoj po teku v sejni sobi.
Med posamičnimi tekmovanji vas vabimo na namizni tenis na oba torka med 18 in 19.00 v preški osnovni šoli, keglanje obe sredi ob 20.00 na kegljišču Hidro, streljanje na Zavrhu, tenisu, šahu in krosu v petek za osnovno šolo ob 17.00.
Ekipe pa vabimo, da se pomerijo v nogometu na igrišču Partizana, odbojki in košarki ob torkih
v OŠ Preska ob 18.00 in balinanju na medvoškem balinišču.
Pogovorite se med seboj in po oddelkih, obratih in sektorjih, prijavite ekipe, pomerite se s sodelavko, sodelavcem, izzivajte in se pustite izzivati. Morda je to žarek, ki nam bo posvetlil turoben dan; življenje je pač tekma, kjer smo lahko z drobcem dobre volje vsi zmagovalci.
ef

nadaljevanje s prejšnje strani
Sestavili smo znanje in razgledu določali imena. Ojstrice nismo zamenjali s Peco, tudi Olševo smo prav krstili, ostalo pa - Bog nam odpusti, bilo je toliko vrhov v daljavi...
Še spust v dolino in fantje so našli svojo jutranju kelnarco
prav tam. Temperatura je narasla kot v starih dobrih časih. Tudi telefon je bil. In vsi spomini. In vsi cekini. Color je bil spet drugi dom. In vsi prijatelji. Pozdrav in vabilo obenem. Koliko tega bi še napisali, pa je zmanjkalo prostora na razglednicah, a mizo je težko spraviti v poštni nabiralnik.
Pred kočo sem. Visoki vrhovi Kanina še vedno žare v soncu, dolina pod menoj v mraku pričakuje sanje. Posedim na klopci in še vedno mislim na Raduho, prijatelje, prešerni smeh odmeva v meni - vera in upanje, da teža novih časov Colorjevega Delavca ne spremeni v dninarja.
Meta
NAGRADNA KRIŽANKA
Rimska
1
MAio-
?Ru>m
PORRM.
V6,ecm
I^IZM
fMTAhi
im
6uvex
snu)
rrMiAW.
ftore.i.1).
HAiUS-T okakma
^EVen-
iMeT7e
<^UMtA
Tiskal
PoRkai
ve,tčm
Miuvpo

vlec>i J TS.op
slike
WlCo
PAMifJ

»WA.
oDisejA
Riu ta t>€TgU<r
PANceRd
Me;to
MA
'mu a
oDrtev
h€?TD
TO-
fioiitilU
toe-ot
>1>bJlC5
UBotlCA
AAfU/VU
6oka
(HJ-VPiJa-
«atft
fitovMi
fiSA-igj
t»K*vu*v
ČAltUM)
ARAMo
HEST6

'oSo^e"
AWUi)a
JJiEUElJ
Pištola
Hlev
CdKA
KemuMcA
KuMftfroto
12..ČKKA
'TAL.
LIAmioiJ
^mamka
trTcKJlI
Ne-rtL)eV
01) £1 a
LffRo/Ac
toTbiA.
ItiAVBL
LkJIMAR.
V JAJ&Ol
Ut£~R^
SEItavil
Ul
08.07)3 E %A
hEfAAlE
Teii.iT'
OSRAMJA
ŽREB JE ODLOČIL
		tTtun			TC.HA		S;		!tr	
					-T	E	C	M	E	M
ppl iLfiSl					E2	K	o	A	L	A
						L	A	K	A	J
						0	/V	E	fMfr	t
					|Sr	O	*<*A	T	/	R
					-Č	A	T	E	f	a!
7UL£C	T	o	K	£«-■	V	,«.„i	/			s
	E	P	0	H	A	1	ZV	O	S	r
	R	E	P	A	P	A	C	■ 1	J	£
	M	L	A	K	A	0^	A	S		v
»2	A	S£	L	1	K	A	LP	E	7	E
50°	L	is	/	M	gr	S	ti	Er:	R	R
Kv°	N	i	š		A	T	£	/N	E	J
	O	B	Č	/	/N	A	(rA	0	S	A
mT		N	E	A	K	T	l	V	E	/V
V prejšnji številki Colorjevih informacij smo objavili nagradno križanko in zanjo prejeli 22 rešitev. Komisija v sestavi Vesna Lazarevič, Mimi Jamnik in Ana Rozman j e opravila žrebanje razpisanih nagrad. Žreb je odločil, da prejme prvo nagrado - Buko-lit, garnituro za 10 m2 MAJDA KOŠIR , drugo nagrado - 2 1 Aquales brezbarvnega laka prejme MARIJA KOŽLAKAR, tretjo nagrado - dva spraya pa prejme BRUNO SMERTNIK.
Izžrebanci lahko nagrade dvignejo po izidu glasila v ka-drovsko-splošnem sektorju.
ČESTITAMO
COLORJEVE INFORMACIJE izdaja podjetje Color Medvode, vsak mesec v nakladi 900 izvodov.
Glasilo ureja uredniški odbor: Marko Ažman, Frane Erman, Mateja Gabrovšek, (odgovorna urednica), Milena Kržin, Franci Rozman (glavni urednik) in Janez Žerovnik Urednik fotografije Franci Rozman.
Tisk: tiskarna Planprint, Ljubljana
Po mnenju ministrstva za informiranje štev. 23/260-92 šteje glasilo med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%.
Med reševalce s pravilnimi rešitvami bomo z žrebom razdelili tri nagrade:
1.	Bukolit, garnitura za 10 m"
2.	21 Aquales brezbarvni
3.	dva spraya
Izrezke z vpisano reštivijo pošljite v kadrovsko-splošni sektor z oznako "Nagradna križanka".
Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve, ki bodo prispele do 15. SEPTEMBRA 1993. Vsakdo lahko sodeluje le z eno križanko. Obilo sreče!