Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio °glasi v tem listu so uspešni EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium ^mexxiv.-letoxxiv. CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, (SREDA) AUGUST 6, 1941. ŠTEVILKA (NUMBER) 184 vesti Kratke h ž»vljenja in sveta PRI 50Ve» pogrebu Mm so SO ff? SObi hiše vršili po-ebm <*»edi ob krsti njenega oceta, je zadela v sobi ir] 'lega Prvem USI ODBIJAJO NAPADE V OKOLICI MESTA KIJEVA Ker ne morejo ničesar opraviti na moskovski fronti, so se zdaj Nemci vrgli na kijevsko okrožje. Nemci v Turčiji pesimistični glede nemške zmage LOZOVSKI PRAVI, DA JE MORALA NEMŠKE ARMADE ZLOMLJENA Beograd mora plačati 10 milijonov dinarjev globe V privatnih pogovorih priznavajo, da bo Nemce v Rusiji zalotila zima, ker je njihovo napredovanje vse 1 prepočasno. ANKARA, Turčija, 5. avgu- Vcvo 40nw3t?PjU kap P°k0J': Idred-R Staro hčer> Mrs. aQ Hendrick. OB MOSKVA, 6. avgusta. — Da- cev plamenov. H1I2J jnašnji ruski komunike poroča, j V ponedeljek so Rusi uničili ea Clif^ l j _ ,, _ j da je krvav poizkus Nemcev, da 53 nemških letal, dočim so jih rs" J » linij juz,nu uu iiK.ni §lasov '662> Proti pa 34-! ukrajinskega glavnega mesta. • dejal, da je "morala nemškega j ni imela namena končati vojne jp < ■ j Rusi uradno poročajo, da so na j vojaštva zlomljena, kar je naj-i z Rusijo to jesen, temveč da V'O r ZAHtEV\JO j mnogih sektorjih pognali Nemci J sigurnejše znamenje njenega ; koncentrira vse svoje sile n^ °NTO i v bitko 16 let stare kade "Ion 1 P^sti* T Centralni komite j jk°rT starc^rezerviste. v Veliki Na Ijeningradski fronti so Rusi odbili napad 16. nemške motorizirane divizije, pri čemer je skorajšnjega propada." LONDON, 5. avgusta. — Angleški vojaški opazovalci položaja so danes izjavili, da so Ru- Uredništvo) si definitivno ustavili nemški ANKARA, Turčija, 5. avgu-1 sta. — Nemški krogi v Ankari! sta. — Novi nacijski komandant ; so danes v privatnih razgovorih j v Beogradu, letalski general i CHICAGO, 5. avgusta. — Re- j voditelje, da jim je nemogoče priznali, da zdaj ni več mogoče i Danckelmann, je kaznoval me- prezentantje devetnajstih orga-1 povišati plače, ker bi to pome-upati na zaključek nemško-rus- j sto Beograd z desetimi milijoni nizacij železničarjev so danes jnilo, da se zvišajo operacijski dinarji globe zaradi sabotaže. ! popoldne sklenili, da bodo raz- j stroški železniških družb za 900 General je določil globo nato, 1 pisali takojšnje glasovanje gle-| milijonov dolarjev na leto. ko se s celo serijo eksekucij in de stavke med 1,200,000 člani j Unijski voditelji so izjavili, aretacij ni moglo ustaviti v me- svojih organizacij, ker so želez-'da če delavstvo odglasuje za stu in okolici sabotaže in četniš niške družbe zavrnile njih za-; stavko, se bo nemudoma določi-ke vojne. jhtevo po višjih plačah. lo datum njenega pričetka. Srbski kmetje so pričeli po ! Uni3ski vodite1^ so izJavili' dl 30-odstotno zvišanje zgledu ruskih kmetov z veliko- ibodo glasovalne pole razposlane obsežno sabotažo in četniško Pnemudoma- na delavske unije m | Petero tako zvanih opera-vojno proti Nemcem. Posebno njihove locate in da se bo za iz:d stivmh unn, v katerih so vcla-učinkovita je sabotaža žetve v 'glasovanja doznalo v enem ted-|njeni strojevodje, kurjači, stroj- jugoslovanskem Banatu. Krdela srbskih četnikov, ki razsajajo; ponoči, so uničila stotine oralov 1 v, XT . .v. , „ pšenice in ostalega žita. i frezentantje zelez. družb, | sanje place. Najmzja plača reiki lastujejo 125 železniških prog daj znaša $5.06 dnevno, s kate-Nemci so se maščevali s tem, kar pomeni 99 odstotkov vseh ro so plačani oni, ki imajo o-da so postrelili veliko število j žfileznic> so obvestili delavske pravka 's tender ji lokomotiv, srbskih kmetov, in to posebno v I-----—---—------:——----- velikem Bečkereku. Nemška | Zaslužen odmor slavne ruske "Donau Zeitung" poroča z dne 1 ki je komaj pred desetimi dnevi napovedal zavzetje omenjenih treh ruskih mest do 15. avgusta, ni hotel danes komentirati o nemških vojnih komunikejih. Drugi nemški krogi, ki so jih turški časnikarji poprosili za njihovo mnenje in komentarje, pa so izjavili, "da Nemčija itak Prizadetih ie 99 odstotkov železnic niki, izprevodniki, zaviraei in j kretničarji, zahtevajo za svojih 350,000 članov 30-odstotno zvi- za iT? stranke C ,eva °d viade> nai iove 7doma odredi °tvo-"AVl r°nte v zaPadni Ev- Zmaga z minimal- ■ ■ , ■ Zahteya o-ipantsko lRusi 60, strojnic kakor tudi in Kijevu ter da pripravljajo ve zmago na pomlad leta 1942." (Kako je že rekel lisjak o grozd-!25. julija ju, ki ga ni mogel doseči? —j «v noči od 24. na 25. julija so divizije po 40 dni trajajočih bojih bilo ubitih in ranjenih najmanj naval na Moskvo in da uspešno 1,500 Nemcev. Dalje so zajeli; branijo dohode k Ljeningradu jj^le od stranTTnoleš" !mnogo drugega orožja in metal- ;likopotezno ofenzivo v Kareliji. - . Uft," l'o«.<. ... _________ Z ' ■ ~ Novice od vojaka Luciji' . okrog i. sep. tembra, do tedaj pa želi, da bi mu prijatelji in znanci pisali. f V»m sanc.h- 6401 Superior 1,1 obči, 3® zanimiv pro-'S> se je razka- W so vseka- 'Sih ^dob «o urejeni. Po- h>žnice'elJ m oni, ki se ^tudil 0:luževali, je na bost(f°ba' urejena tain Po^tiii ' V nJeJ Prav dQ- > in ie ^iru boste tu Izredni slučaj okoliščin Koliko je resnice ria teh govoricah oziroma poročilih, ni znano. Znane so pa značilne o-koliščine, ki kažejo, če se jih poveže drugo z drugo, na možnost take konference. — Te dni se bo vršila v angleški nižji zbornici zelo važna debata o vojnem po- . • r. nosvetovaniu na neki ameriški ložaju in o vojnih smernicah, JObV^LUVc J , , . . . . Iboini ladji na Atlantiku pred- toda v zbornici je bilo naznanje-1UUJU a j on„,oS,. j , , ;' sednik Roosevelt m angleški da se debate ne bo udeležil t premier Churchill. Njegov naslov je U. S. Army Air Corps, Div., 93rd School, Bar. No. 838, Scott Field, Belleville, 111. Smrtna kosa V Ashtabula okrajnem sana- komunistični elementi v okolici j Epična vojna ruske divizije za nemško vojno fronto. — Velikega Bečkereka povzročili j Divizija je s pomočjo ruskih četnikov razbila Sest nova dejanja sabotaže ter uni- j nemSkih lkov ali 150 odstotkov svoje lastne moči. cih žetev, zitmce m živilu. Večje j število komunistov v Banatu je! MOSKVA, 5. avgusta. — Ne- naj absarbirajo prvi sunek, bilo ustreljenih." !ka ruska divizija je dospela da- j Napadanje Nemcev podnevi ' nes, po 40 dni trajajočih bojih j ponoči na kijevski fronti, skoraj neo- | Vsa pokrajina, skozi katero krnjena in intaktna v kraj, kjer i so se pomikali Nemci, je mrgo-treh dni iztirili troje vlakov med ]bo užiyala nekaj dni zasluženega ;la ruskih vojakov, mož od 99. di- Plovdivom in Sofijo, med Varno jodmora | vizije in četnikov, skritih v goz- in Sofijo in med jugoslovansko Divizij-a ie bila že „cštetolvrat dovih in žitnih poljih. Ko se je "uničena" j divizijskemu poveljniku zazdelo, To je 99. ruska udarna divizi- |da co nemške oglavne osti do-ja, ki ie vzdržala ■ prvi sunek i volj globok prodrle, so pričeli nemškega napada, nakar je bila' Rusi s svojimi protinapadi iz od tedaj — po nemških vojnih j ospredja in ob bokih, s katerimi poroč lih — že neštetokrat "ob-1 niso dali Nemcem miru ne po-krožena", "zlomljena" in "uniče- 'dnevi ne ponoči, na". | Neprestani stiki s poveljstvom V ruskem vojnem komunike- j Čctniki daleč v nemškem za-ju z dne 26. junija, ko so nem- ledju so sodelovali z vojaki 99. ške oklopne divizije potiskale | divizije ki je bila potom radia proti vzhodu, je bil en sam la-,in skavtov v neprestanih stikih Iznajdba je tako važna ka- konski stavek, ki seje glasil: js svojim poveljstvom. Kakor re-kor je bila svoječasno ' "Naše čete so z naglim proti-ceno, je prišla ta divizija zdaj na 'napadom zopet zavzele Pr-Ioddih s presenetljivo majhnimi je iznašel nove vrste orožja važna iznajdba smodnika, puške, tanka in letala. MOSKVA 5. avgusta. — (Poročata Aleksej Tolstoj in Evgen Petrov). — Pred nekaj dnevi je ; zemysl!" Tega poročila si ni mogel tedaj nihče tolmačiti, ker je znano, da je Przemysl v Poljski in že daleč za nemškimi črtami. In izgubami. vse prej omenjene visoke osebnosti, ki jih ni danes nikjer in se zdi, kakor da so se v zemljo vdrli. MIAMI, Fla., 5. avgusta. — "Miami Herald" kvotira danes v posebni depeši iz Washingtona sjasT date's popofdneTstaiat j Z, Vrha' fara HinJe .na, Do]enj-| jem Josipom Stalinom/Nasled- i krožena zlomljena in uničena."|Schaefer Ave. in Sophia Niema-sta se danes popoldne sestala k gkem> odkoder je pnsel y Ame.jJ J Pojasnila v Krasnaji Zvezdi Poročna dovoljenja Te dni so dobili poročna dovoljenja sledeči pari: Frank toriju je po dolgi bolezni umrl |imd Andrej Kostikov, inženir, j vendar je b:» tako. Danes je bi- SpolciC; 24, 402 E. 150 St. in rojak John Plut, p. d. Plutovjki n- m znan y ruski javnosti,'lo Javljeno, da je Przemysl za-jJulia Novak, 21, 1107 Addiscn Janez, star 47 let. Doma je bil|dol trajen razgovor s premier- vzela divizija, ki je bila "ob- Rd . Frank Suster> 31) 6531 rr l^Vio fnun TJInifl MQ HAIOHI ' 1 — -- .. T ------1 ------ ., ..vi^Ann '' . . ___ no, S tb° tudi smelo kadi- MrPldrUŽnice Pa -I« % ki je k ank T" Suha" Slovenec in X ; ki N, J^ni, ce. je kdaj bil podružni- ci in .Churchil, ki ima druge nujhe o- m kar je Pravke na rokah. Časnikarji, ki v ^s*!. ega za javne g0 hoteli govoriti s Churchillom in Hopkinsom, so morali oditi, ne da bi se jim izpolnila želja, ker jim je bilo rečeno, da ni mogoče videti ne enega ne drugega. Prav tako niso mogli priti časnikarji v stike s kanadskim premierjem in z vojvodo Kent-skim, bratom angleškega kralja, ki je dospel te dni v Kanado in o katerem je t*idi rečeno, da se bo udeležil te važne konference. Churchill je baje že v Ameriki Premier Churchill in Harry Hopkins sta baje odpotovala v Ameriko z nekim ameriškim inside bolnišnici Dejanovič, sta- 12 krt 'Q(J' W^".Grdiua in Sino- 74 St. Pogreb l^i A. Slikovna predstava Mr. Anton Grdina sporoča, da se bodo slike nocoj kazale na Knausovem dvorišču, kot že park rat preje. Ker je tudi veliko prostora pod streho, se bo slike lahko kazalo tudi če bo deževalo. Kazalo se bo razne slike grebnega zavoda, 9116 Union Ave., v sredo zjutraj, v cerkev sv. Lovrenca in nato na Calvary pokopališče. Važna seja Nocoj se vrši važna seja društva Carniola Hive št. 493 T. M. v navadnih prostorih. Po seji se bomo skupno podale v po- inis, 25, 7405 Star Ave.; Anton Batich, 20, 661 E. 159 St. in Ro- iga je Stalin odlikoval z najviš- !članki v "Krasnaji Zvezdi", gla-' Sanabor> 17> 15801 Waterloo jim sovjetskim redom ter z na-'silu sovjetske armade, ki so jih Rd . John Qodek 24> 7717 Aber. slovom "Junak socialističnega | ^Pisali divizijski častniki, jav- !deen Aye in Jane Bijak, 22, delavstva." jljajo, da je bila 99. divizija 35 j11903 Hazeldell Avc.; Prank j dni, to je, do zadnjega četrtka, iMarkovic 25, 13815 Diese Ave. Kakor naznanja maršal Voro- |nog in 24, 10319 Elk T"" ,J:.pi'BCI v ' njega dne pa je priznala vsa Ru- v '»^"-J' — nko pred 23 leti Tu zapuščal .J Bime J inženirja katerc. To je bilo peti dan vojne. sestneno Marijo Zupan in vec1 .. —v^^as* . drugih sorodnikov. Pogreb se je vršil iz Louis L. Ferfolia po- šilov, je Kostikova iznajdba, za | Nemci in v vsem tem času je bi Ave.; Albert Nosso, 27, 041.4 • rod>. i """rt in c-3utn, °bnosti bomo po- g, ^ taborišč?, v Fort D0; opu ' ^ Prišel za par bombnikom. Radijski komenta r!!U?inp John Gor- vadno o vsem zelo temeljito ob- iz starega kraja, zlasti iz Stič- grebni zavod A. Grdina in Sino-ne, Kanade, poroke, pogrebe,!vi, kjer Ipži truplo naše članice itd. ^ Vile rojenice Včeraj so se vile rojenice zglasile pri Mr. in Mrs. Val Pe-tac, 1095 E. 67 St. in pustile krepkega sinčka, prvorojenčka. Jennie Nahtigal ter ji izkazale zadnjo čast. Prošene ste vse, da se gotovo udeležite. — Tajnica. Prvorojenček Vile rojenice so pustile pri družini Mr. in Mrs. Felix Kle-menčič, 16119 Waterloo Rd., katero je bil odlikovan, otožje |la vsako uro podnevi in ponoči v Spilker Aye. in Janc ZehC) 23, 'stiku s svojim poveljstvom. ZUq20 E. 74th St.; Edward Ore- divizijo so se borili tudi ruski Jhoyic> 23> 8703 vineyard' Ave. četnikl- j in Bernice Schoenfeld, 23, 853 Helmsdale Ave.; Frank Rupnik, bodočnsti. Danes sva imela razgovor z inženirjem Kostikovom. Zaradi vojne seveda ne moreva pove- j Razbitje šestih polkov dati ničesar tega, kar sva videla j v tem času je ta junaška di- jss'^E.lsO St. in Jennie m slišala, toda lahko pa zagoto-,vizija razbna v epičnih bojih 6 ^ 21 1018 Iyanhoe Ave viva ameriške in kanadske cita-;nemških polkov, to je 150 od-jToseph gadar 24 1122 e 69 Si telje, da bo Kostikova iznajdba stotkov svoje lastne moči. Po- fa ^elen Kuznowskas, 27, 1407 popolnoma zrevoluciomzirala siuževala se ie nove ruske vo-|East 32 gt _ Bilo srečno! moderno vojno. | jaške taktike—obrambe iz glo- Brez pretiravanja lahko re- bine. Cl{Ur Av Janies Gornik; Dekliško ime matere je bilo Rose Makše. Mati in novorojen-j krepkega sinčka, prvorojenčka. ček se nahajata v Mt. Sinai (Mati, katere dekliško ime je bilo bolnišnici, ter se dobro počuti- Baje, in dete se prav dobro po-veščen, je nocoj izjavil, da je ta. Naše čestitike! I čutita. Čestitamo! tor White Williams, ki je na- čeva, da je Kostikova iznajdba i Kakor večina vse ostale rus-prav tako važna in preseneti ji- |ke divizije, tako se je tudi 99. ob va, kakor je bila iznajdba smod-j prvem nemškem napadu umak-nika, puške, tanka in letala. nila nazaj do mesta, kjer je bilo Novo orožje je že bilo preiz- ozemlje najbolj pripravno, pu-kušeno, steč spredaj razredčene čete, ki Pozdrav iz Milwaukeeja Mr. in Mrs. Anton Novak, lastnika Novak Grovewood Inn, 17406 Grovowood Ave. pozdravljata svoje prijatelje in sosede iz Milwaukee, Wis., kjer se ta teden nahajata na počitnicah. Stran s ENAKOPRAVNOST 6. avgust UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" »ENAKOPRAVNOST« Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays Po raznašalcu v Clevelandu, za celo leto ....................................................................$5.50 za 6 mesecev .....................................$3.00; za 3 mesece ..........................................$1.50 Po pošti v Clevelandu, v Kanadi in Mexici, za celo leto........................................$6.00 za 6 mesecev ......................................$3.25; za 3 mesece ............................................$2.00 Za Zedinjene države, za celo leto....................................................................................$4.50 za 6 mesecev........................................$2.50; za 3 mesece............................................$1.50 Za Evropo, Južne Amerike in druge inozemske države: JJa celo leto ........................................$8.00; za 6 mesecev ........................................$4.00 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. RUSKA PRESENEČENJA Piatekli teden, ko se je pričela sovjetska vojaška misija posvetovati s predsednikom Rooseveltom v Beli hiši, je predsednikov osebni poslanec in svetovalec Harry L. Hopkins nepričakovano odletel iz Londona v Moskvo, kjer je bil prisrčno sprejet po Stalinu in ostalih sovjetskih voditeljih. Hopkins je odletel v Moskvo zato, da ponudi Rusom iste vrste pomoč, ki jo dajejo Zedinjene države Veliki Britaniji. S tem je bilo na dramatičen način na-glašeno, da je Washington zvarjen z Moskvo v prizadevanju, da se stare nacizem. Ta poset pa je tudi dramatično poudaril dejstvo, da sta pričela London in Washington nenadoma rešpektirati silo sovjetskega orožja. O tem rešpektu ni bilo nobenega sledu, ko je dne 22. junija pričela Nemčija s svojo invazijo Rusije. Na nekatere londonske in washingtonske kroge je naredila celo znaten vtis nemška napoved, da bo ruska armada tekom nekaterih tednov popolnoma zdrobljena. Sodeč po otvoritvenih fazah nemške kampanje se je zdelo, da se Nemci niso motili v svoji napovedi. Ruske čete so bile namreč kmalu pognane z ozemlja, ki so ga zavzele po podpisu rusko-nemškega nenapadalnega pakta. Nemški komunikeji so ubrali triumfalne strune. Rečeno je bilo, da so oglavja nemških osti prebila Stalinovo črto ter pričela prodirati proti Ljeningradu, Kijevu in Moskvi, trem glavnim nemškim objektivom. Nato je bilo javljeno zavzetje Smoljenska, ki leži 250 milj zapadno od Moskve. Nato pa se je nenadoma izpremenil ton nacij-skih komunikejev, ki jih baje urejuje sam Hitler. Poročanje o bojih je postalo nekam redkobesedno in nejasno. Komunikeji so pričeli naglašati slabo vreme in slabo stanje cest. Nato je pričel Berlin dolžiti, da Rusi niso športniki in pošteni bojevniki, češ, da se cele skupine Rusov delajo mrtve, da se pa hipoma pojavi v njih življenje, čim se jim približajo nemške infanterijske kolo ie. Dalje so se Nemci pričeli v svojih komunikejih pritcževati, češ, da se dado Rusi rajši pobiti kakor bi se vdali, da nimajo "duše," itd. Istočasno pa so postali ruski komunikeji nenadoma optimistični. Moskva je zatrdila, da ni bil Smoljensk nikoli zavzet po Nemcih in da so ruski protinapadi v tem sektorju prisilili Nemce v defenzivo. Nemci so pričeli priznavati ruske protinapade, toda so pričeli hkratu tudi zatrjevati, da kljub temu ni več daleč ruski poraz. Za-padni svet, ki mu je onemogočen pogled preko visokega plotu nacijsko-sovjetske cenzure, ni mogel drugega kot tehtati komunike proti komunikeju. In kakšen je rezultat tega pretehtavanja? Banes, ko smo v sedmem tednu nacijske invazije, stoji sovjetska armada še vedno tam, kjer se je ustavila po prvih dneh nemškega sunka. Moskva, Ljeningrad in Kijey so še vedno v oblasti Rusije. Gledaje v bodočnost, so se nekateri opazovalci položaja bali, da bo sistem ruskih komunikacij in dovažanj potrebščin končno vendarle odpovedal. Drugi zopet na-glašajo, da se Nemci borijo proti času, proti letni sezoni, in da bo bližajoča se jesen in zima zaveznica Rusov. Vojaški opazovalci opozarjajo na dejstvo, da se Nemcem ni posrečilo zavzeti Ukrajine, ko je bila njena posetev še zelena, na kar so polagali izredno velijo važnost, in da je to žito zdaj požoto in že davno odpeljano na varno v notranjost Rusije. Rusi so torej, razen če bi bila njihova trmada popolnoma strta, pripravljeni na dolgotrajno obleganje. Toda naj bo bodočnost že kakršna koli, res je toliko, da je naredil dosedanji ruski odpor velik učinek na ono, čemer pravi Stalin "bajka o nepremagljivosti nacijske armade." Blitzkrieg je opravil v Poljski v treh tednih, v Norveški v štirih, v Franciji in nizozemskih deželah v devet in tridesetih dneh, v Jugoslaviji v dvanajstih, v Grčiji prej kot v enem mesecu. V Rusiji pa je ta blicz-krei'; totalno in definitivno odpovedal proti taktiki sijajne ruske obrambe. Medtem pa prihajajo za Nemce vedno neugodnejša poročila iz zavojevanih dežel, odkoder se poroča o čim-da:,!e bolj razširjeni sabotaži, nemirih in izgredih. V Norveški je proglašeno obsedno stanje. Iz Jugoslavije in Grčije se poroča o neprestanih bojih četnikov, katerih bojev ne morejo Nemci zaustaviti z neštevilnimi ekseku-cijami. London in Washington sta navdušena nad pre- senetljivo in nepričakovano silo ruskega odpora, katerega označujeta tako Churchill kot Roosevelt kot "sijajen" (magnificent) odpor. Ako vsa znamenja ne varajo, pa pripravlja tudi Velika Britanija Nemčiji nadaljno presenečenje, čigar ozemlje je še neznano. Morda bo prišlo to presenečenje v Afriki, odkoder je dober skok v Italijo, morda v Finski, morda v Norveški? UREDNIKOVA POŠTA Janko N. Rogelj direktor publicitete slovenske sekcije JFO V ODGOVOR PROLETARCU Slovenski tednik Proletarec, glasilo Jugoslovanske socialistične zveze in Prosvetne matice, katerega urednik je Miv Frank Zaitz, je dne 16. julija, 1941 na četrti strani pod naslovom "Komentarji" po svoji stari in lisjaški navadi napisaksledeče: "V Zed. državah so prevzeli med Slovenci vodstvo nad relifom za Jugoslavijo klerikalci in radevolje pristali v pogoj, cla naj bo pomožna akcija strogo nepolitična." Izjava Jugoslovanskega pomožnega odbora v Ameriki, katero je napisal glavni urednik Prosvete, Mr. Ivan Molek, in katero je soglasno sprejelo štirinajst glavnih odbornikov vodilnih slovenskih bratskih organizacij v Ameriki, nikjer ne pove, da je katera politična ali verska skupina pristala v kak izreden pogoj. V izjavi je dovolj točno in jasno povedano, da "neglede na to, kaj mislimo in delamo v svojih ožjih krogih, kaj so naši življenjski cilji in dolžnosti v zvezi z našimi vsakdanjimi aktivnostmi — mi, zastopniki imenovanih organizacij, smo. danes edini in nesporni glede enega smotra in ta smoter je" MORALNA IN MATERIJALNA POMOČ našim bratom v stari domovini; mi smo v tem edini in nesporni, kakor so naši bratje tamkaj danes edini in nesporni — v trpljenju in ponižanju." V teh globoko zamišljenih besedah je izražena izrazito bleščeča lepota pravega in iskrenega človeškega sočutja do našega rodnega brata onkraj morja, ne da bi naglaševali njegovo versko ali politično prepričanje. Kadar leži pred Človekom nesrečen, lačen in duševno pobit revež, takrat ne bo vpraševal ta Človek nesrečneža po njegovem osebnem prepričanju, ampak mu bo pomagal z vso svojo dobrohotnostjo in znanostjo. Rad bi tudi vedel, če bi bil danes v starem kraju Mr. Zaitz in bi tamkaj umiral od gladu, pa bi videl človeka, ki mu prinaša kruh, ali bi ga vprašal, če je kruh klerikalen ali socialističen? Prav gotovo bi vzel ponujeni kruh s solzami v očeh in s hvaležnostjo v srcu, da so še ljudje na svetu, ki v narodni katastrofi pozabijo na vse, da ohranijo pri življenju svojega rodnega brata. Vodstvo slovenske sekcije Jugoslovanskega pomožnega odbora v Ameriki je danes v rokah vodilnih slovenskih bratskih organizacij, ki potom svojih zastopnikov nesporno in edino vodijo te humanitarne naloge. Nobeden posamezni glavni odbornik si ne prisvaja pravice do strankarskega vodstva, ker po mojem skromnem mnenju so vsi dovolj iskreni in pošteni, dovolj tolerantni in in-jteligentni, da bi se spozabili tako daleč, da bi omadeževali svoj najsvetejši notranji čut z brezobzirnim in hudobnim strankarstvom. V velikih zgodovinski časih nam je potreba tudi duševno velikih ljudi, katerih ne motijo sence vsakdanjosti. Naša pomožna akcija ima vzvišene in humanitarne naloge in namene, ob katerih se lahko človek z malo dušo spodtakne, toda ubiti jih ne more. Poizkusili so že drugi, toda nikoli niso uspeli. Kdor bo hotel danes namenoma s svojo osebno zlobnostjo zavirati potek te pomožne akcije, za katero stojijo največje slovenske skupine v Ameriki, za katero pišejo vsi drugi slovenski časopisi v Ameriki, ne bo imel uspeha, ker ga bo čuj^či narod sam obsodil. Kdor ne misli prispevati, nima tudi pravice kritizi-| rati. To je zadeva tistih, ki bodo darovali ter bodo lahko potom svojih bratskih organizacij tudi povedali svoje mnenje. Naše slovenske bratske organizacije v Ameriki | ii lahko prisvajajo vodstvo Slovencev in Slovenk v Ame-i riki, ker tega jim nihče ne more odreči. One so po svojih glavnih uradnikih dovolj pametne in naobražene, da bodo Svoje posle pri Jugoslovanskem pomožnem odboru same vodile ter odklanjale vsako nepotrebno in zlobno kritiko, kakor se poleg tega tudi vzdržijo kritiziranja drugih skupin, ker to ni njih zadeva, ampak zadeva onih, ki so tam včlanjeni. Vsak po svoje! Mr. Zaitz, pri slovenski sekciji JPO se ne gre za klerikalizem ali ateizem, zato ni bil ustanovljena, ampak za nujno in potrebno pomoč našim bratom v starem kraju. Toliko mlačnega in zakrknjega srca menda nimaš, da bi odrekal lačnemu kos kruha, če ni tvojega socialističnega prepričanja. Vsi vemo, da naši Slovenci v starem kraju klerikalcev, liberalcev, socialistov, komunistov in ljudi še drugih prepričanj, pa so lačni in že se ozirajo za kosom kruha. Tudi tem ni potreba kruha, ker po mnenju Mr. Zaitz-a imajo vodstvo nad relifom slovenski klerikalci v Ameriki. Slovenci in Slovenke v Ameriki! Ne nasedajte modrosti in namišljeni kritiki urednika Proletarca, ker v svoji globoki užaljenosti in svinčeno težki duševnosti ni mogel najti druge kritike, kakor njemu neljube klerikalce. Naš odbor pa mu obljubuje, da ne bo tako majhen, kadar bo razdeljeval lačnim v starem kraju, da bi prezrl lačne in uboge socialiste, pa če bodo prišli ti darovi od ameriških republikancev ali demokratov, komunistov ali, socialistov. Dobil bo vsak Slovenec, ki bo potreben, ako bomo nabrali dovolj denarnih prispevkov. Vi se pa zapomnite to: V nesreči se spozna tudi voditelje delavskih strank. Živimo v svobodni Ameriki, zavedamo se te zaščite, zato bomo tudi lahko svobodno dajali potrebno pomoč Jugoslovanskemu pomožnemu odboru, slovenski sekciji. Sledili bomo načelu pravičnosti za vse, ki so naše krvi onkraj morja. IZLET SLOVENSKE ŠOLE S. N. DOMA ~ Cleveland, Ohio. — Sloven-. sezono vpisalo v razrede Slovenska šola S. N. Doma na St. ske šole vsaj 500 oseb, kar ni Clair Ave. prireja tudi letos' preveč za tako veliko slovensko svoj običajni izlet ali piknik in' mesto, kot je Cleveland. Vpiso-sicer v nedeljo 10. avgusta na; vanje se bo pričelo na pikniku. SNPJ farmo. | Starši, če imate otroke in če Kaj vse bo pripravljeno na | mislite, da je vredno, da se bolj pikniku za posetnike, ne bom'pravilno priuče slovenskega je-sedaj poročal. Rečem le to, daj zika vaši otroci, tedaj jih vpiši bo vsega dovolj: jestvin in pi-1 jače. Za sedaj še lahko poročam, kar je tudi važno za posetnike, da bo vozil prvi bus od Cleveland Railway Co. na prostor piknika in sicer odpelje izpred S. N. Doma na St. Clair Ave. ob 12.45 popoldne, spotoma se ustavi še pred Slovenskim delav- Mati: "Jakec, ne riti tako hitro, saj te»" zumem." Jakec: "Mamica, ft vorim hitro, samo počasi poslušaš." ti Učitelj plavanja: "1 poklic?" Začetnik: "Vinski W Učitelj: "Zakaj se bojite vode?" skim domom na Waterloo Rd. te v Slovensko šolo. Za otroke do 16. leta starosti je pouk popolnoma zastonj. Ta ponudba velja za vse Slovence v širnem Clevelandu in ne samo za St. Clairski okoliš. Odraščeni, to je nad 16 let stari, pa prispevajo po možnosti nekaj za vzdrževanje svojega razreda. Stroški vzdrževanja Sloven- kjer lahko prisedejo rojaki iz j ske šole'se večinoma krijejo z Collinwooda, in od tam pelje' dohodki treh priredb, ki se vrši-bus naravnost na farmo. Pom-1 j0 letno v korist Slovenske šole. nite, vozil bo samo enkrat in, ] To je poleti piknik in v zimski če zamudite bus, boste morali seziji dve priredbi v avditoriju ostati doma. V busu je sedežev! S. N. Doma. Zato pa je važno, za 40 odraslih oseb, ker smo j da so vse te priredbe uspešne, najeli večjega. Vožnja bo udob-; ne samo moralno pač pa tudi na, ker družba nam je obljubila j materialno, najboljši voz za prevoz, kar jih j Starši, vpišite svoje otroke v ima na razpolago. V tem busu; Slovensko šolo sedaj — na pik-ste varni pred morebitno nezgo-1 niku, pri tajniku šole. Enako do in tudi vsaka oseba, ki se v. naj se že sedaj prijavijo odra-njem pelje, je zavarovana po| ščeni, ki želijo pouk v Slovenski družbi za slučaj nezgode. Ker je šoli. Vse prijavljene se bo ob-pa farma, kjer bo piknik, pri-|Vestilo z dopisnicami, kdaj bo bližno 22 milj oddaljena od S. N.; letos pričetek šole. Doma na St. Clair Ave., stane j Rojaki> ki čitate ta dopiS) tudi bus sorazmerno toliko več. opozorite druge vaše prijatelje Zato se je določilo ceno sedež* in pregovorite jih, da se z vami "Vidiš, kakšen si možu. Preden sem trdil, da bi me iz ^ pojedel, zdaj se pa J deš moj las v juhi. "Nikdar se ne bljf8^ od zadaj, ne da bi poučuje narednik r® ne bodo konji obrca", tic in si razbil/ kopita' A: "Kgnj, ki ste jj li prejšnji teden, s1* glavo." B: "To dela od ^ še niste plačali. 50c za vožnjo na obe strani, pa naj bo potem oseba odraščena ali otrok. Vožnja se niti ne krije, kar stane, z določeno ceno po 50c, četudi bi bil bus popolnoma zaseden. V paviljonu na farmi bodo za ples igrali bratje Krištof, ki znajo zadovoljiti mladino in starejše posetnike. Torej ste lahko brez skrbi, da se boste dobro zabavali. Ob tem času bi bilo potrebno spregovoriti resno besedo, ki bi zadela v živo naše ljudi. Gre se namreč za velevažno ustanovo, za Slovensko šolo S. N. Do- udeleže šolskega piknika, ki se vrši — pomnite — 10. avgusta. Na svidenje! Erazem Gorshe, tajnik Prosvetnega kluba SND. Zapeljiva moška obleka Kakor poglavje iz kriminalnega romana je videti pobeg neke Sevestyenove iz neke budimpeš-tanske ženske kaznilnice. Jetni-ca je bila že dalj časa v preiskovalnem zaporu in med njena dela je spadalo pospravljanje v ma, ki je edinstvena te vrste !St^0va?jU ^nilniškega upra- sedaj v Ameriki. Ko človek opazuje razmere v Evropi, ki so tako hudo prizadejale tudi naše ljudi v Jugoslaviji, bi morali s čutom in' zanimanjem izkazati svoje simpatije do svojega naroda, ki ga v Sloveniji davi trinog, s tem, da bi se številno udeležili izleta, ki ga prireja še vitelja. Upravitelja je obiskal za nekoliko dni njegov tast in v zvezi s tem dogodkom si" je Se-bestyenova izdelala svoj načrt za pobeg. Nekega jutra je prišla namesto ob 8. že ob pol 6. v upraviteljevo stanovanje. Povprašala je paznika, ki je imel dežurno služ- svobodna Slovenska šola v Ame- bo- ali Je upraviteljev tast že od-riki. Slovenska šola je zelo po-|Potoval in ko je paznik odgovo-membna in koristna ustanova "1- da ne> 1e dejala, da je prišla za vse naše organizacije, društ-lzato tako zS°daj, ker mora po-va, narodne dompve, posebno pa;maSati Pri pripravah za potova-še za dramska in pevska društ- nJe- va. V Slovenski šoli se nudi mla-' Uro P° tem pogovoru je .za-dini in odraščenim pouk in pod- Pustil upraviteljevo stanovanje pripadajo k različnim političnim strankam, — in so po-ilago, ki jo usposobi pozneje sa- moški v plašču, z dvignjenim o-večini vsi ene vere, —• toda danes, Mr. Zaitz, ni med mostojno črpati dobre vire iz vratnikom, lovskim klobukom liKncritn 1 iiirlvn" „1 —___i.:u „1_____1____ no trloxM in nirrn v/-»4-/-» Ir linf iV» \7 ubogim ljudstvom več teh strank, ampak spadajo vsi k eni Itužni in veliki stranki, ki jim piše v izmučene in suhe obraze strahotno približevanje negotovosti in ghidu, stradanja in umiranja. To je stranka naših ljudi onkraj morja, kjer so si bratje vsi, neoziraje se na to aH ono politično ali versko prepričanje. In če bi Mr. Zaitz tudi odrekal kos kruha njemu neljubim političnim strankam, — če ima tako krčevito srce, — kaj pa uboga slovenska deca, ki je že lačna in bo slovenskih 'knjig in časopisov.'na glavi in cigareto v ustih. V Znanje slovenskega jezika poleg vsaki roki je imel eleganten pot-angleščine je veliko bogastvo, kovč^g. Paznik, ki je mislil, katerega ne more ukrasti noben da je to upraviteljev tast, je tat. Z znanjem slovenskega je- vljudno pozdravil, pospremil go-zika dobijo naši listi med mla- npoda do vrat in mu jih odprl, dino tudi več čitateljev in na-! Po osmih je prišel k njemu u-ročnikov. pravitelj in ga vprašal, zakaj Vodstvo Slovenske šole S. N. Sebestyenove še 'ni, da bi po- še hodila raztrgana tako« ponedolžnem. To so otroci Doma želi, da bi se za prihodnjo'spravila stanovanje. I' te' Tedaj se je izkaza^ niča v naglici stlačila vse, kar je mogla do se oblekla v tastovo o1 šla. Dolgo pa se sv ni veselila, kajti ze je policija izsledila pijano v neki gostil"1' ČRNA MAČKA $ DIKTATORJA H11 Wilkes - Barre, ?* ki ameriški bombnih, tel v Anglijo preko ^ in Kanade, so del1 J mačko, katero bodo talci ponesli v boi^.. Berlin ter jo nad P^ larstva spustili z lom na zemljo. * njena za darilo Hrt^ Zgubil0 se je zadnjo nedelj0 farmi Bulova zap^ (zlate in modre ba^ ske številke in "snJ niča. — Kdor jo ^ prošen, da jo vrne 69th St. Zakrajsek Home, 6016 ST. CLA** 3I1 Teh ENd^Vj avgusta, 1941. ENAKOPRAVNO Sf STRAN 3 Režim v Vichyju se zaman trudi, da bi pridobil Francoze za fašizem Stari maršal Petain je v Siriji rih se lahko vidi pobitega mo pognal Francoze v bratomorni I ža, ki sam koraka skozi vas. *>oj proti ljudem svoje lastne i Nihče nima zanj prijazne beeede kryi, ki se pod vodstvom gen.! in nihče ne odgovori na njegovo De Gaulla bore ob strani An- pozdrave. gležev za osvoboditev Francije Neki drug "kolaboracijonist" izpod nacijskega suženjstva, je Georges Domoulin, predsed-Pred par dnevj pa ie režim vjnik važne Severne strokovne unije, ki se je zavzel, da pridobi delavce za Nemce. On urejuje pa je __----m vichyju hlapčevsko pristal na začasno" okupacijo francoske Indo-Kine na Daljnem vzhodu od strani Japoncev. To je bilo narejeno v znamenju "kolabora-wJe" z naciji, ki so bili vsled ob-tičanja blitzkriega na ruskih Planotah prisiljeni poklicati mi-kadovo cesarstvo na pomoč. To pokazuje, kako globoko je zagazil Vichy in kako daleč je zašel Petain od tega, kar je obljubil lansko poletje, ko je Francija odložila orožje, namreč, da oo gledal, da čast Francije ne bo omadeževana. Danes je vsa ^ rančija, neokupirana prav tako kot okupirana, navadna lutka v rokah Berlina in maršal Petain je le izvrševalec Hitlerjevih ukazov. "Kolaboracija" je. sodelovanje je le fraza, ki v Praksi ne pomeni nič. Dežela je tleč vulkan Francozi, ki so v prvih mese-Clh otopelosti nad strahovitim udarcem, ki je zadel deželo, ime-u kolikor toliko vere v Petaina, Postajajo z vsakim dnem bolj razočarani nad starim maršalom jn ljudmi, s katerimi je obkoljen. Vidijo namreč, da Vichy zavestno in smotreno deluje na: da bi Francija postala sestavni del Hitlerjevega ."nove-,] ga reda" v Evropi, in se bolj in b°lj odkrito obračajo proti nje-mu- Vso Francijo je zajel val odpornosti proti kolaboraciji z' ki izhaja prav iz srca ljudstva in povzroča režimu v Vichyju z vsakim dnevom večje težave. ljudje, ki so jim znane razbere, pravijo, da je Francija anesy podobna tlečemu ognjeni-u> ki bo nekega dne začel strahovito bruhati. Dva značilna primera razpoloženju med franco-^uni ^masami objavlja "The ation" daljše poročilo, ki ga ^ napisal francoski publicist Dolivet. Iz istega navaja-^ značilna primera. ^ neki mali vasi neokupirane b.ancije živi M. Spinasse, kige ^ančni minister v vladi ja treba uvažati pšenice, jajec in bilo šibko pred vojno, sedaj pajno je to bilo sredi poletja. Po-] Časi se spreminjajo in mi ids-drugih temeljnih živil. "Izženi-jje postalo neznatno. Nemci so vitres je bil pa tisti večer pred mo s časom naprej. Nekega dne mo Nemce, pa bomo imeli zopet1 očeh Francozov tuj sovražnik, j Velikonočjo, leta 1895. Jaz ga|bo zasijalo solnce svobodo za dovolj jesti," se čita v teh pam-jki skuša ljudstvu vsiliti sistemi nisem slišal in tudi moj naj- mali narod. Žal, da mi starejši fletih. I vlade, proti kateremu se je fran-j dražji brat Pepč ne. Skupaj sva ,tega ne bomo dočakali. Hitler in V drugem tajnem pamfletu, kij coski narod boril skozi 150 let. jspala v listju v štali poleg gove- j njegovi pomagači, s pomočjo in v korist Nemcev časopis z imenom "1'Atelier." Pred dvema mesecema je postal ta stari delavski vodja predmet tolike sovražnosti med unijskimi delavci, da je bil prisiljen re-signirati. Tako so ljudje, ki skušajo pridobiti prebivalstvo za sodelovanje z naciji, drug za drugim vsled sovražnega zadržanja ljudstva prisiljeni k molku. Spori med pristaši Vichyju Najsigurnejše znamenje, kako slabo uspeva program režima v Vichyju, so številni spori, ki se pojavljajo v vrstah "kolabora-cijonistov" samih, in glede katerih se vršijo kontroverze v časopisih. V teku je velika časnikarska vojska med monarhi-stičnim listom "1'Action Fran-caise" in zgoraj omenjenim listom "1'Efort," ki se trudi, da bi socialiste pridobil za nacije. Navidezno se je boj začel radi vprašanja, kdo je odgovoren za vojno in za poraz Francije, ampak v resnici oba časopisa skušata opravičiti program kolabo-racije z Nemčijo. Politična kriza v vrstah kola je razširjen po vsej deželi, je francoska socialistična skupina uradno obtožila vladajoči razred soudeležbe v mednarodni zaroti proti francoski republiki, ker ji je bil ljubši Hitler kot pa vlada ljudske fronte. Odmev napada na Rusijo Prijateljstvo z Rusijo, ne glede na to, kakšen režim je tam na krmilu, ima globoke koreni-ke v francoski politiki. Mnogi najvplivnejši Francizo so za časa civilne vojne v Španiji in mo-nakovske Opozicija proti fašizmu med ljudstvom je tako globoka, da se z njo ne more meriti nobena propaganda. 'Napredek' Urednikova pošta Spomini iz moje knjige živ-vjenja Warren, Ohio. — Zadnjič sem nekaj napisal o mojem rojstnem kraju Brd, zapadno o^l Go-krize močno svarili rice. Škoda, da je bila pesmica proti politiki, ki bi Franciji vze- \ popačena. Prva kitica bi se mo- la naklonjenost Rusije. Rusko-nemški pakt je bil veliko razočaranje za francoski narod in komunistična stranka je zavoljo njega izgubila večji del pristašev. Ampak invazija Rusije od strani nacijev je močno odjeknila v Franciji, kakor drugod po Evropi. Položaj se je preko noči spremenil. Rusi se sijajno borijo in zopet so zavezniki demokracij. Posledica tega je, da morajo sedaj Nemci računati na sovražnost komunistov in drugih radikalnih elementov, ki so najmočnejši skem pasu okrog Pariza. Poostritev sabotaže v vojnih industrijah in pri železnici je gotova. rala glasiti: Danes tukaj, jutri tam v druge kraje, v druga mesta. Če ne tukaj pa drugam, koder me popelje cesta. Druga kitica se glasi: Kakor ptice, ki letijo • čez gore in čez planine. Kraje gledam in ljudi, men' ni mar za bolečine. je živine. Ko se skobacava iz najinega brloga, sva kar zijala, ko sva videla toliko ljudi, ki so se glasno razgovarjali pod našim velikim orehovim drevesom. Vreme je bilo tedaj kislo in oblačno. — Potres ni v naši vasi napravil nobene škode, ampak naše verne vaščane je tako prestrašil, da so se še dolgo let spominjali tega večera ker so po vseh hišah mislili, ko so začele stare omare škripati in pokrovke na zidu zvoniti, da so to strahovi, ki je nekak opomin, da premalo molimo in premalo stradamo. A. S. kakor stekli psi, grizejo, koljejo, strupijo, u-bijajo, požigajo in uničujejo vse, kar jim pride pod njihove za-' strupene kremplje. Pridejo časi in dnevi in težak odgovor na" vse one stekle pse v človeški podobi, da se bodo na živih rezali jermeni. Demokracija in svoboda, pridi na dan! Anton Rodica no licitirala. Ako zcm katero ime izpustila, naj mi bo oproščeno, ker vseh imen co nc spomnim. Torej hvala vsem za vse. Mary Ster, tajnica krožka 3. b out with him? HOT ME! Kje so dobri časi? Cleveland, O. — Ljudje, ki delajo, pravijo "dobre čase" imamo". Kateri danes ne dela, je lenuh. Take govorice se slišijo na levo in desno. Ampak ti dobri časi naj veljajo ljudem do 55. leta starosti. Kaj pa od 55 let naprej? Ali so isto dobri časi za 9 Malo več pojasnil o prejšnjem j nJe dopisu. Kakor sem povedal, sem Ne ■ v industrij- sedem let krave pasel in sederri Za starejše ljudi so časi kata* let sem v šolo hodil, ampak to strofalni in uničevalni. Je pač se je vršilo vse obenem. Pri nas sistem že tako skovan, da nam smo imeli skoraj vsi dobre gla- starejšim ljudem ni treba več ve. V šoli smo sedeli od dve uri delati in ne zaslužiti in če ni de- Reakcija pokazala barvo Takoj po napadu na Rusijo, so nemške in vichyske oblasti začele z veliko propagando reakcije. Vse prejšnje govorice o socializmu so bile potisnjene v ozadje, v ospredje pa je stopil odprto fašistični značaj "nove- boracijonistov se dalje zrcali iz ga reda/'Ampak apel aristokra-. - - - — • -v. i' ticnih in fasisticnih krogov za formiranje "Francoske legije," ki bo šla v boj "proti boljše- resignacije M. Tixier-Vignan- {e fronte. On je sedaj vod-2 n°t°ričnega časopisa "1'Ef-,Itle ' ki priporoča sodelovanje He v ^ncoskimi socialisti in sti p mi nacijonalnimi socialised ain in Laval sta bila po ^Ponosna, ker se jima je rečilo pridobiti tega moža za court-a kot tajnik centralnega komiteja., za socialno propagando. Vignancourt, ki je nekoč zagovarjal fašistično politiko v parlamentu, je ob odstopu izjavil, da vlaSne izjave proti tus-tom ne pomenijo nič, ker jih postavljajo na laž vladna dejanja; velike industrije dobijo sirovine, mala podjetja in podjetniki pa propadajo. "Zatrtje poročil o razmerah med delavci tudi ne spremeni dejstva," je izjavil Vingancourt, 'da se plače reducirajo do stopnje lakote in da se ničesar ne stori za olajšanje bede." Za bazo programu vlade v Vichyju sta služila dva poglavitna argumenta, ki polagoma splahnevata v nič. Baza se ruši Prvi argument je bil, da je Nemčija vojno že dobila in da bo ameriška pomoč prišla pre-kasno, da bi mogla rešiti Anglijo. Ampak Francozi sedaj vedo, da mesto da bi bili Angleži vrženi iz Srednjega zapada, kakor se je prerokovalo v franco- vizmu," je našel tako malo odmeva, da je vlada morala načrt opustiti. Francosko ljudstvo odklanja fašistični pojem države, dasirav-no nemške in vichyjske policijske in vojaške oblasti nastopajo z največjo okrutnostjo, da bi zatrle vsak poizkus odpora. Aretacije se čedalje bolj množijo in konventracijska tabo r iš č a so polna delavcev, kmetov, duhovnikov in političnih voditeljev. Fašistično gibanje v Franciji je in pol do tri ure in pol, nikoli več kot tri in pol ure dnevno, e-no leto dopoldne, drugo leto pa popoldne. Kadar sem šel v šolo dopoldne, sem gnal živino na pašo popoldne, ali pa obratno. Kar je tudi vredno omeniti, je da sem v tistih letih tudi jaz z drugimi romal na sv. Goro in popolnoma s svojimi lastnimi prihranki, ki so se navadno vr-tili okrog dveh kron, največ do enega goldinarja in dvajset kraj carjev. Takrat smo poznali samo denar stare veljave, le v šoli so nam zabijali v glavo tiste male krone in vinarje. Ako sem se kaj vštel pri obiskovanju ljudske šole, paStirstvu in romanju na sv. Goro, se nisem vštel več kot za eno leto. To se je vršilo med važnimi dogodki za časa velikega potresa leta 1895 in do 1903 Ko je papež Leon XIII. umrl, je ves tisti dan deževalo, čerav- la, ni jela. Želodec zahteva svoje, pa delaj ali ne delaj, zaslugi ali ne zasluži. V tem oziru smo vsi enaki. E-ni vse, drugi nič, to je enakopravnost. Zaman hodimo od tovarne do tovarne. Povsod se glasi eden in isti odgovor. Danes nič, pridi šs kaj naokoli. Poznam može, ki so istotako prosili za delo, pa še niso bili državljani. Povedano jim je bilo, kadar dobiš državljanski papir, dobiš takoj delo. Čez čas io dobili državljanski papir in šli so takoj za delom in k istim delodajalcem. Odgovor je bil kot prvič, pridi naokoli, dobiš delo. Papir gori, papir doli, dela ne dobiš, ker si prestar. Sedaj pa nas je stotine in tisoče, ki gremo lahko do jezera ter si zadrgnemo težek kamen o-koli vratu in se pogresfoemo v globino. Progresivne Slovenske se zahvaljujejo Euclid, Ohio. — Malo sem pozna s to zahvalo, pa je boljše pozneje ko nobenkrat in zato se pa tem bolj zahvalim v imenu Progresivnih Slovenk, krožek št. 3. Najprvo se zahvalim našim trgovcem za darila, ob priliki našega semnja, ki smo ga imele v Euclidu. Najlepša hvala gre torej: Norwood Appliance and Furniture Co., Ferlan Coffee Co. Ohio Furniture Co., krožku št. 1 in krožku št. 3 in Antonu Ma-lovašiču, ki je daroval $2.00, ker se ni mogel udeležiti naše prireditve, kakor tudi vsem našim članicam, ki so pomagale v splošnem. m Da ne pozabim tudi našega Ljubljančana Georga Nagode in Louisa Modica, ki sta tako fi- You've got three strikes against you when you are guilty of halitosis* (bad breath). Anyone may have it at some time or other without realizing it, and may offend needlessly. If you want others to like you, take this quick precaution against the common form of bad breath caused by food fermentation. Rinse the mouth with Listerine Antiseptic before any date. Immediately your breath becomes sweeter, purer, less likely to offend. *Some cases of halitosis are due to systemic conditions, but most cases, say some authorities, are caused by fermentation of tiny food particles on tooth, mouth and gum surfaces. Listerine halts such fermentation and then overcomes the odors fermentation causes. Lambert Pharmacal Co., St. Louis, Mo. » Before. Any Date Use c LISTERINE ANTISEPTIC To Make Your Breath Sweeter. gneoicaS tests reveal how thousands of WOMEN HAVE BEEN ABLE TO GET NEW ENERGY If you feel tired out, limp, listless, moody, depressed—if your nerves are constantly on edge and you're losing your boy friends to more attractive, peppy women1—SNAP OUT OF IT! No man likes a dull,-. tired, cross woman— All you may need is a good reliable tonic. If so, just try famous Lydia E. Pinkham's Vegetable Compound made especially for women. Let it stimulate gastric juices to help digest and assimilate more ^wholesome food which yoi'T body uses dircclly. for energy to help build up more physical resist; cs and thus help calm jittery nerves, lessen female function:)! distress and give you joyful bubbling energy that is reflected thruout vour whole being. Over 1,000,000 women havo reported m-.rvelous benefits from Pinkham's Compound. Results should deliyhi you! Telephone your druggist riciit. now for a bottle. "rELIi WORTH TRYING. WH chesse flavor *Juno Nemčiji prijazno politiko! skih listih, so izsilili kapitulaci-^uPala sta, da bosta z njegovo! jo od nacijev kontrolirane fran-^m°čjo prodrla vrste franco-1 eoske armade v Siriji. socialističnega gibanja, j Drugi argument se je glasil, ) sk"šnje ž njim, kot z mno-|da se more vitalne interese Fran-r*11 va — in glej, na dnu reagenčne cevke se je jel usedati siv prah, či videvali v Louvru. Vsi obrazi na policijskem ravnateljstvu, od načelnikov oddelkov do najnižjih podrejencev, so postajali od dne do dne bolj osupli. Javno mnenje je postajalo ne- nardier je tisti večer z dvema J "To pot, Belfegor, je zmaga svojih najboljših agentov neo- naša!" pazno prišel v Louvre. Sprem- Prikazen se-je sklonila k tor-ljevalca sta se skrila za dvema ^ vzeia omenjeno cevko iz nje velikima kipoma v dvorani bar-jter j0 Spravila pod svoje ogri-barskih bogov. Menardier je zle- 'njai0. Nato je stopila k vratom zel v velikansko vazo, v kateri | in jih odprla na stežaj . . . je ves izginil. Skozi visoka za- j Pred njo -e korakal grbec s mrežena okna, ki gledajo na ;sV0J-0 električn0 svetiljko, za njo dvorišče Louvra, je svetil mesec j pa šofer_ stopili so v omrežje in oblival s svojo^svetlobo glavo lkleti> ki je vodilo k Louvru . . . Int BelfGg0r in njeg0Va P°maga" i jih spremljevalčev na tla P sn š1i kaklh Pet st0 me" Belfegor se je zaporedoma vi/. in S° nat° d°Speh na sklonil k vsem trem policistom so se se poznali sledovi krvi ne- :stopnicei čisto podobne onim, ki srečnega Sabarata. |go se počenjale za glavnim ol- Ob isti uri se je odigral v cer- barjem cerkve Saint-Germain 1' boga Belfegorja. Le ta je še vedno ležal ob znožju svojega pod-■ ga g0 ŠU kakih pet gt0 me. stavka na mozaičnih tleh, kjer ! trov osebno še izven Clevelanda. Priglasite se! Pišite rpravrtištvu, ki bo rade volje dalo vsa pojasnila. Naslov: 6411 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Naročilna nakaznica na Cankarjev Glasnik IME: ___________________r------------------- NASLOV.: _______________________________— Zastopnik: --------------------------------- Plačal $____.'.-. c___i Dne NOVICA. O K ki jo izveste bo gotovo zanimala tudi druge. Sporočite jo nam pismeno ali pa pokličite HEnderson 5311 — HEnder-son 5312. Lahko jo sporočite našim zastopnikom--- JOHN RENKO 955 East 76th Street JOHN PETERKA 1121 East 68 Street ENdicott 0653 JOHN STEBLAJ 1145 East 169 Street KEnmore 4680W