I*eto LXXV7., St. so Poštnina plaćana v goion n Postcebuhr bat berahlt Ljubljana, ponedeljek 18« *944 MESEC?!-V. NAROČNtNA 6,— LIR Preis — Cena Z*— K UREDNIŠTVO, UPRAVA EN INSERATN1 ODDELEK _ LJUBLJANA. PUCCINUEVA LTL. 5 TELEFON ŠT 31-22. 31-23 31-2* 31-25 Id $1-28 PONEDCIJSKA IZDAJA ..JUTRA IZHAJA VSAK PONEDELJEK KOT PONEDELJSKA IZDAJA »JUTRA« AngrlfSspause bel Aachen Das Z?e! dnreh den Feind nicht erre^cht — Schuere Bunker- and Hauserkam-pfe an dpr Saar — Geringe britsche Fortsehritte beim mittelitalien;schen Ort P'aenza — Sehvvere kanadische Verluste bei Bagnacavallo Aas dom Fiihrerhauptquartier, 17. Dez. DNB. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt: Dit- lirait unserer Abuohr an der Front 6stii( h Aachen hat don Feind pestem er-neut zu einer Angriffspause gezwimgeiL S;-in Angriffsziel, iten Kur-Ab^ehnitt west-iich and sudiich Diiren, hat er \viederura nicht erreicht. L nsere Gegcnangriffe ge-vraumen in naehreren Ahsthnitten Boden. Im Stelungskrieg an der Saar Uegen die dort angreifenden amerlkanischen Divisi-onen in scli\veren Bunker- und Haus^r- fcampNn. vor allem In und um Dillingen Saarlantern und Enzdorf fest. Zivischen Sa arqren:und und Bitsrh. rlessen Werke nuch p^torn nr.tiT 9chw^rem feindlicfien Fen r Isiren. schlugen unsere Truppon die Masse d?r gegnerischen Angriffe zuriirk. An der EIsassisehen Grenze ustlich davčni wird Im Vorfi Id der vFestbefestigongren gekampft. Im Oberelsass nahmen die fcindlichen Angriffe im Ranm Kajrsersberg-Urbeia we-sentUc-h an Starke bo. London und Antwerpen werden \veit erhin besehossen. In MHttelitalien lag drr Rrennpunkt der arh\veren Ab\vehrkiinipfe aueh am gostri-gen Tagpe um und .vestlieh Facnza. Trotz starken Aufgebots an Artillerie und Pan-zern beschriinkten sieh die Geuinne der britischen Angriffsvorhande auf einen schmalen Gelandestreifen zvvischen dem Flusse Senio und der Stadt Faenza Im Ranipfraum beiderscits Bagnacavallo schei-terten erneut starke feindliehe Angriffe. Die Kanadier erlitten uietlorum schwere Verluste. Bei Siiuherunskanipfen m Rroatien ver-loren die Banden mehrere Hundert Tote. Der Dnifk des Feindes im Ran m zvvist-hen Vukovar und der Save hat sieh neuordings verstiirkt. In 1'ngarn griffen die Bolsch<-\visten an der I-nre von Ipolvsag nnd zvvischen Etpel-Fluss und Matra-Gebirg«' mit starken Kraf ten vvHter an. I'nsere zali sioh verteidigen- den Ver bande behaupteten den Znsammen-hang ihrer Front trot/ anfanglicher Ge!iin- degewinne (!or Sovvjets. Im Einhrnclisraiim zwisclien Hm-kk-Gchirge und Hernad ha.lt dtT schvvere Rampi mit dem in einigen Ah-schnitten eingebroehenen Feind an. Im Stkd- teil der OstslOwakel setzt«*n die Boische-cvisten »hrt- Angriffe beide^seits der Strasse l ngvar-Raschan fort und debnfteji sie naeh Norden aus. sie vvurden Berscfelagen oder tn - unsere Hnnptkamnffeld aufgefangen. Von der u'-r'cr<'n (Vtfront vverden kein*-Kampfr von Bedeiitung gemeldet. Nordamerikanische Terroriliegpr. die am gestrigen Tage nach Stid und Siidostdeut-schland einflogciT, mlrfen ihre Bomben uie-derum fast ausehliesslich auf VVohngebicte. Sehiiden entstanden vor allem in der Stadt-mitte von InnsbnieU snvvie in einigcn Orten im Raum von Sttittgart. Britisehe Terror-bombor griffen Siejjen an. Debata o Poif ski v angleškem parlamentu Church.Uova najsiovejša p n tvorba zga^ovine in izdajstvo nad Poljsko Berlin, 16. dec. Churchill je govoril včeraj v spodnji zbornici o poljskem vprašanju. Svojo izjavo je otvoril s končno-ve-ljavno umikplno bitko vlade, ki je povzročila/ sklicujoč se na britanska jamstva za poljske meje izbruh druge svetovne vojne in ki je potem, ko je bila Poljska v Teheranu prodana boljševikom, skozi mesece kolebala med poljsko begunsko vlado v Londonu in Sovjetsko zvezo, dočim sedaj, ko vztraja Moskva na priznanju lublinske-ga odbora kot zasilni poljski vladi, svetuje Churchill Poljakom v Londonu, naj se podrede Moskvi, ker bo Anglija v nasprotnem primeru umila svoje roke v nedolžnosti. To je smisel Churchillovih izvajanj pred parlamentarnimi zastopniki Anglije. Negotovo je, ali je molk Moskve k dogodkom na Grškem, to je tiho priznanje gotovih angleških zahtevkov na tem področju, privede] Churchilla, da sedaj potrjuje v konkretni obliki moskovske zahteve po Poljski. Njegova trditev, da ni Anglija v preteklosti nikoli jamčila kakih posebnih poljskih mej, je pač največja nesramnost, ki jo je doslej kak angleški državnik vrgel V svet. Da ni Anglija dovolila majhne iz-premembe meje. ki bi se dala izvesti med Nemčijo in Poljsko brez težave in da je Anglija svečano izjavila, da jamči integralnost Poljske, je zgodovinsko ugotovljeno dejstvo. Churchill ova trditev je po-tem-takem navadna zgodovinska potvor-ba. Bilo bi poštenejše, če bi sedaj dejal, da mora Velika Britanija v sili delati po želji Sovjetske zveze in da ne more več jamčiti starih poljskih meja., zato pa bo izvedla kompenzacijo z odtrganjem nemških področij, ki jih bo priključila novi Poljski pod sovjetskim nadzorstvom. Churchill je izrecno govoril o Curzonovi črti in jo označil znosno za Poljsko. Dan pred tem je Areiszewski, predsednik poljsko begunske vlade v Londonu, izjavil ameriškim novinarjem, da je Churzonova črta kot rešitev poljskega obmejnega problema nesprejemljiva. Churchillova izvajanja je treba torej smatrati za odgovor Arclszew-skemu, ki ga je žrtvoval britanski politiki koncesij napram Moskvi. Nemških političnih krogov ta razvoj prav nič ne preseneča, ker so ga že mesece pričakovali in napovedovali. Tudi predlog, da bi priključili gotova nemška področja pa vzhodu sovjotsko-poljski republiki, je že dalje časa znan. Pozornost zbuia edino, da govori Churchill o Vzhodni FVusiji s priključitvijo Gdanska. medtem ko je lublin-ski odbor postavil svoje cilje mnogo dalje proti zapadu Da zna Churchill igrati s številkami, na katerih lepi kri milijonov, je splošno znano in nihče se ne čudi rešitvi, ki jo je predlagal, da bi. namreč milijone vzhodno- Ker je znano, kako sta se min. predsednik in zunanji minister zelo trudila za sporazumno rešitev, mora biti ta zadeva predmet najtežke skrbi in kalnih domnevanj. Glede na Churchillove preseiitvene načrte je dejal govornik med drugim, da se zavezniki ne smejo igrati s področji, ki so nemška in na katerih prebivajo milijoni Nemcev. Ce bodo priključeni veliki deli Nemčije z nemškimi prebivalci k Poljski ali pa če bodo Nemci izgnani, bodo zavezniki ustvarili za bodočnost položaj, ki ne bo doprinesel niti k poljskemu miru niti k miru na svetu. »Le dve osebi sta bili na diplomatski tribuni med poljsko debato v petek, v spodnji zbornici,« poroča ^Stockholms Tidningen« iz Londona, sovjetski in poljski poslanik. Sedela sta vsak sebi in med njima je bilo osem praznih stolov; pogledala se nista nikoli in zrla neprestano v spodnjo zbornico, kjer je Churchill razkladal stališče britanske vlade o politiki londonskih Poljakov. »Churchillova izvajanja so bila prijetna glasba ušesom sovjetskega poslanika, neprijetno grenka pa poljskemu poslaniku,« obema pa je uspelo, da sta med debato obdržala »svojo diplomatsko-poker lice, kakor da ae ju vsa zadeva prav nič ne tiče.« »Anglija se sedaj v poljskem vprašanju postavlja popolnoma na stran Sovjetske zveze, ugotavlja poročila ob koncu. To lahko služi Zedinjemm državam kot opomin, da pričenja voditi določeno evropsko politiko brez pristanka Washingtona kakor doslej. Amsterdam, 16. dec. Britanski parlamentarni dopisnik John Bedford poroča o poljski debati v spodnji zbornici, da je bila »zelo žalostna, grenka, majhna debata«. Churchill je bil resnejši kakor običajno. V vsej debati ni napravil niti enega dovti-pa. Nad vsem je ležalo čustvo žalosti. »Bilo je kakor rodbinski posvet ob dneh, ko je treba rešiti težko nalogo, spraviti dva člana rodbine, ki sta si hudo v laseh,« se končuje poročilo. Vlas o v bo prinesel ruskemu narodu ml t in svobodo Oslo, 16. a i objavljajo z velikim poudarkom i* Je c r z dvema visokima častnikor ~ ci?° armada, ki sta obiskala več uj a :ma taborišč na Norveškem ter se prepricY^* toku prostovoljcev v armado gent^^^'asova. T seči častnikov in vojakov so 'J ;* :li k novemu pokretu, da bi se bo* I- _ 4 Stalinovemu sistemu in i dosežen, zrr-i. đili novo Rusijo. Boj :>o težak in lic zahteval 9e mnogo žrtev vendar ^a S treba Izvojevat ramo ob rami z Nemčij >, Id ima i^te interese, da bo ne le Nemčiji In Rusom, temt^č tudi vsem evropskim na sdom zagotovljen zopet človeka vreden >bstoj. Oba častnikn. polkot-n:k Sverev »r. | .-.ni: Ananj n. sta izrazila svoje prepričanje, da bo mogočno naraščajoče :nu VIasovemu pokretu uspelo prinesti ruskemu narodu pravi mir in pravo svobodo. Ameriško prl-znanfe politacte sile Lizbona. 15. dec. Angloameriško politiko, ki se napram evropskim narodom tako rada zavija v plašč ^osrečevalcev sveta«, označuje z brutalno jasnostjo člankar dnevnika VVashington Post« z naslednjimi besedami: »Mi hočemo priznati, da temelji naša politika na sistemu sile. Pre-nehatLmoramo varati javnost ki je spričo dogodmjv ne smemo več imeti za norca.« wCbtsžfeeu proti Filovu ženeva, 15. dec. Po vesteh bolgarskega tiska je bil bivši član regentskega sveta Filov obtožen »zločinstev«: Nadaljevanje politike kralja Borisa, vzdrževanja članstva v trojnem in protikom;nternskem paktu, vzdrževanja vojnega stanja z Anglije- in Zedinjenimi državami, izzivanja Sovjetske zveze, iz^očenje Bolgaije kot gospodarskega in vojaškega opor'šča Nemčiji ter izdajanja proti židovskih zakonov. Iz Finske Slookholm, 16. dec Po vesti »Associated Pressa« iz Moskve je objavila »Pravda« v treh stolpcih izredno oster napad na kongre? finskh strank in zlast;. na biv- 9 ga voditelja socialnih demokratov Tan-nerja. St*>ckhoIm. 16 dec. Brezposelnost na Finskem stalno narašča. Finski list >So-cialdemokraati« poroča, da je v mali luki Kotka že tisoč ljud: brez posla. lo.ooo Fincev pregnanih s PorRkale Stockholm, 17. dec. S porkkalskega področja pri Helsinkih, katerega so morah olstrpiti Fine; Sovjetski zvezi za mornariško oporišče, so pregnali okrog 10.000 domačih prebivalcev. Posebni dopisnik »Dagens Nyhet:a« prikazuje podrobnosti te tragedije. Pregnani kmetje imajo tako močno dom ot ožje po izj gubi j enih kmetijah, da stoje često ob meji in željno gledajo na isvoja bivša posestva. Neki kmet je šel nekega večera prekc- meje, da bi še enkrat videl svojo kmetijo. Pri tem ga je ujela sovjetska patrola in odpeljala v zapor odkoder so ga izpustih šele po 7 telnih. Nova kenferenca Churchilla, Stalna in Rsasevelta Stockholm, 16. dec. V londonskih diplomatskih krogih so velno bolj prepričani, javlja »Stockholms Tidningen« iz Londona, da smo tik pred konferenco Roosevel-ta, Churchilla in Stalina. V teh krogih prevladuje mnenje, da poslabšanje zavezniških odnosov ne dopušča nikakega odlaganja konference treh državnikov. Upor v Salvadorju Madrid, 17. dec. Kakor javlja Reuter, še vedno gori mesto Chalchauapa v Sal-vadorju, ki so ga pred 24 uranui napadle uporniške sile pod poveljstvom polkovnika Osmina Aguirre, bivšegao salvado'. skega predsednika. Nalalje javljajo, da se bore uporniki pri Sv. Ani proti vladnim četam. Zarota o razdelitvi Nemčije PertlKax o vsebini dogovorov med Stalinom in De GauUotn ženevi*, 16. de«. Francoski novinar -A_ndre Geraud, znan pod pseudoninoni Pertinaux ter vojni hujskač in saboter vsakega fran-• osko-nemškega sporazuma, Ivi živi ->edaj v Zed>ijjonih državah, se uav* v dnevniku »Nev. York Tmesc / De Gaallovir.i obiskon. V Moskvi. Pertinaux poroča 'Z diplomatskih krogov o posameznostih vsebine razgovorov, ki jih je imel De Gaulle s Stalinom. Po Pertinaxu je Stalin odobril franco- ski načrt, da loči Porenje od Nemčije in nemSkega prebivalstva nrepodili iz njiho- j da se ustvari kot samostojna država pod nadzorstvom angloameriško - sovjetskih sil. vih domov Vsekakor, izjavljajo danes odločujoči nemški krogi, gre le za pobožne želje, ki jih je treba šele prej iznolniti. Tudi tukaj je možno odgovoriti Churchillu z znanim angleškim pregovorom: »It is a long way to Tipperarv!« Zunanji minister Ed^n. ki je včeraj v debati o Poljski imel zaklmčno besedo, je izjavil kakor poroča Reuter. da je pač težko soditi če ne bo dosežen sporazum v sovjetsko-poljskem problemu. kako bo možno doseči v vzhodni Evropi zaupanje, zadovoljstvo m mir. če bo vojna enkrat končana On še ni izeuhil upanja v rešitev, toda spričo bodočnosti mora »v vsej poštenosti izjaviti, da je sedaj jako majhno« Ce ne bo možno najti rešitve, bo moral ta problem čakati do mirovne konference, katere se bodo udeležile vse sile. Amsterdam, 16 dec. V debati v spodnji zbornici o Churchillovem govoru o poljskem vprašanju jf dejal Laurence. glavni govornih laburistične stranke, da ne verjame, da hi odstranitev problema imela za posledico mir razen če bi Poliska in Sovjetska zv<-7a \7 lastnih nagibov skrbeli za odstranitev nroN^ma. Najvažnejše ie to, da je min predsednik kaknr s*5 zdi. izgubil vse nade v spcra^imno pogodbo. Tej tako zvani porenski državi naj bi se priključilo tudi Porurje. Pei tinax trdi. da ve za vsebino izmenjave pisem, do katere je prišlo ob koncu novembra med britanskim zunanjim uradom in MikosiajczvKom, tedanjim begunskim min. predsednikom poljskega odbora v Londonu. Londonska vlada je v teh pismih jasno izjavila, da bo zagovarjala aneksijo nemških področij na vzhodu do Stettina ali celo s priključitvijo tega mesta. Roosevelt je baje v nekem osebnem pismu pristal na ta predlog. Ta Pertmajcov članek pa dopolnjuje neico poročilo Reuterjevega vvashigtonskega dopisnika o točkah sporeda sestanka Chur-chill-Stalin-Roosevelt Reuterjev dopisnik poroča na podlagi razgovorov, ki so ga imeli uradni krogi o priprevi tega sestanka v zadnjih tednih med drugim, da bo ob tej priliki pr šlo tudi do razgovorov o skupni politiki Anglije, Zedinjenih držav in Sovjetske zveze o zasedbi Nemčije. Pri tem naj bi razpravljali tudi o predlogih razkosanja Nemčije po vojni in o francoskih picJI-gih glede Porenja. Razen tega nai bi se bavil tudi z vprašanjem zatiranja "ali razbitja nemške nckustrije. Za Nemčijo pa izvirajo iz teh poročil o maščevalnih načrtih sovražnika vedno le ene in iste posledice: Boriti se z vso silo in zagrizeno odločnostjo tako dolgo, da bo sovražnk uvidel. da ne more nemškega naroda prisiliti na kolena. Iz neomajne volje po odporu nemških vojakov, za katerimi stoji brezpogojna pripravljenost za obrambo nemške domovine, se bodo razbili vsi maščevalni pohlepi in sovražn kove nakane iztrebljenja nemškega naroda. L. 1918 se ne bo ponovilo. O tem bo De Gaulle prav tako poučen, kakor njegovi sozarotniki Stalin, Churchill in Roosevelt. Šmuts o angloamer ške*n bankrotu v Evropi Stockholm, 16. dec. General Smuts je označil angloameriški bankrot v Evropi, kakor se tudi sedaj pojavlja na Grškem, v nekem govoru, ki ga je imel v sredo v Port Elisabethu. z besedami, da sc železne roke Nemčije nadomestili z oboroženimi tolpami. Tolpe so brez usmiljenja in kdor ne soglaša z njimi, tega ustrele ali obesijo, će ne bodo te zasebne armade v Evropi razorožene, bodo v Evropi vladale brezpravnosti, zmeda, anarhija in državljanske vojne namestu zaželenega miru. To priznanje britanskega politika le potrjuje sliko, ki se nadi danes evopskim narodom v mnogih delih Evrope. Zmešnjave, anarhija, brezoravnosti in državljanska vojna niso le usoda Grčije, temveč bodočnost vseh dežel, v katere pridejo po odhodu nemških čet zavezniške čete. Zatemnitev od 17*lo do 7-15 jni odmor pri Aachnu Sovražnik ni dosegel cilja — Težki bunkerski in hišni boji ob Saar: — Majhno britaiL-ko napredovanje pri Faenzi — Težke kanadske izgube pri Iia^naeavallo Fuhrerjev glavni stan, 17. dec. DNB. Vrhovno poveljništvo oboroženih si objavlja: Vsled na&e močne obrambe na bojišču vzhodno od Aa.ch.na je bil sovražnik včeraj ponovno prisiljen k bojnemu odmoru. Svojega napadalnega cilja, od*»ek pri Rom, zapadno in južno cxl Diirena, zopot ni dosegel. Z našimi protinapadi smo v več odsekih napredovali. V pozicijski vojni ob Saari so se zapletle tamkaj napadajoče ameriške divizije v težke i nkerefae in hišne boje predvsem v Dil-Bngemi, Saarlouisu. Knzdorfu iu okoli njih. Med Sarrcgucminesom in Bitschom, čijih trdnjave so bile rudi včeraj pod težkim sovražnikovim ognjem, so odbile naše čete glavnino nasprotnikovih napadov. Oh al/a-ški meji in vzhodno odtod se Inirimo na predtrdnjavskem ozemlju zapadnih utrdb. V gornji Alzaciji -^o postali sovražnikovi napadi na področju Kavsersherga-l riieisa bistveno močnejši. London in Anvers nadalje obstreljujemo. V srednji Italiji je bilo tudi včeraj žarišče težkih obrambnih bojev za Paenzo Ln zapadno od nje. Kljub močni uporabi topništva in oklopr.ikov so zasedli britanski napadalni oddelki samo orek pr»s meti reko Senio in mestom Faenzo. Na h(i^,'u iv.i obeh straneh Bagnanj tpk-movati, kdo bo oddal več Daned lahko pokažemo na raeveseljivo dejstvo, da neši kmetovalci oddajajo mleko tudi v količinah, ki za več sto odat t kov presegajo po zakonu predpisane koi;čine. Zato ie tudi lazumeti. da se je "količina oddanega mie-ka p^ stanju dne i 5 12. t. 1. z v šala na 10 021 litrov tnrni M.-r-raj za 5 000 litrov več o! avgusta leta 1043. Za vre to se vnm Prehranjevalni zavoi prav iskrena zahvaljuje ter yaq prosi, da S svojim zgledom še nadalje vplivate na svoje sosedo, da bodo tudi ti šli po vaših stopinjah. Količina, s katero danes ra~ro_ lasramo, sicer krije najnujnejše potrebe, zdaleko pa še ni za Icstna. EKeedanli razvoj daje upravi Ceno upanje, da se bo to hranivo zasiguralo v takih kcličmah. ki bodo pono'r.or-">a sadošfiale. * Gospod prezident je z izrednim zadovoljstvom vzel na znan le poioč lo o vaš h naporih in tnko nfn. spoštovani gospodie kmetovalci, deležni danes i?re'lne časti, da vas ie g. prezident povabi] semkaj, da se vam vpričo r.enškee-a* svetovalca, g. dr. Oouiaka ter g. dr Kultereria osebno zahvali za vašo žrtev ter vam izreče prizna-r>ie v obFki posebnih nagrad. V imenu Prehranjevalnega zaveda se vam, gospodje kmetovalci, prav iskreno zahvaljujem, da ste tako odlično solelovalj p: i oskrbi Ljubljane, ker ste 3 tem v največji meri zadostili svoji dolžnosti do naj oda. Zahvaljujem se pa še prav posebno g. presidentu za visoko čast, ki jo je izkazal s tem, da vas je pccastii osebno. Zahvaljujem se tudi gospodom nemškim svetovalcem za vso pomoč, ki so jo prožili Prehranjevalnemu zavolu, ter za široko-petezne uvidevnost, s katero so obravnavali to vprašanje. Razdelitev nagrad Zbrani so Gračnerjeve besede pozdravili S toplim aplavzom. Začelo se je nato razdeljevanje nagrad, ki jih je delil osebno prezident general Rupnik. Vsi nagrajenci so bili imenoma poklicani k mizi pod odrom, kjer jim je prezident general Rupn k osebno čestital, izročil diplomo, zavitek z njim pripadajočo količino cigaret in nakazilo za 5 kg sladkorja. Nagrajenih je bilo 20 po količini, 10 pa po odstetkh najboljših proizvajalcev mleka. Po količini najboljši so bili nagrajeni naslednji: Franc Verce, iz Sostrega, ki ima štiri krave in ki je oddal 1762 i mleka več, kakor je predpisano. Prejel je za nagrado dva tisoč cigaret. Ana Lenaršiče\a z /erda. tq ima 11 krav in ki je oddala 1699 1 mleka več. Dobila je 1950 cigaret. Franc Jiire iz dne vasi, ki ima 8 krav in k: je oddal 1149 litrov mleka več. Dobii je 1900 cigaret. Anton Petk.»vneli iz Raskovca, ki ima tri krave in ki je oddal S3-1 i mleka več. Dobil je 1800 cigaret. Ivan Ogiin iz Daljne vasi, ki ima tri krave in ki je oddal 801 1 mleka več. Dobil je 1750 cigaret. Ivan Lampič iz Pod-molnika, ki ima tri krave in ki je oddal 754 1 mleka več. Dobi je 1700 cigaret. Ivan Samotorean iz Plešivice, ki ima tri krave in ki je oddal 749 1 mleka več. Dobil je IG.jO cigaret. Alojzij Vrhovee iz Šujice. ki ima štiri krave in ki je oddal 736 1 mleka več. Dobil je 1600 cigaret. Miha Gregorc iz Poosmreke, ki ima tri krave in ki je oddal 71S 1 mleka več. Dobil je 1550 cigaret, Anton Nagode iz Blatne Brezovice, ki ima tri krave in ki je oddal 664 1 mleka ; več. Dobil je 1500 cigaret. Jakob ftkraba iz Orne vasi, ki ima dve kravi in ki je oddal ■ 656 1 mleka več. Dobil je 1450 cigaret. Andrej PLrnat s Celovške ceste v Ljubljani, ki ■ ima osem krav in ki je oddal 656 1 mleka j več. Dobil je 1450 cigaret. Franc Ložar iz I Bizovika, ki ima tri krave in ki je oddal 642 1 mleka več. Dobil je 1400 cigaret, Ivan Strle iz Crne vasi, le ima dve kravi in ki je oddal 599 1 mleka več. Dcoil je 1300 cigaret. Ana. Mulejeva z Vrhnike, ki ima dve kravi in ki je oddala 597 1 mleka več. Dobila je 1250 cigaret. Jože Levičnik iz Sne-berij, ki :ma tri krave in ki je oddal 593 i mleka več. Dobil je 1200 cigaret. Franc Jako« iz Gornjega Kašlja, ki ima dve kravi in ki je oddal 5SV 1 mleka več. Dobil je 1150 cigaret. Matevž Nagode iz Mirk, ki ima šest krav in k: je oddal 581 1 mleka več. Dobil je 1100 cigaret. Janez Sajevoc \z Sinje gorice, ki ima dve kravi in ki je oddal 576 1 mleka več. Dobil je 1050 cigaret. Ana Mcsesnclova iz Loga, ki ima dve kravi in ki je odadla 565 1 mleka več. Dobila je 1000 cigaret. Po odstotkih najboljši so bili nagrajeni naslednji kmetovalci, ki imajo vsak po eno kravo: Marjana Lenarsičeva iz Vnanjih goric, ki je oddala 697 1 mleka ali 558 odstotkov (dolžna je b:la oddati le 125 1 ali 100 9 blagor slovanske narodne skupnosti posvetil svoja srca. svoje razumevanje, svoj trud in svoj čut dolžnosti do naroda in so tako dcsegLi nameravani uspeh. S posebnim veseljem in za loščen.fem zopet tudi ob tej priložnosti poudarjam, da je nosilec naše na*odne osnove, naš kmet, vedno tisti, ki hodi pred nami! vsemi z dobrim vzgledom dejanja. Kmei; je bi! prvi, ki je pogralrl za orožje, da hi obvaroval domovino in rv.»rod pred zločinskimi židovskimi Ma3>ci — partizani. Navzlic vsem novprpostrvi j:1 kmet neumorno obdeloval svejo grudo in nego-\živino, da jp sebe in narod obvaroval prod gladovanjem. Kmo* je zepet prvi, Ui Kf leteva dela tara, kjer fe treba obnavljati, deteti in utrjevati red. In prav kmev je zopnr tiTti ki se nrvi ;>r*zn~.,va k sfp-venski narodni «k?nr««-i'i, Žrtvuje in .V* vedno Epova pripravi jop, hiti obnov'telk branilec in hranilec vsega slovenskega naroda. To!iko h--!]' «c čutim dolžpejra, da tudi d;»nrs pr]'3^.0ni na v«-a ta 'lej-- v::. k«r ji; vvrrs «kra;ni. č/»s, cla vsi doslej poi-'»izira-jiiči Slovenci spoyi:a:o. Kako rv.m je nM-hovB narodno pfenapTrpnji in nerealni a&ccialna, v intrrnac:nna!ne židovsk^ n>r.-. že Tir'^'to;. la/'ia đenK kra'-dia politika :'!;o-dovala in da jr miln}- tiis. da. so oprimejo v resnici narodne polivko, kar pomeni, da pust tja do besede in dela resnični, z zemljo in s'oven^tvom povr/.ani narod — kmete in delavce. Če bi t~> storili vsaj še prei petrmi leti bi bilo danc3 marsikaj d»*ugače Najbrže bi s:cer res tudi bili — o pravem času in ne nravi stranr - v vojni: toda ne bi ime. li tolovajev in ne bi nam tako neposredno grozila bcliševiška nevarnost. Napake, ki sfmo jih napravili, še lahko :-avi:ur-, če udarimo hrabro 'in enotno v narodnostno smer našega domobranstva in zastavimo vse sile, da bomo v boju za Zatemnitev od 17.10 do 7.15 novo Evropa soudeleženi na zmagi, s katero bomo svojemu slovenskemu narodu zasigurah obstanek in bolečnest. * Poslušalci so z največjo pazljivostjo sledili mislim in besedam g. prezidenta in so mu ob koncu z navdušenim ploskanje**] pritrdili. K besedi se je pred zaključkom oglasil še kmečki poverjenik Pevec, ki se je prezidenta in Prevodu v imenu kmetovalcev zahvalil za nagrade. Poudaril je, da so obdarovane! vršili svojo sveto narodno in soc al-no dolžnost in da bodo na tej poti vztrajali tudi naprej in potegnili s ceboj vse druge svoje stanovske tovariše, želel je, da bi lepa svečanost dosegla Usti uspeh, ki ga od nje pričakujejo pr reditelji. Delitev nagrad je bila s tem zaključena, nakar se je g. prezident še precej časa raz-govarjal z navzočimi kmetovalci in se zanimal za njihovo delo in težave. Le prihitro je potekel čas, ko so se morali nagrajenci posloviti in oditi na vlak, ki jih je odpeljal domov. VoHlo pok. ge. Kristine Rehar - Fri^ch v znesku 2 000 lir za gt&ia in onemogle Ljubljančane v mestnem zavetišču v Jap-ljevi ulici je g. Josip Bučar vestno in naglo izločil piemen' tomu namenu ter s tem tudi sam na najlepši način počastil spomin pred kratkim umrle ugledne ljubljanske trgovke in doorotnice levežev. Mestno županstvo izreka najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podp ranih, Za stare in opomogle Ljub jaučane v mestnem »vetišcu v J&pljevi ul c; je družina g. Antona Kuritulka, lastnika hotela »Slon« podarila 300 lir namesto venca na grob pek. šolskega up avtleja g. Franca Vendramina. županstve- izreka človekoljubni di užini najtoplejšo zahvalo tudi v imenu pclpiranih. Počastite rajne z dobrimi deii! Vodnikova družba ponovno vljudno prosi vse gg. poverjenike, ki za let:s še niso prijavili članov, da svoje prijave čimprej pci-jejo družbeni pisarni, da ne Catunejo njihovi člani brez letašnjih Vodnika/ih knjig. Istotako prosimo tudi vse č.ane -zamudnike, da se takoj prijavijo pri svojem poverjeniku odn. v dr.ii. itinj pi^rni ali v knj.gami Tiskovne sadroge (Šelen-buigova 3) ali V UčittMj-iki Knjigarni (Frančiškanska 6>. Drž. tehniška srednja šola. Prijave učencev, ki bi se za tekoče šolsko leto vpisali v I., odnosno v II. letnik odsekov tehnške srednje šole (arh.-gradbeni, strojni in elektrotehniški odsek), se bodo sprejemale v torek, dne 19. decembra in v sredo, dne 20. decembra t. 1. od 9. do 11. ure (Gorupo-va ulica št. 10-1. nadstropje). Prijavi za I. letnike je treba priložiti krstni list, spričevalo IV. razreda in nižjega tečajnega (za- vršaega) izpita gimnazije ali meščanske šj-le; prijavi za II. letnik naj se prileži zadnje spričevalo tehniške srednje šole. Tiskovine za prijave se bodo dobile navedenega dneva pri šolski upravi Podrobna pojasnila v šolski veži 'n pri ravn: 'jstvu med uradnimi urami. Najlepše darilo za Bnžič je lepa fotografija v na lavnih barvah, katero vam naredi teta Ja.-=ti. naspvoti nebotičnika. — Fotografiramo in sprejen.amo naročila za Bo-z. č do ponedeljka 18. decembra 1944. odprto od S. do 10. in Mctalia«. Gosposvetska cesta 16, telefon 32-S8. N-14&V7 Ljubljana, 17. deeembra. Ceprav jo živi laki trg v zadnjem času vedno bolj skromno založen, kaj- m čudnu, PBj smo 2>c v času, ko je tudi v rednih raz-! merah zmanjkovalo domače zelenjave, se vendarle naše gospodinje najbolj zanimajo za življenje na Vodnikovem in Pogačarje-vem trgu. Razveselile so se, ko jim je odo v zadnj-h dneh omogočeno, da so si nakupile repe, kolikor so jo želele. Sindikat ve-letrgovcev s sadjem in zeienjavo jo že več dni prodaja v semeniškem skladišču na Po-gačarjevem trgaa. Ker je cena maksimalna, po 3 lire kilogram, jo je že v kratkem času razprodal okoli 35.000 kg. V prihodnjih dneh bo dobil sindikat nove pošiljke repe, tako da se bodo lahko založile z njo še tiste gospodinje, ki jo doslej niso kupile. Težje je sedaj za gospodinje, ko si želijo nabaviti drugega sočivja in zelenjave. Za kislo zelje :n kislo repo je vedno dovolj kupcev. Občutno primanjkuje Da trgu solate. Trnovčanke so že zelo izčrpale svoje zaloge in le redkokatera jo tu pa tam pripelje. Seveda jo zelo hitro razproda. Zal je letos-izostal dovoz goriške endivije. Božič trka na vrata Stopili smo v zadnji teden pred Božičem. Prihodnjo nedeljo je že sveti večer, v ponedeljek Božič, v torek pa p raz n k sv. Štefana. Tako bomo imeli lei.os tri praznične dneve skupaj, kar je redkost. Sodeč po naravi ne dobimo vtisa, da smo že tik pred Božičem in da bo v kratke m Novo leto. Sicer smo vsi zadovoljni, da nas letošnja zima ne pritiska prehudo :n da nam ni doslej na-sula snega. Kljub temu si Rožiča brez snega skoraj ne moremo predstavljati. Ne do pa nič hudega, če ga letos ne bo, saj se bodo meščani oddahnili, če bo vs:i letošnja, zima mila. Praznovanje božičnih praznikov bo letos nedvomno poteklo v tistih skromnih mejah, ki jih velevajo razmere. Druga leta se je ob tem času razvijala že živahna kupčija z božičnimi drevesi in drugim okrasjem, letos je tega doslej le malo na prodaj, tudi zanimanja ni posebnega. Na Kongresnem trgu, kj?r je bil vsako leto pravi gozd smrek, je letos popolno zatišje. KakT je objavil škof jski ordinarijat v Ljubljani, bodo letešnje polnočnico v vseh cerkvah te v nedeljo 24. decembra ob 10. popoldne. Obdaritev beguncev v Lcgateu Marljivi Logatčani, ki skrbijo za revno begunce '.n potrebne domačine, so organizirali na Miklavževo lepo obdarovanje vsoti potrebnih. Miklavž je bil zelo dar«_žljiv. Vsak za šolo obzen otrok je dobil lep rdeč zavitek, obdarovani pa so bili tudi dni^i otroci. Skupno je Miklavž razdelil darila nad 500 otrokom. Istočasno se je oglasil v Gornjem Logatcu, kjer je obdaroval okoli 300 otrok. Na posebni prireditvi so bili obdarovani odrasli. Kakor kažejo računi, so odrasli in otroci prejeli darila, ki so danes vredna nad SO.000 lir. Begunci so jih bili zelo veseli, posebno Se, ker so prejeli izdatne količine krompirja, fižola in celo moke. Iz policijske kronike V torek, 5. t. m. je b-1 ukraden Alek-sadru Trtniku v Ulici 3. maja dinamo • svetilko icVVilf«, vreden 400 lir. V *:edo, 6. t. m. so neznani tatovi odpeljali 4 ko, lesa. Vinku Berčiču je bilo ukradeno na K Rgreonem trgu moško kolo znamke »Trophee de France:: s tovarniško štev. 463.021 in evidenčno Številko 67.671. v; -no 6.000 lir. Mariji žgajnarjevi je bilo ukradeno na Fužinah žensko kolo znamke »Exelsior« s tovarniško štev. 25 883 in evidenčno ftev . 1SS.311, vredno 5.000 lir. Velebitu Kaminšcku je bilo ukradeno v Ig"ič-ški ulici kompletno prednje kolo njegovega kolesa, vredno 3 000 lir. Ivanu Cuikarju je bilo ukradeno na Marijinem trgu moško kol;- znamke >Bucb>, vredno 9.&00 Ur. V Četrtek, 7. t. m. je bilo ukradeno Hilde-gardi Kauevčevi na Karlovški COOtj ivn^ko kolo znamke »Diamant« s tovarniško ste v. P10.?29 in evi lenčno štev. 6.2"}S. vredna 12.000 lir. V soboto, 9. t. m. je bilo ukradene- Ani Brglezovi v Rudniku SanOko kolo znamke AVilte.'s levamiško .št 100.806 in evidenčno štev. 9651, vredno o.000 1 i. Naslednjega dne je bilo ukradeno Francu Zajcu pred Mikličevim hotelom moi'ko kolo znamke »KosTnoe* s t:varniAi:o St3v, 233 272 in cvidcačno žtev. 241.188, vredno 10.000 lir. »Poslednji mož44 Avtor te tridejansks veseloigre je češki pisatelj P. X. Svoboda. Njegovo delo Poslednji mož ^ je nastalo nedvomno ped Mo-lierovim vplivom. A\tor je — hotč ali nehote — postavil za osrednji lik mcr.a. čigar prevladujoče lastnosti značaja ustvarjajo tip družinskega tirana. Pojav strogega očeta, čigar pretirana avtoriteta se iz-maliči v spako, daje dejanju smer in potek. Igra je nekaka satira na napačno usmerjeno in pretirano avtoriteto, Dobronamerni oče škoduje s svojo strogostjo, pikolovstvom in vtikanjem v vse malenkosti, na-mestu da bi koristil družinskemu živ!;':nju. Iz strahu pred njim postanejo mati, hčerki, sin in celo služkinja potuhnjeni, 1: aavski in lažnjivi. Prisiljeni so, da se hllnljo in da zatirajo diaižinskernu OCettl Pet i.nu na ljubo svoje povsem naravne, zdrave in upravičene nagibe. Posledica tega je seveda, da se cškodujejo za to za njegovim hrbtom, kadar je zdoma, šele objektivno gledajoči čiov^k-snubač njegova hčerke ing. Sodar odpre Petelinu oči in mu pokaže »vzorno« rodbinsko življenje, ko ta niti ne sluti, da se nahaja njen poglavar v njeni sredi. Grenko spoznan j o nad svojo Ol'rlKA Nedelja, 17. dec. oh K. dra;j »dsta-va: ivar hočete. Izven. Cene od 40 lir navzdol. ob 17. operna predstava: Rdeea kanica. Mlad nska predstav;.:. — Cene od 60 iii navzdol. Poneodljek, 13. dec. ob 16.30 \ unska predstava: Poslednji mož. Premiera. Red iVc-mierski. M predvajale Mnematoorafi Tednik: Spominska svečanost za padi m letalcem Ncvvotrr .a. Boj v Slcva^ki. Nemška oporišča ob Atiantiku, Pet izbranih p: morskih pionirjev, ki so si navezali gumaste plavuti, je odplavalo p°-neči k zatvcrn"cam pri N*4nwegenu in .i-h razstrelilo. Letalske bo be. Eoji v V'zhOaiii Piv.siji. Kino Mutiea: ».Festival v Solnogradu Glasben; nim. V -lavnih vlogah VV.i y Birgcl in Lil Dagover. Kino Siega: Nora.. Film po motivih Ibsenovega iste menskesra de'a. V glavnih vlogah Lulse Ullricn in Viktor Staal. Kino Liiion: i Takšna mi ue . Nastopaj-': Gusti iluber, \Voii Albacb R«tty Oskar Sim?.. Kino M«v ie: Ltžniivi kliukee« Barvne film. V glavni vlcgl Hans Albcr.s. Majnisha stapa jadransko Primorje t?AD!0 LJUBLJANA ro.\kd!:Lj£:i, is. deCkmbsa 7.00-7.10: Poročila v r.emšeini; 7.10—9-* Jutranji koncert; vmes: 7.30 7.10: Poročila v slovenščini; 9 00- 0.10: Poročila v nemščini; 12.0J—12.50; Napoved sporeda, nato: Opoldanski koncert; lil.30 —12.45: Poročila v nemščini: porod'lo o položaju 'n po-rcč.'la v slovenš.-ini; lr.tJ iJ..00: Salonski orkester vedi a. pobnelj; li oo -14.io: po- rcčila v nemščini; 14.10 -15.00: Vsakemu nekaj: 15.00—17 L >: Prenos osrednjega nemškega sporeda: 17.CO 1745: Poročila V nemščini in slcvcrLščini; 17.10 18.50; Pre-nos osrednjega nemškega sporeda: Pisano polje, daj zidane volje; 18.30—18.45: GlJebena medigra; 18.45—19.C0: šegave bese Je. Dan. Goiinšck bere svojo humoresko; IV 00 — 19.30: Sramel, štirje fantje; i9.30-io.i5: Poročila v slovenščini; 19.45—20.00: Aktualno predavanje (prenos); 20.00—20.15: Poročila v nemščini; 20.15—21.30: /Iz opernega sveta«, Giacomo Puccini: Prizori iz opere »La Boheme«, Radijski orkester vodi De-meter 2ebre. sodelujejo: sopranistka Ksenija Vidarjeva. sopranistka Dragica Sokova, tenorist Janez Lipušček, baritonist Ve-koslav Janko in basist Friderik Lupša; 21.30 do 2200: Drobni napevl; 220,1-22.15: Poročila v nemščini in napoved sporeda; 22.15 do 23.00: Pod palmam:; 23.00—21.0): Prenos osrednjega nemškega sporeda: Glasba previ polnočjo. veliko napako pa g;: preusmeri, da poskrbi za resnično srečo s\ rje družine. Petelin je tip človeka, ki je napačno uporabil svojo veliko življenjsko energijo, Drezdelno Življenje rentnika, ki si ni sna! poiskati pravega polja za svoje delovno udejstvovanje, ga je zapeljalo na napačno pot, %j Ta veseloigra, ki je izrazito zabavnega značaja, ima za. osnovo vendarle jedro, ki sicer ne zastavlja gledalcu nobenega problema, vendar pa mu na lahek in igriv na-čni pokaže kvarnost napačne avtoi itete. Naslov »Poslednji mož« označuje v ironičnem smislu možatost Petelina. On je — po besedah ing. Sodarja eden izmed poslednjih mož. ki znajo držati svoje domove v okovih lastnega duba.« Ta poslednji mož^ nasede sladkim Besedam Scdarja in osebna ničomurnost ga zvabi v nastavljeno past. V bistvi] je srčno dober človek, ki mu gre ie za dobro družine, in zato je njegov končni preobrat samo po-vratek k njegovemu resničnemu bistvu. Figura učinkuje — kakor Moličrove — v svoji zablodi trSvgikomiCOO in daje pi*ed-stavljaleu mo?.nc; t, da prikaže človekovo dvojnost v njenih največjih ekstremih: v zablodi in napokzh ter v najdbi in sprostitvi svojega pozitivnega jaz-a. Vlogo Petelina igral — hot eno izmed svojih posebno znanih kreacij pokojni komik MaJcPaHenb-rer, ki jo je oživil s svojo močno igralsko Inteligenco, predvsem pa s svojim neugnanim igralskim impiovizator-skim darom s temeljitim poznavanjem in sočustvovanjem do človeških slabosti. Pri na3 bo igral to vlogo Ivan Cesar, glavni predstavljaiec vseh komičnih likov, ki je ustvari! v teku let niz podob iz naše in tuje dramatike, ki so postale zaradi svoje izvirnosti in prvobitnosti kos nase gle-đaHike tradicije. — V vlogah nleerovih soigralcev bomo srečali: M. Nablccko kot Petelinovo zastrašeno in nemočno ženo, P.asbergerjevo v vlogi hčera Helene, ki se bori za svojo srečo; V. Juvanovo, kot drugo, v otroški ljubezni do očeta čustveno zatrto dekle; Verdonik bo predstavljal sina-študenta. ki igra prvič osvajalca dekliškega srca mlade Tončko (Svetelove), Drenovee bo pedal figuro drja Gabrščka, nekoliko plašnega snubača. Njegovo živo nasprotje je lik ing. Sodarja, ki je glavni protiigralec Petelina in ima vse niti domače zarote v rokah. Epizodni, a zelo hvaležni vlogi služkinje 1n njenega vojaka bosta ijrrala: članica Dramskega Studija P. Mazovčeva in Raztresen. Prevod iz češčine in predelavo originala, ki je prilagođena našim razmeram — je napravil Fran Govekar. Igra je izšla v knjigi v založbi Oder« že leta 1924. Dejanje se godi leta 1910. Režijo dela ima prof. gest. scenograf je in#. areh. F Fr?»nz. načrti za kostime so delo D. Kačerjeve. Mr»*,a SI. + Umrl je naš ljubljeni mož, oče, 3in, stric in svak, gospod Itobevšek hszpvlž Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek IS. t. m. ob 15. z Žal. iz kapele sv. Jožefa, k Sv. K t ižu. Ljubljana. 17. decembra 1944. ŽALUJOČA 2JENA Z OTROKOM.A f\ OSTALO SORODSTVO »Slo\enski Narod •< je edini list, W Izhaja o!) ponedeljki' ter prina*« p^'? a,»Mu jih poročil > bojišč tudi obilo drujrejra /anlmiveg: ' gradiva. Zato *e naročite nanj čbuprej. | - fte božične praznike bednim — in s tem tudi sebi! VAJTE K BOŽIČNI OBDARITVI ZIMSKI fii c Urc&or otruh rta Jesenicah je načrtna pripravila KPS V četrtek, 29. novembra t. L, malo po tretji uri popoldne, nekaj minut po začetku šolskega pouka, so se Jesenice stresle pod Bti aSno eksplozijo. Vsa živa bitja so s strahom prisluhnila oglušujočemu bobnenju in vsi so bili prepričani, da se je zgodilo nekaj nepopravljivega Slutnja se je hitro uresničila. Ze nekaj minut po razstrelbi so vse Jesenice vedeie, da je v jeseniški meščanski šoli eksplodiral peklenski stroj, otroci pa, ki so bili v tistem trenutku v šolskem poslopju, da so pokopani pod ruševinami. Ljudje, tako civilisti kakor pripadniki nemške vojske, so pohiteli na kraj nesreče. En del poslopja je bil popolnoma porušen m iz ruševin se je močno kadilo. Reševalci so takoj začeli z odkopavanjem, vendar so bila ta dela zvezana z mnogimi težkočami in nevarnostmi* tako da niso mogla hitro od rok. Ko se je reševalcem dilo naše vere v zmago, potrdilo naše narodne zavesti, poštenja in ljubezni do slovenskega naroda!* Potem se Je govornik dotaknil krivcev takšnih in podobnih zločinov in jih je obtožil v Imenu slovenske mladine, ki je po smrti teh nedolžnih bolj kakor kd^r koli prizadeta. Obtožil je tiste, ki so poštene in zveste slovenske ljudi blatili s psovko r izdajalec« in tiste br?-.to-mcrilce, ki so umor načrtno pripravili in ga s peklensko besnostjo do vsega, kar je poštenega in slovenskega, izvedli. Svoje do srca segajoče besede je g. Jeločnik zaključil z naslednjo prisego: -Slovenska mladina je začela boj proti svojemu najhujšemu in edinemu sovražniku - Komunističnemu brezboštvu pod krinko osvobodilnega boja in gošarstva. bo maščevala naše žrtve Trdni in ojekleneli bomo vztrajali v boju ki smo ga začeli, prerodih in prevzgojill posrečilo prodreti do prostora, kjer i bomo našo zemljo, da ji bosta po dnevih je peklenski stroj eksplodiral, se jim je nudil grozoten prizor: sedem deklic, v starosti od 9 do 11 let, je ležalo negibno, 22 deklic se je reševalcem posrečilo odkopati še živih, vendar pa je bilo med njimi 12 hudo ranjenih. Smrt pod ruševinami so našle naslednje deklice: Verdi Alojzija, stara 10 let; Bregant Frančiška, stara 9 let; Noč Marta, stara 9 let; Genusi Marjeta, stara 10 let; Repe Viktorija, stara 9 let; 2agar Helena in Kutnlk Vera, stari po 10 let. 11 le ranj ne pa so bile: Brun Frančiška, Metličar Marija, Morič Sonja, Mihelič Romana. KocjanČič Klara, Pogačnik Ljubica, Lukan Marija (vse stare po 10 let), Rovan Milenaf Rešek Terezija, Kernstein Kristina, Bezernet Eliza in Geoheli Marija, vse stare po 11 let. Poleg: tega je treba omeniti še sedem lahko ranjenih deklic. Pretresljiv je bil pogled na negibna telesca brez življenja in na nesrečne matere, očete, brate in sestre, ki so s solzami v očeh morali gledati svoje tako nenadno izgubljene ljubljenke. Kakor je bilo ugotovljeno, je umor otrok na Jesenicah načrtno pripravila KPS, in sicer po svoji mladinski organizaciji SKOJ. Vendar pa je njihova propaganda kakor zmeraj doslej že takoj po razstrelbi stopila v akcijo. Jeseničani še niso dobro vedeli, kaj se je zgodilo, ko se je raznesla po mestu vest, da je bila v šoli shranjena nemška municija, ki da se je zaradi Iskre vi ila, eksplodirala in razrušila šolo. Seveda je bilo te komunistične potegavščine kmalu konec. Nemške oblasti so namreč takoj sestavile posebno komisijo, ki so jo v prvi vrsti sestavljali očetje prizadetih deklic. Ta komisija je prekmalu ugotovila, da v šoli ni bilo municije, pač pa da je bil v razredu skrit peklenski stroj, ki je eksplodiral in povzročil nesrečo, še druga dej-stva govore zoper trditev, da bi tega zločina ne bili izvršili tolovaji. Pogreb nedolžnih žrtev je bil na Jesenicah 2. decembra popoldne. Bil je to pogreb, kakršnega Jesenice še niso videle. Okrog S0O0 ljudi je v dolgem sprevodu spremljalo sedem belih krst. Bila je to glasna manifestacija delavskih Jesenic, manifestacija zagrizene in nepopustljive borbe proti narodovemu škodljivcu in prisega živih nad trupli mrtvih pod geslom: Za boj, Bog, narod, domovina! Mogočnega pogrebnega sprevoda se je udeležila tudi vsa jeseniška mladina, ki je imela polne roke cvetja, vencev in sveč, prav tako pa se ga je udeležilo tudi jeseniško delavstvo, ki je morda najbolj živo občutilo strahoto tega zločina. V pogrebnem sprevodu sta bili tudi dve godbi. Krste so nosili mladi fantje-delavci. Najprej so bile prenesene v jeseniško cerkev, kjer je množica pomolila za rajnke. Ko se je iz cerkve razvil pogrebni sprevod proti pokopališču, je bil nad mestom že mrak. Turobni zvoki žalostink in zategli piski lokomotiv so nahk tožnim krikom gorenjske zemlje spremljali k večnemu počitku nedolžne žrtve. Slednjič so krste položili pred kapelico padlih iz prve svetovne vojne. Tisoosrlava množica jih je obkrožila. V mrtvaški tišini je stopil na stopnice kapelice zastopnik slovenske mladine iz Ljubljane g. Nikolaj Jeločnik. Z izbranimi besedami se je mladi govornik dotaknil strašnega zločina. Poudaril je, da mladina in vsi navzočni niso spremili žrtve k zadnjemu počitku za to. da bi jokali in se žalostili, marveč za to, da pred vsem svetom javno izpričajo, da s svojo vero v pošteno in pravično stvar zavrnejo tiste, ki z neštetimi krinkami in pod geslom svobode prinašajo smrt in uničenje. »Te besede,* je poudaril g. Jeločnik, >ki jih govorim vam Jeseničani in Jeseničanke v imenu slovenske mladine, naj bodo potr- rdeče groze in satanizma spet zasijala sreča m mir!« Besede mkadega govornika so udarile v živo. Mladi glasovi so zapeli lepo slovensko pesem j>Rasti. rasti rožmarin . . * Pri tem se je v srcih vseh navzočih usidrala globoka in živa vera da naš^a naroda ne morejo streti niti najstrahotnejša nasilja, niti ne umori nedolžnih slovenskih otrok. V spomin nesrečnim žrtvam je v imenu slovenske mladine spregovoril g Nikolaj Jeločnik turu 8 decembra zvečer v ljubljanskem radiju. Dotaknil se je porušenih belih cerkvic, porušenih prijaznih domov, porušenih šol. porušenih slovanskih vasi in morilcev ter požiralcev, ki hodijo po naši zemlji in oznanjajo svoj evansreMj srpa in kladiva. Spomnil ne je Jelendnla. Mozlja. Kninsko jame in drugih strahot ter je ta del svojega govora zaključil z besedami: j-Bolj od življenja je smrt rodovitna !< »Tudi Jesenice.« je nadaljeval govornik, okličejo danes poslednjim malodusntm in omahljivim, rudi one oznanjajo morilcem slovenskih otrok- Kri mučencev. ki jih je dala slovenska mladina na Jesenicah, je seme novih 1 jeklenelih borcev za življenje naroda, je blagoslov vseh, ki se zanj trudijo in trpe. je izliv najsilnejše ljubezni do slovenske zemlje in njene bodočnosti.« V nadaljevanju svojih izvajanj je dejal: »Morilci svojih ctrok! Naj ste že kjer koli: po mestnih salonih a!i po hostah in gmajnah, v Moskvi, Londonu ali Beogradu, pomnite: Nikdar in nikoli naš kmet, naš delavec, ki ste mu umorili njegove hčerke na Jesenicah, nikdar naša slovenska mladina ne bo pozabila, kaj trpljenja, bridkosti in krvavih ur ste narodu v teh letih strahot in groze prizadejali To so stvari, ki jih ne pozabljamo ne danes ne jutri Ne grozimo vam. kličemo vam samo: Bojte se dvignjene desnice borcev naše bodočnosti!« Potem je govornik še poudaril, da slovenska mladina ni prijela puške za to. da bi se samo branila, če bi bila napadena, marveč za to da preide sama v napad ne glede na to. ali je to komu prav ali ne. Opozoril je. da se slovenska mladina po vsej slovenski zemlji spominja v globoki žalosti žrtev naših najmlajših in prisega pri njihovem spominu Bogu. narodu in domov'rr : *U3tvarjamo nov rod, ki bo Bogu Vsemogočnemu dopadljiv in svoji slovenski zemlji do zadnje kaplje krvi zvest! Ni je več sile ki bi nas ustavila na poti. po kateri hodimo. Sladko in častno je umreti za domovino Ml pa vemo še več, vemo namreč: Bolj od življenja je smrt rodovitna. Vsem poštenim Slovencem in Slovenkam kliče nocoj slovenska mladina, kakor jim khče po njenih ustih sedem svežih grobov na jeseniškem pokopališču: Udarimo strnjeni In edini pod enotnim vodstvom borcev naš-e bodočnosti v svetem boju za Boga, narod in domovino!« Nujna gj£cš?!fa Te dni so se začeli og'ašati nabirake n nabiralci Zimske pomoči pri p sa-iuznta strankah v mestu in bodo potrka'i na vrata vseh stanovanj v mestu. Prosimo Vas vse, rosebno imovite;še. ki ste po svojem položaju v stanju, da globjz sežete v žep, ne zavračajte teh p? oš n.i sprejmite jih radovojjno ter čodijte svojemu, morebiti že danemu prispevku še primeren dodatek, ki ustreza Vašim P" likam in Vaši vesti. Prosimo Vas pa tudi za blagovne Pr:" zavezništvom^. ki ne more dolgo trajati. Razdor med njimi postaja vse globlji. Samo korak le manjka do obračunavanja med včerajšnjimi »prijatelji« in vojnimi »zavezniki«. Število komunističnih pribežnikov v zadnjih tednih je najboljše merilo o »višini« komuniiitične morale in izgledih o njihovi zmagi. A še nekaj izredno važnega prihaja zadnje tedne s t svobodnega ozemlja«. Eden teh siromakov, ki je imel korajŽQ in srečo, da se je spet vrnil v človeško družbo, je imel priliko slikati izredno sovražne govore v štabu na račun Angležev in Amerikan-cev. *Te svinje kapitalistične bodo v naj-kritičnejšem trenutku skočile še Rusiji v hrbet ali jo pa na kak drug način izigrale ip tako preprečile komunizacijo Evrope! Angleži in Amerikanci so prav tako naši sovražniki kot Nemci in švabobranci.c Največ takih besed so izrekli na račun moskovske konference, ki je po njihovem mnenju prav za prav škandal, do katerega je prišlo samo zato, da bi se Sjvjet:ji preprečil vdor na Balkan. Jasen dokaz je angleška zasedba otoka Lemna na samih vratih Dardanel. ki je poslednji najzge ornejši izraz angleškega imperialističnega poželenja, istočasno pa tudi izraz neiskrenosti sodelovanja med zavezniki. Nek politkomirar se je celo toliko razpenil. da je rekel, »da so Angleži in Amerikanci take svinje, da se nekega dne lahko zvezejo s samimi Nemci in skupno z njimi udarijo po Rusiji«. Mi se tem in podobnim debatam v komunističnem štabu samo sme jemo. (Iz Usta j Za blagor očetnjave-c) Pohod SaenOi v Rima Kakor poročajo iz Benetk, so bili te dni v Rimu veliki nemiri. Podoba je, da je nervozno stanje zadnjih tednov po raznih »zavezniških« mestih skupno s prevratnimi nastopi v Atenah izpodbudilo demonstrante k pohodu. V množico so se uvrstili vsi oni, ki so v današnjih obupnih prilikah v Rimu lačni in ki trpijo pomanjkanje. Nekatere nadrobnost! povzemamo po poročilu Reuter-jevega dopisnika Cecila Sprigga, ki pravi: »Množica lačnih ljudi je korakala na rimska tržišča, kjer prodajajo blago po črno-borznih cenah. Množica je navalila na izložbe in razbila okenske špe. Prevrnila je prodajne mize ter prisilila prodajalce, da so jim prodali svoje stvari po predpisanih cenah. Nekateri prodaj al ei so jo pri tem pošteno izkupili. V rmski četrti Tor d i No« na, kjer uganjajo črno borzo brez ozira na nadzorstvo cen ter veljavne predpise, so demonstranti poheda lačnih razmetali po tleh vse blago, ki so se zanj potem trgali.« Nemogoče prilike se kažejo tudi ob italijanski vladni kr'zi, kl se je končala tako, da je Bonomi vendarle sprejel od princa regenta Umberta naročilo za sestavo vlade. Toda od šestih italijanskih protifašističnih strank so udeležene v vladi samo štiri. Med njim" so tudi komunisti. Socialni demokrati so šli skupno z akcijsko stranko grofa Sfor-ze v opozicijo. Britanski poslanik v Rimu Noel Charles je odletel v London, da poroča o poteku italijanske vladne krize. Zatrjuje se, da je Charles igral odločilno vlogo pri sestavi nove vlade in s tem povzročil javno reakcijo ameriških vodilnih krogov v obliki znane Stettiniusove izjave, ki je vzbudila v Angliji ogromen preplah. Neprijetni incident bo morebiti poučil britanske vodilne kroge, da se bodo v bodoče izogibali vsakega postopka, ki bi lahko povzročil nevoljo pri »ostalih* zaveznikih. . * Gotovo je, da se'bodo nemiri v Rimu še nadaljevali. Lakota in glad sta močnejža nego strah pred bajoneti. Angleži menijo, da so brez skrbi, dokler imajo- Eonomija, Id vidijo v njem svojega drugega Papan-drea. Njim je pač vseeno, če se italjanski narod po njihcvi krivdi ^cvre v lastni orna-ki», kakor je svojčas dejal Churchill. Ni pa to vseeno za italijanski narod. Britanska politika si je naprtila kritiko in negodovanje Sovjetije ter Amerike tudi fl svojim postopanjem v Grčjl, ki je prav tako izzvalo neprijotno reakcijo Kremla in V.'ashingtona. Ta reakc'ja je bila tako huda, da je smatral komentator Robert Fra-zer za potrehno izjaviti, da se čuti Churchill užaljenega zaradi ameriškega nezaupanja, ker je računal na več razumevanja in simpatij. To amerttko nezaupanje do britanske politike v Grčji je po Frazerjevi izjavi naravnost deprlmijoče. Američani bi bili storili bolje, če bi se ne oglašali z izražanjem krit'ke in nejevolje na nekem področiu. l^i se njih ne tiče. Vsi ti pojavi dokazujejo, kako trhle so zavezniške »vezi«, ki naj bi spajale Wa-shington, Moskvo in London v izvajanju skupnih politčnih smernic. Obenem pa lahko sklepamo, kako bore malo skupnosti je lahko med njimi v delikatnih vprašanjih skupnega vojnega vodstva. SE!2£?iv£sti iz kontiiiiističnih arhivov Polno zan;mjvcsti vsebujejo rezni dokumenti in listine iz komuni stičnih arbJvov, ki jih p-jščajo »hrabri« komunisti, čim zavohajo bližino domobranskih udarnih ed -nic. V takšnih primerih mislijo samo ni to. kako bi pobegnili. Pozabijo pa na svoje arhive, ki nudijo vpogled v t;:ikšae stvari, ki j:h sicer zaman iščemo po razn:h ko-muni-t čnih lisiičih in ^gasil'h . Ned oni..o pa bi utegnili dokumemi te vrste naš j javnost re!o zanimati. Zelo poučna 'e tale INtina. ki drasteno dok ar u o katastrofa I -no nizko vojaSko moralo med k munisti: Smrt fašizmu — svobodo na odu! XV. divizije NOV in POJ Na položaju, 30. 3. 13 i4 št. 6312 Naredba štaba vil. korpusa NOV in POJ z dne 26. 8. 1944. Pri operacijah, ki jih ie vodila XVIII. divizja od 13. 8. 194-1 do 22. 8. H, so utrpele enote XVIII. divizije, Vili. Li IX. brigade velike in težke izguce na m štvu in lnaterisju. Ti r> rezi jo zgube iz irajo iz slabega, nevojaškega vodstva štabov vseh brigad, štab Vil. koepusa je preička] ta slučaj in vzroke te^a i_0-a_ia t€i/ kaznuje: 1. komar.dur.ta VIII. brigade, majo ja tov. Gerdov-Ca Leopoda J ur j 3 z d pra-dacijo in pred -jo vojaškemu sodišču, Po~I^ mora takoj predati svojemu na iedniku-Zaradi kaznivih dejanj se takoj pr-.da VO-[aškerou • dSČu VII, korpusa v nj^ajnje ukrepe; 2. komisarja VIII brisače, tov. Kolcnca Vences'ava-Vencja. z degradacija, 'er s svojo brigado n: Si>ddo\al pri napadu na Škofljico dne 13. 8. 1944, marveč =e ie pridružil krigsdni komori in zaostal nekje pri Gradišču. Posledica tega je biTa, da VIII. brigada v najbolj kritičnem trenu iku ni prišla na pomoč IX. brigadi, čeprav j2 to možnost imela; 3. namestnika komandanta VIII. brigade tov. kapetana Ožbalta z ukorom kot sofcri-vega člana brigadnega štaba; 4. pomočnika kom:scrja VIII. b'isa le, tov. FarčnLka Alek-ar.d:a ka&or Pt!d t. 3; 5. komandanta IX. b: i gade fcepo-tana Baleta A!ojzi^a-Ti6ka z denradacjo in predajo vojaškemu ^odifču. Tov. Tio><> se mora razorožiti in do razprave pridržati v divizij^kem štabu; 6. pomočnika lcom:«nr:a IX. brigade z de;Tadacijo in precaio voja5k?mu sodišču zaradi nevojaškega ponašanja v teku akcije; 7. k^m^arja IX. brigade tov. .Tenk^-Vida v degradacijo zaradi nevoj-a^kega vodstva brigade, kar je imelo za p< *!e ico večji poraz; 8. namestnika brigptfnegi kom(!nd"nta, tov. Vulzeliča Milana 7. ukorom kot sokrivca za neuspeh IX. brieade. Slab VII. kopuna predlaga za imenovane tudi part:jr-ko kazen. S temi ostrimi kaznimi smo kaznovali imenovane zaradi njihovega -1 bera poveljevanja in vodstva naših ed nic. N-i; itebi naj se v bodoče zavedajo odgovornosti za vsako lahkomiselno žrtev. Politkomisar; pod p. Janez Vipotnik. Komandant in porlpokovnik: podp. Franc Kočevar. Ali ste žs prispevali za božičnics Zimske pomoči? H uit umi tcitttodi Od Vipavi be je cdCoeii p\epad Mirna Ali Jupiter ali Kristus — poganstvo ali krščanstvo — Vel k* poljski zgodovinski slovenskem prevodu Filmski igralci in njih oirsei roman v V maju L 394. je dal krščanski ce«ar Teodozij ukaze za vso vzhodnorm ko državo in zapustil svojo prestolnico Kon^taij-tinope] z ogromno vojsko, da uniči moč Rima in rimljantsko poganstvo. Od zahoda, juga in vzhoda so «e pomikale proti Julijskim Aipam ve ikanrke armade, ki naj bi odločile bodočnost Evrope. Nepregledne množice Gotov, Alanov, Hunov, Grkov, Saracenov, Frankov, krščanskih Rimljanov in še raznih narodov so se valile preko Ba kana na mejo Italije. Skoraj hkrati je odrinil Arbogast 8 svojo armado iz Vi ene. dan.ašnje francoske Viene ob Rodanu, bivše prestolnice umorjenega zahodnor i mrkega cesarja Vaienti-nijana II. in vladajočega rimskega cesarja Evgenija. Arbogast in Evgenij <>ta pc-ljala na* bojišče vso oboroženo moč Španije, Gaije in Britanije, Franke in Alemane ter rimske legije, a iz Rima je privedel vrhovni rimski poveljnik Flavijan še komaj petdeset tisoč mož, rimakih prostovoljcev, sužnjev in najetih tujih vojakov. Dva svetovna nazora, oba enako fanatično branjena, sta se nrrPrala spoprijeti v smrtni borbi za končno odločitev: ali Jupiter a'i Kristus. Na Teodozijevih praporih se je svetil monogram Kristusov, na Arbogastovi in Flavijanovi strani pa je bil izzivalni simbol mlad Herkul. Stari in novi red sta šla drug proti drugemu v boj. Flavijan je bi] postavil na vse vrhove Julijskih A!p sohe Jupitrove v znak, da gre le Jupitru in Rimu vleda nad Evropo; Teodozij pa je poostril v^e Konstantinove ediikte proti staroverskim malikovalakim poganom in ukazal podreti vsa rimljanska arhitektonsko čudovita svetišča ter je proglasit} krščanstvo za katoliško vseobčno državno, edino dopustno vero. Na meji Ita'ije se je imela torej odloČiti usoda bodočih rodov človeštva. Petnajstega junija 394 je moifi ves Rim V krasnih tempi jih in sto in sto belih, telic je padlo pod žrtven i mi noži. Rimski svečeniki so požgali na oltarjih v.se kadilo, kar so pa mogli dobiti, in prav posebno SO Častili Venero, da bi na.kfon.ra svojega Marsa Rimljanom in njihovemu orožju, Ko je odhajal Flavijan s svojimi rimskimi legijami, je rjovelo rimsko ljudstvo: »V Konstantinopel! Prine-ite nam Teodo-zijevo glavo!« — Rimski vojaki pa so obetali: »Njegovo glavo in njegove zaklade prinesemo!« AH duševno in telesno ohromeli rimski vojaki so bili junaški |e še z —-jezikom, BiH -so taki slabiči, da niso nosi'i s seboi niti hrane niti kotlov niti sekir niti lopat niti puščic in kopij. Vse so jim morali voziti knnji in mule; šotore so jim morala postavljati sužnji, taborišča delati in u1r-diti rokodelci .a za vsako legijo Se je Vfe- kefl dolg rep stržnjev, branjencev in peric na postrežbo in uslugo rimskim hero;em. Niti čelad in prsnih oklepov niso mogli nositi na "vročini in v prašini, temveč so jih odftagali slugam, sužnjem Pa SO vendar še trn moma omedlevali in čepeti sredi maršev, da so jih morali voziti. Zakaj Italija že v 4. str/etju ni bila več dežela krepkih in o-dpc>rnih orjakov, v Flavijanovi vojski jih ni več mnogo meri'o predpisanih pet čevliev in deset palcev; majhni, šibki, s ploščatimi prsi, brez m:-šic na rokah in nogah, so rimski vojščaki po petih miljah marša še komaj djh~]:, omagovali in pešali, zmerom lačni in žejni. Cesar Teodozij je pričakoval, da bo že v Panoniji zadel na Arbogafitovo armado. Toda korakal je skozi mirne dežele in bre^ ovir do^pefl s predstražami do meje Italije. Prišel je preko današnje Slovenije, Zakaj že od prvih dni avgusta je tabori Arbogast v vipavski dolini, prelaze pa je zasedel rimski prefekt in poveljnik Flavijan. Ob reki Frigido, današnji Vipavi, je čaka'a Arboga^tova vojska. Rimski cesar Evgenij je zasedel del južnega gorovja, Flavijanove čete naj bi po Arbogastovi odredbi ostale čim dlje od bojišča; Arbogast jim ni zaupa] in se je bas, da pobegnejo, čim se vname resni hOj. A prav rimske slabiče so naskočili Huni in Saraceni. Kmalu so popadali Flavijan. Galerij in njegovi pro ' »voljci; kar se jih je razbežalo, pa so p* % i Huni. Vt_..dar so Arbogastovi Franki končno s pomočjo AlemanOv odbili Teodozijeve Gote in Saracene, tako da^je prvi dan ostal zmagovalec Arbogast. Ali nas1ednji dan je btl premagan Arbogast in je padel na bojišču cesar Evgenij. Megla in silen vihar sta pripomogla Teo-doziju do popolne zmage in Arbogast se je zabodel sam Teodozij je odšel v Milan drugi poveljniki so zasedli Rim in Italijo, zaprli ali porušili rimska rvetišča. razgnali vestafke in vnovič progl^sllii krščanstvo za gospoduj očo religijo ter izvršili po vseh uradih države temeljite izpremembe. »Rimljani smejo v bodoče opravljati svoje poganske verske obrede le še na domačem ognjišču.« Vse, kar je le moglo, je zbežalo iz Rima in Italije na SiciiHjo, v Galfjo, ^iriko ... Katedrala v Lateranu, ki jo je ustanov l že cesar Konstantin, je bila zda i posvečena v nesporno in nedcl;Gno gospodujočo vrhovno cerkev in rimski škof S;rici:, naslednik Petrov, papež, je poslej postal čuvar enotnosti in čistosti krščanskega nauka po vsem svetu. Tako je zmagal Kristus rad JupiJrom in cesar Teodozij si je s svojo borbo proti malikovalstvu poganskih starih Rirnljanov zasluži] naslov Veliki! To zmago pa si je priboril s strašno, dva dni trajajočo bitko ob reki Vipavi in na dan< šn:em kraškem takrat še gozdnatem, gorovju na pragu Italije. Takrat je bi a Emor.a Teodozij u oporišče in iz EmCne — današnje Ljubljane — je Teodozij daja.] svoji armali ukaze, ki 60 prinesli Evropi popono preobrazbo v duševnosti in verstvu. Pa pravijo, da naša domovina ne ponuja leposlovcem nikakih velikih in v;s'ko pomembnih snovi, da zgodovina naše današnje zemlje ni zanimiva. Profesor dr. Fra n Bradač nam je s svojim odličnim, jezikovno vzornim in stilistično vzgledr.o iz-brušenim prevodom veikega zgodovinskega romana »Poslednji Rimljani« pripa.il resnično radost. Knjigi obsegata 389 strani. Roman je napisal poljski ugledni ni a-telj Teodor .Teske Hoinski nt>54— 1920), mož široke filološke izobrazbe, temeljitega znanja zgodovine, f'n estet, po iepos'ovnsm značaju idealističen realist :n nasprotnik dčikader.c?. Roman »Poslednji Rimljani« je zlasti za današnji čas izredno zanimivo in — ct-Io prav poučno čtivo. V si kar ju sine b ib? dveh svetovnih nabiranj, starokUsičn ga rimljanstva in mladega ga&egstva — krščanstva je Hoin-ki zelo objektiven ter ne kaže pristranosti, dasi seveda pritrjuje z "oeedami Vmfiida Fabricija večni is! m: iz starega gnoja vedno iznova poganjajo nove. mlade cvetice. Na-slikal je viharno dobo z veilik m številom značilnih d g >d-kov in močnih os?bn:>s'i. Vse ze!u p str«*, vseskozi napeto pripovedovanje je grupiral in povezal okoli glavnih oseb, rimskega vojvode, barbara Fabr-cija in vesta lke Fauste. Rimljanov S maha in Flavijana, Arbogasta in Teo^ozija ter vel'kega Škafa Ambroža. Izvrstna figura je tudi stari zvesti Teodorik. Nrkrm prt v č »konservativen« leposloven tip je intrigant, podeč Grk Simonid. Zasledoval sem po zgodovini dogodke v tem romanu in dognal, da se poljski avtor točno in vestno drži z pripx>ročam. Fr. G. tragedija „ffltanat9* Te dni je izšla v knjižni izdaji monumentalna Mrakova zgodovinska tragedija »Marate. Naslovna oseba te najnovejše slovenske drame je ena izmed vodilnih osebnosti francoske revolucije Jean Paul Marat. V enem izmed začetnih prizorov, ki ?a danes objavljamo, nam dramatik prika-zmje vso grozo revolucijske razbesnelosti. Delo se zaključuje z Maratovo nasilno smrtjo, ki ga umori Charlctte de Cordav. in z njenim giljotiranjem. Ker je to pot prvi slovenski dramatik črpal snov iz najbolj viharne in razgibane dobe evropske preteklosti, bo to delo naše čitatelje nedvomno zelo zanimalo. Odlomek iz tragedije »Marat« M ara t : Torej, ne deš ? L o u v e t : Za kopa ? Za lenuhe, postopače in delomrzneže? Marat: Za sanskilote. za delavoljne poštenjake. Louvet : č?e j^'rn delo ne smrdi, naj se vsak poprime svojega posla. Kruha je na pretek. Po cestah se valja. Samo pripomniti se treba. ■Marat: Louvet, ne zacramuj SBcnoki-lotov. ne norčuj se iz bede in revežev! Razmisli, povej, kje naj poiščejo dela? Kdo jih bo najel, kdo plačal? Louvet : Kdaj sem lv'-ga. za delo okrog prosjačil? V roke sem plji-nil in sc ga poprijel. Kajpa, zato tudi nekaj imam. Marat : Ljudstvo je bolj lačno, bolj trpi. ko kdaj prej. Republika za bogataše, ta vam diši. Mesta duhovščine in plemstva ste posedli. Vaš bič je bolj žgoč, neusmiljene jšl c-d aristokratskega . .. Louvet : Motiš se Marat; dobrosrčne jši sem, nego si ti zdim. Zvrhano ti bom naprtil. Saj veš. koliko sem že zdajal Nekje moram zaslužiti. Vsi vi vpijete, daj: Kje bom jemal, se vas ne tiče. Kolikor rečeš, samo hoti . . . Marat : Torej boš dal ? Saj vem. da si vrl domoljub. Louvet : Nisem zmerom oberoč ponujal ? Kolikšne denarje! še sedtejeS jih ne. Kriti sem moral, prijatelj, kriti. Kupčija ni kar tako. če bi na priliko iutri v kon-ventu dvignili kfk, da sem gcljuf... Marat : Kako? Louvet: Na prste jim b-~s storil Nak. tega pa ne. moj svak je. pošten lomoljub, jim boš rekel. Ž eno besedo jim bcš gobce zavezal. Marat: Goljuf, si dejal ? Louvet: No, nič čudnega h: ne bilo. Čevlji, ki sem jih armadi dobavil, se niso prida obnesli. Ali so vojaki preveč pešačili, ali me je pa Morois, ta svinja, o cigani . . . Marat: Ali pa si svojim prijateljem Iz konventa preveč na roko izplačal? čedna druščina, kako so se gnali zate! Zdaj jih imam! In takšni so me hoteli pognati iz narodnega predstavništva ? Ker so družno z mojim svakom lumpa, i je uganjali, so si umišljali, da so na varnem. Louvet : Ne kriči, prijatelj . . . Marat So pri tebi ? Poslušajo ? Naj le! Kar si jim dolžan za njih nečedna posredovanja, neutegoma izplačaj! Vso to nagizdano in odišavljeno sodrgo bom nagnal pod giljotino! Louvet : Marat. zdrži se, pomisli na dvojo sestro, na otreciče! Marat : Podkupiti me hočeš ? Na so_ rodništvo trkaš? Meniš, da sem tudi jaz elen kupljivih? Nisem! Zdaj, zdaj ti dokažem, da nisem! (Plane h cknu ter ga, siroma odpre.) O, ljudstvo, tisočkrat izdano in oproijufano! Marat. toj prijatelj te kliče! Bijte plat zvona! Revolucija je v nevarnosti! Vsi so se 7arotili proti nam!) (Začuje se plat zvona.) O, ljudstvo, ti si sveto, veličastno! Edin, neomejen gospodar si! Izpregovcri! Glasovi: Ž vel Marat! Živel prijatelj ljudstva! Živela svoboda! Marat ; Vaša revžčina ni plod nedelavnosti! Pravice imate, kot jih je imel Lu lvik šestnajsti. Kdo je, ki se drzne pc-1-niti trebuh s kruhom, medtem ko vi crkavate lakote ? Glasovi : Tako je, tako! Marat: O, ljudstvo moje! Izdajstva, prevare, izmozgavanje narodove krvi vsepovsod, ob vsakem k:raku! Louvetova (plane v sobo): Paul, noriš? Najn;žjo sodrgo si pk'ical na kup! Pred našo hišo! Kaj. če se polakomnij:- našega in vdro? če se sicer z njimi pajda-šiš, nam prizanesli Louvet : Zavolj sestre, otrokem na ljubo, miruj! Marat: Ga vi:Tite. ljudje! Louvet je, moj svak, vojskin zalagač! Glasovi : 2ivel Lruvet! živela ljulska vojaka! Marat: četudi moi svak, vendar goljuf in krvoses! Republiko je cciganil. Ljudstvo izdal. Sam je priznal, da je po njeEfov1 kivdi del naše vojske bos. Louvet : Marat, zaklinjam te! Milijon ti dam za uboge, neutegema ... Louvetova : Prav slšim? In ti si mi brat! Marat : Na kolenih kVči in z milijonom me heče podkupiti Ne bom besedoval na štiri oči očitno se hočem pomeniti z njim. Prepozno Louvet! Popustljiv sem bil. okleval, prizanašal sem. Ne smem več. S?m si mp pri? lil. prpr.a! do FtarajnostL Izzval 5*1 me? Ne mene, stotisoč ubogih! Slišiš niih nege lobanje ? Pomeni se z njimi. Prei ko tvoj svak, sem niibov glasnik! Zakaj se ti valjaš po zlatu in svili, medtem ko se oni co.evajo v «nr»rd?če cape? Ti z gospodo !očeš vonjavi klaret, docira se oni nagibljejc nad kužnimi mlakami, čemu si daš streč-- v srebrnih in zlatih posodah, ko ljudstvo nima niti prstenih? (Vik in krik.) Na odgc-vor te ki če jo! SPECI TALENT Jakec: »Ka: je ros učitelj tvojemu očku reke', da si ti v Soli zmerom nepazlj v in za-■^pan?« G^pereek: »Rekel je že. a mu je rudi naš očka povedal, da moia zssp nos* prihaja od tega, ker talent v men. še spi.« ZA UPA JI ŽE... KupolaTka: »Jej. je*, gospod trgovec denar sem doma pozabi a 6aj mi zaupene kaj ne?« Trgovec: »Zaur>am vam že, samo na upanje ne dam . . .« baaa Pred tedni je bila v Berlinu prem era barvnega filma -Žena mojih ?anj«, v kate rem igra Marika Robk glavno vlogo. Ma-rika je navadno pri vseh premi erah svoj h filmov oseboo navzoča, tokrat je pa ri bilo. Ko je občinstvo, ki je bilo -poč ;k■■. malce razočarano, izvedete iz ust tži^erj.i Georga Jacobija, da je vz:ok izostnk.i Marike mala Gabrijela. k: je komaj pred nekaj tedni zagledala luč sve.a. je sprejelo to vest z živahnim odobravanjem na znanje. Heinz Riihmann ima kot oče svojega Heinza Petra že težavnejši položi j. Z;-mislite si. da bo mali Heinz Peier prav kmalu zaprosi] svojega oče'a, če *me it; v kin». Tedaj 5o moral < če Heinz ^krbro p žiti, kateri film si hoče ogledati njegov na nebudni sinko, kajti njegovi očetovski avtoriteti ne bi prav nič kor:stilo. če bi si ma'i Peter izbral n. pr. fijm, v katerem naa opa Heinz Riihmann v glavni vlogi. Kako naj bi potem še zaegla kakšra očetovska b srda, če bi sinko videl in sliša'. kako se občinstvo smeje njegovemu oč^tu n ga prav nič resno ne upošteva . . Ako prideš nenajavpen v umetniški dom Harlanovih.se ti prav Ir.hko prim?ri. da -e ti zapodi p^-ed noge živahni Krist i an >ink<, režiserja Harlana in njesove žene Kristine Soderbairmove. Prav rebe^o vp-r ša"je ni, kdo je v tej hiši poglavitna o-eba. Pro. sor-režiser Vid Har]an? A!i Kritina Harlan-roderbGi:m? Nihče od teh dveh, emve^ '-'ni tretji mali porednež: Kr:stij.m Hi lan. Problem vzgoje otrok je si^e"" po-> sod Isti, le da morajo filmski iTalci še prav posebno pa'iti, da rji^ov nadebudni naraščaj ne zaide prezgodaj na »k"i--a p^^tH«. Kaj naj poreče na primer V/l^'v Frit-ch svojemu Mihaelu a|i Kar! Ludwig Di^hl svoji hčerkici K-irn, če bi vid-^a o'eta na platnu, kako objema mesto mamice tujo ženako___?! Dunajski komik SchoK neVoc ljuVjenec avstrijske prestol'-ire, je svojim iftrakora najstrožje prepovedal obisk njegovih predstav. Zakonci Paula Wessely — Attila Hbrbi-ger, Heli Finkenze'er — W^J Mm. Lotte KOch — EmsJ Ktfppstetn, Ka he Haaok — Heinrich Schroth imajo otroke, ki majo že od svojega rojstva kar rrnjb« lise odnose do filma. Kmalu bomo v ideji v fi'm\i skupaj nastopiti mati in bči: Katbe Ha'ck in Hannelore Schroth. V nekem drugem fiV~vt pa nastopa Olga Cehova m njena hčerka Ada. _ Heinr'ch George Kakor vecir.a velikih igralce,, tako tudi Heinrich George ^počctlva ni imel lahkega stališča. Najprej je moru zl miti odpor staršev. Njegov oče, bivši mornariški častnik, ni bil nič kaj posebno navdušen nad igralskimi ambicijami svojega sina. Mladi Heinrich je kmaiu zapusti; rodno mesto Stettin in se poda! v ^vet s trebuhom za kruhom. V Brombergu in Rotbergu si je z manjšimi vlogami na tamkajšnjih gledališčih služil >kromen kruhek. Nadaljnji angažman je preprečila prva svetovna v jna, katere se je udeležil kot pionir. Ko je bil ranjen in s tem nesposoben za vojaško s]u/bo je šel na gledališče v Dresden. Po kratki med-igri na dunajskem Burgtheatru je končno rasel v Berlinu svoje pravo torišče. širok je okvir Georgejeve predstavljajoče umetnosti. Orgle zver.ijo iz pr- tega m^ža, kadar zaigra na vse r».g > re. Ni čuda, da je tudi pri filmu postal tako naglo upoštevan in priljubljen. S;"«»mn rm> M !M njegovega »Poštarja« tU do na vogo zvestega sluge v filmu »Us da«, ki je v pretekli seziji tolkel vse rekorde, kajti v Ljubljani dotlej še ni bilo filma, ki bi bil mesec dni nepretrgoma na sporo iu enega kine matografa. Pa tudi iz fi'ma -Za vorn k ima besedo« nam :e še v prav ž. vem minu- Njegova najnovejša filmska stvaritev je vloga koRKg&kegB župana v barvnem ve*efilmu »Kolborg«, ka'ere^.a pa zaenkrat v Ljubljani se ne bomo videli. Pac pa je te dni na sporedu film »Cl<>-p;> Sy[v•■-lin* v katerem igra Heinrich George m<«ško glavno vlogo. Moški in ženski tl^i v pisavi se psgtsto prelivata Dužeslovci navadno ne verjamejo radi grafologom, da znajo razločevati ženski rokopis cd moškega. Zato preizkušajo to za njimi, a jim morajo dati prav. Preizkuša se to tako, da zberejo več sto kuvert o 1 poslanih pisem ali pa si da kdo napisati iati stavek od skupine moških ln žensk, potem pa cznači rokopis s šte\ilka-mi in jih predloži nepoučenim ljudem, <1a odločijo, kaj je pisal moški in kaj ženska. Potem pa predloži iste rokopise grafclo^u m primerja odstotek pomot grafoiog-a Tako spozna, ali je grafclojr uganil bolje o 3 navadnega človeka in ali se sploh da tu z verjetnostjo ugibati. Na čem temelji razlikovanje med obema pisavama, je preučil pref. Ifidđletcnn in opisal svoje izsledke. Izbral je 12 študentov in 12 študentk in jim dal napisati na listke i^ti stavek. Naročil jim jo, naj pišejo hitro in površno, čiš da gre za po-izkus, ni jim pa povedal, za kakšen. Vsi so pisali z enakimi peresi. Listke študentov je drugače označil kakrr 1'rtke. Študentk. Potem je pa naprosil 100 študentov m 100 študentk, naj pogledajo listke ln uganejo, ali jih je pi^ia mečka ali ženska roka. študentje so prav uganili v 59.3 odstotka, študentke pa v 66 3 o'st tka. Tudi Middletonn je torej potrdil, da se Ta razločiti ženska pisava od moške samo približno. Iz tega pa sledi, d?, ob.^tojajo r.ekakšni znaki moške in ženske reke. k! so v zvezi s spolom. Te znake je profesor Middletonn iskal, ko je izpraSeval Stu lente m štu lentke, kaj jih je vodilo pri u-^iba-nju; ali je pisava moška ah ženska. Najpogostejše odgovore je združil v 10 pravil, glasečih se: 1. ženska piše čisteje. 2. Ženska piše počasneje in pravilneje. 3. Ženska piše navadno lepo. 4. Moški radi nadomeščajo piko nad 1 s črtico. 5. Ce piše moški dobro, piše skero popolno. 6. Moški piše z večjimi črkami kakor ženska. 7. Nazaj nagnjene črke ali pisane tako. kakor bi bile tiskane, pripadajo pogosteje ženski. S. Obrnjeni e označuje pogosteje Žensfco 9. ženski rokopis se čita navadno laže od moškega. 10. Moški bolj pritiska pero kakor ženska. Pa še do enega zaključka je prišel Mild-letonn: da se namreč moški in ženski tip v pisavi zelo pogosto srečavata in celo p-elivata drug v drugega, tako da so mo-I ški. ki pišejo z žensko reko, ln tensko, ki i pišejo z moško roko. To je pa *e močno, v zvezi z vacz žonako. pijioče z moško roko. žive navadno knj;žovnišk-> ali poklicno življenje ali pa so izredno izkušene in sta-i re. Nasprotno so pa z žensko roko pišoči mošk' največkrat učitelji ali pa morajo kako drugače paziti na svejo roko. Gftičji kraif O tem smo brali v nekem pdrodoaiovuciu mesečniku: Opičjccn kralja si niso !*m t^»top'-aci. Ima ea vsak f>oi:ji km£ Za nCM lja» je vedno najmočnejši noedmee. k' zrnata v medsebojnih bo'ih n potem tiranizira s':i-h3J*e člane Saj opažamo tudi pn nas pn jelen jadi. srnjad'- in drugi večii divjadi, da obvada posamezne črede najmočnejši samec, k' nato v svojem »haremu« nkakor ne trpi tekmecev. CVr "• '.ri1j: pa SO Se poi-ebno hudi. Tudi v ujetništvu K v \»ki opičj' trumi pnlasti vlflde n^im- :-nchi opičink n prav ru lahko Opazujemo, kdaj s^ojo družino naib;pod poguivaT. Ce pa nje. vcf-mo ori daariu hrane isti prizor kakor zunaj v naravi. Toda kmalu se ponovi stara rra Tuji zdaj nastane s'ovit prepir za hrano ir« se pokaže kateri samec je najmočnejši. Le-ta potem rirani/lra ostale Pri opičjem rodu jc zanimivo, da se včash pojavi opičjak, ki je mnoijo Habeiši od poglavarja, vendar ga po^'avar trpi "poleg sebe. Čire za >:bkcz dnaibe. ZAKON Nevesta: »Papa mi je obljubil, da bo kril polovico najinih izdatkov.« Ženin: »To je imenitno! Zdaj moramo pa najti še nekoga, ki bo nama kril drugo polovico . . .< Dr. Fran Vatovec: 34 Ob zori slovenskega novinstva Ob stoletnic) BIeiweisovib »Novica Niti Matija Valjavec-Kračmanov, nekdanji marljivi sotrudnik Novic in neutrudni zala-gatelj z narodopisnimi prispevki, ni bil vreden znatnejšega posmrtnega upoštevanja v Novicah. Ob smrti so mu namenile borih pet vrstic.326 Vsekako moramo oceniti takšne in podobne pojave kot negativno postavko v Novičnem prerezu, četudi so Novice žrtvovale Ivanu Veselu Koseškemu ob njegovi smrti celo prvo stran.127 Tako opažamo v Novičnem razvoju paradoksno značilnost: Novice, ki so že v prvih letih izhajanja pogumno zajadrale na visoko morje in usmerile svoj pogled k domačim ter slovanskim kulturnim obzorjem, so sedaj, ko bi bile lahko obilno črpale iz zakladnice svojih tradicij, zdrsele globoko navzdol. Le skopo odmerjajo svoje priznanje slovenskim kulturnim zadevam ter njihovim znanilcem, dasi so bili po večini vsaj nekaj časa vneti Novic ni sotrudniki. Ob prebiranju ter preučevanju Novičnih letnikov po 1SS1 se yse bolj vsiljuje sodbaA da 39 £0Stale Novice vestno izpolnjevana kartoteka govorov. Po njihovih predalih mrgolijo večkolonski govori domačih, pa tudi tujih državnih in deželnih poslancev ter priložnostnih društvenih govornikov in predavateljev. Pretvarjajo se v ponatiskovaike društvenih zapisnikov. Čitalniška miselnost se je preselila na časniška tla in se razpasla v Novicah. Porazno sliko nudi n. pr. glede oasniške členovitosti izdaja Novic, ki je v njih natisnjen štiristranski dr. Poklukarjev govor, čeravno je skušalo uredništvo omiliti vtisk obupne enoličnosti s tem, da je izšla omenjena številka izjemoma na 12 straneh.138 Tudi polemični prispevki medli jo in vodeni jo. Precej so se zredčili ter izgubili na bistri duhovitosti, kar je najboljši tedanji novinski polemičar dr. V. Z a r n i k prešel k Slovenskemu Narodu. Prav tako peša zabavno čtivo, ki si brez njega sodobnega časnika niti misliti ne moremo. Ponikne za delj časa in se po presledku zopet pojavlja. Celo gospodarski članki ne zadovoljujejo. Povzeti so v številnih primerih po tujih gospodarskih listih in knjigah. Novice, ki so bMe nekoč na svoj gospodarski oddelek upravičeno ponosne, se sedaj v občutku usihajoče lastne veljavnosti spozabijo do tega, da priporočajo svojim &a£o£nikofa tuje gospo- darske revije. Tako nizko je zdrknila Novična valuta v lastni ceni. časniška raven pa je končno preizkušena ob izpolnjevanju najosnovnejše funkcije, ki je v posredovanju kronističnega časniškega gradiva. Novicam so bile po zanesljivih zveznih kanalih omogočene dobre informacije iz domačega javnega življenja. Toda tudi na teh tleh so se spotaknile. Zamudile so redko priliko učinkovitega demantija že ukoreninjene prakse prevzemanja zanimivih novic iz drugih slovenskih listov. Takšna ugodna priložnost je bilo imenovanje Novičnega dejanskega šefa dr. Poklukarja za kranjskega deželnega glavarja. Konjunktura je splavala po vodi. Novice so doživele neprijetno blamažo, tako da so se morale čitateljem v naslednji številki opravičevati. Načelo neogibne Časniške ekspeditivnosti pa odtehta opravičevanja ter izgovore, če tudi bi bih prepričljivi, tehtni. Novično opravičevanje pa kaže v tem primeru neverjetno nerodnost, saj dopušča možnost, da bi bila dotična vest skupno z ostalimi »zadnjimi novicami« lahko pravočasno uvrščena v list, ki Če ni bil zaključen.139 Zopet so drugi ljubljanski listi prehiteli Novice. Sredi te časniške enoličnosti ter zanemarjenosti, i M kasi Novično j>odoJx>A J^rojeno oo merilih ureje- valnega birokratstva, so le redki utrinki, obsevajoči naraščajoče Novično dolgočasje. Čuditi se moramo, če je priobčen v Novicah tega razdobja prvi članek o ženskem vprašanju, ki je bil uvrščen v poučnem in zabavnem delu lista. Napisala ga je Pavlina Pa j kova podnaslovom »Nekoliko besed o ženskem vprašanju«13° V Novičnih predalih se pojavi prvi z e m 1 j e v i d.iru Kakor v prividu preteklosti se poživlja časniška idila, ko uzremo na prvi strani Novic sliko plemenskega bika, krave mlekarice, zeljnate glave ali nove mišje pasti z miško v pasti. (Dalje) 126 Novice 1897. 13. 127 Novice 1884, 14. 128 Novice 1885, 11. 129 Novice 1888, 36: »Ravno pred tednom dne 29. avgusta, ko smo imeli se sprejeti v .Novice' zadnje novice, došla nam je uradna vest, da je za dež. gl. Kranjske imenovan g. dr. Poklukar. Naj nam naSfr čitatelji ne zamerijo, da nismo te novice naznanili še pred tednom, akoravno bi bili to mogli storiti prvi med vsemi ljubljanskimi listi.« «o Novice 1897, 51. t« Novice t885, 10. K zemljevidu bojišča v egiptovskem Sudanu. Stev. 50 »SEOVENS1C! NAROD«. ponedeljek 18. deeembra 1944. Stran 5 ak |e k^flčkarjev kruh t*. O tem ste že najbrž dostikrat brali, sli- { bil kje v lepi mestni okolici. Podobno, ka- sali ali morda celo na lastni koži preizkusili, kako prronak in skopo rezan je najčešće kotičkarjev kruh Saj je tako na svetu bilo in bo, dokler s* sam gospodar, se ti življenje prijazno smehlja in oni, ki so odvisni od tebe, so s teboj prijazni, uslužni in dobri, ćim pa izročiš vajeti nekomu drugemu v roke in čeprav jp morda to tvoj rodni sin. se vse kar naenkrat predrugači. Vsa tvoja veljava in ugled izginejo kar čez noo. V hiši ne pomeniš več, kakor star obrabljen kos pohištva, ki je povsod v napoto ln so ga zato pomaknili nekaj v najtemnejši kot. Kar naenkrat se zgodi, da te celo rodni otroci več no razumejo. Vsaka slod sinov-ske ljubezni, udano^ti in spoštovanja ali celo pokorščine izgine; hladni in strogi postanejo v občevanju s teboj in to dostikrat celo bolj. kakor pa tuji ljudje. Oh. knko velika in skeleča bolečina je to za ljubeče očetovsko ali materino srce. Prično se očitki zdaj tu zdaj tam, mala nesoglasja, ki se končno razrastejo v velike, resne nesporazume. Kotičkar ne razume več svojih otrok in oni ne razumejo n:^~a. Iz j^ze in prepirov se rodi sovraštvo, ki često privede celo do zločinov in do prelivanja rodne krvi. TUDI OSTA^FT.rvi MFftč INOM SE NE GODI BOLJE Tudi ostarelim meščanom so ne godi dosti bolje. Ko otroci odrastejo, si osnujejo svoje domova in družine. Starši ostanejo sami. Onemogli in zapuščeni sajr».->tarijo kje v mestnih podstrešnicah in biti morajo veseli, če se jih od časa do časa spomni kateri od otrok in jih mimogrede obišče. Zelo redke so družir-.e, kjer bi v mirnem, srečnem sožitju živeli odrasli otroci s svojimi ostarelimi starši. Ce imata oče ali mati pokojnino ln je še toliko pr! moči. da lahko pomaga pri domačih delih, ga otrori v svoji družini šo nokiko trpe, vendar pa ne bi mogli reči. da je njihovo življenje zadovoljno in srečno. Menda je tako stara kakor svet prislovica o sitnih taščah. Koliko napak jim je prisodilo krivično človeško mr.enr, kakor, da tašče sploh niso navadni ljudje, ampak posebni stvori, sestavljenih samih mogočih m nemogočih slabih lastnosti. Kolika ost^rr-lib meščanov živi ločeno od svojih otrok, zato. ker se z njimf »ne ra- kor so na Češkoslovaškem v bližini Praga urejeni sodobni domovi za onemogle in ostarele, naj bi tudi ta obsegal skupek manjših v našem narodnem slogu zgrajenih hišic, obdanih od parka in vrtov, kar je dosti toplejše in podobnejše pravemu domu, kakor pa velika toga skupna zgradba. V tem domu, ki naj bi bil res pravi dom za vse, za ostarela meščane in za dežela-/le, kotičkarje. ki se ne razumejo s svojimi otroci, bi imeli samoumevno tudi lastno ekonomijo, pri kateri bi oskrbovanci tudi sami po lastnih močeh in zmožnostih so-rlHriva'i. Gojili bi čebole in rožo obde'oval! vrt in pomasrali pri poljskih in gospodarskih delih. Za tiste pa, ki takšnemu delu ne bi bili kos. naj bi bila na razpolago knjižnica, čitalnica in r^.s'^na soba, V domu ne bi smela manjkati tudi gledališka dvorana, kjer hi od časa do časa gostovale igralske družine in pevci. Pa tudi varo- vanci sami naj bi imeli na razpolago različna glasbila, da bi si z domačimi zabavnimi večeri krajšali čas in vedrili stara leta. ČAS TS SREDSTVA Za uresničenje tega načrta bi predvsem potrebovali dovolj časa. Na č*ehosIovaškem je bila potrebna cela delovna desetletka, da so zrasli iz tal sloveči in moderno urejeni praški domovi za ostarele in onemogle. Morda bi tudi pri nas potrebovali deset-letko. da bi npm zamisel res uspela in predvsem, da bi medtem zbrali za njeno uresničenje dovolj sredstev. Da. sredstva' Kje bomo dobili primeren kap'tal za takšno ši-rokopotezno akcijo? Predvsem bi morala pomagati država, potem pa bi morali pritegniti naše pridobitr.ike ter vojne dobičkarje, ki bodo po končani vojni sedeli na kupih lahko prisluženega denarja, končno pa bomo nekaj prispevaM tudi mi sami. saj bo zgradba modernega doma za onemogle morda nekoč koristna in potrebna tudi nam. K vzdrževanju pa bi nekaj pripomogli potem tudi varovanci sami s svojimi pokojninami, rentami, podeželski pa z enkratnim zneskom, ki bi ga plačali sami ali bi ga zanje vplačali sorodniki pri vstopu v zavod. Samoumevno pa bi bil v domu tudi topel prostorček za obubožane ostarele meščane in deželane, ki se ne bi mogli oskrbovati z lastnimi dohodki, pa bi zanje skrbela mestna občina in druge človekoljubne ustanove. I STANOVA. NA KATFKO BI BILI LAHKO PONOSNI Tako bi bila našim ostarelim in onemoglim olajšana in olepšana pozna leta njihovega življenja. Marsikomu bi bila tudi podaljšana. Prihranjena bi jim bila zavest, ki je dandanes zanje tako grenka in boleča, da so odveč na svetu. V svojem novem prostornem domu, ki bi bil v resnici dom, bi enaki med enakimi živeli in se izživljali po svoje mirno in srečno, odmaknjeni od mladih in njihovih skrb in teženj ter od vsega nervoznrga vrvenja modernega sveta, ki ga onemogli in ostareli več ne morejo tako dohajati in dohiteti. Mi pa bi bfll bogatejši za ustanovo, na Vili Ir.bko upravičeno ponosn.i katero — Is. bi S Mm O naSem tramvaju pe je pri nas že vel ko pta*lo to!»ko. da bi s temi članki, kritikami in slavoe^pevi lahko tlakovali več kilometrov dolgo cesto. Na* !jub<. dobri, težko mveako-vani prtjateJi tramvaj pa je vsej rt j obdani p sari nakljub ostal prav tak. krkršen je bil Niti za troh'co se ni ! nc v svoji punanjosti, niti v" fivoji notranjosti Vsa nie-eova dejanja m nehan ;a so oefeab rvra Ne. o tr:n ne misHm ni-ati. Rodte btez ^.krhi. Tudi ne mis!»m n 'ti o na<:h tramvajskih ^nrevodnikih »n vozn&rh, ki so s tratnvaj-f'<;mi pornikj zadnji čas dostikrat v bojnem -'.riju. Tn br.jno stanie postane posebuO kritično m napeto dopoldne okoli po: desete in popoldne od rretie do četrte ure. ko se uk ne tojc za tramvajsko vožrro Nckater tramvajski VOZnifci imajo ure, ki močno prehitevajo. Do, dosrikrat so prch'tre za debele četrt ure. In potem se tramvaj kar na lepem ustavu morda ste komaj vstopili in pričali \oznino. ko zagrmi voznikov s!as: »Gospoda, izsto- Trebuhač je pa že naše! hvaležne::o temo za pogovor: »Gospodična, kar brez skrb! «e stisnite k meni. J^.j sem še mlad in \roc.or pravi dekletu ki v enee sfoji ob njem. »da. da_ !e b'i/e. 'e, ne bom ženi n.č povedal. O. moja stara, kolikokrat sem jo že nalagal. Ona vse verjame Ce ii pokažem belo in rečem to ie črno, pa m) bo sveto verjea. hoh< ho!« Gv.spa Nervoznica pa ni z nijcmer zadovoljna. Če mora stat' v tram v a u v gneči, c.h. to je hudo. Ona je preproana. da so vsš lit) d je okrog nje njeni zakleti sovražnik«, ki j: /c'c samo hudo. »Oh. rto>nod« čivka z dr&bn'm sitnim članom. »kaLo se naslanjate name. sram \as bodi « »In vi tukaj, kaj «c tako prerivate, saj me boste zmečka'i. Nai. zdaj ste mi pa za drugimi tramvaji, kjer ;majo vozniki pravilneje uravnane tire r še vedno rrev..žaio srečne potnike. — Toda ne raz- i burjajte se dra«^ moji. o tem ne m»Cjhm pi- « komr.'ci suje na desno in levo ter sirrmri: »Prosim, prosim, dajte m' vendar prostor.« Ko se prerine do vrat, obstoji pri njih kakor I no v bo% in se ne umakne ti f m. ki mora.o prej izstopiti Treba jr, jo pflsjmo od-rniri vstran, tedaj pa snet zastoka z visokim , sati. Ne. ne Saj morda imajo tud tramvaj- ! jokavim j&isom: »Uh, kakšni ste. saj sta res ski uslužbenci s~oje rtlobie vzroke z?to. da jim zđdnji čas ure tako prehitevajo in pV» se včasih tzpozabijo ter se rnebe kakšne per-c,cbno robate m kof-matc na račun prtnikov. Ce je tako. potem ie človečka m bratska dolžnost] da j'm pomarsmo nrena^ati n;ih^ve težave in ph.bc, vo!jo kar tudi Gtr.rimo. hočeš nočeš, ko pešačimo no blatn; cesti. Toda. ne : m J -'m pisati o tem. ! Tudi nc m:c,in msf.ri o tramvaiskih epre-j vodnicah, ki so kakor rahle pomladne sapice [ J zavele v te/ko. z elektriko nabito ozračje ! J narJih tramvajev Zdaj srrev'.inrc ni več. I Cemu bi torej še psali o njih. Ali naj jim ; i morda napi^iem nekmlo^? O ne Tisto pa nc! Spregovorit] mis!'m o nas. o srečnih tram- | vajskih potn^-r'h ki nas sr>re^o<-In;k'. Iradar ' njeno Se zavetišče sv. Jožefa na Vidovdan- j so no«kno siflke, razpoloženi, sami i>ri sebi ski cesti, ki skrbi predvsem za ostarele onemogle in bolne deželane, ki jih oskrbujejo občine, ter končno zasebna ustanova včasih pa tacfi ?'asno. ijubeznjivo imenujejo '-odnK). Ta nazn*. na P:esa povedano, h' :ejo onamo, tor Končno zaseima »stanova i v.^ih bh,co ^ mirno 5 ilf v f k.akor za ostarele gospe v JožeflSču na Poljanski pogteao prfefufcn d^r Toda bonton, pro- I Fin vas. Treba je pomis1!ri na bonton. Vse te ustanove so lepo urejene in vzor- j RaJdbi smo torej tramv-usk: potniki? Po- zunanjosti smo zelo raznčn,\ Tudi star*, j r».mo enako Razliku:emo ^e končno tudj po i bleki. Nekateri nos'.io ?e prava krvila, ki no oskrbovane, imajo pa eno veliko napako: premajhne so. Ljubljana raste. Iz leta v leto se vrča število njenih prebivalcev in po vojni se bo nedvomno Se povečalo. Vedno cešče se dogaja, da stari in onemogli zaman trkajo na vrata teh človekoljubnih ustanov, ki jih ne morejo sprejeti, ker so prenapolnjene. Zato bi bilo prav, da že zdaj pomislimo, kako živo potreben bi nam bil nov moderen azi' za ostarele in onemogle, ki bi bil predvsem zadosti prostoren, da bi pod svej gostoljubni krov lahko sprejel vse, ki bi v stiski in potrebi potrkali na njegova vrata. URESNIČENJI 6ELE PO VOJNI Po sedanji vojni, ko bo naže življenje spet steklo po mirni strugi normalnih razmer in bomo začeli spet graditi in uresničevati, kar bodo od nas zahtevale razmere in čas, ne bo smola manjkati med drugimi važnimi socialnimi preosnovami in ureditvami, ki naj bi tvorile trden temelj srečnejši bodočnosti naših potomcev, tudi ureditev razmeram in potrebam ustrezajočega doma za ostarele in onemogle. To naj hi bil azil z vsemi modernimi pridobitvami, ki bi svojim varovancem popolnoma nadomestil pravi dom. K realizaciji tega načita naj bi se pritegnilo čim več ljudi, ki bi s svojimi zamisleki in dognanji pripomogli, da bi zasnova res polno uspela. Zavedati se moramo, da starost nikomur ne uide, zato bi bila zgraditev toplega prostornega doma za ostarele koristna pridobitev za nas vse. Najprimernejši prostor za takšen dom bi d:še še po pravem naftalinu, druoi pa imajo sramežljivo zakrpane ali pa desetkrat preoa-rejene pla'če Toda vsi smo enaki v tem. da smo \sq tramvaiski porn'ki Vsi potrpcž'iivo l 'amo na tramvaj, če treba tudi po pol ure. In ko končno dra?i zc'oni voz slovesno pri-vozi na postijo bnamo v°: eno ir> rlo >:j'i^: da hi vMr.rili rrvi Ta žeHa je pa nfetznofn- Jiva za vaa zato nam n« kaže .dragega, kak« r da če vsi. enoel^m in enoArlno razhuriinu Ko smo> v vozu in si lahko poeteno oddahnemo zcl. spet najdemo samega sebe, a!i urjflno povedano: svojo 5r :'r 'dna'no noto. Goepo-J T-cr-i "n'k. ki jc m • rri< dre4« v Dai-damu pogleda! d\-ema steVcr.icama v dVa se samcm'j Svbi zdi nezp.rupka vel«č'nn Prc- priJan je, da je rojen gevomik m. da so ljudje v tramvaju samo zato. da «?a jv-s'u-"ajo. O Icako duhovito zna govoriti čeprav so teme ne^ovih govorov ze!c različne Tn-spirirajo ga rkamreč potniki sami. Na primer tist'.le možak, ki sedi tam nasproti, menda le delavec ali kaj. Ho. kak ne sme'ne star. -• dne brke ima. G(*»pod Trcbuinik ne more mučati. »Ilo, vi ste pa f^otova v corodu s hunsk:m kraljem Atilo, ko .mate takšne mt^=tač«i hohoho!« Seveda nagovorjenemu taksno sorodstvo ni nič všeč. kakor tudi to ne, da ca zdaj vsj p'edajo. toda Trebuhača 'n njegov jezik pozna, \*a rnjo modro molči. prave ži\ine. zato je pa tako bodo na svetu!« S tramvajem se reveda vozijo tudi dekleta. Tn kjer je več deklet akuoaj tam je tu » kopica fladkih dek'l^k h skrivnosti« ki jih e rreba takoj in vse nacnkr.-.t razpovodati druga tlru ga konca voza na dru? konce proti izhodu: h:Kr-f. T»*amvaj črka. Ljtzdjc č^it.'jo. G"dr- njajo. Nekdo s raJa ce'n zahvaT.ti, keT mi je vaš tw^lavec smoza] plašč*«, postaja gospa čedalje boij irčcpa, »Nc h^ite surovi, saj ne govorite s d-'-ar-"crrL« je bidi mar. >:a g J jjze \ edno bolj rdi a ped pudrom ... Tr.imvaj pa voz' da'je. zdaj rjoč.:cneje 7'.*\i h'trejc Naenkrat se auafcoina ustav', da se liu.lje Bazfbjejo kakor nr-gočrn val in proti Svoji vel"i vsi nr.cnkrat poh*,tc k iz-hoda ZonaJ zazveni sprevodnikov ela«: aG( spoda, zmanjkalo!« 'z-top:te, proa*m, toria jc /. s, Pičla bera Oh. moj Gospod, kako so težki časi, na bralca nihče več se ne ozira nihče mu duhovitih ne razdira, odkar so v časti pisci dolgolasi. To. kar nam danes feljtonist klobasi, humorja in duha je pičla bera, pod črto vrste in ločila zbira ter redke bralce z njimi dolgočasi. S plehkobo plevo ta in oni meša v podlistkih tolstih bre* soli in sloga. Na polju tem Morjanova dolina peresarja okretnega pogreša, odkar si zvabil k sebi Tridolina in D«Ui) 2le"oir po svoje več ne zbo^a. nataknjeno odgovori; tNe »esatca pa prat«, temveč razpra^ilnik mi kupi'.< Na godovnl dan je pozorni mož res prinesel domov imenitno svetlo reč. Vsa vesela, da bo z aparatom brez muke posrkala ves prah. ]e žena tisto stvar pognala v tok — a glej g a šmenta! — namestil da hi aparat prah vse-taval in zbiral, ga je razprževal. Vsa soba ga je bila polna. Jasno — vsa. besna je žena planila na moža čes, kaj jt je prinesel! »Raz.prušnlnik! Kakor si žele-lai, je s čisto vestjo rekel on. Hotel« sem sesalca za prah,« je kričala iena. »Rekla Si. da hočeš razprašilniK - je trdil mož. Beseda je dala besedo. Nazadnje je on v jezi razbil aparat na ženi. Zaradi težke poškodbe je romal v zapor, žena v bolnišnico in otročiči so ostali brez očeta in mamin-. Ce bi se ta mož — literarni kritik — rodil kot deklica, bi vedel, kaj 5e pravi prah sesati in prah razpisovati, pa ne M bilo nesreče. IZ Vseh teh razlo-ov, mislim, je moj očka zadovoljen z nienoj-piV.rotMn, Vem, da si me je želel, čeprav tepra noče priznati. Sem zato tako dobre volje (kadar nisem lačna, lačna pa sem pogostokrat), vsi drugI • sirenami vred pa se n^j zastran pozrčta kar cmerijo. (Nekaj bi rekla, pa se za dojenčieo menda ne Fmodobi.) Pravijo, da so takile novorojenčki vsi grdi, jaz pa menda nisem tako zelo. Stara mama je celo trdila, da sem lepa; tudi mamica je rekla, da nisem tako ihudo £rrda«. Mamičine prijateljice pravijo, da sem srč-kana (imam jih na sumu. da si v resnici mislijo: mh, kako je grrda.-O Moj očka je rekel, da imam s*rok in prrtl nr-s.-k, ko pa mu je nekdo rekel, da je njegovemu podoben, ni nič več trdil, da je grd. Oh. ta očka! Po porodni ceremoniji in okopanju so me dalt v skupno sobo. kjer 1e bilo že Isst najst nageev. Ti po po vzgledu od raslega naroda imeli bas protestno zborovanje in so vsi kričali drucr. preko drugega, nikakor pa se niso mogli zediniti, proti č mu bi protestirali. Do dejanskega spopada nI prišlo, ker ima vsak dojeBflsk svoj strogo ločen življenjski prostor z nevtralnimi pasovi, kjer gospodari vsemogočni narod belih sester, (ki je pa tako z.a luno, da niti ne razume našega jezika in smatra zboro-vanie za kolektivni fok.) Zborovanje je prekinil narod belih sester, ki je vdrl k nam in moje tovariše raznesel po sobah k menaži*. sfeM so pa kar pustili, čes da sem prrmajekena, (bojim se znto. da bo mamica kar sama pojedla piško. ki jo je obljubil strlčrk.) Ker sem razgrajala, so me hoteli podkupiti z dudo (fej! že kar zdaj ::ačenjnjo s korupcijo), kar eem ojrorčeno odklonila. Naše mamice imajo sieer ttuM dude, ampak te so lepo rdeče, pa jih mamice VfetPO ne vtikajo v usta, nego v. njimi samo malo podrgnejo ustnice; menda je to zdravo, ker so usta potem'tako pdafet Zdaj bom pa knr MfpaJil in nor>1 tn SV0J dnevnik nadnljrva'a jutri. Samo Se to; Nemara se bo kdo oli o^nil ob to. da piSem jaz. dojenčica, dnevnik - toda če se v pravljicah lahko raigovarjajo živali in fi-lozofirajo, lahko tl|đl ml, dojenčki, meditiramo in pišemo, ko danes pila povesti in drame, romane in pravljiofl že vs:ik drugi, če je poklican ali ne poklican. o jene nove m •S' Dimovi za ©5t»fcSe pri P? Sanatorij, 17. nov. 1944. Jaz. dojenčiea Jana. sem zagledala loč sveta ttako se pač reče. čeprav zdaj še nič ne vidim) dne sedemnajstega novembra vojnega leta štiriinštiridesetega ob osmih zvečer v sanatoriju« v glavnem mestu naše dežele kot majhno dete in čisto naga. (Oprostite — je menda že tak običaj, doslej vsaj, pravijo, so se tu val roxJUJ tako cisto brez v?cga, razen lan?!:-" g\i lota 17. junija tu rojenega našega tovariša Aleša, ki je prišel z lepo rdečo pentljo v laseb na svet; ampak to je seveda bilo izjema, pa £e gloclp tega primera hudobni jeziki trdijo, da je Aleše\*a mamica v silnem navdušenju nad njegovimi lepimi kodri takoj ob rojstvu privezala pentljo v lase, toda jaz tega ne verjamem. Zakaj neki se ne bi eden izmed nas rodil s pentljo — saj na vse zadnje nismo tako od muh') Rodila sem se kot pčzre (Kranjci bi rekli; punčka — ampnk. aH ne zveni to zoprno?), kar je povzročilo strašen poploh. kajti vsi so pričakovali smrkavca — fantalina ffej! to je okus?) in je bilo vse po starem običaju pripravljeno v modri barvi Predstavljajte si zdaj to blamažo in pa stroške z nabavo novih stvari v rožni barvi, kakor se za po-zreta spodobi! Jaz sama sem se z mamiči-nimi prijateljicami vred škodoželjno smejala, zakaj kaj pa je moško novorojence več vredno kakor me pozr^La. kakor se reče po štajersko deklicam. Fant£. moi s^seri. n. pr. je tako zaspane, da ga je treba pr* -me-naži< po podplatih žgečkati, da sploh požira (medtem si. ker tako pitje predolgo traja, njegova mamica s tistim »Brrr — aparatom* kodra lase.> Kakor rečeno, po-p*ah je bii spričo moje »dekiiškosti* gromozanski. Moja mamica se je šeie potem pomirila, ko jo je doktor-zdravnik pičil z dolgo iglo, da je pri priči zaspala. Tudi stara mama se je ob objavi mojega rojstva krepko raztulila. Nazadnje so žalostno zajokale še Sirene. (Sirene so — če kdo ne ve — hudobna bitja, ki so ^voj čas samo v grških vodah zvabijale junake v pogubo; zdaj so se pa razmnožile po vsem svetu in zva; ijajo ljudi v podzemlje.) Mislim pa. da bi jim zaradi mene res ne bilo treba jokati in s tem dajati potuho mamici in stari mami; kaj jih končno briga, ali sem požre ali fant. Sploh je vse to cmerjenje velika nesramnost ! Po mojem aem kot pdare dosti već vred- i no. Napravim lahko kariero, na primer: ! poročim se z generalom ali z 'ministrom ali pa celo prekupčevalcem s svinjsko mastjo, ki lahko. . (ne rečem kaj, da se ne i bodo preveč sline cedile). Pa recite, ali se lahko fantalin poroči z ministrom?! In j sploh je dojeneek-možakar lahko prava ne-; sreča: Ko odraste, postane na primer uče- rjak. napiše knjigo in se v njej na štiri-desotin straneh raznižo o žg^nncih. To knji- ! go dobi v roke kateri koli zakonski mož. I Iti ga doma na rr.izi čakajo žjanci. Kij je i to?« vpraša mož ženo. '2-ganci« odgovori i ona. Pravi žganci?« poizveduje mož da-I rje. »Pa seveda, pravi žganri!.. pojasnjuje ' žena. >In kako si .pripravila te žgance?« naprej vprašuje on. Tako in tako...' potrpežljivo razloži ona. -Tako enostavno?« ! se čudi soprog. -Tako enostavno!s5 , W so je vzidali v temelj?** ka* «T:rknežjega dvorca., najlepšega tncsSsfsja stare Ljubljane Naši umetnostni zgodovinarji so že večkrat obžalovali, da je Ljubljana izgubila ob potresu svoje najlepše poslopje, tako imenovani knežji dvorec. Alnogi trdijo, da so po potresu povsem brez potrebe podrli krasno stavbo, ćeš, da ni bila tako zelo poškodovana ter bi jo lahko popravili. Ce smemo verjeti poznavalcem tedanjih razmer, moramo priznati, da so gospodje, ki so odločali o usod^ razpokanih stavb ob potresu, zelo malo spoštovali knežji dvorec kot arhitektonsko umetnino, a pokazali tudi niso dovolj spoštovanja do njegove zgodovine. Ko so februarja 1937 na kraju nekdanjega knežjega dvorca začeli kopati temelje za palačo vseučiliške knjižnice, so odkrili spominsko ploščo, ki je bila vzidana v temelje dvorca Ta plošča je odkrila letnico zidanja knežjega dvorca. Dotlej so se zgodovinarji motili o tej letnici. Zgodovinar Vrhovec je sodil, da so dvorec sezidali leta 1612. Tistega leta je Turjačan v resnici potreboval mnogo opeke kakor kažejo zapiski, toda količina, ki jo je tedaj porabil, bi vendar ne bila zadostna za tako veliko poslopje. Knežji dvorec je zidal 55. kranjski deželni glavar VVolfang Engelbreht grof Turjaški. Auersperg. Poslopje je dobilo ime knež1: dvorec. Po splošni sodbi je bilo največja in najlepša ljubljanska stavba, tako da bi tudi zdaj bila največji okras stare Ljubljane. Ko so poslopje podrli leta 1805., niso razkopali temeljev, zato niso našli spominske plošče. Zemljišče je ostalo okrog 40 let prazno. Toda četudi bi pri podiranju knežjega dvorca našli spominsko ploščo, bi ne razumeli opomina v napisu. Opomin v napisu zveni kot graja, da so podrli knežji dvorec. Stavbni gospodar pač ni nameraval v napisu v spominski plošči opominjati pri-ho.lnjih rodov, naj spoštujejo, kar je ustvaril on. Toda kdo bi dogledal zakonitost osodnfh dogajanj, ko vemo še tako malo o vzrokih in posledicah ? Spominska plošča, ki je bila vzidana približno poldrugi meter globoko v zemlji, je srebrna, 17.7 cm dolga in 9.4 cm široka. Debela je približno pol milimetra. Pozlačena je bila z 22 karatnim zlatom. Ploščica ima napis na obeh straneh. Na prvi strani je ime stavbnega gospodarja z vsemi njegovimi častnimi naslovi. Napis je nemški. Na koncu imena Turjaškega je povedano na drugi strani plošče, da je Turjaški začel zidati poslopje v božjem Imenu 20. aprila 16G0. Na drugI strani plošče je pod napisom grb Turjaškega, pod njim pa rek v latinščini: FORTVNAM REVERENTER HABE Imej v časti, spoštuj usodo! Ne posmehuj so vsodi. človek! Ne poznaš njenih poti in morda jih ne boš nikdar poznal. Usodi se ni mogoče upreti. Usoda se maščuje. Spoštuj usodo! Možje pa, ki so obsodili knežji dvorec, niso spoštovali usode. Ali ni usoda prizanesla knežjemu dvorcu ? Saj ga vendar potres ni porušil in kar je bilo pokvarjenega, bi lahko popravili. Ves napis se glasi v prevodu: »Jaz, Wolf. Engelbreht svete rimske države grof Turjaški in najvišji dedni maršal in najvišji deželni komornik. kakor tudi rimskega cesarskega veličanstva tajni svetovalec, uradni predsednik odbornikov in deželni glavar na Kranjskem, sem to stavbo v božjem imenu začel 20. aprila 1660. — Imej v časti usodo!« Vidimo torej, da so Turjaški uživali velike časti in opravljali pomembne službe. Dedni deželni maršali in komornik! so bili menda že od 1. 1450... kolikor pač smemo verjeti v Valvasorjeve podatke. — W. E. Auersperg. ki je zidal deželni d\-orec. je postal deželni glavar 1. 1649.. kakor spre-vidimo iz Valvasorjeve )Slave«. Tudi registri o nakupljeni opeki pričajo, da je Turjaški začel zidati svoj dvorec L 1660., kakor je ugotovil dr. R. Mole ( Kronika^ rv, 1937). Tistega leta je mestna opekama prodala »Njegovi ekscelenci gospodu deželnemu glavarju za 1042 fl. 44 kr. razne opeke. Med njo je bilo 67.300 kosov zidakov, 64.000 kosov opeke za oboke. 11.400 kosov celih strešnikov. 400 kosov polovičnih strešnikov itd. Razumljivo pa je, da tako velika stavba ni bila gotova v enem letu in nič čudnega ni, da je Turjaški kupil tudi 1 1661 še večjo količino opeke, in sicer 50.000 zidakov in 47.000 kosov obočne opeke. Dr. R. Mole rnisli. da je bilo poslopje leta 1662. najbrž gotovo. Pokrivali so ga pa menda jeseni, oktobra 1661. kolikor je pač to mogel ugotoviti iz listin o prodani opeki. Povsem zanesljivo pa je, da je bil knežji dvorec sezidan šele po 1. 16S0. in ne že 1. 1642. Tudi nekateii drugi raziskovalci stare Ljubljane so dvomili, še preden je bila najdena spominska ploščica, da bi bil dvorec sezidan že leta 1642. Med starejšimi pisci omenja nastanek knežjega dvorca tudi H. Costa v svojih »Reiseerinnerungen aus Krain«, 1. 1848., a pravi, da je poslopje sezidal knez Ivan Vajkard Turjaški leta 1673. Ta trditev je povsem neutemeljena in je nerazumljivo, kako je Costa prišel do nje. Valvasor, ki je omenil, da ie bila palača last grofa E. W. Engelbrehta Turjaškega, deželnega glavarja, se pač ni motil. Dr. Mole domneva, da je Costa napravil to napako zaradi tega, ker je bil Ivan Vajkard prvi knez Turjaški. V dvorec se je preselil 1. 1673. po V. Engelbrehtovi smrti. Poslopje je dobilo ime prav za prav po njem. ki je bil prvi knez. Prejšnje čase so pa stavbo najbrž imenovali kot Auersper-jrovo palačo, kakor imenujemo še dandanes sedanje mestno poslopje, kjer je mestni muzej v Gosposki ulici, poleg križevni-5ke cerkve. — F. S. Juh Avgust: Kako sem se postaral med stenami Ni minila dobra ura, ko me je zopet p;'klical in mi rekel: E, kaj hudiča bom to hranil ves teden; rai^: bom kar danes vse pojedel.« Tako se je ta mož spravil nad vse, za vseh šest dni določene porcije slanine, ter jih s kruhom vred pometal v želo j ec. Sedaj sem ga pa še bolj začudeno gledal Občudoval sem namreč pri tem njegov ne ravno majhen apetit. Nato je ma.o posedel in počival Razume se. da se je kmalu oglasila tudi žeja. Nedolgo zatem je vstal, vzel kozarec, šel z njim ven in se mbal« vode. Celo v sobo jo je pri-n v-elik kozarec. Oddahnil se je. Toda v oldanskih urah pa je že letal s ključe -en in notri Četudi mlad in neizku-^ sem kmalu uganil, kaj mu je, kam let, in da se bo mož najbrže vsega onega, kar je namestu v šestih dneh v eni dobri uri pojedel — znebil še danes. Jezil se je ;n klel Jaz pa bi se mu rad smejal, pa se mi je smilil in tudi upal si nisem tega. Pozneje je še večkrat prinesel in razdelil v ponedeljek prineseno »menažo« za ves teden, vendar me ni potem več poklical kot pričo pri njegovi pojedini Ce je še kdaj vse no enkrat »pofrontol«, ne vem. Ta mož je čez nekaj časa izstopil iz službe. Odšel je Bog ve kam. Nikdar ga nisem več videL Tudi slišal nisem o njem. Bil je sicer čudak, toda zelo dobra pisarniška moč. Zlasti so ga radi imeli kot zapisnikarja. Bili pa so še nekateri drugi zanimivi pi-b...xiško-uradniški tipi. Tako je n. pr. eden izmed njih (Breskvar) naravnost oboževal svojo ljubljeno fajfco. Bil je tedaj že med najstarejšimi To svojo cevko, ki je bila precej dolga, je lepo spoštljivo vzel iz žepa. Zaljubljeno ali vsaj prijazno jo je pogledal (zdelo se mi je. kakor da jo je pobožal), spoštljivo nabasal in prav p časi svečano in z užitkom vlekel. Seveda ni bil pri tem delu brez svojega uradnega poslu Dokler je fajfco žulil, je nekam glasneje, in kar z vidnim zadovolistvom dihal. še meni kot nekadilcu je pozneje, ko sem delal za njegovo mizo, lepo dišal tobak te njegove pipice. Ta gospod je bil zelo ljubezniv in zabaven možiček. Doma je bil menda iz trnovske fare, kjer so ga skoro vsi poznali. Kaj rad je pel stare zanimive pesmice n. pr. od >feuerberja« itd., malo pil, pa vedel veliko zanimivega. Se danes se včasih ob njegovem grobu ustavim, kadar sem na pokopališču, in ga vprašam: i Lojze, kje so oni časi?« DrugI pa je zelo rad »šnofal«. (Pavlin, ki je bil pri dež. sodišču). Tudi ta gospod je bil že tedaj star in prijazen. Že . :avnaj razpada v zemlji. Da rad »šnofa«, se mu je večkrat poznalo tudi na brkih in obleki. Potem sta bila brata Rogel. Florjan je bil zelo debel, Viljem pa je imel lepa rdeča lica in je bil skoro vedno dobro razpoložen. Pri tem je prav zadovoljno vlekel i polovič-ke« in počasi spuščal dim v zrak. Četrti, Justin, je bil strasten lovec in *fajfar«. Ob ponedeljkih je vedel včasih toliko povedati, kje je vse bil in kaj je vse videl in ustrelil, da smo se vsi zavedali, da dobro obvlada "jagrsko špraho«. Razumela sva se dobro. Križanka štev. 49 Al: «te le ?wis»ieva!1 za bffZIesaicc Zitmlce pamačl? Č2?£vnice na Krasa Pravljica o mladenki s topolovim rebrom ženske z nagrbančenimi čeli so v starih smatrali za čarovnice ali copinice. ki so se menda razumele na to, kako se lahko pahne bližnji v nesrečo in kako se lahko povzroči toča Kakor hitro je bil pedan sum. že so žensko z nagrbančenim čelom prijeli ter jo sežgali na grmadi. Pa ne le ženske, temveč tudi osumljene moške so sežigali. če so o njih menili, da se ukvarjajo s čarovnijami. 2alof?tna, to-.ia resnična zabloda, ki je terjala premnogo človeških "življenj, zlasti v 16. stoletju. Tako so v srednjem veku poročali beneškim oblastvom iz Motovuna, da je žena mot vunskeera župana Tomaža Miče: a priznala, da je dala svojemu možu Tomažu in svaku Marku neko strupene čarovniške kapljice in da je zažgala kost svinjske krače vselej, kadar je nastal doma prepir. In sodniki so na podlagi take o**ožbe obsodili napol blazno ženo na smrt na grma li. Poučni so tudi zapiski Dutovca 2vaba. ki je zbral razne dutoveljske zanimivosti ter o njih tudi pisal. Mel njegovimi zapiski sem našel pravljico o čarovnici lz topolovega rebra. Ker je pravljica, kolikor sem bil poučen, znana le okoli Dutovelj. Tomaja. Avberia in menda tudi ckoU Kraine vasi. P,;^kovice. Sežane in Komna .naj jo zaradi ohranitve podam v zgoščenih obrisih. Fant s Krasa je imel ljubico. Zaradi njenega čudnega obnašanja pa e iel sumiti, da se njegova ljubica peča ^ čarovnijami Fant je bil tib in ni tega nikomur povelal. Pač pa je nekajkrat svoji 'iublei izražal svoj sum. kar je ona z zer-vorno besedo zmerom zanikala. Ker ga sum ni minil s^ je na vsak način hotel proori-ačti. kako je s to rečjo. Izvedel je. da so se čarovnice zbirale vsako noč pod r^kim drevesom, kjer so rajale. In na tisto drevo je fant splezal in čakal, kaj brv Čarovnice so se res zbrale, le njegove ljuMre ni bilo med njimi. Njena zamudna odserno-st je zbrane čarovnice tako znevoljala. da .co sklenile zakasnelo tovprisico raztrgati in se z njenimi kostmi obmetavat1' Ko je čarovnica, fanteva ljubica, napofled !e prišla, se je izpolnilo, kakor so ostale čarovnice sklenile. Ker so se obmetavale s kostmi, je priletelo nekaj kosti tudi na drevo, na katerem je čepel fant t> i- ^-r^bil eno izmed reber in ga spravil v ž^o. Ko so se čarovnice naplesale tn i<* nap'č;1 čas njihovega odhoda, so pri f&ipdanju kosti in delov raztrgane fantove ljubice spoznale, da jim manjka rebro, ki ga navzlic dolgemu iskanju niso mogle najti. Pa so si pomagale drugače. Izrezale so si rebro ~z topolovine in deklico spet oŽrvPe, Priš'a je spet nedelia. Mladina iz bl'žniih krajev se je zbrala k plesu. Tu'i fantova Jtubica s topolovim rebrom je prišla. In ^re.Tr>z na nlršem <* topolovim rebr-m!? Mlndonka-earovnica ie zardela m hitro izginila. Odtlej je ni bilD več videti. Uprava policije oddelek za pro . < talsko zaščito v Ljubljani, opozarja vre hišne starešine v hišah, kjer so plinovodi da ob pričetku letalskega ala ma takoj zapro glavno cev plinovoda in jo pc Končanem alarmu spet o ipro. Policijski organi imajo strog nalog, da vse prekrške takoi javijo Kršile^ bodo strogo kaznovani France Ločnar: V senci planin Rutar se je obrnil in dvignil koso. Trenutek sta obstala, kakor dunajski gospodek in Martin Krpan. Ob cesti je bila klada bukovih drv. Jernej je skočil h kladi in prijel za metrsko poleno. Tedaj pa je Rutar vzel pot pod noge In jo ubral, da se je kar kadilo za njim. Košir se je ustrašil kose in je mislil priskočiti očetu na pomoč, a ni bilo potrebno. Na vsa usta se je pričel smejati rekordnemu tekaču in očetovi kcrajži. Odtlej ni več hodil mimo njih in požvižgaval, kvečjemu s konjem. Se bolj jih je zasovražil. Marsikako noč ni zatisnil očesa in je premišljeval, česa bi zlega storil vaščanom, posebno Koširjevim. Kakor zli duh je hodil V noči po vasi in kdaj pa kdaj storil kateremu koli škodo. Njegove matere napoved se je uresničila. Vsi vaščani so se ga izogibali. Košir je celo iz Ljubljane prinesel patentirane ključavnice, da bi bila perutnina in živina bolj varna pred nj.m, toda pred zlobnim človekom ne vzdrži še talto umetniško izdelana ključavnica. 8 Prosjak France je bil malce omejen. Vsa mlada leta je prebil v tujini. Na stara leta, ko ni bil več zmožen za delo, se je vrnil v svojo rodno vas. Vsak kmet ga je moral hraniti po dva dni. Tako je krožil od kmeta do kmeta že polna tri leta in pričakoval konca svoje bede. Ko je nastopil dan, da je moral iti k Rutarju za dva dni, je France vedno drhtel. Bal se je njega, ker je oba dneva kričal nanj. da bi si bil lahko v mladih letih toliko prihranil, da ne bi bil v nadlogo vaščanom na stara leta. Kadar je bil pri njem, mu je oba dneva dajal samo krompir v oblicah in lipov čaj brez sladkorja. Zato si je vedno prihranil nekaj rezin kruha, samo da se je izognil *^aK£* »Vaške paglavce in Rut ar j a naj pokliče Bog k sebi, da bom imel vsaj mir pred njimi,« si je vedno govoril. France je v Trstu popival v neki zakotni krčmi pozno v noč. Ko se je vračal proti svojemu bornemu prenočišču, mu je nekdo vrgel kamen v glavo s tako silo, da se je onesvestil. Odtlej je bil malce omejen. Neizmerno se je bal kamenja. Ko je vaška mladina zvedela, da se boji kamenja, si ga je Često privoščila. France je ob taki priliki začel teči in kriliti z rokama ter kričati: »Lepo vas prosim, samo kamenja ne lučajte, ubili me boste!« Da je imel mir pred mladino, je šel vedno ležat na pokopališče. Nekega dne je počival v senci zvonika, Dobro se je bil prespal in je že mislil vstati, da bi šel k večerji. Tedaj je pa obstal ko da bi okamenel. Hitrih korakov je prišel Rutar na pokopališče. France se je potuhnil nazaj na ležišče in zagodel: »še tu nimam miru pred njim,< in ga jel opazovati. Šel je h gomili svoje matere in molče zrl v ovenela venca. Nenadoma pa je dvignil desnico, kakor da bi bil prisegal. Nato je zamahnil z roko in si popravil klobuk. Polglasno je mrmrajoč odšel. France se je čudil, zakaj je prišel na pokopališče in »prisegal. Tisti dan je bil France krčmarjev gost. Povedal mu *e in pokazal, kako je Rutar prisegal. Tudi krčmar se je temu čudiL Ker je šel v tistem hipu župnik mimo krčme, ga je krčmar poklical in mu povedal, kaj je videl France. Župnik je bil brihtna glava in je deloma po god d: »Bog nas reši tega zla!« j*1 vzdihnil. »Prisegal je, da se bo nad vso vasjo maščeval.« Toda Rutar ni imel namena maščevati se nad vso vasjo, marveč le nad Koširjevimi. Prisegel je ob gomili svoje rajne matere, da dotlej ne bo miroval, dokler ne bo videl pred svojimi nogami mrtvega vaškega pastirja in njegovega sina, Župnik je šel osebo* h Koširju tn mu priporočal največjo previdnost. Košir se pač ni bal Rutarjevih groženj, toda kljub temu mu je na župnikovo prigovarjanje pisal pismo. Opozori ga je, da bo takoj streljal nanj, če bo stopil na njegovo zemljišče ob sumljivi uri. »To bo pa zaleglo,« je menil župnik. A ni bilo tako. Ko je prečita! pismo, ga je raztrgal in vrgel po tleh. Samo trenutek se je zamislil in že skoval peklenski načrt. Takoj je zlezel v posteljo, da bi mu čim prej minila noč. Dolgo ni mogel zaspati od samega navdušenja in je neštetokrat svetil na uro. še pred tretjo uro je vstal in si mei roke. »Danes ti jo bom pa zagodel!« si je govoril in nataknil visoke usnjene škornje. Potlačil si je veliko rezino kruha -n dve klobasi v žep in šel proti Ukancu. Spotoma je stopil v leskov grm in odrezal dolgo leskovo palico. »V Ukancu je gadov in modrasov več kakor bi si kdo misiil,« si je govoril in kar spotoma na konici zarezal precep. Ko je prišel v Ukanec, je hodil med grmovjem in kamenjem levo in desno ter se OZiral, kje DO uzrl kačo. Ni dolgo iskal. Nenadoma se mu je zakadil v koleno doraščen gad. Udaril ga je s palico in stopil nanj ter ga tik glave nataknil v precep in se nasmehnil: »Tepec, tvoj strup ni namenjen meni — drugi osebi boš oddal tvojo blažilno tekočino!« Ves srečen je zri v gada, kakor da bi imel najdražji dragulj v rokah. Veselo je zastavil korak proti domu in se 'zogibal vseh steza in mostov. Savico je kar v Skor-njah pregazi 1. da ni šel preko mostu pri Zlatorogu. Posedal je to polegal, da je tio-čakal noči. Kakor duh se je znal sleherne, mu izogniti, da ga ni nihče videl. Ko Je prispel domov, je za dano zapahn'1 vrata, gada pa je odložil v shrambo za orodje, da je vstopil praznih rok. Kravja dekla In obenem gospodinja si je Besede pomenijo: Vodoravno: 1. zanje sta potrebna predvsem volna in bombaž, 8. glasovati, zaobljubiti, 15. čevljarske potrebščine, 16. ime ene najbolj znanih ljubljanskih gostiln, 17. kazalni zaimek, 19. azijsko veličanstvo, 20. smoter, namera, 21. podicdni veznik, 22. pesem, 24. evropski polotok, 25. zobotehnik. dentist. 26. oseba iz opere ^Sneguročkes, 27. pritok Drave, 29. naznaeitev neke smeri, 30. sklon zaimka ta 31. prometno sredstvo, 32. grška muza, 34. tretjina celote, 35. reka na škotskem, ki se izliva v Severno morje, 36. krajevni prislov, 37. vse skupaj kot enota, 39. vrišč, kričanje. 41. hotenje, smoter. 42. predlog, 44. vzklik, 45. prometno sredstvo, 4$. otok na Jadranu, 49. oblika pomožnega glagola, 50. vas pri Ljubljani. 53. južno sadje, 56. italijansko moško ime, 58. mesto v Vojvodini. 62. shramba, skladišče za žito, 63. nekdaj kraljev namestnik na Hrvatskem. 64. dva enaka seglasnika. 66 odpira vsa vrata in ugla-juje pot v vse družbe, 67. trščica, neznatna malenkost, 6S. šahovski izraz. 69. smrt po latinsko. 71. bodeča rastlina, 72. teče za velikim bojiščem. 73. moško ime. 74. bog vojne pri Rimljanih. 76. oče. 77. znak za kemično prvino. 78. izvenevropska valutna enota, 79. starogrško mesto v Argolidi, 81. oziralni zaimek (narobe), 82. vojskovodij a. ki je bil strah starih Rimljanov. 83. listnata drevesa. 85. zasmchljiv. porogljiv, 86. mesto cb Raški. Navpično: 1. nadaljevalec rodu. naslednik, 2. eksanje se tako začne, 3. moško ime, 4. pesnik. 5. nikdar (okrajšan), 6. pripadnik majhnega ljudstva v starem veku. ki je dalo ime velikemu evropskemu polotoku, 7. del kupnine, 8. mesec, 9. zopern, odvraten. 10 kraj na Primorskem. 11. glej 67. vodoravno, 12. glej 72. navpično, 13. vzklik bolečine, 14. pripadnik evropskega naroda, 18. mrzek, odbijajoč, 21. je sveta vladar. 23. jezero v Sibiriji, 26. del roke, 28. gora v severni Grčiji, 31. nezaupanje, slabo mnenje, 33. v kotlu. 35. glavno mesto francoskega departmaja Cote d'Or. 36. pripadnik neke vrste kriminalcev, 38. starim Egipčanom sveta žival. 40. drag kamen. 41. del telesa, 43. del kolesa. 45. Ludolfovo število, 46. zgoditi se po naključju: iti mimo. 47. slovenski katoliški pisatelj, 48. naselbina, kraj. 51 tolšča ob drobovju. 52. gladiti, ravnati, 54. tuje žensko ime, 55. neumen, bedast. <"6. mora biti vsak uradni spis, 57. navpično (srh.) 59 predlog. 60. pritok Donave. 61. gostinski uslužbenec, 63. potepuhi. ljudje z neurejenim življenjem, postopači. 65. mesto ob Visli. 68. polovica bokala 70. ostri, divji, 73. vrednostni papirji 75. povezano žito 78. časovna enota, 80. žensko ime. 82. vzklik, 84. predlog. Rešitev križanke štev. 48 Vodoravno: 1. korenina, 8. < mi an3C, 15. Nepal, 16. mol, 18. zunaj, 20. iz. 22. zid, 23. radij, 24. maj, 25. ti, 25. top, 30 nos, 31. led, 32. nameravan. d6. Kač, 37. Pat, 39. veronal, 41. raj, 43. Eoare, 44. opeka, 45. goi, 47. zamazan, 52. vik, 5 i. Vid, 55. malinovec, 56. pek, 57. jen. 60. naš 62. un, 63. sok, 65. Kovic, 67. zob, krpala predpasnik. Molče je vstala in mu prinesla večerjo. »Mrzlo bo, predolgo ste izostali!-!: je dejala in zopet sedla na svoje mesto. Rutar je molče použil večerjo in takoj Šel v SVOJO sobo. Smehljal se je. »Zjutraj, ko bo prišel krmit konja, bo pa dOb:l gad ji pozdrav — vseeno mi je, kdo prej pogine, stari ali mladi,« si je mislil. Takoj po polnoči je vstal in šel proti Koširjevi hiši od zadnje stranu »Najbrže bo še konja pičil — prav tako! Na mah bosta cepaii dve muhi,« se je raz-vesalil. Ker je imel Košir dobro zavarovan vhod pri hlevu, je šel k oknu. Zaklel je, ker je bilo okno zaprto. Streti bi moral okno, a to bi povzročalo ropot.'Sel je nekaj korakov naprej. Pn kravjem hlevu je bilo okno odprto. »Pa naj pogineta najprej kravi In stara čarovnica — dekle menda ni doma,« si je misli. Dvignil je gada skozi okno. Položil je palico na okno. močno pritisnil in potegnil k sebi, tako da je osvobodil gada precepa. Gad je padel v hlev... Hlev ni bil prostoren; kvečjemu za tri goveda. V levem kotu za vrati je bil kup stelje, kamor se je mukoma splazil gad, ne da bi se bil zmenil za kravi. Preveč je bil izčrpan, ker je bil toliko ur v kleščah. Teta Ana je dovolila dekli tri dni dopusta, ker se je ženil njen brat. Dva dni je že nadomeščala deklo. Tudi tretje jutro je vstala, da bi se pred zajtrkom pomolzla kravo. Položila je v jasli sena, nato pa je Šla k stelji, da bi vzela mali stolček in se vsedla nanj, ko bi molzla. Sklonila se je in ze prijela za stolček, a v tistem hipu se je vanjo zakadil gad. Zagrizel se ji je v lice tik pod desnim očesom. Kar popustiti ni hotel kljub temu, da se ga je stara žen'ca otepala na vse načine. Dasi ne ra- 69. ro, 70. mesar, 73. zec, 74. dativ. 76. Himalaja, 77. analitik. Navpično. 2. on, 3. rez, 4. epik, 5, nad, 6. i], 7. amater, 8. oiiikan, 9. iz. 10. Kum, 11. Aram. 12. naj, 13. ej. 14. mil. 17. Od, 19. kis. 21. Zola, 25. toča, 27. petelin. 28. zavez in, 29. Valonec, 30. naraven, 33. me, 34. Rti, 61. šok, (53. sem, 64. k, 66. ve, 67. zal, 68. bit, 70. mi, 71. Ra, 74. da, 75. vi. Zlogovn'ca štev. 49 a — a — a — al — alt — ar — bi — bin — ca — ca — ci — či — čre — de — di — dni — dran — e — e — er — ev — fi — ger — go — i — id — ja — ja — ja — ja — je — ji — ka — ka —- ko — ko — ksan — la — le — Ion — me — na — na — ne — ne — ni — ni — nji — or — pa — pa — per — pi — pir — po — psa — ra — re — ro — ro — ron — sav — sliv — slo — so — šle — šo — tež — ti — tr — u — u — va — vam — vec — vi — vi — za — za — zem — žga. Iz teh zlogov sestavi 26 besed s pomenom: 1. država v Južni Ameriki. 2. grški izdajalec. 3. Stritarjeva povest, 4. Sokra-tova žena, 5. mesto na Švedskem, 6. slovenski bibliograf. 7. pokrajina zapadno ob Renu, 8. slovenski pisatelj (u. 1905). 9. zemljina, 10. merilo za tehtanje, 11. gora na Notranjskem, 12 rumunsko mesto oh Donavi, 13. Boccacijeva zbirka novel, 14. azijski polotok, 15. gorovje v jugozapadni Evropi, 16. zdravilna rastlina (tuj.). 17. rastlinska sestavina. 18. ameriški prhutar, 19. samopašnost (tuj.), 20. pokrajina ob Savi, 21. vrsta tiakompra ftuj.), 22. mpsto v Istri. 23. grSko-rimski bog, 24. del Sredozemskega morja, 25. tgana pijača. 26. slovenski pisatelj (u. 1887). Prve in nato tretje črke (v 10. besedi četrta črka), brane navzdol, povedo po naSe Goethejev izrek: Pruft das Gesrhlck dich, vveiss es wohl warum: Es \vtinschte dich enthaltsam! Folge stumm! Rešitev zlogovnlce štev. 48 1) Anka. 2) Sodnikov. 3) Ljotić, 4) Berlin 5) opolo. 6) Orleans, 7) Rozamunda. 8) škorec 9) ulna. 10) Medvode, 11) Stopanja van, 12) osveta. 13) Atene 14) Valjevo. 15) Hoangho, 16) zdaja, 17 kladivo. 18) Jeniscj, 19) Agezilaj. 20) Ka-m r. 21) ščavnica, 22) Vidov dan. 23) Una. »To je prokletstvo zeca čin t. da še nadalje vedno zlo rodi.« HAMLET Gledališče ima na repertoarju Hamleta s slavnim gostom. Gospa svetnikova podari vstopnico služkinji, ker sama ne more k predstavi. Drugo jutro jo vpraša: »No, Marička, kako je bilo v gledališču?« »Imenitno, gospa, ob koncu je bilo toliko mrtvih, da je vstal od mrtvih samo eden in se prišel pokazat gledalcem, ki so bili zelo veseli, da je ostal živ.« da, se je opogumila in prijela za gada ter si ga odtrgala od lica; vrgla ga je od sebe in stekla nazaj v hišo. Kar v eni sapi je povedala, kaj se ji je bilo dogodilo. Jernej je šel v hlev nad gada. Kaj hitro ga je našel pod jaslimi in ga ubil z vilami. Košir pa jo bil ves iz sebe in si ni znal pomagati. »Da bi bil ugriz na nogi, bi Se nekako Šlo,« je dejal. 2e je stekel v hlev ter zapre-gel konja. Ker je šla prepočasi, jo je kar zanesel na voz. Ko sta se pripeljala do zdravnika, ga nI bilo doma. Hitro je obrnil konja in v galopu vozil domov. Sklenil je, da ji bo rano izžgal, kljub temu, da je bila tik pod očesom. Hitro se je raznesla novica po vasi, da je Ano pičil gad. Ko sta se vrnila domov, ju je že pričakoval krčmar. Pristopil je k vozu, da bi Ani pomagal z voza, toda Ana ni mogla več stopiti na noge, ker je strup že močno deloval. Poleg tega je bila v obraz hudo otečena in ni videla na nobeno oko. Košir jo je dvignil in zanesel v hišo. Povedal je krčmarju, kaj namerava, toda krčmar mu je odločno odsvetoval da bi ji Žgal rano: »Kaj bi ji še vi povzročal1 bolečine, saj vidite, da je že vsa otrpla, otečena — stara je teta, stara, premalo odporna! In poleg tega jo je pičil v glavo, da še hitreje deluje — ni pomoči!« »Po gospoda pojdem, da jo bodo dali v sveto olje!« je dejala krčmarica in šla. Košir se je mrko zazrl v Ano Zdajci se je razburil - težka slutnja ga 1e obšla. »To je zopet Rutarjevo delo!« je naglas: 1, pogledal krčmar j n in očeta. Oče ga je zavrnil rekoč, da je prišel gad v hlev skozi kako luknja »Bomr videli.« je odvrnil in pričakoval župnika SchrtftlelteT - ITrejnje: Rudolf Orlnv — Pttr »Narodna tlakama A. G.« alo Or telle Zrn, »Narodno tiskam0 d. kot tiskarna- ia- Fran Jeran. — Flir den In«eraienteil verantwortlicn - Za ineeratnl oddelek odgovarja: Ljubomir Volčič,