Goriške vesti. —g— Iz Tolmina nam poročajo: V petek je imel kuratorij obrtne šole v Tolminu svojo sejo. Zastopniki vseh korporacij se jako zanimajo za to potrebno šolo. Kuratorij je imenoval za krojno risanje učiteljico Siličevo. To šolo obiskajcjo že odrasli obrtni in trgovski vajenci in vajenke jako pridno in z dobrim uspehom. —g— Slovenska mestna šola Podturnom v Gorici šteje letos 30 otrok. —g— Podružnica »Slov. čebe!arskega društva v Rihembergu«. Tako podružnico so osnovali v Rihembergu. Namestništvo je pravila potrdilo. —g— Goriški deželni zbor. Deželni svetnik, deželni poslanec in odbornik dr. Pettarin je bil kot odposlanec dež. glavarja na Dunaju pri notranjem ministru ter je z njim konferiral glede deželnega zbora rekoč. da situacija v Gorici ni jasna, in je vprašal ministra, kaj hoče storiti vlada da naredi konec nevzdržljivim razmeram. Notranji minister Heynold je odgovoril, da je vlada že storila primerne korake, ali niso dali uspeha. Govoril bo še z ministrskim predsednikom. potem pridejo pogajanja s strankami dež. zbora. —g— Pevsko in glasbeno društvo v Gorici (podružnica Glasbene Matice v Ljubljani) naznanja. da se še sprejcmajo učenci in učenke v društveno glasbeno šolo. Vstop je opravičiti čim prej pri šolskem vodstvu v društvenih prostorih v ulici sv. Ivana št. 7, I. nadstropje, vsak delavnik od 11.—1. ure, ob sredah in sobotah le od 11.—12. Tam se zvedo tudi podrobni pogoji. Ker je število učcncev, ki jih je mogoče sprejeti, omejeno, naj se vsakdo vpiše takoj. Redni pouk se je že pričel. —g— Prvo predavanje »Narodne Prosvete« je privabilo v veliko dvorano »Trgovskega doma« precej lepo število poslušalcev, nad 400. Pri predavanjih doslej še nikdar. nismo videli tolikega števila. Vsekakor pa je bilo še dovolj prostora in dovolj oseb. ki jih pri predavanju nismo zapazili. ki bi pa bile lahko prišle. — Dr. Fran Ilešič je reševal »Vprašanje malega naroda«, ki mu je predvem naš narodni problem: Nizko je naše število, nizka naša kultura. Primerjajmo se z Danci, s Čehi, s Finci, s Hrvati in z drugimi malimi narodi, vedno smo mi na slabšem. Kmetija je naš gospodarski temelj. pa potrebna nam je tudi industrija, meščanstvo. Potrebna nam je meščanska kultura, V nas žive problemi kulture, verstva, estetike; naša umetnost in literatura nista slabi vsebinsko toda gmotno; naša znanost ne more postati svetovna, na katero bo vedno navezana. Vseučiliško vprašanje ima za nas drugačen pomen, nego za velike narode. Narodna obramba je važiia. toda pod gotovimi pogoji brezuspešna. Res, da nam je predavatelj naslikal splošni slovenski položaj, zlasti severno mejo. Na Goriškem smo mrtogo na boljem nego na severu. Predavatelj se je tudi dotaknil narodnega in strankarskega odpadništva ter priredil zmisel Masarykovih besed, da imej mal naiod visoko kulturo, z_a nas v zmislu: Sami, čisto sami s tako majhnim številom ne moremo imeti visoke kulture, atnoak se moramo prisloniti na drug narod, s katarim bomo živeli skupno narodno življenje. Kateri narod bo to? Kdor je rekel A, naj reče tudi B: Le y jugoslovanski skupnosti moremo doseči veliko število, z veliko izobrazbo pa tudi veliko moč. Jugoslovanska edinost je rešitev vprašanja nasega malega naroda, jugoslovanska edinost je oni smoter, ki ga moramo doseči, če hočemo samostojno živeti in napredovati do blagostanja in izomike. Ko Slovenec umira, naj živi Jugoslovan! —g— Ročni zapisnik za šolsko leto 1912/1913 je pravkar izšel. Da je vsemu slovenskemu učiteljstvu prcpotreben in priljubljen, dokazuje dejstvo, da bo drugo leto slavil dvajsetletnieo svojega obstan- ka, kar je zanj prav častitljiva sta- rost. — Za goriško deželo vsebuje lelos povsem nekaj novega. namreč osebni šta- tus učiteljstva vsakega posaineznega okraja v slovenskem delu dežele. S tem se je za našo deželo zamašila vrzel, ki je zevala leta in leta v »Roč. zapisniku.« Kakor pozdravljamo vsako izpopolnjeva- nje v »Roč. zapisniku«, tako se ne nio- remo dodobrega sprijazniti z novo uve- denim osebnim štatusom učiteljstva gori- ških okrajev: odlikuje se namreč po svoji  nenatančnosti, katere je na par straneh v knjigi več kot preveč. Tu ne zadene  krivda urednika »Ročnega zapisnika«,  lemveč one, ki so mu imenike poslali! —  Navajamo le nekatere: V goriškem okra- ju so v I. razredu izpuščene učiteljske osebe, ki še niso vpokojene ter pravzaprav sodijo v osebni štatus. Dalje zapazimo. da manjkajo v osebnem štatusu učiteljske osebe, ki imajo že zdavnaj usposobljenostni izpit; nekaterih učiteljskih oseb z drugim izpitom se sploh ne najde v »Roč. zapisniku«. Nasprotno nahajamo v tolminskem okraju navedenega tovariša, ki službuje že leto dni v zeleni Štajerski. Gospodične koleginje se lahko nadalje prav lepo zahvalijo sestavljalcem iz goriškega in sežanskega okraja, ker sta jim prav korenito regulirala njihove plače, zakaj vpeljati jima hočeta svojevoljno brez vsake sankcije 80 odstotkov plače moškega učiteljstva! V tolminskcm okraju ni te napake; za to pa toliko bolj bode v oči taka razlika! — Iz vsega navedenega je razvidno, da sestavljalci osebnega štatusia goriških okrajev nšso vzeli podatkov za sestavo osebnega štatusa tam, kjer bi jih morali. namreč pri c. kr. ckr. šolskih svetih, na kar naj za prihodnje leto bolj pazijo ter natanko gledajo, da bodo imeniki natančno odgovarjali resničnemu stanju goriškega učiteljstva! Truda pri tem sestavljanju ni velikega — zato pa naj bo stvar v prihodnje popolna in temelijta. Y.