Poštnina plačana v gotovini Prezzo - Gena Ur 0.4? Stev. 9. F Ljubljani, v tor eh, 13. januarja 1042-XX IiCto VII. Iskljaeos pooblaltooka ta oglitevia)e IUIi)anskege to tujega Utora; Lmooe PubbliaU ttaliana & A_ Milana Uredoiltvo ib oprava: &opllar|t«a fe, Ljubljana Bedaztone. Amminutrazione: lopltar|jem delu vzhodnega bojišča •i Va>9ajskem gorovju še trajajo. Na drugih odsekih bojišča ni bilo bistvenih vojnih dejanj. v Vojno poročilo 7 “dno 7. januarja je poročalo o sovjetskem poskusu izkrcanja v Evpato-nji na Krimu. V boju od hiše do hiše m na cestah je sovražnik izgubil 600 vojakov in 1300 partizanov, 203 ujetniki pa so padli v naše roke. Ta uspeh je treba pripisati odločnosti podpolkovnika Boddiena, ki je kot poveljnik oglednis.kega oddelka pehotne divizije v tem boju padel. Temu junaškemu častniku je bilo po smrti podeljeno odlikovanje hrastovega lista k viteškemu križu železnega križa. Bukareita, 14. jan. s. Na južnem ruskem bojišču so Rusi prvikrat v tej zimi začeli z večjimi napadi. Hoteli so s tem pridobiti važne strategič-ne postojanke ter tudi vplivati na dvig morale pri svojem vojaštvu ter ga pripraviti na vedno večje in krvave žrtve. Dejansko pa se je pokazalo, da je sovjetskim načrtom manjkalo prave vojne umetnosti in tako so bili vsi poskusi ničevi. Čeprav je bilo mraza za 25 stopinj pod ničlo, pa je nemška pehota stalno odbijala Ruse in jim povzročala hude izgube. Hkratu so Sovjeti poskušali zbrati vse razpoložljive sile na polotoku Krimu, da bi obkolili nemško-romunske sile in tako olajšali obroč okrog Sebastopola ter utrli pot četam, ki 60 na južnem delu polotoka. Ti napadli so bili najhujši v prvih desetih dneh tega meseca, toda nemško vrhovno poveljstvo je hladno motrilo položaj in ga obvla- ... decembra so Sovjeti z vso naglico organizirali novo ofenzivo. Zbrali so vse sile iz bližnjih pokrajin, zlasti pa s Severnega Kavkaza. Številni ladijski sprevodi so bili pod varstvon? vojnih ladij 1n skupin letal poslani proti kerški morski ožini m proti reodoziji. Dalje so bili poslani proti Eu-patoriji na zahodni obali Krima. Cilj te ofenzive je bili da se osvobodi oblegana posadka v Sebasto-polu ter skozi r.upatorijo ogrozi Simferopol, važno prometno križišče. Po drugi strani naj bi operacije na vzhodnem delu polotoka prinesle osvoboditev kerške ožine in s tem prost prehod iz Azovskega v Črno morje. Toda nemško letalstvo, ki je bilo na mestu, je navzlic silnemu mrazu in neugodnim vremenskim razmeram pravočasno objavilo pretečo nevarnost. Valovi bombnikov in strmoglavcev so se vsuli nad ladje, ki so medtem že izkrcavale čete v Kerču in Feodoziji. Del letalstva je napadal prevoze čet in vojnega materiala, drugi oddelek pa je bil sovjetske čete, ki so se že izkrcale v Keigu in Feodoziji. Najbolj nevarno je bilo izkrcavanje v Eupatoriji. Toda nemški oddelek v tem kraju se je takoj znašel. Nemški vojaki so planili na Ruse in se od hše do hiše borili in se tepli krvavo za vsak meter Zemljišča. Končno so bili vsi ruski vojaki žrtev napada. Pri teh bojih so Rusi pustili na bojišču Po čem bodo nemške oblasti okrog 2000 mrtvih, ostali pa so bili ujeti. Nevarnost na desnem boku je bila tako odstranjena. Istočasno pa 60 Romuni planili na sovražnika pri Feodoziji. Njim so priskočili na pomoč tudi nemški zavezniki. Tako je novo leto pokazalo, da je v celoti spodletel sovražnikov napad na Krim. Veljal ga je težkih gmotnih žrtev, pa tudi mnogo človeških življenj. Ker pa Sovjeti nimajo možnosti, da bi nadomeščali izgubljene trgovske in vojne ladje, je zato ta udarec še hujši. S tem nastaja tudi težava, kako oskrbovati izkrcane sovjetske čete s hrano in strelivom. Tudi v bojih na Krimu so nemške in romunske čete pokazale svojo nadmoč in visoko zavest nalog, ki so jim bile poverjene. Po drugi strani pa se vidi, da se je Sovjetov lotila že živčnost, kajti sicer si ni mogoče razlagati takšnih drznih poskusov, ki so bili že vn^rej obsojeni na propad. so pod holandskim jarmom. Sovražnost tega prebivalstva do Holandije se je lahko pokazala tudi pred kratkim, ko je ljudstvo nastopilo zoper zakon o obvezni vojaški službi. Saigon, 13. jan. s. Iz Singapooreja poročajo, da je včeraj nad Singapoorejem prišlo do silovite letalske bitke med japonsVimi bombnimi oddelki in angleškimi letali, ki so skušala japonske bombnike prestreči. Navzlic angleškemu odporu so Japonci uspešno bombardirali vojaške in pomorske cilje v trdnjavi. Tokio, 13. jan. s. Japonske oblasti objavljajo poročilo^ o uspehih japonskega orožja do 18. ure^ dne 9. januarja. 8. januarja je japonska podmornica potopila ameriško vojno ladjo »Langley« (12.050 ton) jugozahodno od otoka Johnston. 7. januarja zjutraj je bil pri polotoku Iza torpediran japonski parnik »Kaijo Maru« (8700 ton). Torpedirala ga je sovražnikova podmornica. Parnik je dobil nekaj poškodb, toda rešili so vse ljudi, ki Zahvala hrvaškega vojskovodje za čustva ljubeče prisrčnosti do hrvaške legije v Italiji Zagreb, 13. jan. s. Doglavnik maršal Kvaternik, vrhovni poveljnik vseh hrvaških oboroženih sil, je zagrebškemu dopisniku AS povedal naslednje: »Zelo sem radosten, da morem naši in italijanski javnosti sporočiti, da je bila hrvaška legija, ki bo z italijansko vojsko sodelovala na vzhodnem bojišču, v Italiji na vsej svoji poti sprejeta z največjo prisrčnostjo, zlasti pa tedaj, ko je dospela na svoj cilj. Posamezni člani legije so tako lahko ugotovili prisrčna in prijateljska čustva, ki navdihujejo italijansko ljudstvo z ozirom na Hrvate. Za ta sprejem sem se že uradno zahvalil italijanskim oblastem, ki so s prebivalstvom vred izvolile sprejeti naše legionarje, kakor da bi bili njihovi sinovi. Presrečen sem, ko vidim, da je nekaj sto Hrvatov moglo osebno ugotoviti čustva ljubeče prisrčnosti, ki jih goji do nas naš veliki zahodni sosed. To je pot, ki drži do srečne bodočnosti in do nove Evrope.« švedski kralj o zunanji politiki svoje države Stockholm, 13. jan. s. Ob začetku novega zasedanja v švedski poslanski zbornici je kralj Gustav imel govor, v katerem je 8e enkrat poudaril, da je za švedsko nujno, da pelje tako zunanjo politiko, ki ji je cilj narodna svoboda in mir. Omenil je ukrepe, ki jih je vlada sprejela na vojaškem in na gospodarskem področju. Ob koncu je zatrdil, da je vlada odločena izdati nove postave, ki naj zatro in uničijo sleherno delovanje, nasprotno državnim koristim. Hicsujalc ajmvfc . Berlin, 13. jan. s Erich Koch, nemški komisar za zasedeno Ukrajino, je ukrajinskemu prebivalstvu dal razglas, s katerim uveljavlja načelo verske strpnosti. Dalje pravi, da bo *'ehernega Ukrajinca presojal po tem, kako bo ja hotel sodelovati pri obnovitvi dežele in ka- j* notel sodelovati p n obnovitvi dežele in na* ko bo obdeloval lattno temi jo in redil živino, •jdor bo sodeloval z Nemci, se bo boril za novo uobo blagostanja in miru, hkrati pa bo pokazal "vnležnost, da je bil rešen boljševizma. Paveličeva voščila In napovedi za navo leto: povečano na bojiščih in sodelovanje z Osjo v gospodarstvu Zagreb, 13. jan. s. Člani diplomatskega zbora so včeraj uradno obiskali Paveliča in mu voščili Novo leto Nagovor je imej nemšiki-poslanik Kasche kot najstarejši po službi. Omenjal je ustanovitev hrvaške države in pomen sedanje vojne, pristop Hrvaške k trojni zvezi in k zvezi proti Kominterni ter pohvalil hrvaškega vojaka, ki se z drugimi vred bori proti boljševizmu. Na koncu je pro6il Boga, naj da hrvaškemu narodu vse pogoje za va; ren narodni in državni razvoj ter dejal »naj Bog blagoslovi vašo in vaših sodelavcev modrost in silo. g. poglavnik, potrebno za izpolnitev vaših visokih nalog.< Pavelič je takole odgovoril: »Ekscelenca, živo se vam zahvaljujem za voščila in za želje. Preteklo leto je hrvaško ljudstvo videlo uresničenje svojega visokega cilja. Italija in Nemčija sta na bojišču premagali državo, ki je v okviru versailleskega reda držala hrvaški narod v sužnosti. Proti njej se je v odločilnih aprilskih dneh vzdignil ves hrvaški narod kakor en mož. Italija in Nemčija sta mu dali mesto v novem evropskem redu, ki ga • ustvarja sedanja svetovna vojna. Priznanje Hrvaške po drugih državah, pristop k trojni zvezi in k zvezi zoper komin-terno, je našo državo postavil v skupni sklop evropskih držav. Neodvisna Hrvaška že od prvih dni svojega vstajenja sodeluje na bojišču zoper skupnega sovražnika, k: je s podporo angleške izdaje mislil uničiti vse evropske narode. V tem letu, ki se obeta v znamenju neusmiljenega boja evropskih narodov za svobodo, bo hrvaška država vse svoje sile usmerila tako, da bo skušala povečati svojo udeležbo pri skupnem boju za zmago, bodisi na bojišču, bodisi s svojimi gospodarskimi in delovnim silam; zakaj zaveda se, da bo zmaga zagotovila blagostanje Evrop* ter dala trdno poroštvo za svobodo, neodvisnost in splošni napredek hrvatskega naroda v njegovi lastni državi. Na pragu novega leta se Hrvaška z ne: spremenljivo hvaležnostjo spominja pomoči, ki sta ji jo zlasti dali Italija in Nemčija pod vodstvom velikih poglavarjev Mussolinija in Hitlerja ter vse druge prijateljske države. Glo- boka zahvala velja vladarjem, vladam in narodom prijateljskih držav. Naj Vsemogočni v novem letu^da svoj blagoslov naSim narodom, neločljivo* zvezanim v boju za zmago naše pravice in za bodoči blagor narodov.« 35.000 funtov dinamita se je razletelo Buenos Aires, 13. jan. Strahovita nesreča se je pripetila v kamnolomu za cementni kamen pri OUavariji v južni Argentini. V kam-nolomski smodnišnici je bilo spravljenih 35.000 funtov dinamita, ki so ga potrebovali za razstreljevanje. Ta dinamit je nenadno zletel v zrak in eksplozija je porušila kakih 50 delavskih hiš. Pok se je slišal na dolge kilometre. Žrtev je zelo veliko Kako je do nesreče prišlo, še ne vedo. Oblasti so zapovedale preiskavo. Severno zimo čutijo zdaj tudi nft Švedskem, kjer so včeraj imeli 25 stopinj mraza. Bolgarsko vojaški sodišče v Bitolju je obsodilo na smrt dva človeka, ki sta se pregrešila s sabotažo na železnici. so bili na krovu. Japonske prednje straže so dne 8. januarja 90 km severno od Kuala Lumpurja pri Trolaku začele bitko, katere uspeh je bil: zajeli so 13 težkih topov, 20 oklepnih protitankovskih topov, 15 možnarjev, 50 lahkih oklepnih voz, 30 motornih koles, 500 avtomobilov ter 800 ljudi. Nasprotnik je imel okoli 300 mrtvih, japonske izgube pa znašajo 17 mrtvih in 60 ranjenih. Ducejeva pohvala pogumnemu sicilskemu prebivalstvu Rim, 13. jan. s. Pod Ducejevim predsedstvom se je včeraj v Beneški palači nadaljevalo od 17. do 18.30 poročanje zveznih tajnikov. Poročali so zvezni tajniki iz Agrigenta, Catani-sette, Ragnse in Enne. Ob koncu poročila sicilskih zveznih tajnikov, je Duce vzel na znanje sporočilo, da vladne organizacije na Siciliji zdaj obsegajo prav vse prebivalstvo. Pohvalil je pogum, s katerim se prebivalstvo sicilskih Eokrnjin upira sovražnikovemu napadu in po-valil ponosni domoljubni duh, ki ga je to prebivalstvo ob vsakem času, v vojni in mirr pokazalo . Vesti 13. januarja Za novega pomočnika francoskega notranjega ministra je po umoru Paringauxa bil poklican dosedanji zastopnik informacijskega ministrstva v Parizu, Havard. Na njegovo mesto je bil postavljen glavni ravnatelj za tisk, Pietri. Ameriško ljudstvo, ki je nepotrpežljivo in sebično ter navajeno smatrati ugodje in udobnost za noobhodno potrebno podlago življenja, bo Be zlasti čutilo omejitev prodaje in ujx>rabe avtomobilov, tekočih goriv, sladkorja ter alkoholnih pijač, pišejo nekateri brazilski listi. V Kamenski pri Karlovcu so skupno krstili čez 400 pravoslavcev iz Popovič brda. Slovesnosti se je udeležil tudi hrvaški glavar iz Pokupja. Bolivijska vlada je zaradi sj^orov med vlado i« zbornico razglasila obsedno stanje po vsej državi. Dosedanji poveljnik indijske vojske, general VVa-vell, je ob slovesu iz Indije dal tamošnjim četam dnevno zapoved, v kateri želi tej vojski srečo z ozirom na bližajočo se nevarnost. Sovražnikova propaganda si je zadnje dni posebno prizadevala, da bi širila kar najbolj neumne pravljice in laži o Nemčiji Nemško ljudstvo pa Je dalo ja-en odgovor z zbirko gorke obleke in obutve za nemške vojake v Rusiji. V šestnajstih dneh je bilo doseženo nekaj, kar nima primere na svetu in kar neomajno dokazuje zvestobo in zaupanje nemškega naroda v vodstvo, piše bratislavski list »Grenzbote«. Hrvaški vojaški novinci so bili včeraj zapriseženi v zagrebški vojašnici. Ob tej priliki je imel general Štancer po pregledu častne čete navdušen govor. Iz Anglije sta pobegnila dva nemška letalca z angleškim letalom, ki sta se ga polastila na angleškem letališču. 97 finskih ranjencev v starosti od 20 do 30 let jo prispelo s švedsko bolniško ladjo »Prins Cark v Stockholm. Pričakujejo pa še druge ranjence, od katerih bo švedski Rdeči križ sprejel 45 finskih vojakov in ranjencev v stockholmske bolnišnice. Japonci bodo ustanovili posebno paroplovno družbo za južne predele, da bodo olajšali pomorske prevoze do zasedenih ozemelj. Kapital bo znašal 10 milijonov jenov, s katerim bodo okrepili promet v vodah Malaje, Filipinov in Bornea. Uvedba cenzure nad listi, pošto in radijem v Ameriki Buenos Aires, 13. jan. 6. Iz Washingiona poročajo, da je ameriška vlada uvedla poprejšnjo cenzuro za tisk pisma brzojavke in radijske oddaje. Ker gre v Rooseveltovem kraljestvu vse na veliko so za prvo silo poklicali v cenzurno službo 10.000 uradnikov. Določeno je bilo, da morajo ravnatelji listov po telefonu dajati v cenzuro članke in novice, ki se nanašajo na vojno, in to pred izidom listov. Nove zahteve po zasedbi Irske Rim, 13. jan. s. Angleški list »Sunday Ex-presst zahteva v svojem zadnjem uvodniku, naj Anglija in Amerika zasedeta Irsko, katere nevtralnost in politika povzročata Angliji kar največje neprijetnosti. Prizadevanje za vstop Južne Amerike v vojno Berlin, 13. jan. s. Medtem ko sili Osi in Japonska želijo, da bi se v latinski Ameriki ohranil dosedanji položaj — pravi neko poročilo politično diplomatskega dopisnega urada — to je, da bi v tamošnjem političnem in gospodarskem življenju ostalo vse pri starem, bi Združene države rade hotele ravno nasprotno. Vpregle so vse sile, da bi zganile vse tisto, kar bi se utegnilo vdati njihovemu pritisku. Tako se_ lotijo raznih gibanj, obmejnih spopadov ln delajo propagando med parlamentarci, zunaj parlamenta pa netijo spore itd. S tem bi radi ustvarili ozračje, ki bi bilo pripravno za njihove oblastne načrte. 2e dolgo je znano, kako potrpežljivo Washing-ion čaka primerne prilike, da bi s špansko-amer. državami ravnali tako, kakor so Angleži z Egip: tom. Ce bi Združene države to dosegle, bi bil potreben le še en korak in vsa ameriška Celina bi bila v vojni. V takem položaju — dostavlja omenjeni nemški politični urad — bi Roosevelt na mah lahko uresničil vojaške načrte v Južni Ameriki, kar mu po diplomatskih razgovorih doslej ni uspelo. Zelo važne strateške postojanke, kakor otočje Galapagos. Robinson, Magellanova ožina, ustje Ria de la Plata in Amazone, bi brž zasedle oborožene sile Združenih držav; kajpak »samo toliko časa. dokler bi trajalo izredno stanje«.'Ko bi pa nevarnost minila — pravi poročilo posmehljivo —■ ne bi Združene države imele več namena, obdržati ta oporišča v svoji oblasti. Stran 2. »SLOVENSKI DOM*, dne i.\ januarja 1942-XX atev. 9. Koncert Škerjančevih skladb je dosegel sijajen uspeh Mogli bi reči, da je bil danes zvečer festival slovenske simfonične glasbe. Glasbena Ma iica je priredila samostojen kompozicijski veter simfoničnih skladb prof. L. M. Škerjanca, katerega delo, kar nam je na snočrijem koncertu najbolj dokazal, predstavlja enega najpozitiv-iicjših in najbogatej&ili virov. Spored, ki je obsegal tri točke, med njimi dve noviteti, je imel namen prikazali Škerjančevo simfonično tvornost zadnjih dveh let in s tem stanje slovenske čiste simfonične glasbe sploh, ker moremo Šteti prof. L. M. Škerjanca brez dvoma med naše na josrednejše skadatelj-ske osebnosti, saj je bil vprav on tisti, ki si je priboril za slovensko ime v forumu evropske glasbe največ zaslug. Prva točka koncerta je bila Dramatična uvertura, ki je bila skomponirana v jeseni leta 1941 in tvori vidno povezanost, nekako trilogijo, z ostalima dvema iz 1. 1928 in 1932. Dramatična uvertura formalno predstavlja karakteristično uverturo zgrajeno po klasičnem vzoru »francoskih« uvertur... vendar pa ne razpade na mod seboj tri ločene dele, temveč ti neopazno prehajajo drug v drugega. Vsebinsko pa je rahlo programskega značaja v smislu naslova. Tej je sledila že lani izvajana in 1. 1940 skomponirana skladba: Klavirski koncert v a-molu. Formalno je skladba trostavčna, naslanjajoča sc na klasično formo. Vsebinsko pa ji ie skladatelj dal toliko neprecenljive lepote, da jo je bil pri nas edini poklican razumeti in vrednotiti kot reproduktiven umetnik g. rektor .4. Trost, katerega poetična obdelava tega koncerta bo ostala po svoji edinstvenosti nepozabna. G. rektor nam ni mogel na drug način, ker poznamo njegovo izredno muzikalnost in ne-nadkriljivo tehniko, pripraviti presenečenja in je igral ves virtuozni klavirski part na pamet. Človek skoraj ne more verjeti in se samo čudi in občuduje. Zaključna točka sporeda pa ie bila ///. simfonija v c-duru. Napisana je kot sonatna V treh vrstah... Na znani gospodinjski šoli v Mali Loki *o že začeli s šolskim poukom. Začetek je bil kaj slovesen, saj so se ga udeležili razen gojenk in učiteljskega zbora še razni vidnejši predstavniki oblasti. Danes zjutraj je bilo živo srebro spet za nekaj stopinj nižje kakor včeraj zjutraj. Danes je stalo med —9 in —10 stopinj Celzija. Kaže, da mraz nc bo popustil. Lansko leto je bilo na Koroškem izdanih 3000 lovskih legitimacij. Koroški lovski mojster pravi v svojem letnem poročilu med drugim tudi tole: »S Triglavom je prišlo h Koroški tudi mnogo dobrih tamkajšnjih lovcev. Te borno, v kolikor se priznavajo za naše, veselo sprejelj ter svojo skupno domovino tudi lovsko privedli v boljšo prihodujost.« Kakor je odločil koroški gauleiter, ie bila dravograjska občina priključena volšperškemu okraju. Svečana predaja je bila pretekli petek. Dosedanje mestne uvozne davščine, mestne davščine na vozila in tujsko prometna taksa so "'V,''bile z novim letom razveljavljene na področju "^■Spodnje Štajerske.____________________ Prihodnj? koncert Glasbene Matice bo v ponedeljek dne 19. t. ni. ob pol 7. zvečerv Hubadovi dvorani. Koncertni spored_ bo izvajal mojster na orglah skladatelj Matija Tomc in koncert je vzet iz cikla šestih večerov pred-klasične glasbe, ki jih bo izvedla Glasbena Matica z raznimi sodelavci do konca letošnje sezone. Koncert bo zanimiv, pokazal nam bo skladbe ki so zelo malo znane in ki nam kažejo zgodovinski razvoj orkestrske igre. Na koncert opozarjamo. Vstopnice v knjigarni Glasbene Matice. Včeraj je bila odprta v Obersnelovi galeriji na Gosposvetski cesti prva samostojna razstava akad. slikarja Zorana Mušiča, ki je takoj vzbudila živahen interes v umetniških krogih in pri ostalem občinstvu. Razstava je izredno zanimiva tako po izberi motivov kakor po načinu barvnega izražanja. Ker so take razstave pri nas zelo redke, si bo razstavo gotovo vsakdo z zanimanjem čimprej ogledal, posebno še ker bo odprta samo 14 dni. orkestralna oblika klasičnega simfoničnega sloga. Tematika prvega in tretjega stavka sta si med seboj sorodni, medtem ko predstavlja vmesni >adagio< stavek lirični intermezzo simfo nične razsežnosti. Skladba je nastala na pomlad leta 1941. in predstavlja nadaljevanje tradicij prejšnjih dveh simfonij. Orkester, ki so ga sestavljali člani Orkestralnega društva Glasbene Matice, Radijskega orkestra in opernega orkestra oziroma Zveze godbenikov, je gospod Drago M. Šijanec pripravil za koncert na tako vesten način, da že dolgo nismo čuli v ljubljanskih koncertnih dvoranah orkestra, ki bi tako odlično reagiral na dirigentovo izdelavo. Večkrat je -bila interpretacija gospoda dirigenta Šijanca občudovanja vredna, zato mu iskreno čestitamo, da je na tak način rešil ne male zahteve partiture. PlsarnlSM, koncepfnl, papir in papir za raimnolevalnl sirot kakor tudi kuverte vseh velikosti Vam ugodno nudi Papirnica Liudshe KnlUfarne v Ljubljani, Pred Škofijo 5. Te1. 25 29 in Miklošičeva c 5. Tel. 30 30 Zdravilna zelišča vseh vrat kupuje In najboljše plača Grom Jože, Ljubljana, Tržaška cesta 11. Prijava imetja na ozemlju, priključenem Nemčiji športni drobiž Ilovice iz Države Vatikanska kongregacija obredov pripravlja procese za proglasitev več svetnikov in blaženih. V vatikanskem listu »Osservatore Romano« je bil objavljen koledar Kongregacije obredov, v katerem so navedeni dnevi zasedanj kongregacije. Tako so v glavnem na programu štiri seje, na katerih bodo sprejeli sklepe glede proglasitve blaženim in svetim več mučenikov in zglednih katolikov. 27. januarja bodo na seji govorili o dokazilnem materialu glede čudežev, ki so se dogodili na priprošnjo vseučiliškega profesorja Contarda Ferrinija, ki je umrl leta 1902. Tega znanstvenika je blaženim prištel že pokojni papež Pij XI. 2. junija bo kongregacija razpravljala o dokazilni snovi o čudežih na priprošnjo Indijanke Katarine Tekakvvithe, ki ie umrla leta 1680. Ta bo najbrž proglašena blaženim. 14. julija pridejo na razpravo predlogi za proglasitev blaženim ali svetim več kandidatov. Prva je blažena s. Cabrini, ki bo proglašena svetim. Potem sledi proglasitveni proces za kapucina Inocenca Da Berza, benediktinca Placida Riccardija, Marijo Terezijo Verzcri, ustanoviteljico reda hčera Sv. Srca. potem pa pripravljalni uvod v beatifikaci jski proces Katarine Volpicelli, ustanoviteljice reda Služabnic sv. Srca. Njej sledita blažena Imelda Lambertini, mlada deklica, ki je umrla kmalu po svojem prvem obhajilu, ter Maria Coretti, ki je bila umorjena leta 1902. blizu Nettuna, ko se je branila nasilstva nad seboj. Iz zgodnjega novega veka pa se pojavlja francoska kraljica Ivana de Valois. Bila je žena francoskega kralja-Ludvika XII; pa je pozneje odšla v samostan in tam umrla leta 1505. Med svetnike bo najbrž prištet tudi bi. Nikolaj de Fluc, po rodu Švicar. Mož je bil zgled pobožnosti in švicarske zavesti. Bil je oče številne družine in ko je vse otroke preskrbel, je po sporazumu s svojo ženo odšel v samoto. Poprej je bil sodnik in kantonalni svetnik. Leta 1480 je s svojim posredovanjem preprečil švicarsko državljansko vojno. Skrb sv. očeta za vojne ujetnike. Vatikansko glasilo je objavilo za novo leto obsežen pregled delovanja vatikanskega urada za vojne ujetnike, ki ima nalogo posredovati informacije, obenem pa posreduje tudi prenos pisemske in paketne pošte za vojne ujetnike v taboriščih različnih držav. Tako je apostolski vikar v imenu papeža obiskal v Italiji nad 20 ujet-ii iški h taborišč in tolažil vojne ujetnike različnih ver in narodnosti. Podobno nalogo so imeli od sv. očeta tudi apostolski delegat ie v drugih evropskih in izvenevropskih državah. Električna energija v Italiji. Predlansko leto je bilo v vsej Italiji 1159 vodnoelektričnih naprav, od katerih jih je bilo samo leta 1938 zgrajenih 78, imele pa so 5,054.895 ks in so dajale 17.900 milijonov kilovatnih ur toka. Se; daj je v gradnji novih 71 takšnih naprav, ki bodo dajale novih 6300 milijonov kilovatnih ur. Pripravlja pa se zgraditev še nadaljnih 92 naprav, ki bodo pomnožile količino toka za novih 3200 milijonov kilovatnih ur. Razen tega pa je v ministrstvu za javna dela vloženih mnogo prošeni, v katerih gre za novih 343 električnih central, ki bi proizvajale letno najmanj okrog 13.300 milijonov kilovatnih ur. Te številke so zelo zgovorne, saj pomenijo, da sc z vedno večjo proizvodnjo električnega toka Italija osvobaja u*’oza premoga. 18 milijonov lir za perutninarstvo. Letošnje leto bo porabila italijanska vlada 18 milijonov lir za pospeševanje in dvig perutninarstvu v državi. Vse večje pokrajine, kjer je kokošje-reja razvita, imajo lastne opazovalne postaje, ki delajo n* tem, da bi uvedle čim plemenitejše vrste perutnine med ljudstvo in s tem tudi povečale pridobivanje jajc. Vojni časi terjajo še posebno velike napore, ker je jajce močno hranilno sredstvo, od zunaj pa ga ni mogoče več uvažati v takšnih množinah, da bi ponudba pokrivala povpraševanje. Vis. Komisar za Ljubljansko pokrajino obvešča, da so, z ozirom na dogovore, sklenjene med italijansko in nemško vlado, pooblaščeni likvidirati svoja premoženja, nahajajoča se na ozemlju bivše Jugoslavije, sedaj priključenem Nemčiji, in prenesti Čisti izkupiček, Slovenci: a) ki so dne 1. IV. 1941-X1X bivali na ozemlju bivše Jugoslavije, sedaj priključenem Italiji; b) ki so tukaj rojeni in ki so bili dno 1. aprila 1941-XIX semkaj pristojni, pa so se pred 10. decembrom 194t-XX preselili v Italijo iz pokrajin bivše Jugoslavije, sedaj priključenih Nem-čici, in so izjavili pred pristojnimi italijanskimi oblastmi, da si želijo ustanoviti svoje stalno bivališče v Italiji pod pogojem, da jim bo naknad- j no priznano državljanstvo. Oesebe, ki nameravajo uveljaviti svoje pravice glede premoženja na podlagi zgoraj navedenega dogovora, morajo v roku er,ega meseca, a najkasneje do 30. januarja 1942-XX, poslati Visokemu Komisarju za Ljubljansko pokrajino izjavo v dveh enakih izvodih, potem ko je župan občine njihovega bivališča na samih izjavah potrdil točnost prijavljenih osebnih podatkov. Tiskovine za izjavo dobijo prosilci pri mestnem poglavarstvu v Ljubljani in pri okrajnih po-glavarstvih, pri katerih lahko dobijo tudi potrebna pojasnila. Ljubljana, 20. decembra 1941-XX. Visoki komisar: EMILI0 GRAZI0LI Denuncia dei beni sui territorio annesso a la Germania L’AIto Commissario per la provincia di Lubiana rende noto che in seguito ad accordi conclusi fra il Gover-no ituliano ed il Governo germanico hanno fa-colta di liquidare i loro beni trovantisi nei ter-ritori ex jugoslavi, ora annessi alla Germania, e di trasferirne il ricavato netto, gli Sloveni: a) che alla data del 1 IV 194t-XIX avevano residenza nei territori ex jugoslavi, ora annessi allitalia; . b) che, essendo ivi nati e pertmenti at 1 aprile 1941-X1X si siano trasferiti, prima del 10 aicembre 1941-XX, in Italia dai territori ex jugoslavi, ora incorporati al Reich, ed abbiano dichiarato innanzi allc competenti autorita lta-liane di voler prendere residenza definitiva in Italia, a condizione che in seguito a cio venga concessa loro la cittadinanza. Coloro che intendono rivendicare i propn beni secondo 1‘accordo suddetto dovranno invia-re, nei termine di un mese e, comunque, non oltre il 30 gennaio 1942-XX, ali’ Al to Commissario per la Provincia di Lubiana dichiarazione in duplice, identico esemplare, facendosi attestare sulla stessa dal sindaco del Comune di residenza l’esattezza dei dati personali denunCiati. Gli interessati potranno ritirare i moduli E er la dichiarazione presso il Municipio di Lu-iana e presso i Capitanati Distrettuuli, ai cjuali potranno anche richiedere le occorrenti informazioni. Lubiana 20 dicembre 1942-XX. L’Ajto Commissario EMILIO GRAZIOLI S Hrvaškega Delavska sodišča. Vsi spori, ki bodo od zdaj nastali med delodajalci in delojemalci, bodo prišli pred posebna delavska sodišča. V ta namen bo ustanovljenih več takšnih sodišč, ki no bodo strankarska in bodo izključno pravična. Delavska sodišča so bila že ustanovljena lansko leto, vendar ni bila njihova vloga velika. Dozdaj so ustanovljena delavska sodišča v Zagrebu, Osijeku, Varaždinu in Dubrovniku. Proti razsodbi takega sodišča ni nobenega priziva. Vsi postopki pred temi sodišči so brezplačni. Po lOdkg ntasla bodo dobili Zagrebčani na živilske nakaznice za mesec januar. Promet i nepremičninami v Zagrebu. Pravijo, da je promet z nepremičninami jasno merilo gospodarskega stanja kakšnega mesta. V Zagrebu je bilo lansko leto za skoraj 650 milijonov kun prometa z nepremičninami. Hrvaško zadružno društvo je bilo te dni osnovano v Zagrebu. Namen društva je, da bo uravnavalo zadružno gospodarsko življenje v nezavisni hrvaški državi. Hrvatsko gospodarsko odposlanstvo pod vodstvom državnega tajnika Lammerja 6e je te dni mudilo v Bukarešti, da bi 6e posvetovalo o nekaterih važnih gospodarskih vprašanjih. V Zenici je bila te dni odprta nova strokovna ženska šola. Solo je dovolilo ministrstvo za trgovino in industrijo. Na Hrvaškem je bilo ukinjeno državno ravnateljstvo za prehrano. Na njegovo mesto in njegove dolžnosti bo odslej opravljal oddelek za narodno oskrbo ministrstva obrti, veleobrti in trgovine. 9 6 1 2 34:11 13 3 1 2 — 5:4 4 4 2 — 2 9:10 4 2 1 1 — 7:3 3 3 1 1 1 7:6 3 3 1 1 1 7:8 3 3 1 1 1 3:9 3 2 1 — 1 4:6 2 1 1 1 1:1 1 2 — 1 1 3:7 1 4 — 1 3 5:13 1 1 — 1 3:4 0 — 1 0:6 0 Z 10*24 je izgubilo izbrano nemško rokometno moštvo v Goteborgu proti švedski reprezentanci. Vsekakor visok poraz. Polčas je bil 18.4 za Švede. Nova nemška prvakinja v drsanju. Prvič v zgodovini nemškega drsalnega 6 porta je letos na j višji navlov v umetnem drsanju za ženske romal iz Nemčije na Dunaj, kjer ga je pridobila nadarjena dunajska sjjortnica na ledu Marta Musilek. Že po obveznih vajah je močno kazalo na njeno končno zmago, ki jo je potem v prostem sporedu res 6amo še potrdila krepkeje. Zasedla je prvo mesto z mestno številko 7 in 3Š3 točkami pred Ingo Jeli iz Mo-nakovega z mestno številko 16 in 363.7 točke ter Ma* deleino Miiller z Dunaja z mestno številko 24 in 360.5 točke. Bivša prvakinja Lidija Veicht iz Mona-kovega, ki je bila pet let zaporedom najboljša nemška predstavnica v tej športna panogi, na tem tekmovanju sploh ni nastopila. 18. in 19. julija bo mednarodna plavalna prireditev med nemško in madžarsko plavalno reprezentanco. Srečanje bo v Darmstadtu. 61.000 km je prevozil v čolnu Berlinčan Fritz Eicke. Vozil je čoln že od rane mladosti in je dozdaj prevozil kar 61.000 kilometrov. Italijanski smučarji so na prvih mestih na progi v Cervini. Prvi v teku skozi vratca je bil Confor-tola pred Sertorellijein. Na 12 km progi pa je bil prvi Compagnoni. Nemčija ima najboljšo lanskoletno nogometno bilanco. Pridajamo kar celo tabelico evropskih držav, ki jasno pove njihovo športno udejstvovanje v nogometu v preteklem letu: Nemčija Danska Švica Španija Švedska Hrvateka Madžarska Romunija Jugoslavija Portugalska Slovaška Francija Finska Španska nogometna enaj6torica 6C že vestno pripravlja za bodoča nogometna srečanja. Največji dogodek letošnjega leta v nogometu pa bo vsekakor državno srečanje španske enajsterice z nemško in italijansko. Zagrebški Gradjanski je prejel od budimpeštan-skega herenezvaroša ponudbo, da bi hotelo madžarsko hokejsko moštvo igrati proti izbranemu zagrebškem moštvu. Tekma naj bi bila 25. t. m. Gradjanski je ponudbo predal športni zvezi, kajti 6am nima hokejske sekcije. 17. in 18. t. m. bi 6e imeli v vodi pomeriti najboljši plavalki Ranghild Hveger in Kireten Busch-Sorensen. Kot pa kaže, do tega nastopa ne bo prišlo, ker Sorensenova zahteva, da mora Hve-gerjeva nastopiti še pred tem nastopom v Aarhusu. Izbrani dunajski hokejisti so nastopili pred dnevi v Bratislavi, kjer pa 60 doživeli hud poraz. Tepeni 60 bili s 7:2. Eno tekmo pa so dobili Dunajčani (3:2). Prav tako, kakor vse smučarske tekme v Nemčiji, 60 bite odgodene tudi vse tekme za nemško državno prvenstvo v vožnji boba, tako v dvoje, posamič in v četvero. Tekme bi morale biti v okviru tekem v Oarmi6chu. Nekdanji belgijski nogometni prvak Berscht AC je premagal v zadnji tekmi dosedanja prvaka Lierschke SC. Nemška kolesarska zveza je že izdelala ves 6portai spored za tekoče leto. Prve dirke bodo v I.eipzisru in 6'ieer bodo tekme v netoboiu. Cestni vozači pa bodo nastopili na številnih srečanjih v Augsburgu, Berlinu, HaMu, Magdeburgu in Mtin-chenu. Razen tega je na sjjoredu še več drugih dirk. Razen poklicnih dirkačev imajo 6eveda tudi amaterji svoj bogati športni 6pored že sestavljen. Pristojni minister je že odredil likvidacijo ravnateljstva za prehrano, Tudi Nemci, ki prebivajo na ozemlju hrvaške države, so se v polni meri odzvali pozivu nemškega vodje za zbiranje volnenih oblek in perila. Nabrali so precej. Na znani liški progi so nastopile velike težave z osebnim in tovornim prometom, kajti železniški tiri so zameteni in je treba precej časa, da jih delavci očistijo. Zamude vlakov trajajo včasih tudi po več ur. S štajerskega Prerana smrt v Celju. Na Štefanovo so pokopali na celjskem okoliškem pokopališču gdč. Dragico Pajkovo, dijakinjo 6. razreda gimnazije, hčerko znanega celjskega industrialca g-Karla Pajka. Podlegla je vnetju slepiča in ves trud zdravnikov, da bi rešili simpatični mladenki mlado življenje, je bil zaman. Na zadnji poti so jo spremili sošolci in mnogo ljudstva. Hudo prizadeti družini in sorodnikom izrekamo tudi mi iskreno sožaljel ■^Earl Derr Blggers sir 88! &MELA ) »Miss Dixon,< je rekel, »ali vas smein ponovno nadlegovati? Ali bi me spremili po stopnicah navzgor in mi pokazali zgornje prostore? Moram šc nekaj preiskati, preden se bom danes smel vleči k počitku.€ .| »Seveda,« je pritrdila igralka. »Kar se pa tiče odpočitka, pa upam, da mi boste že dali priložnost zanj in boste najprej pregledali mojo sobo. Po tem presenetljivem večeru sem popolnoma strta.« _ Izginila je s Chanom. Julija pa se je s skoraj nemočno kretnjo pogreznila v stol. »Ubogi otrok!« je rekel mr. Bradshavv. »O, Jimmy, to je bil strahoten večer, ali ne?« »Res je bilo tako. Pomislite, vendar, Julija! Vi sle bili Shelah bližji kakor kdor koli drug. Kaj nimate nobene slutnje o tem, kdo bi bil storil to strašno dejanje?« Odkimala je. »Na noben način si ne morem predstavljati ti- stega, ki je bil v stanju to storiti. Prav gotovo je imela Shelah svoje sovražnike — kakor vsi uspešni ljudje — zavidali so ji in jo morda tudi sovražili. Da pa je moralo iti to tako daleč, st pa niti v sanjah nisem mogla misliti. Zdi se mi celo nemogoče. Več pa ne vem.* Vsedel se je zraven nje. »Za kratek čas ne bova na to ve£ mislila. Kaj bo zdaj z vami? Kaj mislite početi,« »Oh, mislim, da se bom morala spet vrniti tja, odkoder me je bila Shelab vzela.« »In kje je bilo to? Tega mi pa Se niste pripovedovali?« »Iz igralskega penziona ▼ Chicagu. Potovala sem skupaj s svojo materjo, ko je mati — odšla od mene, Vsi moji sorod- niki so bili pri gledališču. Tudi oče. Mati mi je večkrat ime- j novala San Francisco kot svojo domovino, čeprav je bila tam| silno redkokrat. Toda bila je tam rojena kot številne druge dobre igralke. In bila je...« »Bila je ena najboljših, mislim,« je rekel Jimmy. »Mislim, da je bilo tako. Tam imam edino še svojo staro mater — stara je 72 let, pa gre navzlic temu še sem pa tja na turnejo — to je zares zlata mama, Jimmy. Mislim iti k njej in bom poskusila najti kakršno koli zaposlitev. Mislim, da se bom vsa posvetila uradu. Stara mama se bo brez dvoma razveselila, če bom prišla k njej. Midve sva edini, ki sva od nas še ostali.« Bradshavv je zajel sapo. »Če noče tukaj nihče drugi povzeti besede, si bom dovolil in povedal nekaj besed o Havajih. Blesk in pesem se prelivata preko te dežele. Podnebje vzbuja veselje in smeh. Tu hi niti soparne vročine, niti snežnih viharjev. Honolulu vsadi v sleherno srce sladke sanje o lepoti. In kar...« »Jimmv, kaj na vsem svetu?« »In kar se tiče prebivalstva: koder je narava tako dobrotna, kako neki bi mogli bili ljudje drugačni? Videli boste...« »Ne razumem vas. Jimmy.c »To je strašno preprosto. Že približno 50.000 turistom sem prodajal to deželo, ki sem jo poveličeval z izbranimi besedami. Zdaj pa bi rad poskusil tudi pri vas. Kot nadomestilo za vašo staro mamo, da veste! Gotovo je očarljiva, kakor ste prej povedali. Lahko je, toda jaz nisem. Pač pa sem zato mlad. Potem pa Honolulu prav gotovo ni tislo, kar bi rad prodal. Kaj mislite, Julija? Majhna hišica v senci dveh hipotek in cvetličnih grmov...« »Vi. Vi menite, vi me imate radi, Jimmy?« je vprašala. »O moj Bog — kaj sem ravnokar izpustil vrstico? No. vam bom pa moral vso zgodbo ponovno popisati. Seveda vas imam rad. Ali je to čudno? Morda res ni najprimernejši trenutek, da vam vse to pripovedujem, vendar ne bi rad, da bi vi mislili, da mečem vse na isti kup, ker pač živim na tej zemljepisni širini zemeljske krogle. Neizmerno sem zaljubljen v vas in preden boste pisali svoji stari materi, naj vas pride iskat, vas bi poprosil, da bi mislili tudi na Havaje in name. Ali boste tako storili, Julija?« Prikimala je. »Da, Jimmy.« »To mi popolnoma zadostuje,« je rekel smeje. Chfln je tiho stopil v sobo in mladenič je bil takoj pokonci. »Torej Charlie, ali ste gotovi? Moj starejši brat rabi danes moj luksuzni avtomobil. Zato bi vas rad počastil s svojo navzočnostjo na vašem znamenitem dirkalnem avtomobilu.« »Neizmerno ste nri dobrodošli,« je rekel Chan. »Takoj se bom vrnil v mesto. Le še kratka malerjcost.« Sobarica Ana je stopila v sobo. »Miss Dixon mi je povedala, da bi vi radi govorili z menoj,« se je obrnila na Chana. Potrdil je. »Gre za nepomembno stvar. Prej ste mi bili sporočili, da ste na prstu umorjene miss Fane pogrešili nek velik prstan. Namreč smaragdni prstan!« Julija 0’Neil se je nagnila naprej, zadržala sapo in izbuljila oči. »Ali je to tisti prstan?« je nadaljeval Chan in pokazal na svoji dlani platinast prstan s čudovito velikim kamnom, ki se je zasvetil v blesku lučL »Ta je pravi,« je potrdila Ana. Chan se je obrnil k Juliji: »Prav žal mi je, da vas moram vzeti v poštev pri tej stvarci. Toda vi mi bošte, prosim, pojasnili, kako sc je moglo zgoditi, da je prišla ta dragocenost v predal vaše toaletne mizice?« Mladenka je težko zasopla. Jimmy Bradshavv jo je začudeno pogledal. »Prav res mi je nerodno, da je moralo to moje vprašanje neizogibno na dnevni red,« je nadaljeval Charlie. »Toda mislim, da je stvar pač takšne narave, da potrebuje pojasnila.« »Silno preprosto,« je tiho odgovorila Julij* Tudi Metternich se je drsal na Kernu ^Slovenski Dora« je pred dnevi objavil za po- j »oiiuo lokalno zgodovino zanimiv Članek »Kako se nekdaj drsali na Kernuc, posnot po spominih prof. A. Siča, objavljenih v »Kroniki«. ^ otarejša Študentovska generacija pač še hrani epe, vefele in čedne zgodbice, ki so se dogajale in razvijale na Kernovem drsališču v zimskih neserih. Kdo se je takrat zmenil za hud mraz, ki ,. Posebno pritiskal januarja in februarja? Mla-.u'a.,^e Ljubljane je drvela tja, saj je bilo edino rsalisce, kjer ni bilo družabne razlike, ko so se pomešali v skupine »boljši in slabši*, ko ni bilo nkake razlike, kakor na tivolskem drsališču, kamor se (e zatekala elegantna Ljubljana, mlada in tara. Na Kernu so se vrteli mali prebrisanci in vitežl, ki so dostikrat potuhtali kako šalo in vedelo zabavo. Dostikrat so kaki gospodični barabice napravile »hec«, ki ga pač ni bila drsalka vesela, obleki kar 1)0 bliskovito Prišili k drsalce vi Kdaj je bilo prav za prav drsaliSče na Kernu opuščeno? O tem so pač redki zapiski. Prva leta tega stoletja so v kroniko tu in tam še zapisali ernovo drsališče. Se je tam vladalo veselje in se je mladina jadrno vrtela po ledu. Toda od leta do z'msko veselje počasi minevalo in iz-.° Je drsalni sPort v svojem raz- - dobil primeren teren pri Cekinovem gradu, Ttlj • ^vvie P° končani prvi svetovni vojni. i™,.i . lHe v ,ivolsked rok. Sem pa tja je res kdo kaj zagodel, pa so ga znali drugi naglo pogovoriti* Do večera je trajal hrup. Mračilo 6e je že, ko so opravili. Družine v Starem lazu so jemale može iz zavetij k 6ebi čez noč. Ta več, ta manj, kakor so že kje kaj imeli. Z nočjo 60 bili že v6i pod streho in za mizo. Tak (utri pa gremo, jutri pa gremo! Ujetnike eo eegnali v vrt. Velike ognje so zakurili in nanje pridno nalagali. Na vseh krajeh so postavili straže, čeprav jih skorajda ne bi bilo treba, 6aj so bili Francozi tako zmedeni in preplašeni, da prav gotovo ne bi nobenemu niti na misel ne prišel beg. Kam pa naj bi se tudi obrnil? V te prazne gošče, ali med ljudi? Prfcej bi jih imeli. Najboljše bo, če 6e vdamo v to, kar ee nam je bilo namenilo. Tako so ei mielili. To ni bila več vojeka, ampak trop ovac, ki jih psi poganjajo in zavračajo kamor 6e jim hoče. Dolgo 60 bdeli možje iz zavetij. Pozno v noč 60 svetili pri slednji hiši v Starem lazu. Koliko so ei imeM ljudje povedati! No, zdaj je pa le vse srečno v kraju! Tako 6e človeku zdi, ko je vee pre-6tano, kakor bi imel le prav hude sanje, kakor ee ne bi vee tisto strašno zgodilo zares! Zdaj 6« pa epet držmimo! Po večerji 60 p06tavili na mizo mero brinovca. Ljudje 60 pili in zraven prigri-zavali kruh. Ni bilo treba dolgo cakatf, že se je zaorila pesem. Vsaka hiša je pela, veter je še daleč ven iz vasi noeil v tiho, temno noč vesele glasove. Pri Vodniku je prisedel k mizi iupnik Kozman in ostal skoraj do polnoči. Jutri gremo pa domov! Jutri bomo pa 6pet doma! Na Dleskovem vrtu spodaj ob vodi 60 goreli ognji. Straže 60 pridno nalagale. Ujetniki nieo spali. moj Vznak leže je ta in oni pogledal k nebu in obšla ga je žalost. Kie je pa moj kraj, kje daleč je pa zvezdnatemu več ga ne bom vid^u Andrejčkov Risal Jože Beranek Besedilo priredil Mirko Javornik 316. »... Doma sem ženi povedal, kaj se mi zdi. Tud: ona je bila mojih misli. Sklenila sva, da pojdeva skupaj iskat otroka v Ameriko. Uredil sem gospodarske reči in posestva dal v skrb prijatelju, ki sem se nanj zanesel. Tretje jutro sva z ženo že brzela proti Nemčiji. Prepričana sva bila, da je otrok pri bratrancu...« n 4 $ m »V Hamburgu sva v pisarni plovbne družbe zvedela, da se je takšen človek pred nekaj dnevi odpeljal v Newyork. Uradnik je pravil, da kakega otroka ni bilo z njim, spremljal ga je samo strežnik. Začel sem dvomili, ali bi šla za njim ali ne, pa žena ni hotela od-jenjati v skrbi za dete ...« 318. 'Drugo jutro sva stopila na ladjo za NewYork. Morje je bilo vso pot mirno, čez mesec dni je zavila ladja v pristanišče. Pred nama je vstajalo mogočno mesto, šla sva naravnost na mestno poglavarstvo, zakaj testament je bil tam in tam se je moral oglasiti bratranec, če je pred nama prišel v Ameriko...« Mraz, da bi še severni medved škripal z zobmi. Fince začne zebsti šele pri 40 stopinjah pod ničlo Posebni dopisnik italijanskega časopisa »II po-]>olo d’Italia«, Mario Vanni, pošilja s severnega odseka vzhodnega bojišča izredno zanimiv dopis, v katerem popisuje severno finsko deželo, kakršna je pozimi, deželo najoslrejšega mraza in visokega 6nega, enolično pokrajino, po kateri 60 redko posejane rdeče pobarvane'lesene hišice severnega človeka in slednjič deželo, ki ji sedanja vojna tudi ni prizanesla, čeprav se morajo vojaki na tem bojišču boriti ob okoliščinah, ki jih povprečni Evropejec dokaj malo pozna in ei jih ne more niti predstavljati. Nato pa omenjeni italijanski časnikar piše: Na skrivnostni pozornici, kjer so prej Laponci vodili rogate severne jelene, prodirajo danes tanki, podobni predzgodovinskim zverinam, ki so prihajale iz podzemskih skVivali^, tišino pa moti regljanje strojnic. Po gosto zaraščenih gozdovih, kamor so 6i nekoč upali le redki pogumni smučarji, prodirajo zdaj belo oblečeni vojaki, se skrivajo med snegom in ledom in iz teh ledenih zavetišč prihajajo ali kot zmagovalci ali pa jih nikdar več n« bo. lioei-Ruiska ofenziva, ki se je začela v prvih decembrskih dneh, se neprenehoma razvija proti finskim postojankam severno od Oneškega, jezera. Toda vsi naskoki so bili dozdaj odbiti in so Rusi imeli hude izgube na moštvu im vojaških potrebščinah. Skušnje iz vojne pozimi 1939-40 Rusi so na tem odseku silovito delali in so jih pri tem podpirali tudi oklepni oddelki. Brez dvoma so boljševiki pri svojem zimskem vojskovanju izkoristili skušnje, ki so si jih bili pridobili za časa vojne 1930-1940. Tokrat so na obeh straneh vojaški oddelki na 6mučeh in tudi z ruske strani napadajo 6imičairji. Oddelki na smučeh so bili pred dvema letoma nekaj posebnega, svojevrstnega. Avtomatično orožje angleške izdelave je bilo zaieto in v zadnjih dveh dneh je bilo sestreljenih sedem angleških letal vrste »Spitfire«. Čeprav pa se je ruska strategija izkazala zdaj za boljšo kot prej, vendar še ni dosegla znatnih uspehov. Finci imajo še vedno v rokah jjostojanke, Ki veljajo za ključ, s katerim je mogoče priti na to področje. S protinapadi, ki so jih Finci izvedli v boju na nož in ročnimi granatami, se jim je posrečilo na nekaterih točkah svojo bojno črto zboljšati. Tudi na prednjih postojankah v Vzhodni Kareliji ob reki Žvir so ee odigrali krvavi boji. Finske čete so 'Ruse tudii v teh krajih potisnile nazaj. Finci so navajeni na ta silen mraz, mene pa spreletava po kosteh, da bi se človek zjokal, ter pretvarja moje rjoge, kljub temu, da imam na njih škornje, znotraj oblečene v iančji kožuh ter volnene nogavice, v dva ledena, neobčutljiva čoka. Kopel v snegu pri 32 stopinjah mraza Že od mladih nog imajo Finci navado, da se valjajo čisto goli po snegu. Zato tudi res ni čudmo,-da tako lahko prenašajo 6ilen mraz, ki vlada pozimi v njihovi deželi. Imel sem priliko z nekaterimi nemškimi tovariši gledati taksno snežno kopel, ki jo Finci imenujejo »6auno«. V neki finski va6i se je zadnjič skupina finskih vojakov na naše veliko presenečenje čisto do golega slekla in se začela valjati po ledenomrzlem snegu. Bilo je celih 32 6topinj pod ničlo! Na pravi fronti sem videl vojake, ki 60 si urejali strelske jarke v gozdu in lepo delali dalje, čeprav je bilo tako 6iIno mraz, da bi še beli medved škripal z zobmi.. Res pa je tudi, da so Finci toplo oblečeni, dobro obuti in dobro hranjeni ter imajo udobna zavetišča, zgrajena iz ledenih skladov. Nek častnik mi je dejal, da Finci začno čutiti mraz šele pri štiridesetih stopinjah pod ničlo. Da, mraz! Vojni v polarnih krajih daje strahoten edinstven značaj zaradi nepojmljivega videza, ki ga nudijo bojne poljane arktičnih dežela, katere je led spremenil v ogromni in peklenski sneženi muzej. Polet v stratosfero odgoden za nekaj dni Namesto 10. januarja bosta Oliviero in Puig poletela po 22. januarju Iz Buenos Airesa je dospela novica, da je v Rio de Janeiro priplul španski parnik Cabo de Ilornoe, s katerim sta se pripeljala tudi profesorja Piccard in Cosyns, ki sta zaslovela zaradi nekdanjih poletov y stratosfero. Pomagala bosta majorju Olivieni in patru Puigu, ki se odpravljata v višino 30.000 metrov. Piccard in Cosyns, ki morata urediti vse znanstvene opazovalne naprave v balonu, ne bosta mogla biti v Buenos Airesu pred 22. januarjem. Zato so polet, določen za JO. januar, odgodili. Balon so spravili na iirib San Rafael (1100 metrov nad morjem) v veliko leseno barako, kjer živita zdaj Oliviero in Puig ter se pripravljata na svojo znanstveno pot. Pri pripravah je tudi marljivo zaposlen salezijanski pater Alberto Agostini, sloviti raziskovalec andskih Kordiljerov in Patagonije. Ogenj sredi železniškega predora Zgorelo je 15 vagonov plutovine V bližini San Sebastiana v Španiji se je v železniškem predoru pri Cegami uzgal tovorni vlak. Spričo okoliščin, v katerih se je ta nenavadna nesreča pripetila, je bila izdatna pomoč skoraj nemogoča. Iz predora se je po silnih naporih posrečilo potegniti le lokomotivo in nekaj vagonov, ki niso zgoreli. Zaradi te nesreče je bii železniški promef na progi Irun-Madrid začasno ustavljen. O nesreči navajajo naslednje podrobnosti: Domnevajo, da je nek kol, ki je štrlel iz enega 6 plu-tovino naloženih vagonov, zadel ob električni kabel visoke napetosti in ga pretrgal. Iz žic je šinil ogenj, ki je užgal tudi plutovino, 6 katero so bili vagonii naloženi. Ogenj se je hitro razširjal ter kmalu zajel ves vlak. Petnajst vagonov je popolnoma uničil. Železniško osebje je zaman skušalo ta nenavadni fvožar sredi predora pogasiti. Na pomoč 60 seveda hitro poklicali še druge reševalce, ki 60 se tja pripeljali s posebnim vlakom, toda tudi ti niso mogli dosti pomagati, kajti bilo je skoraj nemogoče priti v predor, iz katerega se je valil gest, zadušljiv dim. Z veliko težavo 6e je po dolgem času reševalcem posrečilo potegniti iz predora nekaj vagonov, ki jih ogenj ni zasegel, drugi vagoni pa so v trenutku, ko je časnikar to poročal, še goreli. »Doktor gnojil« Na kmetijski fakulteti kodanjskega vseučilišča so zadnjič podelili doktorsko čast za izredne zasluge na novi znanstveni panogi, tisti, ki se nanaša na proučevanje gnojil. Novi doktor je na svojstven način razložil v svoji doktorski razpravi, kako je treba reševati številna vprašanja ' glede naravnih gnojil in kravjega gnoja. Električne centrale na veter Po poročilu iz Berlina je poseben odbor, v katerem so zastopani vsi v poštev prihajajoči znanstveni, tehnični in gospodarski zavodi, začel proučevati možnost izkoriščanja vetra kot pogonskega sredstva. Prvi korak na tej poti naj bi bila ustanovitev posebnih opazovalnic po vsej Nemčiji, na katerih naj bi točno določili 6mer m moč vetra. Na podlagi teh opazovanj naj bi bile potem zgrajene na primernih krajih električne centrale, ki jih nič več ne bi gnala vodna ali kakšna draga, dozdaj upoštevana 6ila, pač pa kar veter, ki bi bil brez dvoma najcenejše pogonsko sredstvo. S takšnimi električnimi centralami bodo, pravi poročilo dalje, v bodoče v Nemčiji lahko prihranili težke milijone, .ki jih morajo zdaj izdajati za proizvodnjo električnega toka. Bodoče gospodarstvo in tehnika bosta tako razpolagali z novim virom energije. 25 nadstropni nebotičnik so enostavno prenesli Cel, 25 nadstropij visok nebotičnik so enostavno prenesli na drugo mesto in sicer ne v New-yorku, kakor bi morda kdo na prvi mah mislil, pač pa v argentinski prestolnici Buenos Airesu'. Za njegov prenos so se odločili zato, ker drugače niso mogli razžiriti ceste, ob kateri je ogrofflHa zgradba stala. Nebotičnik so enostavno dali na koleščke, prav za prav na kolesa, in začeli vso!"f6' mogočno stavbo počasi premikati, V začetku res ni šio preveč hitro, ali pa izredno naglo, kakor hočete. Nebotičnik so sprva mogli premakniti le za en meter vsak dan, pozneje pa je šlo že nekoliko lažje in so se delavci in seveda tudi inženirji lahko postavili že z dvema metroma. Vsega skupaj so ga premaknili za 60 metrov. Najzani-mivejše pa je pri vsem tem dejstvo, da se pri »selitvi« nebotičnika, tudi ljudem, ki so v nj?m stanovali, ni bilo treba prav nič seliti. EIAR — Radio Ljubljana Sreda. 14. januarja: 7.30 Poročila v slovenščini — 7.45 Popevčice. V odmoru od 8 napoved časa — 8.15 Poročila — 12.15 Koncert kmečkega orkestra — 12.40 Na harmoniko igra Vlado Golob — 13 Napoved časa in poročila — 13.15 Vojno j»Točilo — 13.20 Orkestralna glasba — 13.50 Operna glasba — 14 Poročila — 14.15 Godba pod vodstvom Pe-tralia — 14.45 Poročila v slovenščini — 17.15 Kvartet Jožek (na harmoniji spremlja Miloš Ziherl) — 17.35 Koncert klavirista Julijana von Karolyja — 19 Pouk italijanščine — 19.30 Poročila v slovenščini _ 19.45 Tercet 6ester Stritar — 20 Napoved časa in poročila — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov — 20.30 Op>ema sezona EIAR-ja: »Madame Butter-Hy«. Po končani operi slede poročila. šestega novembra je vzel Franco po zajtrku velike vrtnarske Škarje, da bi porezal suhe vejice na vrtu in terasi kakor ponavadi. Bila je ura, tako polna lepote, tako polna mira, da je človeku drhtelo srce. Niti list st: ni ganil. Proti zahodu je bil zrak kristalno čist, proti,vzhodu pa se je videlo zamegieno gorovje med Osteno in Porlezzo. Hiša se je bleščala v son.u in trepetajočem odsevu jezera. Sonce je bilo precej toplo, toda krizanteme na vrtu, oljke in lovorji na obrežju, daleč vidni zaradi velikih rdečkastih listov, skrivna svežina zraka, prepojenega z vonjem cvetja, mirovanje vetra, visoko pogorje jezera Como, pokrito s snegom, vse to se je žalostno družilo in oznanjevalo, da umira lepi letni čas. Ko je obrezal vejite, je prrdlagal Franco ženi, da bi šla s čolnom v Casarico ter vrnila prijatelju Gilardoniju dva zvezka »Mysteres du Peuple«, ki jn je bil v nekaj dneh hlastno prebral. Zdaj je hotel še tretji zvezek. Sklenila sta, da bosta šla opoldne, ko bo šla Marija spat. Toda predan je Marija legla, se je prikazala vsa zasopla, s klobukom in plaščem v rieredu Barbona Pasottijeva. Prišla je skozi vrtna vrata ter je obstala na pragu v dvorani. Prišla je prvič po preiskavi. Ko je zagledala prijatelja, je sklenila roke in tiho ponavljala: »O Bog, o Bog, o Bog!« Planila je k J.uizi in jo pokrila s poljubi. »Draga moja! Draga moja!« Najrajši bil bila objela še Franca, toda Franco ni ljubil takih izlivov ter je naredil obraz, ki ji ni dajal poguma. Zato se je uboga ž^na zadovoljila s tem, da mu je stisnila in stresla obe roki »Moj dragi gospod Franco! Moj dragi gospod Franco!« Nazadnje je vzela v naročje še Marijo, ki se je upirala z J ročicami ob njene prsi in gledala prav tako ko oče. »Stara sem, kaj ne? Grda sem, kaj ne? Ti ne ugajam? Nič ne.de, nič ne de, i nič'ne de!« In ponižno ji je poljubila ročice in rumice, ker si ni upala približati trpkemu obrazku. Potem je rekla prijateljema, da jima prinaša veselo novico in oči so ji žarele od te radostne skrivnosti. Grofica ja bila pisala Pasottiju in v pismu je bil stavek, ki se ga je naučila Barbona na pamet: »Bila sem zelo nezadovoljna (zelo nezadovoljna, stoji tam) ko sem slišala o žalostnem dogodku v Orii... v Orii (čakajte) o žalostnem dogodku v Orii... (oh!) in četudi moj vnuk ne zasluži, vendar želim, da dogodek ne bi imel slabih poslrdic.« Luiza je temno gledala in ni rekla nič. Franco je pogledal ženo in si ni upal povedati ugodne razlage, ki jo je pač imel na jeziku, ne pa v srcu. Uboga Barbora, ki je izkoristila odhod moža v Lugano, da je pritekla in prinesla svoj sladkorček, je bila vsa potrta. Žalostno je gledala zdaj Luizo, zdaj Franca. Končno je vzela iz žepa pravi in resnični sladkorček ter ga dala Mariji. Ko je potem doumela, da hočeta iti Franco in Luifca s čolnom, je hotela ostati še nekaj časa z Marijo. Toliko je besedičila in govoričila, da sta odšla in naročila Veroniki, naj spravi deklico pozneje v posteljo. Videlo se je, da Mariji ni posebno ngajala družba stare prijateljice. Dolgo je trdovratno molčala. Ni trajalo dolgo, da je odprla usta in se spustila v jok. Uboga Pasottijevka ni vedela, katerega svetnika bi poklicala na pomoč. Klicala je Veroniko, Veronika se je razgovarjala s financarjem ter ni slišala, ali pa ni hotela slišati. Ponujala ji je prstane, uro, a nobena stvar ni našla dopadenja, Marija je kar naprej jokala. Končno ji je prišlo na misel, da je sedla h klavirju ter udarjala osem ali deset odstavkov nekega predpotopnega napeva. Tedaj se je kneginja Marija potolažila ter dovolila, da jo je vzela njena dvorna muzikantinja v naročje tako nežno, kakor da bi bile njene roke peruti metulja, in jo položila na ko- lena tako varno, ko da bi bilo nevarno, da se sesujejo stare kosti v prah. Ko je Marija slišala petkrat ali šestkrat isti napev, je pokazala prav dolgočasen obraz. Skušala je potegniti od klavirja igralkine roke ter je tiho rekla: »Zapoj mi pesem!« Ko ni dobila odgovora, se je obrnila, jo pogledala v obraz in iz vsega grla zakričala: »Zapoj mi pesem!« »Ne razumem,« je rekia Pasottijeva, »sem gluha.« »Zakaj si gluiha?« »Gluha sem,« je smehljaje se odgovorila revica. »Pa zakaj si gluha?« Pasottijeva si ni mogla misliti, kaj bi deklica želela. »Ne razumem,« je rekla »Potem pa,« je rekla Marija z resnim obrazom, »si neumna.« Potem je namršila obrvi in z jokajočim glasom rekla: »Hočem, da mi zapoješ pesmico!« Nekdo je odgovoril z vrta: »Že gre tisti, ki ti bo zapel pesmico!« Marija je dvignila oči in obrazek ji je zažarel. »Missipipi!« je rekla, zdrsnila Pasottijevi s kolen ter hitela naproti stricu Petru, ki je vstopiL Tudi Pasottijeva je vstala. Vsa začudena in v nasmehu je stegnila roke proti nepričakovanemu prijatelju. »Ti tukaj, ti tukaj!« In hitela je, da ga pozdravi. Marija pa je tako glasno kričala »Missipipi, Missipipi!« jn se tako tesno oprijela stričevih nog, da mu ni ostajalo drugega, kakor da je sedel na zofo, vzel deklico na kolena in ponavljal staro pesem, četudi ga je zelo malo veselilo. Po štirih ali petih »Missipipijih« se je Pasottijeva poslovila, ker se je hala, da bi se vrnil mož. Veronika je hotela nesti Marijo spat. Deklica se je upirala in stric je posredoval: »Oh, pustite jo še malo tu!« Stopil je z njo na teraso, da bi videl, če se oče in mati že vračata. Nob~n čoln ni prihajal od Casarica. Deklica je velela stricu, naj sede, in splezala mn je na kolena. Za Ljudsko tiskarno t IJnhljanls Jože Kramarič — Izdajatelj Inf. Sodja — Uredniki Mirko Javornik — Rokopisov ne vračamo — »Slovenski dom* (shaja vsak delavnik ob (3 Mesečna naročnina je * Ur, za lnozem*t»o I« lir — Uredailttoi Kopitu«-***« altra »/III - Uprava i Kopitarjeva allca 6, Ljubljana — le le to a {lev. 40-01 do 40M — Podrainlcai Novo mesta