Kapitalizem je za prostitucijo, socializem je pa zg lobodo in enaKopra-Onost žene.
Naročnina:
Amerika $ i. 50 celo leto, 75c pol leta. Europa $2.00 celo leto, $1 pol leta.
Subscription Rates!
JUnited States and Canada, $1.50 a year, 75c hall a year. Foreign countries a year, $1 half a year.
Katorwd m a«oond«laM tn»iu>r, IHt fl 1907. »t Ibe poat al Chicago. HI., undt-r ihr Act ot CongraM of M^-li 3
"Delavci vseh dežela, združita se1
"Stov. 24 (No. 24)
LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA.
THIS PAPER IS DEVOTED TO THE INTERESTS OF THE WORKING CLASS.
Chicago. III.. 25. februarja. 1908.
V BOJ ZA DELAVSKO.SVO BODO, V BOJI
Tovariši moji, unijski delavci kje ste Y Buržoazija vas nemilo bije in ropa vas svobode in pravice, in vi se ne ganete ft
Ne gre ae več samo za par preganjanih .rudarjev v Colo rad u, ne Gre se za vse ameriško dela vat vo. Vsak delavec, vsak mezdni suženj od Pacifika do Atlantica je pri-sedet.
Vase brezposelne brate tepejo na olicab v (Ihicagu, preganjajo kot zločince v Los Angeles, strel jsjo v Filadelfiji! Ne smejo se pokazati na cesto in povedati na glas: "Naši otroci so lačni."
linijske delavce zapirajo. Ti rani nabijo in j miction kot sredstvo, da vas razdružijo, oslabijo. Vaši unijski skladi so izročeni na milost in nemilo&t vas h delodajalcev
Glasov iti Shermanov protitru*-na zakon je šel slednjič v akcijo —toda ne proti trustom, temveč proti unijam, proti vam.
Delodajalci* vas lahko denejo na "črno lžsto" in prisilijo vaše-
oat t>w<n fin r>«>t n od tiwrIa tin
A ** 4 * '	*	....	,	..T	. ^	J
mesta, iz države v državo za delom, a ga ne sme dobiti Stradati mora.
Ustava nam jamo i svobodo govora.
Ali imamo svobodo govora T Zakaj nam branijo to svobodo T! Ali ne smemo na glas povedati, da si trgamo grižijeje od lastnih ust, da zamoremo potolažiti lačna otroke t ,
Imeli smo pravico do bojkota. Kaj je bojkot druzega, kakor iz-raz nase nevolje do sovražnega delodajalca T In ustava je da imamo pravico do
osdr^-kapfttattsti floats oropali te pravioe!
Ali naj gre Se tako naprej T Ali hočemo biti, ameriški delavci, res pravi sužnji z manjšimi pravicami kot «0 delavci v monarh is-tienih državah? , Ne M 1
Mi hočemo v boj! V boj sa svobodo delavca! V boj za naše pravice!
V vsakem kraju, v vsakemu mestu mora za o rit i gromeči glas protesta.
Solidarnost delavskega razreda je rešila Haywooda.
Danes moramo pa rešiti tisoče, milijone liaywoodov!
Ako se združi vsak delavec, ki ljubi svobodo, z delavcem, ki takisto ljulbi svobodo, tedaj mora sagrmeti. da »e bo streslo tam doli Washington a . . .
Delavec, pokaži svojo žuljavo pest!
Sodrugi, ne pozabite, kar smo vam že par krat naglašali, da letošnje letenje leto boja Armada brezpravnega proletarijata mora letos korakati — polnoite-vilno na volilno bojišče, in odločiti, aH naj še nadalje kraljuje mezdna sužnost in tiranstvo, ali aaj isto pade v prah pred indus-trialno delavsko svobodo. Pripravljajte ae za ta velevažni dani Odpirajte mezdnim sužnjem oči! Budite jih! Opasorite jih na naš bojni alarm — socialistično časopisje. Razložite jim, kako more« Jo rabiti svoje orožje — glasov nico. Dajte slovenskim mezdnim sužnjem "Proletarča"!
Ali si že pridobil kterega no vega naročnika na "Proletarcaf
Proletariat in kapitalizem se bodeta tedaj pobratila, kadar se pobratita — ogenj in voda.
Na svetu ni nič tako nesitema-tiČnega, nepravilnega in nepravičnega, kakor je ravno kapita listični sistem.
t
Kapitalisti, plutokratje^ mi kro sni trampje tako ljubijo dekv ea, da mu iz same ljubezni potegnejo če kožo iz hrbta . . .
k
Ako se hočete seznaniti s soci ilizmom, ne stikajte po kapitalis-tttnih in nam nasprotnih listih in knjigah za njim. Čitajte soci« Mstične liste in knjige in nalli bo-dete čisto resnico o socializmu.
Ako hočeš poznati vae patentirane bedasto«® in staromodne
ničevnosti, poslušaj naše republi kanske in demokratske politikar je t*?r čitaj kapitalistično in atro-go religijozno časopisje.
Pridobiti nove čitatelje za so cialistiČno časopisje, se pravi širiti izobrazbo med delavci. Čim pnej bodejo delavci izobraženi, tem prej dan osvoboditve iz mezdne sužnosti.
Sedanji slabi časi so neželjeni časi. Ako v resnici	da se
taki mizerabel časi nikdar več ne vrnejo, tedaj delaj v korist soci alistične stranke, ktera hoče porušiti sedanji kapitalistični sistem, ki je kriv slabih Časov.
V St. Louisu strada nebroj ma lih otrok in mnogi padajo gLadu na cestah. ("St. Louis Labor") V St. Louisu je, kolikor je nam znano, okrog 500 krščanskih in židovskih oerkva. Vi torej lahko rečete, da je tam krščanska civilizacija doma, a mi pa pravimo: taka civilizacija je pekel za reveže!
Maryland, demokratična Maryland, država cenenih ostrig in politične šnops-kampanje, namerava odvzeti črncem volilno pravico Tamošnji senat je ravnokar odo-iril predlog, da se črncem vzame volilna pravica. Ali imajo ti lju-beznjivi državniki črnca če vedno za črno žival na robskem trgu, kakor je bil pred petdesetimi eti?
Kapitalistično časopisje poroča dan za dnevom o naraščajočem številu prostovoljcev za zverino armada in mornarico. Lepo vrsto let ae ie ni oglasilo toliko pro-
v — YXXor ravno
svoji sodniki. Zato pa tndi osta nejo nekaznovani. Nekdo pa le trpi za njih zločine. Kakor so trpeK prvi kristjani za izlodejatva svojih mučiteljev, kakor trpe dane« ruski revolucijunarji za krva ve grehe ruskega imperializma tako tudi trpe ameriški proletar-ei za gorostasne zločine tiranske ga kapitalizma.
Čujte, kako imenitno je reši znano vprašanje newyorfckega delavca na Wm. Tafta: Kaj je storiti delavcu, ki j« brez dela, in v bedi! G. E. Lathrop, urednik enega lista v Great Falls, Mont. On piše: "To, tajniku Taftu stavljeno vprašanje je zelo lahko. Jaz se čudim, da on ni mogel odgovoriti. Moderna civilizacija je preskrbela vendar vse potrebno za nesrečnega delavca. Jaz tukaj predlagam tri sredstva: hiša za uboge, jfeča in lončarska gli na (!!!). Kaj pa delavec sploh pričakuje t" Ste li slišali f Za atradajočega brezposelnega delavca mora biti ječa in ubožnica; kaj pa misli ta nadutež z "lončarsko -glinoali "loncarokim poljem", to nam je pa nerazumljivo. Zdaj mora priti samo še Taft in nam povedati če se s tem strinja tudi bog . . .
etos ob času gospodarske krize.
Hudo je danes za delavca. Tvornice so zaprte. Število brezposelnih je veliko in beda je v tisočerih družinah. Srečni so oni — aaj tmislijo tako! — kteri še delajo. Rmeno časopisje poroča, da se nekteri filantropisti v New Yorku ogrevajo za nove delavnice ali bolje rečeno popravljalnice, kjer bi se popravljalo razne poškodovane in zastarele predmeta
Leto III. (Vol. III)
I V Petrogtadu so spet odkrili novo zaroto proti carju Topot so se zafclele proti carji* vernu življenju večinoma ženske Policija je aretirala nad petdeset oseb, mošfrih in čensk, torej največje število teroristov, kar jih je bilo dosedaj zapletenih v zaroto. .Ubogi car!
Krvave aatrklerikslne demonstracije so se vršile minolo nedeljo v Rimu ^b prilrki prazno vanja ofeletmM smrti Giordana Bruna. DemonArantje so se borili a policaji in vojaštvom in mnogo je bilo rtnjenih. Krvave
izgrede je povzi nik. ki je insult s t?m, da je protisvobodomia
VARANI
Chikaški jo samo "duše
fil eden duhov-ll demonstrante fel med nje šop lih spisov.
08LECI.
pastirji" iiti-
i pastirji" in vsej deželi boče-bljati brezpo-lne reveže za
način bi prišlo do zashižka več
; »to delavcev. Ali bi pa to poma
Seveda naduteži trdijo, da so ti	Ra|0f Recimo, da se zgradijo ta-
vojaakt prostovoljci navdušeni	ke popravljalnice, ali ne pride
patriotizma. Mi pa pravimo, da	potem do konkurence med »tari-
je te nove žrtve militarizma prej	mi enakimi podjetji ko se zboljša
navdušil patriotizem — praznega	gospodarski položaj? Taka kon
želodca.	kurenca pa najbolj zadene ,delav-
»» , » r T?	,	kterega odslovijo ko zmanjka
Pod sedanjim blaznim drtžav- dela. Čemu zidati nove tvorn,ce mm sistemom marsikten strokov- nove delavnice, ko je pa v starih ni delavec na :iheni pozdravlja dovolj dela. Kapitalisti naj naj-požar, potres, p#vodenj in druge L,rvo napolnijo stane tvornice, de-katastrofe, ki usicujejo poslopja, lavili(Ce ^ dnif?a p^j^ z dela. železnice, mostoie itd. On dobrq vci potwn naj fcle ^radlj0 nove ve, zakaj! Razhrajoči naravnj delavnice. Ali kapitalisti tega elementi navaja, prinesejo mno-1^ bodejo storili; oni hočejo imeti go dela in zaslužka. Ko bi bila panik0f kri20t brezposelnost in republika urflent soc.alistično,Llednji5 nmazano konkurenco v bi si ni kdo n< želel požarov, po- »duzstrlji, da lažje izsesavajo tresov m povdnji, kajti dela bi brezpravne mezdne sužnje. Dol bilo vseeno di-olj. Delavci, de- s kapitalisti!
ajte na to, daiavlada socializem,	_
nakar vam nebode trel>a Čakati
na kak požar li potres, da vam Kapitalisti — oh, te dobre du da zaslužka.	j i« I — tolažijo ponekod brezpos-
---leče z miloščinami. Brezplačno
Naši "modri državniki in po- delijo juho in knrh, vržejo kakš. Ifršefti despot j se ukvarjajo »do capo obleke in prepustijo kak-tarifom in pMsnovi denarnega *n° ljuknjo za prenočišče. In še sistema ter poQjajo vojno bro- SP dobi delavec, ki se čuti hvalež-dovje na paci&ki ocean ravno nega za take ,4dobrote"! O, ne-takrat, ko vla<j med delavskim spametnež! Recimo, da ti danes ljudstvom najvja brezposelnost nekdo ukrade hleb kruha. Jutri pomanjkanje it glad. Ljudstvo Pa P"de isti tat tebi s hlebom prosi dela in služka, a ga ne kruha, ki ga je tebi ukradel, in dobi; državniki ravijo, da ni — h' odlomi košček nekoč: Na, denarja. Toda enarja je dovolj vzemi ta košček kmha, ker vi-— milijoni so! • za paradiranje dim, da si lačen." Kako bi ti-vojne flote. R» vrli državniki hilo tedaj pri sreuT AH bi mirno so to! Vredni,la si jih prole- vzel podarjeni kovček in se še tarsko ljudstvo »piše globoko v povrhu zahvalil tatut Mi smo možgane, kajti t vsakemu delu prepričani, da toliko panneteu bi mora priti daniraČuna!.	hil, de bi prijel lopova za vrat
—in mu vzel ves hleb kruha," kot Star trhli čoltiapitalizma curi stojo lastnino, ki ti je bila ukra-že na vseh koncln krajih in ne dena. Vidiš, kapitalist je ravno bo dolgo ko se trezne v morje tak tiat 1 tfkradel je tvoj pro-preteklosti. Zati pomqei. Ka- dukt kterega si proizvodil v "do pitalizeni je im^voj dan, toda hrih" časih, in sedaj ti milostno ta dan je že dst minul. am- deli drobtinice tvojega produkta, pak hvaležni mimo biti kap'- ti t Ti si mn za te drobtinice talismu za njefi edino dobro hvaležen?! Pameten bodi in zadelo: izvrstno jefipnv 1 pot «0. htevaj vse kar je tvojega. Kapi-ciaHwnu. Kapit>:em sockuli'ti-halisrt bi ti se ne privoččil še teh je produktivni »tem in edino, drobtinic, da se ne boji za tvoje kar se ima še ititi, je sociali- žuljave roke, ktetv bi mu ne no-zaeija lastnine duktivnih are- <»le več profita, da ti pogineš la-dstev, nakar ktalizmu ne bo kote. Da, da, kapitalisti so ved-preostalo druze kakor leči v no dobrega srca — za svoj pro-groby Socislizejje moral priti M"'*«
Kapitalizmu. 1 prišel bo ta-1	---
Chikaški 4 enaki paraaiti jo menda tudi selnost in br svoj business.
"Chicago Daity Socialist" poroča z dne 19. t. m. de razni chikaški pastorji in vodje cerkvenih zavodov vabijo j breasposlew na kosila ia večeri, kjer se jim brezplačno j>oatlže. • Vabijo jih z okrožnicami, Jfrtere delijo po mestnih prenočsnalnicaJi. kjer se shaja oa stotine ibrezpoalecev. Tako so dobili bcezposleci zadnjo soboto vabilo, se naj oglasijo
PRIPRAVE ZA OIQANTNE PA RADE BREPOSELNIH V OHI CAOU IN NEW YORKU.
KOZAKI V LOS ANOELES.
Chikaški brezposelni delavci se pripravljajo za velikansko parado, ktera iaua okleniti City Ilall z zahtevo, da se jim da dela. Zad nji brutalni nastop ohikaških korakov jih nikakor ne plaši; zato bodejo poskusili srečo še enkrat ali pa še večkrat.
Zadnji četrtek v«*oetr vršil se je pripravljalni shod v Soeial Turner dvorani, kterega je sklical začasni odbor, obstoječ iz upliv-oih sodrugov od stranke. Odbor ima preskrbeti vse potrebno za parado in določiti dan za to, kteri se v najkrajšem času objavi. Policijski šef Shippy je zdaj miren. Videti je, da se zdaj več ne zanima toliko za akcijo brezposelnih, kakor ae je v minolom mesecu.
rtrezposleci v New Yorku se tudi gibljejo. Odbor krajevne socialistične stranke v sporazumu s centralno delavsko unijo dela načrte za poulično demonstracijo - jtost'lnih - delavcev. Demon-' stracija, ktere se ima vdeležiti o-trog 300.000 delavcev, se vrši v naj bližnjem času.
Aretacija socialistov.
Kozaki^policaji v Los Angeles, Galif., so zadnji petek aretirali dv a socialista, urednika lokalne ga socialističnega tedmlta "Common Sense" in predaedinika lokal ne organizacije Iudistrial Work ers of the World, ker sta imela poulični shod za volilno kampan jo. Prvi se imenuje W. S. Bradford, a drugi Sam Stodell. Go vornika sta imela okrog sebe nad tisoč poslušalcev. Mayor Harper kteri je odredil aretacijo, je dejal pozneje, da je še "prezgodaj delati za volilno kampanjo." Aretirala sodfruga so hoteli izpustiti če obljubita, da več ne pojdeta na govorniško mesto na ulico. Ker sta pa to .odločno odklonila, dejali so ju pod $lz0 varščine na kar ste biLa vseeno izpuščena na prosto.
30 MILIJONOV DOLARJEV ZA TAFTOVO VOLILNO KAM
PANJOtr—---------
bom jedel in spal."
"Desot dni", — bil je sodnikov odgovor.
po	H
ko gotovo, kakoride aolnce po I Delavec danes producira s stro-temnej noči.	| jj petkrat več bogastva, kakor je
pred sfto leti. Zamore li pa de-I V Ameriki into cel karnival I iaVft0 dan€gl vzdržati pet družin, kapitalističnih dnov. Ce bi kakor je pred sto leti vzdržal e-
no? Ako ne, zakaj ne? Kakšno korist ima delavec od tega če prodneira petkrat več, a dobi pa le toliko, da komaj vsdrii svojo družino, kakor je pred sto leti t
Takoj se je zbrala mala arma
da lačnih delavcev in korakala najprvo do Moody's cerlrve, CJhi-eago & La Salle ave. Tukaj se jim je povedalo, da niso prišli na pravo mesto, temveč iti morajo na Wells st. štev. 294, ako hočejo imeti "večerjo." 'Delavci so se obrnili in marčali dolgo, dolgo dokler so slednjič prišli na označeno mesto. Pastor dotične cerkve jim je pa namesto večerje dal nekaj — — molitvenih knjižic (!) in jim ljubeznjivo rekel, da v njegovem božjem hramu se ne siti jo telesa temveč samo "duše." Dal je pa brezposlecem naslov od neke baptistovske cerkve na Division st. in La Salle ave., kamor se naj obrnejo če hočejo imeti " dobro in gorko večerjo."
Kaj se hoteli varani delavci? Marčali so spet dolgo, dolgo do označene cerkve. "Ramo prav ste prišli", poedravil jih je pastor in jih povabil v cerkev. Velel jim je sesti v klopi in začel — pridigati. Trudni in lačni de-
in flwdn komaj vzdržali pokonci, so morali poslušati eno celo uro (!) pastorjevo suhoparno pridigo. Ko je bila ta muka vseh muk končana, peljal jih je pastor v (basement in dal vsakemu Čašico mlačne kave, košček kruha in pa nekaj, ki je bilo podobno dohasam.
Brezposleei so morali korakati tri milje in vsi prezebli celo flro poslušati pridigo, da so zaslužili malo mlačne kave, košček kruha in nekaj klobasi podobnega! Sodrugi, kaj si mislite o tem?
MEKSIKA PRED REVOLUCIJO.
Revolucija dviga svojo krvavo glavo tudi v Meksiki. Ampak čuditi se je, kako spretno zna m?ksikanska buržoazija prikriti vesti o revolucijonartirsm gibanju da jih izven mej te republike nihče ne zve. O puntih v Rusiji, Španiji, na Portugalskem, da, še celo v Perziji, ve ameriško ljud-
stvo več, kakor pa o krvavih bo-
ft". fty 1
• Iz Ciucinati, O., je doslo poročilo, da so bogati sorodniki vojnega tajnika Wm. Tafta določili $500.000 za volilno kampanjo, a-ko ibode imenovani kandidiral za predst-dniško mesto v jeseni Njegov brat, milijonar <3harl#* P. Taft, pa taji to. On pravi, da njegov debeli brat ima kvečjemu na razpolago zapuščino Mre. C. T. Tafto ve v z**mijišču in drugih vrednostih, kar se pa ceni malenkostnih — $30, 000.000.
Trideset milijonov! Sijajen dokaz, da naši republikanski uži-tkarji se ne fssisljan več na za-
ROOSEVELT SPET KANDI-I	DAT?
Eden warfhingtonaki list poroča z dne 20 .feb., da se je en bivši član predsednikovega kabineta izrazil v vplivni družbi, da bode R<»osevelt spet predsedniški kandidat. "Jaz vas zagotovaljam", dejal je ta, "da Roosevelt ne samo pričakuje, temveč trdno veruje, da bode na repu bi i kav ski *on-venciji, ki se vrši junija v Ohicagu, nominiran kandidatom."
Hm! Republikanci dobro igrajo svoj trick!
KAKO SE PREŽIVE PROLE TARSKI OTROCI.
V Kewanee^. 111., m minoli četrtek zjutraj našli dva poljska dečke, v staroteti 5 in 7 let, ko na stranski ulici (alley) brskal«, v zaboju za smetje in hlastno jed-a mesnate in krušne odpadfce. Duncan ^fcftectr. fct Sn je prvf ^ pazil dečka, je imel dosti opraviti predno ju je odstranil od "un-d/iserable" zajutreka. Končno je odpeljal lačni sirotici k nekemu Jack Stephensu, ki je socialist, in te je dečka nasitil.
Zdaj naj pa še pride kak umazani kapitalistični plakat, kakor je newyorski "Narodni list" in bobna v svet, da je to dežela prosperitete! Oh, pojdite se k vragu solit r vašo prosperiteto!
1 • u * , **en'urN«voj denar! TVnaV
zlasti p.nkertouci, toda ti molčijo w ^ ijufctVb!
kot grob. Toda rvedelo se bo le.
glas/Val,
ILLlKOlftKI PREMOOARJI SO . ZA SOCIALIZEM.
zakrivili sociali samo eno desetino teh zločin kje bi fte bili I Po vrsti M jib be*ili in »sprli v kaznilnice. % kapitalisti so sami svoji post dajalci in sami
I radniki in delegatje premo-garske distriktne unije štev. 12 v IHinoisu, so na svoji devetnajsti konvenciji v Peoriji 21. t. m. z večino sprejeli resolucijo, s kte-ro priznavajo socializem -kot edino sredstvo v boju mol »Morn wi kapitalom. Nekteri so sicer nasprotovali, da strokorne Jrtis nizacije bi se ne smele mešati v politiko, toda ostali so v manjšini.
To je velikanska pridobitev za stranko, kajti premogarji bodejo t sporazumu s socialističnimi organizacijami nedvomno glasovali za socialiste v jesenskih voli« trati. Chikaški kapitaHhtični lis ti so * o tej akciji poročali ravno narobe; piaali so, da so premogarji glasovali proti resoluciji, toda to poročilo je bilo namen osna lašnjivo.
V Meksiki divja boj med po-tlačenemi sloji in kruto Diaaevo vlado že nad leto dni. Tiran Por firio Diaz, kteri vlada Meksiko že 31 let, je samo še po imenu pred sednik. v resnici je pa pravi dik tator. Kake razmere morajo biti pod njegovo vlado, dokazuje naj bolje to, da se je v vseh tridesetih letih njegovega vladanja prebivalstvo Meksike pomnožilo komaj za — tri milijone glav. Ljud stvo se odira, da groza. Dohodki republike gredo v privatne bla-gajnf Diazevrh administratorjev in višjih Uradnikov. Z, delavci se niti v Rusiji ne v Turčiji ne ravna hujfie. Rudarji v Cananea morajo delati 11 ur na dan. Indijanskemu plemenu Yaquis ^e krade telesna svoboda. Nedavno je vlada transportirala okrog 600 teh Indijancev, moških in žensk, ktwi živejo v državi Sonora, 2000 milj daleč v Yukutan, najslabši kraj republike, ki je znan vsled groane vročine. Tam so bili razvrščeni kot sužnji -po tobačnih nasadih.
Proti Diazevi vladi je naperjena revolucijonama stranka, ki se imenuje liberalno. Liberalci zah-te vaj o o<lstrainitev Draza t vso njegovo bando vred; nadalje zahtevajo odpravo stalne vojske , ki se naj nadomesti z narodno gardo, osomumi delav nik in popolno svobodo Indijancem. Delavstvo v Meksiki je večinoma na strani te stranke. Kr. vavi boji med liberalci in Diaze-vo vlado' so na dnevnpm redu. Preki sod, polne ječe. smrtne ob so«Kbe, to je že nekaj nava^ega Delavske agitatorje, ki se bore recimo za osemumi delavnik ali večjo plačo, se takoj kaznuje s smrtjo. Ijansko poletje Jso ob Času rudarskega strajka v Cananea obesili na javnem polju na direvo tri rudarj^ dVa urednika in enega reporterja, ker so javno govorili za osemurni delavnik.
KljiVb vsemu krvavemu nasilju pa Diaz le ne more zatreti revolucionarjev. Vedno več jih je. Vsaki, ki ga poženejo čez mejo, se kimalo vrne nazaj iz Cauade ali iz Zedinjenih držav. Razmere so vedno bolj napete. In ne bo dolgo — kakor govori zanesljivo poročilo — ko bode splošen izbruh ustaje, krvava revolucija, kters bode gotovo pometla tiransko vlado Diaaevo.
SLOVENEC — ŽRTVA BREZPOSELNOSTI.
Tisočere za žrtve brezposelnosti! Dan za dnevom poročajo Časopisi o samoumorih in smrtnih slučaj rti med nesrečnimi brezposelnimi delavci. Reveži brez centa v ziepu so primorani na najdrznejši način iti na pot za — delom, nakar so izpostavljeni vsak trenotek nesreči in smrti.
Taka žrtva brezposelnosti je tudi rojak Viktor Drobtina, 191e-tni mladenič in pek po poklicu, doma iz Ljubljane. 15. feb so ga našli mrtvega na tiru Lake Shore & Southern železnice blizo Chcstertona, Ind. Imel je globoko rano na glavi in hudo razmesarjen obraz. Kako je revež storil smrt. to nam je zagonetka. Vlak ga ni povozil, kajti razen glave je ostali život nepoškodovan. Najbrž je mogel odleteti iz kare na tla ali ga je pa železniški čuvaj — to eni z gotovostjo trdijo — ubil, ker se mu morda Drobtina ni hotel pokoriti in zapustiti vlaka. Njegovo truplo zdaj leži pri enem pogrebniku v Chesterton u, Ind., in čaka pogreba.
Po poročihi cl^aških sodru-gov, kteri so ga poznali nam je o Drobtini znano sledeče: Viktor Drobtina je stanoval v Chicagu. Ker tukaj ni mogel dobiti dela in je bil naravno tudi btviz denarja. odločil se je, da gre iz (!hica-ga kam drugam poskusiti svojo stečo. Izbral si je pa ono pot, ktere se posluzi na tihoče in tisoče brezposelnih reveŽev, pot po tovornih k arah. Kakor pa plača marsiktori trpin tako drzno pot s svojim življenjem, tako jo je plačal tudi rojak Drobtina.
Ket* pokojnrk nima nikogar svojih ljudi, skrbeli bodejo chikaški sodrugi, da se nabere avota, ktero zahteva pogrobnik, in se ga dostojno pokoplje.
UBOGI ROCKEFELLER!
Standard Oil Co. je razglaaila $14,750,000 trimesečne dividmde, ktera ae izplača delni
ves« aei
I ts svote $3,750.000. Dividenda
od delnice znaša $15 za tri mesece.
Oljtev trust je izplačal zadnjega polleta $25,000,000 dividende. Petnajst kapitalistov ima 90% vseh delndc in teh petnajst moi je dobilo zadnjih deset let $389,-000.000 dividende. Od te svote je prejel sam Rockefeller $117,-000.000.
Sirota Rockefeller torej "zasluži" vsak mesec en milijon dolarjev ! Ni čuda če potem nad milijon ameriških delavcev gladuje in se potepa brez dela. Da, da, Amerika ima dovolj denarja! — toda ta/'Amerika" je Rockefeller!
SPET NOVA KLOFUTA ORGANIZIRANEMU DELAV8TVU.
REVEŽ SI JE ŽELEL JEČE.
OD UPRAVNtilTVA. Mike Pogorele, Heathon, OoL Prosimo sa vaš natančni;
T.
jttaaa&dk
20. t. m. je v Bostonu stal pred sodlnikom brozposlec James P. Ham. Obdolžen je bil, da je razbil veliko stekleno okno neke prodajshiice. Sodnik je mislil, da ima pred sabo blazneža, toda oči so mn rasle, ko mi je obtoženec hladnokrvno povedal sledeče: "Jaz sem bil lačen, sodnik. Nimam kaj jesti niti kje spati, zato sem vrgel kos železa v okno.
<U	priti T	kj-
Izpuliti mu hočejo zadnje orožje.
Državno nadsodftče-v IHinoisu je zadnji teden razsodilo, da je "unfair list" delavskih organizacij ravno tako kriminalen kakor bojkot, vsled tega se ga delavci ne smejo posluževati. Povod tej razsodbi je dala pravda med John E. in T. Wilson-om, lastnikoma velike konjušnice v Sparti, 111., in ondotno unijo voznikov. Wilsona sta tožila organizirane voznike, da so jima napravili veliko škode na businessu. ker so ju djali na "unfair list".
Nadalje je isto nadsodišče razglasilo, da je takisto kriminalno imeti "piekete' ob Času štrajka. Štrajkarji, ki so doslej imeli "pi-ckete" ali posebne čuvaje v bližini tvornice ali rudnika, ne bodo več smeli tega storiti, kajti to je v napotje — skabom.
Bodo li se smeli delavci v bodoče še organizrati???
DENARJE 1 STARO 00M0VIN0
* poiluamol
f 10».........
(» • st «6........
1» • 40.90.........
1* • 10C 00 ........
trn f »M 00.........
ta 9J017.00.........
........... BO kron
..........100 kron
.......... 100 kron
...........KOO kron
.......... 1000 kron
..........B000 kron
PnflUrlna )» vltet* pri t»h tvoUh. Do-
h(*i TlnurJ« nrihitka.
NftJU rtoTum. pnfllljMre liptai!«)* n. kr. pofltni hranilni urad v II. 4<t IS <1n*h.
!>»n»r> n»m poaUtl j* najpriltta*)« do •SIOO v irotoTial v priporočenim ali f*frl«trlnn»in plima,	m*«k<> po
Do m* »tir po« tal Monr.r Order ali p« Maw York Rank Draft.
Frank Sakser Co.,
Ofl Qrssnwloh At., New York
eio4 at. OlSIr Ave v M. C. Olsvsland, Ohio.

—
44
PROLETAREC.
list a m rtiHK wuviiioa l j oust v a.
IZHAJA VSAKI TOREK.
LMiulk 1« l*<Uj*tolj
tatovakm Iktovas Aaika
tf
HMoflain* Trn Aut«>rk>o ll.SU trn mmio into. 7V trn pol Wt*. Zrn Kvfupo M m o»k> toto. |l m pol tou.
Qfimsi pm	Pri tprtmtmh ktwiUim
H P»Um mkt« m*immm*il t m Ji STAH1 m*sLtr
PROLETARIAN
OwMd mmd published Ktim tTmoat, by
Stavk WtrfcBM'i NW»kta( C»«|my. Chicago. Ill
Jhi Oauao, resident
J oh m Paru«, Kwratory;
aktom futau, tnmssuw.
\Ha ljudskih bitij, uro jih bratov Trpomal Mills, da je |w*kr*t«k
m sester, ki nimajo, kam položili, ki vedno .prosij kruh iu (trenočiače; prv /a j o blirta t i preganjani \ an ill
•UBc«irrioN hatm:
______________p (nitmi hUUi nnd Canada.
Il.lt) m ymrnr, 75e for half >«-sr Kureigu oountrirs to n ywtr. ii tor ktlf >rnr turiariilNu matu on •grwiueni.
NASLOV (ADbRKHlJ;:
"PROLETAREC",
617 tO. Center Ave., Chicago,
III.
23»
ZAKAJ SEM SOCIALIST?
Sem socialist, ker se zavedam svojega razrednega proletarsktv ga staliiča. Sem socialist, ker imam v sebi egoist iško prirodno željo: pob<dj&ati si svoje stališče. Sem socialist, ker vidim da met ram svojo izobrazbo prodati kot blago, samo da morem z rodbino živeti. Sem pa eden izmedl malega die vila izobraženih proletar-cev, ki imajo pri prodajanju svoje izobrazbe to srečo, da niso sami s seboj v muiprotjru, ki morejo govoriti in pisati kakor mislijo, ki se, kratko rečeno, ne potrebujejo duševno prost itu i rati.
8em socialist, ker zadržuje mo-
moje osebnosti; ker prepušča moje najlepiše taiLente giniti; ker mi Irani vršiti to, kar bi vršiti mogel, k čemur se čutim v notranjosti svoji poklicanim; ker sem p^id tem tlakom zelo često nescečen; kajti vem, da more meni, prole-tarcru, ki nima nič drugega kot de&avno silo, edino eoci&listiška družba dati k moji sreči potrebno gospodarsko neodvisnost.
Sem socialist, ker vem, da se godi ogromni večini ljudstva prav tako kakor meni in ker ta zavest tvori čut Lastne mi nezadovoljnosti se tesnejšim. Videti hočem svoje sobrate veseliti se v zavedanju duševne svobode, po-
feem sebičnei, nič drugega.
■L socialist, ker mi današnja
družba za nobenih okolnostij ne more dati poroštva za doatojno človeško življenje. Sem socialist ker ne vem, kakšni usodi korakam nasproti, če zboli m, če postanem nezmožen za delo, nezmožen za konkurenco na delavnem trgu. Bern socialist, ker vem, da se imam zahvaliti le slučajnemu ■Fgodnemu' zapletku okoliščin za moj današnji položaj, ki me varuje bede in gmotnih nedostat-kov, in da, če izgubim to službo, morem ropet okusiti pnroletaroko bedV> v njenem najbolj kričečem temelju.
8em socialist, ker mi pripravlja skrb za lastno bodočnost marsikatero nemirno uro, mnogo vz-t emirjenja nočnega miru. Sem socialist, ker mi tako zapovedujejo moji gmotni zajmi. Sem socialist. ker vem, da se muči ve-/lika vefcina mojih sobratov, če tudi ne s temi samimi skrbmi sedanjosti in prihodnjosti kakor jaa. pa še z mnogo večjimi in huj-feimi.
Sem socialist, ker misli na te skrbi mojihl scbratov še večajo moje lastne skrbi, ker me vznemirjajo v uživanju sedajnosti,
pri jedi, pijači, v spanju, pri družabnih zabavah in veseljih. Sem socialist, ker mi prečeirto, kadar se posadim k mizi, misrli na one milijone sobratov, ki nimajo ničesar jesti, ali, ki nimajo nič poštenega d*1 jat i v utfta. odvzemajo veselje do jedi in mi ne dovolijo jesti t pravim poviitkom.
Sem aoeiaiist, ker* mi često, ko zvečer ležem v mehko posteljo, podi spanje misel, da je brecošte
pM>v v raztrganih
v burji, dežju in snegu, od hiše k hiši, od tovarne k tovarni, od mesta k meatu, iz ene dežnde v (ftnufpo ... Ta misel na te nesrečne sobrate vznemirja moje življenje in moj mir.
Sem sociailuft, ker ljubim svojo Teno in otroke, kajti ne vem, kakšna usoda jrfi čaka v ti kapitalistični družbi, ko me ne bo več, ali, ko bom brez posla v »ded dolge bolezni ali česa drugega.
Sem socialist, ker vom, da je na milijone soprogov in očetov v prav takih skrbeh o usodo svojih dragih kakor sem jaz, in ker prav zato {»ostaja ta teža, ki leži na meni, še težja. Sem socialist, ker vem, da nima prava zasluga v dninasuji družbi vwpcha, ampak le zanioevalno štreberstvo; da nosijo zvonec v umetnosti, vedi, slovstvu prav često prazne glave, leznalice; da so orodaini politiki v mastnih in izbornih službah, medtem ko so ljudje innogoobe-tajočrh talentov, ki morejo v svoji stroki izvršiti mnogo dobrega, odganjani, zatlačevani iti morajo ohromiti ali pa v bedi poginiti.
Sem socialist, ker vidim, da prihajajo v gospodarskem in dru-
ja gospodarska odvisnost v kapi-
talifiki družbi popolni razvitek zabnem življenju vrsto največji
bedaki, * najbrezvestnejši lumpi, tiajkritejfci izkoriščevalci k velikemu premoženju in k največjim družabnim dostojanstvom, med tem ko je mož plemenitega srca, lazumni in značajni mož, ki se ne da zvabiti v laž, k goljufiji in zločinu, skoro vedno izdan bedi in potom tega družabnemu zaničevanju.
Sem socialist, ker vidim, kako korumpira kapitalizem čim dalje bolj s svojim naraščajočim razvojem vse javno življenje, umetnost, vedo, pravniStvo, politiko, knjižno in novinarsko literaturo in postaja na ta nit*in iz vretena kulture, katerim je nekdaj bil, njena esvent. • v
Sem socialist, ker sem pozorno študiral socialno vprašanje, pa tako pridno, kakor wm le mogel, in ker sem potom svojega učenja iu premišljanja prišel k temu ne omejenemu prepričanju, da more gori navedna gmotna in duševna beda posameznikov m cele mase odstranjena biti le t odstranitvijo kapitališkega proizvajalnega sistema.
Som socialist, ker nič drugega .ne morem biti; ker bi -bil z ozi rom na proletarsko razredno zavest, na svoje sknisenosta in svoje l>oznanje bedna, ničvredna kreatura, ako bi se z vso silo, kolikor je imam. ne trudil za razširitev socializma in s tem za gmotno in dlAevno osvoboditev svojih ^obratov.	E. Liess.
dvorano, kjer je predavalo več
govornikov. Dočim se je Millse-vo slušateljstvo manjšalo vsak dan, rasla je udeležb« vedno bolj v nasi dvorani, skoro vsako nedeljo je bila uapolujena do zadnjega kotalka. Ljudstvo je pokazalo, da na mara vsiljivih voditel. jev.
Ker so bili obiskovalci vedno redkejši in je bilo treba plačati najemnino od dvorane, takrat je
mož je štiri čevlje in štiri palce visok — % drobižem. Da zasluži nekaj tolarjev za "potrebščine šel je v British Colusubijo agiti lat med oudotiie socialiste U kandidate, ktere je postavila laž-njiva "Labor Party". aNo, "gi gant" je imel tudi pri tein delu smolo. Socialisti v Vancouveru so ga posadili na cesto.
Mimogrede naj omenim še ne kaj, ki jasno dokazuje, kak junak in <značajnež je Mills. Me*eca junija m. 1. napovedala je znana anarhistinja Emuia Goldman, da bode na svojem potovanju javno predavala tudi v Seattle. V času, ko se je mudila Kuuiia v anar histični koloniji "Home" (Lake Hay, Wash.) naznanjali so že seattlski dnevniki, — seveda po posredovauju Milka — da bode on (Mills) javno debatiral z Gol-dmanovo na njenem shodu. Mills je hotel s tem pokazati, da je on edini reprezentaut socialistične stranke v Seattle in da edino on zamore posegati v socialna vprašanja. Ms. Goldman je res prišla v Seattle in tri večene zaporedoma napolnila 'Socialist Temple' s poslušalci. Takoj prvi večer je Kmma pred zaključkom svojega govora poevala vse one, kteri hočejo ž njo debatirati. Poslušalci so molčali, kajti na njen govor o krivičnih zakonih in vladah se ni
POZOR SLOVENCI!
ZOPET VESELICA!
Pripravite se na veliko zabavo, ktero priredi
SLOV. DEL PEVSKI SBOR "OREL"
v nedeljo (I. marca) popoldne In zvečer v mali dvorani g. Fr. Mladiča, 087 8o. Center Ave.
VSTOPNINA PROSTA. -	NA VSPOKEDU JE HETJE.
Potrežba izvrstna. Za dobio zabavo gotovo pretkibi "Orel". K mnogobrojni udeležbi vabi ODBOR.
DELAVCI!
Denar ni zgubljen-
Kupite "stock" Jugo-
........ -
slovanske Delavske Tiskovne Družbe in
postanite lastniki edinega slovenskega de lavskega tednika v Ameriki. Delnica stane $10. Plača se lahko v dveh obrokih po $5. Pišite za pojasnila.
Jugoslovanska Delavska Tiskovna Dražba
M7 Si. CMtir An. Ckicafi, III.
W. T. MILLS — IZKLJUČEN IZ SOCIALISTIČNE STRANKE
Piše Ivan dolar.
Ohišcafilke inocialiate in rojake drugod po Ameriki, kteri ao poznali Walter Thomas Millsa, bode gotovo zanimalo slišati o velikih (!) zaslugah tega človeka, ki jih v enem letu neumornega (t!) dela dosegel v Seattle, Wash. Mills, nazvan tudi "mali gigant" se je s takim veseljem in simpatijami lotil — ne dela za socializem ! — socialiama, da je "dodelal" že v enem letu v Seattle in adaj mora poskusiti svojo srečo kje drugje.
V Seattle je priftel Mills meseca marca m. 1. Imel je lepe (t) načrte in upal je, da mu tu ne bo Timanjkalo dela čeprav slučajno pride kakšna kriza, in da bode "posocializiral" ne samo delavce temveč tudi — kapitaliste. Prvo njegovo delo je bilo, da je najel "Socialist Tem pel" na svojo roko kar za celo leto za nedeljska večerna predavanja. To »dvorano so rabili seattlski socialisti že več let "za seje, shode in predavanja; pri predavanju so se govorniki navadno menjali »koro v*ako nedeljo. To je bil Millsov prvi aa-mopašen nastop, kajti s tem je izpodrinil vse druge govornike tz tega prostora m zagotovil besedo le samemu sebi. Socialisti, hvnibod'o mislec i in tudi največji radikalci se pa tudi naveličajo vedtao poslušati samo enega govornika, pa naj bode ta "veliki" ali "mali gigant". In to se je pokazalo tudi pri Millsu. Ljudstvo. ki si želi vedno novih in dobrih moči — in teh nam tudi ne manjka — je kimalo obračalo Millsu hrbet. Najeli smo drngo
Molčali so in čakali, da se oglasi — Mills. Naš "gigant" bi bil gotovo ostal doma, ko bi bil vedel, da ga bode ljudstvo javno pozivalo na njegovo obljubo. Ker se ni hotel oglasiti sam, pričeli so navzoči klicati na glas: Mills, Mills, kje je Mills! Jako nerad, a je vendar počasi vstal s sedeža in sel ves eamišljen na govorniško mesto.
"Jaz ne verujem v anarhistične ideje" so bile njegove prve besede. "Ktere pat" vprašala ga je takoj Emma, ki je sedela komaj f«ir korakov od njega.
Vsakdo je lahko opazil, da se je čutil MUls tisti hipec dvakrat
rnanjotf« knUnr J- r
mogel odgovariti Goldmanovi,
marveč za stikal je beaedo in povedal — kar že ve vaak socialist — da se moramo poslužiti volišča in voliti socialiste v zakonodaje. Pri tem si je menda mislil: "Izvolite mene." In ko je to povedal, šel je ves »rečen, da je rešen stiske, nazaj na svoj sedež — ob velikem razočaranju poslušalcev. Na drugem in tretjem shodu so pa drugi debatirali z (Joldmano-vo; Millsa ni bilo več blizo.
Tako je žel Mills blamažo za blamažo. Radi blanmže, ktero je imel v British Columbiji,. imela je krajevna socialistična stranka z njim veliko sitnosti in pravde. Izgubila je celo charter. Nato sta pa dve tretjini krajevnih klubov v državi Washington glasovali, da se W. T. Mills vsled izdajstva socialističnih načel v Victoria. H. C., izključi i* stranke SeattLski klub je dobil charter na novo in tako pomladil svoj obstoj Mills je pa s kopico svojih pristašev ostal izven stranke in pla čeval mesečne prispevke na stari eharter do 3. t. m. ko je hotela njegova straničica postaviti kandidate v* mcetnih volitvah, ki se vrše prihodnji mesec. Tedaj so pa zvedeli, da nimajo pravice do kandidature, ker niso v mednarodni socialistični stranki. Mills, boječ se, da zopet obogati za eno blamažo, se je nazadnje izognil ^semu s tem, da je pobegnil v državo Oregon.
Po Millsovem odhodu so njegovi pristaši organizirali novo stranko z imenom "-Socialist Wor-kingmen Party" (1) in postavili kandidate za volilni boj. Poleg teh ima svoje kandidate '"Socialist Labor Party", kakor tudi prava mednarodna socialistična stranka. Ali smemo na tak način pričakovati kak vspeh pri .volitvah?
Mills je, pred.no jc doigral v Seattle, dvakrat premenil dvora-ne za svoje shode, toda ljudstvo se ni dalo več vleči. Na kako zvit način je fovil poslušalce, o tem je že pisal "Proletarec" v svoji 15, št. na pri strani. Mills i« imel list "Saturday Evening Tribune." Ustanovil ga je takoj priAel v Seattle in sicer s svojimi privrženci kot delniško podjetje. Pri tem listu je zdaj pustil $1500 dolga. Z denarjem, ki jc prihajal ca list, je založil neko svojo knjigo "fHmggle for Exmtence." Za časa. ko so se borili socialisti na ulicah za svobodo govora, izjavil je Mills, da je bedastoča — lajati izza voglov. Kimalo na to
je pa sam priredil poulični shod — z dovoljenjem župana, da se je ognil aretaciji.*
Veliko grehov bi se dalo še našteti, toda — mislim — to zadostuje dovolj, da lahko vsakdo spozna sebičneža, koristolovca in izdajalce stranke, kakor je bil W. T. Mills.
ZASLUŽENI riASKO PRI J A TELJA" HRVATSKEGA DELAVSTVA. ♦
Bratskemu iiatuv "Radnički Straži" poročajo iz New Yorka
0	nezaslišanem fiasku, ki ga je doživel italijausko-hrvaUki kapitalist, častilakomnež in laži-pri-jatelj hrvatskega delavstva v A-meriki, Frank Zotti. Ta "odre-senih" hrvatskega delavca, ki vedno toči hinavske solze nad ra-dnikom v svojem reklamnem plakatu "Narodni List", si je izmislil nov načrt, kako bi"5 lažje izkoriščal hrvatske mezdne sužnje. Začel je organizirati hrvatske delavce v New Yorku v nekako
«
" Ani«*rikan«ko-belkannko asosia-cijo" z namišljenim namenom,
1	reskrbeti dela (!) brezposlecem. ihdttt*! tiihttit-MpiiMputi v jw>l*«Tiikft. Dne 9. feb. je bil ustanovni shod
te "delavske organizacije^ vde-ležflo se ga je par sto Hrvatov in Srbov. Zotti je s farbarijo, ktero on dobro razume, dosegel, da je bil izvoljen začasnim pred-srdnijkom aaosiacije in v ostali odbor so bili voljeni sami njegovi vslužbenci.
16. februarja t. j. tedien pozneje je bil drugi tak shod. Vde-ližba je bila »icer manja kakor na prvem »ho<!u, toda prišlo je več zavednih delavcev, /.la>4i so* drugov od srbske socialistične stranke. Zotti je pri vedel sabo na ta shod tri reporterje angleških dnevnikov,.ktere je nafarbal, da ima shod politično lfce. Čas-
>;;	l..,r.%r ju hntul <lit hi
trobili v svet tudi angleški dnevniki, kako on politično organi-zuje Hrvate. Toda ravno tega dne je doživel Zotti neljubo ponižanje in grd fiasko, kterega je po vsej pravici aaslužil. Zavedni hrvataki in srbski delavci so cčitali Zottiju, da njegovo organiziranje je h nov način okoriščanja samega sebe. Sodr. Ivan Pafcev od srbske "Radničke Borbe" mu je glasno zaklical, da je " Amerikansko-balkaneka aaosia-cija" humbug in da delavci ne marajo takega organizatorja kot jc ZMti. Delavci naj /auj>ajo 1« samim sebi, nami naj se organize jejol Nato je vstal neki Bolgar in ravno to povedal v angleškem jeziku, tako da ao razumeli tudi angleški reporterji.
Zotti je postal bled kot mrlič. Pričel* je divjati proti svojimi ra-zkrinkovalcem in z njim vred je divjala cela banda njegovih tra-Nantov. Na dnevni red je prišlo: vpitje, kletve in — tepež. Poročevalec "Radničke Straže" piše da je sam Zotti slekel suknjo, zavihal rokave in klical v boj svoje nasprotnike. Po naročilu Fran-cesca so nato prišli policaji v dvorano in — vrgli ven vsacega, ki je kaj govoril proti Zottiju.
Tedaj je nastala prava revolucija. Proti bankirju so se dvigali groaeče pesrti in ne baš ljubi priimki so mu leteli od vseh strani na ušesa. Zotti je bil poražen S shodom ni bilo več nič. ftotti se'je naglo po svojih petoliznikih ^ponovno proklamiral predsodni-kom "organizacije" in shod j« bil končan. Eviva Francesco 11! 1 Kolikor je nam znano iz poročila newyorškega dopisnika "Radnički Straži", nima novopečena " Amerikansko-balkanska nsosia-cija" niti najmanjega stika z delavskimi organizacijami. Zotti, kteri " organizuje" kar na svojo pest, hoče torej imeti organizacijo ukabov, ali ph — kar je še lepše — pripravlja tla za republikanske glasove, kteri h bode treba pri bližajočih se volitvah.
Kapitalistične stranke seveda rade plačajo tako delo! In taki Hnrrtbugarji naj bi vodili i zrno*. gano in »tirano hrvatsko delavstvo!
•) O tem dogodku sledi natančno poročilo v prihodnji številki "Radničke Straže."
Proletarci, agitirajU za "Pro-letarča", edini slovenski socialistični list v Ameriki.
DOPISI.
Johnstown, Pa., 15 feb. — Cenjeni etodrug urednik 1 Sprejmi v "Proletarca" mali dopia iz našega kraja. Opisati hočem položaj tukajšnjih trpinov delavcev, kteri so zmešani iiz mnogih narodnosti.
Tukaj si večinoma služijo svoj kruh v tovarnah za železo in po promogovih rovih, kterih je dosti v tej okolici. Ti rovi pa ravno zdaj sla bo poslujejo in v nek ter i b sploh počiva delo. Slovencev nas je v tej okolici okrog en tisoč; delajo večinoma v premogokopih, le malo jih dela v tovarnah ali se peča s kako drugo rečjo.
Splošen delavski položaj je prav slab. O kakšni delavski organizaciji še govora ni. Nekaj let je žie tega, kar so se začeli organizirati premogarji h posameznih rovov, ali brez vspeha. Lastniki rovov niso hoteli pripoznati ynije nakar so zavedui delavci za^tavkali. Stavko so po dobili prvi, kajti najeli so stavkokaze
—	med tem se ni manjkalo tudi Slov encev! — iu ti so potnogli '/drobiti štrajk in s tem uničili prvi pojav organizacije razredno-zavednih delavcev.
Tako smo, tukajšnji delavci, zdaj izročeni na milost in nemilost našim delodajale««! in njih delovodjem, ki postopajo s nami, kakor se jim poljubi. Če kdo oporeka ali se pritožuje, dobi pa odgovor: vzemi svoje orodje in
—	pojdi, *aj imamo drugih dovolj. Zadnje je tudi resnica. iDelavee, »lasti (kteri ima bolje delo, ga Lahko izgubi za prazen nič.
Sotrpini, delavci, kedaj se vam odpro oči, da spoznate moč organizacije in znate ceniti njeno vrednost? Organizacija je, ktera se bode zavzela za te, o delavec, ka-
zacija je, ki bode pokazala našim
krvosesom, kapitalistom, da si ti <lelavec človek, ne pa neumna živina! Združujmo se torej, zavedajmo m» svojega »razreda!
Delavci, sotrpini, pristopajte k socialistični stranki, stranki, ktera zastofia vas in celi proletariat, lierite, podpirajte in razširjajte socialistične liste! Zlasti vatn priporočam li*t "Proletarec", ki je glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze. Priporočam vam tudi naš socialistični klub, kterega so rasredoozavedni rojaki ustanovili pred tremi meseci v Co nemaugh. Pa., in kterega je Jug. 8oe. Zveaa sprejela pod svoje o-krilje.
Klub lepo napreduje. Rojaki, Uelavei, sledite nam; nastopimo skupno proti našim izkoriščevalcem. Podajmo si roke in kora-kajtmo admžcno pod praporjem socializma. Vsi predsodki naj zginejo; naAe geslo bodi: enakost bratstvo in svoboda!!
S socialističnim poedraVom Fr. Podboj.
Seattle, Wash., 16. feb. — "What's the matter with the police T" vprašujejo začudeno rme-ni dnevniki, ko se dogaja letošnjo zimo toliko ropov, umorov iu sa-mouroorov v Seattle in drugod.
Mi se ne čudimo te«mu, kajti uverjeni smo. da »e bodo ponavljali zločini toliko časa dokler bode stal ta proizvajalni sistem, prevladoval kapitaJistični trick rn dokler bode brezposelnost v toliki meri. Ves ta čas bode policija brez moči in nadaljevali se bodejo ropi, umori in samoumori. Kapitalnem jc vzrok; kapitalizem je ropar in morilec. —
15. t. rn. je bil eden linijski pre-mogar iz Wifkeaon, Wash., kazni van na globe, ker je štraj-kolomce invetioval — skabe. A« merikanska "justica" bi menda rada videla, da bi pošteni delavci hvalili skabe. ftkandal!
Lastniki zlatokopov v Tanana, Alaska, so odprli svojo posredovalnico za skabe v Seattle* Njih namen je, import i rati 50(0 delavcev v AlaMko, torej .'1000 več kot se jih * potrebnjp. Strajkrdomet morajo vožnjo, ktera stane $7», sami .plačati. Vsled Uga bodejo transportne družbe napravile lep dobiček, a kapitalisti 1 .uiana bodejo pa, ako se jim posieči zva-Ibiti dovolj delavcev tja, lahko znižali plačo za polovuo, kajti reveži, ki pridejo v Aia*Vo bodo mural i delati za vsako piačo. Reveži imajo jedva dovolj «'tnarja,
□ □□□□□'□□ □□□□□HIO □IDlD.DiDluODiU □ OD
Fr. Sakser Co.
109 Greenwich St.9 New York
PODRUŽNICA
6104 St Clair Ave. N. E. Cleveland, O.
Oflcljelno zastopništvo vseh parobrodnlh družb.
PrkpurutM m Sluv«n«M>m In ilnritoni o priliki putotinj« t staro doatorlno, tU »ko Srlr ko«* •'iii virtl — ? proda)o parobrodnlb Uatkuv po iujnffji ceul.
__________ "" i »•■'-.
Železniške listke sS vse kraje v ZJedln. državah In Kvropl
Pošilja najcene|e In najhitreje denar v ataro domovino, bodla! zasebnim atrankam, posojilnicam ali v kterokoll avrho. <
}
)
V »»k »lovrutkl potnik naj pasi, da prid« na Itrvilko
109 GREENWICH STREET I
iu nikamor drugam u»r naj s* pro] dobro propria, ako t* n» pravom prostoru, prodno so da pregovoriti, da komu vroCa dttuar v ninouju, da Ima opraviti s nami.
iisssa®®®®®®®®!
□1DODODID1Q □ DDOD
mi&mm&EMmftMmmm
naznanjamo, da izdelujmno raznovrstne
pk P° najnovejšem kroju. Unijako delo; trpeino in lično UUICAVt v zalogi imamo tudi razne druge potreb&čine, k apadaji v delokrog oprave - oblek Pridite in oglejte »i nafto izloibo. Z vnem spoštovanjem
fiOSTU IV A dobro in vedno pre-uv/kJ 1 skrbljena z najboljšimi pijačami, unijskimi smodkami in prostim prigrizkom. -----_
Hvnf^tlP za društvene seje* UYU1	svatbe, zabavne ve-
čere, veselice itd.
Potujoči rojaki vedno dobro došli.
Priporočam se vsem v mnogobrojen
obisk
Frank Mladič i
KR7 Rn CpntAr Ave., Chicago,
da pridejo v Alasko. li snahi, obžalovanja vredni nevcnni ljudje, hodo prišli v roke izkoriače-vakem, kakorsiiihi mor!a ni ni površju moriji. Ubojra, nevedna delavska para.'
Napredni aiarhisti ustanavljajo že svojo dru*© kolonijo v državi Washifig'toi. Njih prva na-s«'lbma ,4Ho«meB, ktero so ustanovili še pred dfaiuijstimi leti 15 milj severno od Taoo^ia, jim ne zadostuje več. Kolonija baje ni dovolj obeežna r.a vedno rastoče naseljevanje radilahiih mislecev. V -naselbini "Hoine^ živi okrog 200 oseb oboje>:aispola. ki prezirajo v«e obstoječ zakone. Imajo svojo dvoran* in tiskarno, k-jer se tiska nji! list "The Demonstrator"; kdtnija je inkopo-rirana. Ti ljudp £ive popolnoma »zadovoljno, k'obodlno, po naravnih prineij>ilin neodvisni od modernega abtsdmzma..Nova kolonija se bode Sahajala 2 milji vzhodno od me^ Seattle; 2 milji širok© jeaeni i4kke Washington.' jo .bode ločilo hI ^našega mesta. Okolica je zeUprijazna; zemlja rtxlovitna za )ljedelstvo in živinorejo, s fenr se bodo ukvarjali napredni »ovi amrave. —
Vlada 8eat|kega tirana, župana Moone-jflse bliža h koneu. Socialisti siceietos se ne bode-mo imeli veči, kefr smo na žalost razdWjenl^ tri stranke tudi na glasovnici^mipak izvolj«'n bo-
moči, toda prepozno. Koliko življenj bi se rešilo, ako bi rabili pri prvih takih pojavih Trinerjevo zdravilno grenko vino. Ono vpli-va na koren bolezni, na prebavne organe. Pokrepčani organi takoj zahtevajo hrane in ta, dobro prebavljena. naredi čisto kri, močne živce in perfektno zdravje. Tri-nerjevo zdravilno grenko vino bi se moralo rabiti v v»eh slučajih neprebavnosti, utrujenosti in iz-gube apetita.
V lekarnah. Jože Triner, 616 -622 So. Ashland ave., Chicago,
GOSPODINJE POZOR
Najboljše, najfinejše in okusnejle meso prodaja po najnižji ceni slovenski mesar
MIHA LACKOVIC
376 W. ,8. street	Chicago'
Klobaso m Sunke poiiljam tudi izven
Pilita ta coaik v slovanskem )«.ika.
M. Mmllt Fr. SfflBl^o,
378 W. 18. Street Chicago
moderno opremljena slovenska trgovina z Jeatvlnaml (grocerlja.)
de najbrfc rejblikanee za" župa-litd, s^oh^sakovestni domske m na Trn ,p ni,, obljubil, da bo- prekomor&ko blago vedno sveže
po najnižji ceni na ptodaj.
Na zahtevo razvažam bUg0 tud na dom, za kar nič ne računim.
na. Ta je pi de čuval svoflo govora na ulici (?) »n <laJ rošttvo »„i vsacegt razen moiritcj Volitve vrst 3. .marca.
Po svoji s i lopovski n,,vn.!i >e naš tiraitadnji teden spet vrgel šrtiri soliste — med ttn;i tudi 1*10 — v "črno luknjo," tnestnj bast rljo. Dober tek mu 1 * Ivan 6olar.
DROBI
Pravijo, d leona I. odv
STVARI
e bil uspeh Napo-i od njegove veli-
ke pozornost:) detajlov sli dro-
bnih stvari
rnvno tako je bil
pa<ledvi»an od teh. ko je iste prezrAko študirate življenje raznillikih mož in žena. našli bodete i. Ali jim nočet? slediti t Vi te. da je mnogo življenj izf jenih vsled zane-marjenja b< li. Izgubo apHita. iitrujcnnst radi pretremo; mislimo si, 1 ode to ravno tako
hitro odšlo krat se pa
I. STRAUB
URAR
336 W. 18th St., Chicago, III.
Ima večjo zalogo ur, verižic, prstanov in drugih dragotin. Izvr-Suje tudi vsakovrstna poptavila v tej stroki po zelo nizki Obiščite ga!
ceni.
or je prišlo. Vei-imo in iščemo po-
SVOJO riNO OPRAVLJENO
brivnico
priporočam vsem bratom Slovencem.
JOHN HORVAT
610 Center Av«„ Chicago, III.
* *""'•*' *** -
Ssdrsfll širite "Proktarca'
Stran Ka. ►
Od gl odbora Jugoslov Boc Svasa.
Glavui o<ll>or Jugoslovanske jlisttfne Zveze je na svoji _ji Meji dne 15. feb. 1908 hpre-sifdoio raaolucijo: jugoslovanska Socialistična i pripozna šr -In daui-N sillllO jugoslovanska socialistična v Ameriki in sicer: "Prole i" aa Slovvnce in "Kadiiieko __ sa Hrvate. iiio ta dva »ta, do danea faktično v ro-
j^leiarijata v Ameriki.
Vsied tega je dolžnost vsakega lotlrug« da podpira in raz&irja t» dva lista kot branika delavskih uvic in svobode. Frank Lisjak, John P?triž,
preds.	tajnik.
Klubi na dalo!
Socialističnirn klubom, spada-joeim k Jugoslovanski Soc. Zvezi, priporoča, da v primernem ča-L recimo ob nedeljah, sklicujejo javne »hode, kamor naj povabijo rojaka svoje naselbine. Na takih shodih naj bi se razpravljalo 1.) o gospodarski krizi rn gje izvoru; 2.) o lokalnih razmerah med delom in kapitalom; 3.) o pomenu socializma za delavski razred; 4.) o ženski politični or-ftniaaeiji; 5.) koga bodemo volili v jeaeni; 6.) o vzgoji otrok, fa izpustimo dobre potomce in borilo* za pravice produktivnih itaoov itd. itd.
Za pojasnila in pripomočke za take in enake razprave naj se Hnbi Obrnejo direktno na osrednji odbor Zveze ali pa na ured-Bištvo "Proletarca" v Chicago. Na dela sodrugi! Polje je bogato m plodno; ftkoda da bi zanemarjali zlati čas.
John Petrlč, gt. tajnik.
Klub štev. 10. ♦
Nov slovenski socialistični klub ■o ustanovili zavedni delavci v Aurora, 111. Khib ima osem čla iov. Preds?dnrkom je izvoljen lodr. Louis Rudman, finančnim tu koresRodenčnim tajnikom pa lodr. Frank Praprotnik. Rednfe mesečne seje ae Ixslejo vriile vsa nedeljo v prostorih soar lofeta Kolenca 586 N. Broadway it. Jugoslovsnska"""Socialistična je sprejela novi klub pod okrilje kot 6tev. 10. zavedni sodrugi!
htrankini dohodki v \ PJ07 znašajo $34,216.40; stroški $32,b50.93
Preostanek 1. jau. 1908 je b.l torej liJiUt. Stranka je orgaui« tirana v štiridesetih državah in
teritorijih in ima nad 2000 krajevnih klubov, ki tvorijo okrog 40.000 članov.
—	Socialisti v Kenmore, uovo-iUkorporiranein mestu blizo A-(roii, O., so pufctgli tako močni, »ta sta se proti njim združili republikanska in demokratska stranka v novo "Citizen's Party" za bližajoče se mestne volitve.
—	Robert Hueeh, socialistični alderman v Milwaukee, Wis., se je izjavil na svojem obisku v Cbi-eagu, da milwau&ki socialisti inai jo lepo priliko zmagati v ladanskih mestnih volitvah rn izvoliti svojega unayorja.
—	Socialisti v Erie, Pa., ao pri mestnih volitvah zadnji torek do bili 8% glasov. Lansko leto so imeli 500 glasov, torej so v enem letui napredovali za 3% glasov.
—	Socialistična stranka v Ze-din jenih državah je po svojem noNlniarodneim tajniku, sodr. Morris Ilillquitu v New Yorku, poslala na mednarodni osrednji biro v Bruselj natančno poročilo o sedanji gospodarski krizi v Ameriki in njenih posledicah ter o boju ameriških socialistov za brezposelne delavce.
—	Sbdrugi O. T Fraenckcl, tajnik soeialMične stranke za Cook County v Chivagu, je aad. nji teden razposlal na vse krajevne kliube posebne rdeče znamke, ktene se oddajajo sodrugom po Te anamke so posebni strankin asesment, s kteriin he pokrijejo stroški vožnje delegatov za strankini kongres, ki s« vrli v maju. Slovenski sodrugi dobijo te znamke pri tajuiku Zveze sodr. John Petoriču.
AgitatoiiCen del. |
a s a
•■■•■■•■'•■'•■■•■■•■'•■■•■■•■I	S
| Delavsko gibanje
socialistični klub "Proletarka".
Sodruginje pri novoustanovlje-lem aocialističnem klubu "Prole-arka" so na svoji drugi seji dne 13. t. m. izvolile sledeči stalni riber:
Berta lVee?rn. preaednica;
Mary Grilec, tajnica-blagaj.;
Angela Horvat, zapianikarica;
Agnes Oriler, organizatorica. L •	> . „
Nadzornice:
Ana Križa niČ,
Ursula Kočnik.
Mary Jesih.
Redne seje s? vrse vsako prvo n tretjo nedeljo v mesecu ob 2. tri popoldne v prostorih sodr. Iflsdiča, 587 So. Center Ave.
Bodroginja so se tudi odzvale »ovabilu socialističnega kluba lev. 1, da se vdeleže skupne spominske slavnosti petindvajsetletne Kari Marksove smrti in pa-iska Komune, ki bode 14. marca.
Na novo je pristopilo 10 sodru-rmj. tako da sedaj šteje klub 'IVoletarka" 20 članic.
'Daily Socialist" o našem delu.
"Chicago Daily Socialist" an-rlsiki aociali»tič«ni dnevnik, piše tadnji četrtek o socialističnem ribanju »med ameriškimi Slovenci ledeče:
"Slovenci na delu. — Socialh-ično gibanje se rapidno širi v meh jezikih. Slovenei se orjrani-rojejo rapidno in njih organizaci-a raste. En najznamenitejših >ojavov njih organizacije je slovenski ženski socialistični klub, ti se je ustanovil 16. feb. z deseti članicami. Nahaja *e v 10. rardi in njegove začasne uradni«
*	ao: Mrs. Berta Prešern. prednica; Mrs. Mary Grilec. tajni-a. Klub se Miiemij*' "ProleUr-ta."
Da socialiaem tako raste med Slovenci, pripomogel je k temu »ajveč njih tedenski ("Daily So-ialist" piše po pomoti mesečni) wt "Proletarec'.' Slovenci ttajo osem socialističnih klubov K) rasnih krajih Amerike."
Rasne vesti is stranic.
—	Nov angleški ao »ialistični inevnik prične izhajal, s 1. ma-m v New Yorkw. List 11 * menoval "The Daily Call."
—	Iz letnega poroeila /.s 19^7 dftvnega tajnika ameriške s»eia-•atičnp stranke, aodr. Barnesa, >osntnuirno. da so člani stranke t minolem letu iknpno rplačali >17.763.46 članarine Knjig in
"ošuric m propagand-) je speča-
•	stranka sa 11,4414.06. Skupni
Odslovi t ve delavcev.
Denver & Rio Grande železnica je v svojih delavnicah v Denveru, Colo., odslovila 1000 mož. 60 tisoč brezposelnih v Berlinu.
Iz Nemčije poročajo, da je v Berlinu nad 60,000 brezposelnih dalavcev. Nič bolje ni tudi po raznih industrialnih krajih po deželi. Ameriška kriza ima tudi tam svoje posledice.
.Rudarji bežijo is Alaake.
Na stotine a laških rudarjev
beži iz nndbtnih zlatih poljan
vsled strašne zimč, ki ja tam zavladala.
Stanje v Kenoshi, Wis.
V Kenoshi, Wis., je ena tretjina delavske ljudstva brez dela. Kenosha Bras livarna j a odslovila 100 mol The Simons Bed Co. je že odpustila velrko število delavcev, a jih še vedno oifpusča. Ostali, ki še delajo, imajo plačo znižano od 10 do 20 odstotkov.
Mnogo brezpos?lnih delavcev je prisiljenih trkati na vrata do-brotvornih hiš.
KAPITALISTIČNI UMORI.
—	V rudniku Glebe, v mestecu Washington, nedaleč od Newcastle na Angleškem, je 21. t. m. nastala eksplozija. Rezultat: štirinajst rudarjev je mrtvih.
—	V shaftu premogokopa Lehigh & WiLkeabarre. v Pennsly-vaniji, se je 21. t. m. vtrgal led in padel na vspenjačo. v kterej se je peljalo deset premogarjev na delo. Re-zniltat: dva premo-garja sta bila ubita na mestu, a trije smrtno ranjeni.
ANGLEŠKA K NE GIN J A IN HČI AMERIŠKEGA MILIJONARJA STOPILA V SOCIALISTIČNO STRANKO.
Iz Londona poročajo, da je kneginja Helena Manchester, hči Eugena Zimmerman, ki je milijonar v Cincinati. ()., naznanila svojim prijateljem in sorodnikom da stopi v socialistično stranko in prične javno delati za socializem.
Angleškim "višjim" krogom je znano že dclj ča»a. da se kneginja MaoehestiT zelo zanima za socialiaem Da, kneginjo so tako navdušile socialiatične idieje. da jih je poskusila deloma uresničiti. Že pred enim letom je ustanovila tvomieo za čipke na svojem pose-stvu. v Conncrnari na Irskem, kjer je- vpoalila večjo število irskih delavcev in delavk. Delo v tvorniei je popolnoma kolektivia-tično; n« fcpdelkik ne sme biti nobenega profits; delavci in delavke dbbijo v mezdi polno vrednost izdelanega produkta.
Kakšno stališče bodeta zavzela knez Manchester in multimilijo-ntar Zimmerman proti ženi oziro-mo hiSeri Heleni kot aktivni ao-cialistinji, o tem poročilo molči.
Vssk zaveden delavec mora biti so? i si is t!
Kazrodna zavednost prodira
tudi v Aurori, 111. Sodr. Ivan Grilec, ki je obiskal ondotne ro jake pred nekaj dnevi, pridobil je štiri nove naročnike na "Pro letaf*>a". Nabral je tudi primer no svotico listu v podporo. Prispevali ao aledeči:
Albin Praprotnik ........$ 50c
Gospa Nežfka Ko4oueo......75c
John Praprotnik ...........75c
'Louifl Rudman...............1.00
Jože Iiaribak...............1.00
,Kolantfc__________________ .1.0Q[f|j
Fran k Praj>rot nik..........1.00
Alojzij Javornik............25c
Skupaj

Zopet nov dokaz, da socialistično časopisje odpira oči in stori mezdne auanje dobre burilce proti kapitalizmu. Rojak Louis Marolt iz Hibbinga, Minn., nam piše sledeče:
"Po naključju sem dobil v roke list "Proletarec", kakoršnega sem se 4» davno ielet. Prečita! aem veš praviceželjui in resnicoljubni list in sprevidel, da se bori proti našim tlačiteljeim, kapitalistom, ki nas, uboge delavce, tlači že toliko let. Z danšujim dnevom sem Vaš naročnik; pošiljam vam $1.50. Želim ti, ljubi mi socialistično delavski "Proletarec", obilo vspeha in mnogo dobrih naročnikov."
Sodr. Frank Čude rman, Oregon City, Oreg., pošilja dve celo-letni naročnini in 25c listu v podporo s pristavkom, "ker so bombe dobro eksplodirale."
Sodr. Frank II it t i dobro or je ledino med slovenskimi rudarji v Minnesoti. Minoli teden je zo-*pet poslal naročnino srn dcst-t iu^ vih naročnikov. Da, da, Minnesota se giblje.
Jitdrug IStefan Zattric v Co-nemaugh, Pa., pošilja celotne naročnine &a dva nova in štiri stare naročnike.
Sodrug John Kravanja, tajnik slov. socialističnega kluba št. 2., Glencoe, O., pošilja $1.80 listu v podporo. *
KOZAKI V FILADELFIJI. '
Krvavi boji med policaji in brez-posleci.
Zadnji četrtek popoldne vršili •o s«» krvavi boji v Philadelphiji, Pa., med policaji in brezposelnimi tujezemtakimi delavci. Brez-posleci, 'JOOO po številu, kteri s«, bili v veČini Italijani in Poljaki, so korakali proti mestni hiši i namenom, da izroee županu peticijo, v kteirej so zahtevali dela, Nosili so več rdečih zastav, ktere so bile črno obrobljene. Ko so prikorakali brezposleei na Broad st., par blockov od mestne hiše, zastavili so jim policaji pot. Po-ličijski načelniki so naglo zbob-nali skupaj okrog 500 policajev, patrol mano v in drugih uniforma-nrh hlajicev kapitalizma, -kakor hitro so zvedeli, sla se bližajo ob-hodniki.
Nastal je boj. Polieajski koli-či so padali po glavah breapo^el-nih delavcev in v splošni zmešnjavi je ddbil mnogi nedolžni gledalec od strani udarec po glavi. Brezposelnim Italijanom je zavrela kri in nekteri so pričeli streljati rz revolverjev na policaje. Sedaj so ustrelili tudi "kozaki" in vnel se je krvav boj na ulicah esem blokov na široko. Boj se končal kinalo s premočjo oborožene policijske sile in brezposelni delavci so bili razpršeni na vse strani.
Dvajset delavcev je bilo ranjenih in štirinajst aretiranih. Nadalje so bili ranjeni trije policaji in en stranski gledalec.
Tako so ameriški kozaki rešili čast Philadelphije!
Resolucijo v tem smislu so res predlagali nekterniki, ki hočejo
izrsbiti unij« v prid avojih političnih boasov, toda itfta je odložena za v pretes do prihodnje seje, ktera se vrši v.marcu. Socialisti' so od ločno proti resoluciji. Mor ris Brown, elan unije izdelovalcev cigar v New Yorku, je izja vil, da neodvisna delavska stranka že ekaistira, in ta je socialistična stranka. Toliko, kar je nam znano o tem.
Sodr F P, Johnstown, Pa.: Urednik "Proletarca" je sodr. Ivan Molek.
Vaši želji radi ustreunm, kajti to je želja večine ostalih ao-drugov po Ameriki in obeuem tu-
ano.
KAKO PRIDE VAS DENAR NAJVARNEJE V STARI KRAJ?
Chikaški
sodrugi in sodruginje pozor!
Hrvataki »odrugi pri "Hrvatskem Radničkem Prosvjetnem i Političkem Društvu" imajo to soboto 29. feb. domačo zabavo v korist brezposelnim delavcem. Zabava se vrši v mali dvorani aodr. Frank Mladiča '87 S. Centre Ave in se prične ob 8 .uri »večer. Na sporedu je: petja, tamburaaka godba, govori, deklamacije, licitacije, tombola itd.. .Vstopnina prosta.
Sodrugi in sodruginje I Naša dolžnost je, da poaetimo to socialistično veaelico. Pridite!
Sodrugi! Citajte!
V irpravništvu "Proletarca" 587 So. Center Ave., Chicago, 111., jo dobiti sledeče socialistične brošure in knjige:
Socializem............
Zakaj smo socialisti? . Socialna demokracija kmetiako ljudstvo .. Komunistični manifest
Naša bogastva ........... 5c
Vsako teh brošur pošljemo poštnine prosto. Sodrugi, sezite
Če ga po61ete po Mohor Mladi
ču, 617 So. Center ava., Chioago, Illinois. On je v sveči s g. Sakaer-jem v New Yorku in pošilja denar točno, varno in zanesljivo v stari kralj.
Ako potujete v atari kraj ali želite 'koga svojih sorodnikov ali prijateljev vzeti v Ameriko, potem i sto talko kupite vosni listek pri Molhor Mladim. On preakrbi dobro in hitro vožnjo po najnižjih cenah.
Mohor Mladič,
617 So. Cenlter ave., Hhica«o, III.
FINE SMODKE,
vedno sveže^ pivo,• ieborno vino ia fino Žgsnje se Jobi v
GOSTILNI
J. J. Vodak&Sons
683 Loomis St., CHICAGO, ILLINOIS
TRI glavna in najboljša zdravila.
ZBOLJiANK, LAK8ATIVNE, KININ-KROQLJICC.
Ozdravijo prehlajenje v glavi v i a urah. Prvi dan je treba použiti vsako uro eno krogljico do desetih ur; potem pa trikrat na dan dva do tri dni. Za akutni glavobol je treba vzeti 4 krogljice, pomaga v eni uri. Cena 25c.
HERMANEKOV BALZAM ZA KAŠELJ
je najboljši pripomoček proti kašlju, gripi, sušici prehlajenju in bolnemu vratu. Cena 25 in 50c.
HERMANEKOVO ELEKTRIČNO OLJE
je najboljši pripomoček zoper bolečine v prsih in hrbtu, zo-bobolu, glavobolu, reamatizmu, uhobolu, spahnenju itd. Cena 25 in 50c. Izdeluje In prodaja
J, C. HERMANEK, lekarnar, 585 Center av
Cor. 18th Street, Chicago, Illinois.
Valentin Potisek
GOSTILNIČAR
7R
in
10c 7c
5c 20c
po njih, dokler ne potdSjOT
Išče se kompanjona
za novo podjetje, ki obeta velik uspeh, kornpanjon mora imeti 1000 dol. na roki. Ponudbe pod šifro: A. P. na^upravniŠtvo Proletarca."
BOJ MED "SUHIMI ' IN "MOKRIMI".
Dve največji pivovarski družbi Zcdinjenih državah, "The United States Brewer's Asa'n" in United States Malters Ass'n" sta se združili v boju proti pro-hibistom. Ustanovili sta posebni "vojni sklad" in sklenili, da se vodi neizprosen boj proti rsznim fanatikom, ki skusajq zapreti salune ob nedeljah in sploh za-treti vse alkoholične pijače.
OD UREDNIŠTVA.
8odr. I. fl., Seattle, Wash.: Do-tično poročilo o novi "delavski politični stranki" je izvito iz trte. Newyorška Central Federated U-nion in odobri h predloga, da bi se pozvalo organizacijo American Federation of Labor, da ta skliče konvencijo v svrho ustanovitve nove neodvisne delavske stranke.
ZNANJE ANGLEdČINE JE MOČ!
Vsakdo, ki hoče zvedeti, kako se angleški jezik hitro in lahko nauči, in to brez vsakih knjig in atrojev, ampak po paki čisto lahko umljivi in najnovejši metodi— naj se obrne ra
THE STEINER ACADEMY OF ENGLISH,
Slov. Dept. P. 669 Loomis 8tr., Chicago, 111.,
in slehernemu se bo na to važno nprašanje odposlal nemudoma odgovor, s katerim bo tako zadovoljen. da bo rad o tem povsdal tudi svojemu prijatelju.
SLOVENCI POZOR!
Pišite sa. cenik!
Slovenska nas-lb in a v Ripley in Butler Co., Missouri, se množi dnevno!
Rojaki! Ali res nočete sedaj kupiti zemljišč, ko se še najboljša zemljišča poleg železnic po 10—15 dolarjev aker ni prodaj?
Rojaki! Ali res nočete postati svobodni ameriški kmetjet Ali res radi poslušate žalostne glasove parnih piščalk v tvornicah in rudokopiht
Mi upamo, da ne! Slovenci čitajte državna poročila Zdr. drž., kaj je kmetijstvo v naši veliki republiki! Ali pozna, kdo kmeta v Zdr. drž., ki ima slabe čase T
Oglejte zemljišča v južnem Miaonri-ju. Nikjer lepšega sadja. trt, žita kot v južnem Misson-ri-ju. To je gola rcanica. Ako ne verjamete, prepričajte se! • Naznanjam tudi, da sem zastopnik za največjo drevesnico na svetu in največjo trtnico v Ameriki.
Ako rabite semena za poljske in vrtne pridelke, obrnite ae name. Blago najboljše vrste, cena najnižja. Pišite na naslov:
FRANK GRAM. edini alov. za stopnik za zemljišča, semena, sad no drevja, trte itd. itd., 576 W 2lat St., Chicago, 111.
DR. F. J. PATERA
Ordlnujsi ns ••verozah. voglu
ASHLAND IN MILWAUKKC AVI.
od It. do S. ur*> ponol.: od 7 do S. ur* , pondHJklh, torklk. Nilrtklh In polkih.
▼•isfon Canal ISO.
Matija Erklavec
edini slovenski krojač v Ctiicif o
naznanja rojakom, da ima sedaj veliko nalogo vnakovrstneffa blag* ta is-delovanje moftkih oblek. Jemlje v popravek in Matenje tudi »tare obleke. Cene ao smerne nitke.
624 So. Centra Ave., Chicago
1235-lst St.. La Salle. III.
Toči vse, gostilni podrejene pijače io se priporoča rojakom za obilen obisk. Postrežba točna in solidna.
Slovencem
in brstom Hrvitom se priporo-Čsm v poset mojega, dobro urejenega
SALOONA
kjer jim bo vedno postreŽeno z dobrimi pijačami, unijskimi smodkami itd. 1 uiam tudi'pool' ali igralno mizo.
FRANK HUDALEi
611 So. Center Ave., Chicago
Slovenska gostilna
pri Franc Čechu.
Kojaki, kteri Zele piti naturalno, doma itdelano Tino, naj »e oglasijo pri meni. Potujočim rojakom dani stanovanje in hrano po nitki ceni. Točim v»e P I J A č K, ki spadajo k gostilni. Priporočam se v obilen obisk. 8 poitovanjem FR. ČECH,
568 S. Ccitre Ava.. Chicago. 111.

580 SOUTH CENTER AVE.
^CHICAGO
Največja slavjanska tvrdka bander, zastav društvenih kap, pre-koramnic. regalij in drugih stvari za društva.
Lžt Pišite v slovenskem jeziku po moj 80 strani velik cenik, kte-rega pošlem zastonj.
Rojaki Slovenci!
NAROČAJTE IN ČITAJTE NOVO OBŠIRNO KNJIGO.
Novih
50.000
Iztlsov.
sezastouj razdeli med Slovence.
Andro Simullč.
PEKARNA.
Fino pecivo vedno v zalogi.
II E. 22nd St., Chicago.
Podpisani naznanjam Hrvatom in Slovencem v Cbicagi in okolici, da točim najboljša raznovrstna vina po primirni ceni.
Pridite, pripeljite znance in prijatelje, da se prepričate
Z vsem spoStovanjem
Slavoljub Štajdohar,
316 w. i at h •«., Chicago
PREMOG, DRVA in KOKS
PRODAJA
ALBERT DENMARK
Pisarna na voglu
Center Are. in 18 ulica.
Prodaja konj i konjskih oprav. Tctefoa: Csssl 2248 stanovanje 594 Center Ava.,
Chicago, 111.
POZOR! SLOVENCI! POZORi SALOON
z modernim kegljiščem
Sveže pivo v sodčkih in butelj* kab in druge raznovrstne pijafte ter unijske smodke. Potniki dobe čedno prenočiftče za nizko ceno.
Poatrezba točna In I z born a.
Vsem Slovencem in drugim Slovanom se toplo priporoČs
Martin Potokar 564 So Center Ave., Chicago.
Dr. W. C. Ohlendorf. M. D.
zdravnik zs notranje bolezni In mnoonlnlk.
Idfrirwrallkft prvUk*** hrespUtan pintail )• I« ZmvIU. 647 iS 649 bi«« Istasd Av«.. CMC«««
• <1n# nr»: Od I no S popol. Oif 7 do »	.
^ »r.n ChloMt. Uvod bolniki ««J pitolo »lov.««
Mirko Vadjina
SLOVBFI0KO HRVATAKI BRIVEC.
390 W. I8th it.
"ZDRAVJE" Katero je izdal prvi, najstarejši In najzanesljivejši zdravniški zavod.
The
COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE
Ta knjiga je najzanesljivejši svetovalec za
moža in ženo, za deklico, in mladeniča ! Iz nje bode-te razvideli, da je zdravnik COLLINS N. V. MEDICAL INSiTUTA edini, kateremu je natanko znana sestava človeškega telesa radi tega zomore najuspešneje in v najkrajšem Času ozdraviti vsako bolezen, bodisi akutna ali zastarela (kronična). Dokaz temu so mnogobrojna zahvalna pisma in slike katera lahko Čitate v časopisih.
Knjiga je napisana v slovenskem jeziku na jako razumljiv način ter obsega preko 160 strani z mnogimi slikami. Dobi jo vsaki Zastonj, ako pismu priloži nekoliko znamk za poštnino.
Ko preČitate to knjigo, Vam bode lahko uganiti, kam se Vam je v slučaju u bolezni ako hočete-v kratkem zadobiti preljubo zdravje, sedaj ko razni novo ustanovljeni zdravniški zavodi in kompanije rojake na vse .noo^-*^ načine vobijo in se hvalijo, samo, da izvabijo iz njih težko prisluženi denar.
Zatoraj rojaki, ako ste bolni ter Vam je treba zdravniške pomoči, pišite po to knjigo ali takoj natanko opišite svojo bolezen ter vsa pisma naslavljajte na ta naslov:
THE
COLLINS Y. N. MEDICAL INSTITUTE
140 West 34. Str. NEW YORK, N. Y.
Jože Sabatti
advokat In pravsl zantopnik v kazenskih In civilnih zadevah.
Pišite slovenskil 16281638 Unity Building 79 Dearborn St., Chicago, 111
Res. 5155 Prairie Ave. Phone Drexel 7171.

Košlček Bratje
SALOON I
Dobro pivo, wiskey, likere, vino izvrstne smodke in prigrizek.
Oslaalte ae na Centri I »sfwtaiwtwaawnwwaf
SLOVENCI POZORI
Ako potrebujete obleke, klobuke, srajce, kravate, ovratnike ali druge potrebne reči za moške — za delavnik in t>raznik, tedaj se
r1 isite pri meni, kjer lahko govorite v svo-materinem jeziku.
Čistim tudi stare obleke in izdelujem nove po najnovejši modi in nizki ceni.
581 S. Center Av.
bllzo 18, ul., Chioago
Juraj Mamek
C. J. WARING
ODVETNIK V CIVILNIH IN KAZENSKIH PR \ VD A H IN ZASTOPNIK ZA PRODAJANJE ZEMLJIŠČ.
119 La Salle St., *<*>m 51
RBZIDEPlCAi 2*02 80. 42 Con rt
Telsfon M s In 4S39.	Chicaoo.
Leopold Saltlel
ODVETNIK
v kazenskih in civilnih ta de VI h.
Auto Phone 6065
on.c* Phone Main 3065
Residence Phone Irwin« 4176
Urad: 27 Metropolitan Block
Severosap. ogel Randolph * io La Salle ulica
•tsnovanlet 1217 »harldan Road.
NIHILIST.
Povest Ix ruske revolucij*. •»Issl V. ▼. J. Zavori« Poodcrov.
(NadaljeomJa.)
Bobrikov začne govoriti in rede, da so zastopniki bujakali narod proti najvišji vlasti, da niso frfcnali nikdar vrhovne - viseti carja, in da so ae proti vili njego-naredbam. Kar so delali, li so dobro vedoč, zato je njih regrStuTTein težja Hi on zahteva,
«e kaznujejo s smrtjo, sklice-* saje se na sakon Katarine II., ki se glasi;
Vsak upor proti vladi v času ■agle sodbe, neposlušnost oblasti, ki vlada v imenu krone, in ne* priznavanje Ruake vrhovne oblasti. kaznuje se s smrtjo I
Streslo je vse, ki so poslušali Bobrikov govor, ki je v imenu sakon a zahteval smrt. Sodba se je začela. $lo je do skrajnosti. Savijalt sč izpovedi prič; nagla-isvali so, da je Finska ruska gu bernija, da ni državna enota, da mi finakega naroda, da 80 se Finci dvignili nalašč takrat, ko je kila država zapletena v vojsko, da so tako zakrivili dvojno hudodelstvo, za kar je Bobrikov zahteval najstrožje kazni. Obtoženci so se branili. 4 Govorili so dolgo, junaško in pobijali Bobrikovo obtožbo; dokazovali so sodnikom, da so verni podaniki carju, da z vsemi ■sočni delali za korist domovine, da se ne čutijo krivim, ker je guvernerjeva nasilnost provzročila oni krvavi prizor v dvorani gu-bernijske palače. Zahtevali niso milosti, zahtevali ao samo pravične sodbe, da se sodi po zakonih in vso nad o so pa polagali v vr-. fcovnega sodnika . A on T
Zmjeanov pa je poklical k aebi jguvernerja Bobrikova in ae dolgo Injim posvetoval glede obsodbe. Ta mu je svetoval, da naj praša v Petrogradu za svet, in naj razloži tok razprave. Zmjeanov br-soja vi Pleve ju, kaj naj stori, a akoro dobi brzojav, ki je obsegal samo besedo: Smrt
Raz uzvišeni, sodnijski forum, odkoder je narod pričakoval pravice in besede sloboda, pričeli so brati krivice in dokaze toženih. Vai so bili krivi hujskanja, ker mo delali proti vladi in državi. Radi tega je sodni dvor obsodil vseh osemdeset poslancev na smrt. Smrtna groza in žalost je zavladala po vsi Finski, jok Fin-cev je odmeval po vsa Evropi, a ta se ni ganila, da reši nedolžne ljudi, ki jih je hotel Bobrikov smehljaje odpeljati na morišče.
Kri, ki se prelije na morišču, ne briga nje, a ona nima pravice da se meša v notranje Ruske za deve.* Kar dela ona v avoji hiši ne briga soseda, ki je vesel gle dal, kako se podira njena hiša in ae veseli triumfa zmagujoče kri vice. Da, ti Evropa, ti si včasi samo odmev velikih zahtev, tvoje prsi polni vzdih nesrečnih Ti si čula žvenket verig turške sužnosti, ki je v nji zdihovalo nesrečno ljudstvo, a bila si gluha in se smejala njegovim ranam!
A danes, ko je to ljudstvo raz sebe streslo verige in vskliknilo "Sloboda", si se ti dvignila in •e jezila, da se sramoti tvoja po aestrima Turčija.
Uniči, pogazi, kar je proti tvoji volji, to ti je največje veselje samo pazi, da ne pride nekdaj dan. ko boš ti sama zaklicala:
"Gorje. Na pomoči"--
Mirno so si dali obsojenci roke in odpeljali so jih v jejt, da »e pripravijo na smrt, ki bodo šli v njo dvignjene glav-, ponosno, kakor se spodobi prvoboriteljem teptanega naroda. Bobrikov in Zmjeanov sta bila v vedni brzojavni zvezi a Petrogradom.
Pleve jima je čestital, a Mu-ravjev je protestiral proti ti nečlovečnosti in zmajeval z glavo, ker je slutil, da je bila ta obsod ba izrečena pod Plevejevim upli %oml A tudi car je bil nasproten, da se usmrti osemdeset naj tdličnejih prvoboriteljiv nesrečnega naroda. Zastonj je bilo Ple-vejevo dokazovanje, da je treba izvrftiti obsodbo, sicer izbruhne prevrat tudi v oatali državi, ker nihilisti delujejo, da nastane revolucija, in ta tudi nastane, ako •e ne pokaže, kako se kaznujejo uporniki. Muravjev pa je dokazoval carju* da tako postopanje %odi v nesrečo. Revolucija bo nastala, ako se umnrtč finski poslanci. Dva dneva m dve noči je trajala borba med Plevejem in Muravjevom. Neprestano so se vrstili brzojavi med Helingsfor-som in Petrogradom. Pleve se je ipočasi umaknil Muravjevn, kj je pridrtbil na avojo M ran v Lad no stranko in deloma je tudi zmagal.
Posamezno je bil pomiloščen in bpiAčen i« zapora zastopnik za topnikom, a narod jt vsakega
navdušeno pozdravljal. Vedeli
so dobro, kaj je to, priti is roke tPleveja in Bobrikova t Oni, ki se ju je rešil, bil je takorekoč nanovo rojen.
Oseminsedemdeset narodnih zastopnikov so izpustili iz ječe, ker je car podpisal pomiloščenje
V ječi sta bila aamo še dva Oče in sin.
Bila ata zaprta aivi narodni bo-rilec Grušov in njegov mladi sin Aleksander, dika in ponos Fincev Težko je pričakovala Finska, da se od(pr6 vrata ječe, da stopita v svobodo največja sinova nesrečnega in atiskanega naroda, vrata ss bmo odprla. Plove js


W SOCIALIZEM IN Ž ENA.**c|
'»M«	m SnS a^SLaSn«,,«,«,,«	^________*
energično zahteval, da naj se usmrtita Grušov in ain, ker sieer bi značilo to ubiti avtoriteto sodišča.
Sedaj pa ae je zastonj bori Muravjev dokazujoč, da avtorite* ta -sodišča ne pade, ker je via darju mogoče, da poklopvtivljen-je obsojencu1; to dokazuje samo vladarjevo velikodušje in njegov ugled« raste med ljudmi.
(Na Muravjevo začudenje je čobil Pleve sedaj vse ministre na »vojo stran, ker je rekel, da se lahko zgodi v»»em tako ko Sipja ginu, ako ae ne zatre gibanje ni •hilrzma. Rekel je, da pridejo si cer zopet na dnevni red bombe Nra ruskem dvoru se ne sme izre či besede bomba, ker tu vlada velik strah pred to besedo . . . Pleve je tudi spnetno v svoji govor vplel atentate na guvernerje v Harkovu in Kijevu in naglasil da bombe še niso nehale delovati Car se je dal pregovoriti in na Plevejev ukaz odpošlje se v He-lingsfors brzojavka: •
"Izvršite obsodbo!"
A najbuja je bila izvršitev!
Vsi narodni zastopniki ao dobi li ukaz, da ae morajo oni dan z-brati v slavnostnih oblekah na morišču; »kojie^ pridejo, smatrali bodo To ko neposliiNiiost vladi, za
kar se bo proti njim najstrožje postopalo.---
Zunaj mesta so izbrali veliko poljano, kjer so pripravili moriš-6e narodnima ljubljencema, staremu Grušovu in njegovemu mlademu sinu Aleksandru
In približeval se je grozni dan, ko so poteptali pravico in dvigni li na nje mesto krivico . . .
Rano v jutro so kazaški oddelki posedli kraj, kjer bi se imela iz vršiti obsodba. Bobrikov se jo odločil, da se pelje tje v paradnem vozu, z vsemi redovi, ki ga je car odlikoval žnjimT za njegovo tiransko vlado, na mesto, kjer bosta umorjena upornika! Prej i ego si ogleda svoje krvavo delo, gre v sobo svoje osemnajstletne hčerke, da se poslovi od nje. Mlada deklica je ležala bolna že dolgo časa v postelji, bila je sušiča-va. Bleda in slaba kakor senca z odprtimi osteklelhni očmi ležala je na postelji in se ozrla v očeta, ki je nalahno stopil v sobo. Bobrikov je ljubil avojo hčerko, ki mu je ostala po smrti žene edino veselje na svetu. Krasno se je razvijala Anjuška Bobrikovl-jeva in oče se je čudil nežnemu cvetu. A grehi očetovi so bili kaznovani na hčerki. 'Ko se je odigral oni krvavi prizor v gu-bernijski palači, potoži se Anjuška, da jo boli glava in da jo tišči v prsih. Skrbelo je Bobrikova in zdravniki so majali z rameni Dan za dnem se je slabšala nje na bolezen; danes je prišel Bo brikov na vse zgodaj k nji; sede je poleg nje in ji gladil mehke lase.
Dve »olizi sta porosili njegovo lice. Tiran, ki se pelje smeje na morišče očeta in aina, je jokal ko je videl svoje veneče dete, razumel je bol očetovskega area, a vendar je hotel iti na morišče, da vidi smrt sivega očeta in hrabre ga sina.
Hčerko izroči postrežnici. sam se pa odpelje na morišče. Še pn odbodli je mislil na hčerko in se nadjal, da akoro ozdravi; toda ae je peljal skozi goste vrste naroda, ki so ga udano pozdravljale, zatre očetovski čut in bol aa-moljuibje, njegovo roditeljsko srce zatre tiranska samovolja.
Kmalu so dovedli na morišče obsojenca. Med ka-zaki, ki ao rtopaii okoli njfti z nasajenimi bajoneti, šla ata dostojanstveno in dvignjene glave, roko v roki, venelib oči, s simehom na ustnih sta se poslavljala a tovariši, ki ao jiht gledali solznih oči, a morali so v sebi zadušiti bol, ker za nji-kovim bribtom so se bliskali bajo-reti kazakov. Še enkrat prebero obsodbo, ki se po nji kaznujejo uporniki s smrtjo, ker so prelomili prisego carju.
Prebrali so jima carjev odlok, ki se v njem odreka milost in se obsojenca isročata smrti. Ko so Irile obavljene predpisane ceremonije, pristopi svečnik, ki jima nekaj časa govori.
Poljnlbita se oče in sin in stopita na moriiče.
(Dalje prih.)
IPod ngorpjisu naslovom je v "Proletarcu" odslej določen stalni prostor, posvečen interesom slovenskih ženi in deklet v Ameriki. Priobčevali bodemo na tem mestu kratke političue in poučne Ičlanke, i&rtice, razne novosti iz polja politično in gospodarsko organiziranih delavk in sploh gradivo, ki bode zanimalo vaško Slovenko, ktera se hoče sezuati z novim svetovnim nazorom: socializmom.
To je potrebno^ Slovenske lene in dekleta so se začele zavedati, da tudi one spadajo v proLeta-raki razred, v ktere m se borijo njih možje oziroma bratje in o-
nca k enakopravnosti in priznanju pravic tako žen kakor otrok. Delavec čuti v rodbini, da ima povsem drugo stališče kot meščanski oče. Delavec ni vladar, ampak sodelavec — ni absolutist, temveč tovariš.
Enakopravnost žene in moža zahteva, da dobita oba spola enakopravno vzgojo in skupno vzgo-jevanje. Od onega trenutka, odkar je žena stopila na polje iz todbine iztrgana in pot fr njena na
polje izdelovanja, —r od tega tre-notka je potreba, da mora biti dulevno enako oborožena kot mož, če no6e biti premagana. Vsi izgovori morajo utihniti, pa če četje proti tiranskemu kapitaliz- *c tudi naslanjajo na nravnost, mu. Zavedajo »e, da so tudi one dolžne vstopiti v to- bojno vrsto in pomagati k vreaničenju socializma, ki pomenja enako poUtičao in gospodarsko svobod > /a /eno kakor za moža. V Chicagu iiun-mo danes ženski socialistični klub "Proletarka". Kolike važnosti m pomena je ta klub za alorenskj ženatvo v Ameriki, to se bo kmalu pokazalo; ne samo to, da bode ta prva politična organizacija slovenskih žena in deklet rapid-no rasla, temveč sledilo jej bode mnogo, mnogo zavednih Slovenk po drugih kolonijah v Ameriki. Chikaške sodruginje so jim pokazale pot.
In tem v prvi vrsti je namenjen ta prostor v "Proletarcj". So-uruginje čitajtel ČitajV svoj list in razmišljajte o tem kaj citate. S tem čtivom bodi., prišle do spoznanja, da je današnji družabni red krivičen, da j" *anaš-
na manjši talent ali na karkoli. Vsi ti izgovori ao filistrski! Mož in žena sta že določena za to, da v življenju skupaj živeta, zato se morata tudi od najmlajše mladosti skupaj vzgajati, in enakost življenja ju mora naučiti enako živeti, učiti in delovati. Sociali. zem smatra žene za važne aocial-ne čiinitelje, za sodelavce, katerih usoda je enako težko delo in katerih cilj je zato popolnoma isti, namreč iztrgati ae iz zadušljivih in za ljudi nedostojnih razmer in doseči s »kupnim bojem višje socialno stališče.
Kapitalizem in delo v tovarnah sta pripravila ženo ob zdravje, ob lepoto, ob naravno barvo na o-brazu — vrgla sta jo v bolezen, v bolehanje in onemoglost. Roke delavk so postale pripravno izdelovalno orodje, in telesna deformacija je postala šele pogoj za zmožnost izdelovanja. V to-
nja morala hinavska in da je da- varni je malo ženskih teles popol-
nasnja verska vzgoja mladine, vzgoja poneuumievanja, hlapčev-sta in sužnosti. Obenem tudi želi '^Hrefctarecf', da vsaka zavedna
sodruginja javno izraža svoje misli in želje/ Vsak primeren spis in dopis bo imel prostor na tem mestu v "Proletarcu."
Torej na delo, sodruginje! Začetek je storjen.
SOCIALIZEM IN ŽENA.
Socializem osvobojuje ženo, kapitalizem jo je pa poteptal. Na milijone proletarskih žena je vrgel kapitalizem v tovarne, da izdelujejo in pridelujejo, in šele tu v soparnih delavnicah so si žene popolnoma predstavile veli ki pomen svoje osvoboditve in socialne naloge materinske skrbi ai materimalko vtzgoje. Iti prav tako hitro je med ženami rasti a nezadovoljnost kakor se je hitro množilo število žen v tovarnah Na milijone žena je bilo in je še vedno prisiljeno ufbiti materinski čut, pustiti se kapitalizmu izko riščati ter grešiti nad telesno ko-nstitucijo svojih potomcev, katere nosijo pod' svojim srcem. O svoboditev žene je postala naloga socializma. Žensko vprašanje je >ostalo del socialnega vprašanja dvajset milijonov proletarakih fcena ima vdeobrt v svojih dela v nicah, kjer bijejo boj za obstanek Socializem zahteva najenergičnej še in n ajrad i kalne jšc, da se da ženi svoboda in enakopravnost to pa zahteva s tem, da noče, da bi žena bila sužnja v tovarni in mezdna delavka, temveč solastnica in soudeleženka .skupnega lastništva. Če bi bile zahteve meščansldii reformatorjev še bolj radikalne kot so — vendar so majhne napram socialistični zah tevi, ker vsak meseanrfki reformator stoji na ohranitvi privatne lastnine in s tem sankcionira mezdno izkoriščanje tako žena kakor mož. Koristi, katere more katerokoli meščansko gibanje prinesti ženam, dotikajo ae le majhnega števila ženš; velike množice trpečih delavk pa ae prav nič ne dotiče nobeno meščansko gibanje. Kdor logično in brez predsodkov razmišlja, pride na to, da more biti socialno vprašanje žena rešeno le potom socialne demokracije.
Iz ženskega meščanskega gibanja, ki hoče žene proti inožem nalhnjakati in jih organizirati kot poseben razred, socialna demokracija ni ničesar vsprejela. Socialna demokracija je postavila moža in šeno v avojem gibanju enako stalidče. Mošje in žene izvršujejo v Isocialno-dermokratič-nem gibanju funkcije zaupnikov, možje in žene so delagati, možje in žene so enako delavni v političnem in strokovnem gibanju. J^ipni cilj socialno-demokratič-nih iženš in mož je osvoboditev iz mezdnega dela. Komunrzem ps mora ostati žareča in vodiln« /veada celemu gibanju.
V rodbini meščana zasluži mož, žena pa z moževim zaslužkom jr°s podaTi. Vsled tega je mož goa-podiar in vladar cele domačije; v meščanski rodbini vlada absolutizem. V proletanski rodbini zas-lnftijo otroci, žena in mož, vsi dajejo skupaj denar — v njihovi družini vlada komunizem, tende-
noma dogorelo. Vzrok potlačitve žene je v gospodarski neena-
i w t
stranka te vabi pod svoje okrilje Naprej! Naprej
AU NAJ SE ORGANIZIRAJO ŽENSKE?
SpisaJa Ana Mladič
Dasi se danea mnogo govori in I 'še o kulturi, napredku in Iprn-čanski dobi, ki je baje osvobodila ženo suženjstva, so vzlic temu še dane« ženske brezpravne.
Ženske ne uiživajo nobenih po-litičaih prav te, v *«Mpodae ' uziru ao pa še na slabšem kot
moški.
V marsikateri obrti delajo danes ženske, kjer so pred kratkem delali se moški. Ženske pa dobe m svoje delo le polovico plače, daai opravljajo isto delo kot moški. Pogostokrat morata mož in žena v tvoirnioo, ker je zaslužek moža prepičel, da bi zadostoval za hrano, obleko in stanovanje.
Kdo je temu kriv T
Današnji aiatem in pa breribfriž rost ženskega spola.
Ako hočemo, da se razmere spremene, potem se moramo organizirati tudi žene politično in gospodarsko.
S politično organizacijo smo pričele slovenske žene in dekleta v Chicagu. Uatanovile smo socialistični klub "Ptroletarkia" z na do, da se tudi drugod prično gibati slov. žene in dekleta ter se pridružiti Jugoslovanski Social
/M/!
Ali to ni vae! Vsaka aloven8-ka žena ali dekle, ki dela v tvor-nici ali sploh pri kakem trgovskem in {industrijskem podjetju, naj se pridruži tudi k% uniji svoje stroke. Unije se bojujejo za s-krajšanje delavnika in zvišanje plač, torej za zboljšanje delavs-
kosti S postankom privatnega kBl in gospodarskih mm> « m«. lastništva se je porodu problem Uh današnje človeške družbe, potlačenih ui potlačevateljev. Re- PoW politi m ftrokovne or-*itev ženskega vprašanja nastane wnizaeije so potrebna za žensko onega dne, ko bode privatno last, k Ameriki tudi podporno druk mstvo odpravljeno m na njegovo tva ^ .hačaj bolezni, nesreče in mesto postavljena nova družabna Lmrti. ijikU> je v ^ & zboJj
organizacija. Realizem, ki zah- mož, a se hujše je če zboli žena teva nravnost mož in žena, ne ra- Pregovor pravi, da dobra gospo-rreši ženskega vprašanja. S «to. dinja podpira tri vogale pri hiši. pajočo nravnostjo dobrih in ra- Naenkrat zboli gospodinja in vse /lomnih mož se sicer otope gro- jc narobe v hiši. ker zaslužek mo-bosti in ostrine današnjega živ- ^ ne	toliko> d& majel
ljenja, v temelju se pa nič ne iz- dobro služkinjo za časa bolezni premeni. Žensko vprašanje ni HVoje žene. Ako bi svobodomi-problem nanravnega življenja Lelne žene in dekleta bile organi-nož, ampak problem gospodar* | /jrane v podpornih društvih, max*
kegs rzkoriKevanja ŽENE IN DEKLETA, ORGANI
BOJIM «£'
Ne bojim se filistrov, špisarjev, ki pri polnih skledah in čašah
kolnejo moje delo; ne bojim se farizejev, ki povzdigujoč svoje o či proti nebu, pravijo: da so bolj ši kot sem jaz; bojim, se aodbe svojega razredno zavednega to variša, ki poleg mene dela v tvor-niči, ker sodil 'me bo milo.
Ne bojim se obrekovaloev političnih "pirpcev", me revolver žurnalistov, kojih briga je njih lasten žep, ker oblivajo me s svojo lastno gnojnico in mečejo mi Mato v obraz; ne teh Se ne bojim, smejem-se- jmr obraz, ker poginili t odo v lastnem blatu, katerega so metali v ma.
Nejbojim se pekla, vie, ne kaz-nMfSa drugem svetu, tudi ne lju di, ki strašijo me s tem, da za svoje grehe bom prejel plačilo na drugem svetu; Ne, teh se ne bojim!
Ah, bojim ae, bojim potomcev avojih, ka«m\jšega rodu, ko bom že spremenjen v atome, da rekli bodo: Zavedal si se, da ai suženj, a premalo si storil za osvoboditev sužnjev.
Ne bojim se sodnikov po smrti na drugem svetu. Ha, teh se ne bojim! Bojim »e dobe, ko svobodni rod bo gospodar na zemlji. Kdo ve, kako ta rod me sodil bo T ILa, ne bojim sel Saj ta rod bo žel, kar sejali smo; užival bo sadove našega dela in truda. Živel bo v miru, ljubezni, svobodi in enakosti.
Ne, ne bojim se sodnikov po smrti, ki sodil bodo moje delo. Vendar bojim se mislecev in pisateljev, ki živeli bodo, ko razpršen v atome ustvarjal bom na zemlji novo življenje. Teb zadnjih se bojim.
Zavertnik Jože.
Bodočnost je v social
8TREUCE.
Kapitalist nosi trebuh spredaj,
a delavec pa — zad na hrbtu. • • •
Socializem je za odpravo mezdne sužno8ti; kapitalizem pa za 'chaingang."
o o o
Vsak delavec je dolžan glasovati za ono kar nima, hoče in potrebuje, ne pa za tisto, kar mu škoduje.
o o o
Vdova: "G. župnik, ali ni $25 preveč za pogreb?"
Župnik (ki je pokopal njenega moža): Ne morem pomagati, draga moja. Čfcsi so slabi; kriza
Do dostojnega življenja «ti nes dve poti: trdo delati ali topati in siliti druge k trd« lu.	_
Pri bodočih pre<tsednjikit litvah Lode t a kandidirala dna dva republikanska ta: Taft in Graft.
Delavec ne sme bojkotirati jega delodajalca. Tako j« ( nilo vrhovno zvezino sodišča, pa pravimo, da ga sme —. in cer na volišču z glasovnico v«J
Storite tako pri btMloefh vnj«
Civilna liata portugalski kralja znaša $567.000 na le Urni Ameriiiki milijonarji cm v i jo toliko v par mesecih. Hj nam je nad revnim stiskanin dstvom v Portugalu, a zjokstf na in je nad tiransko izrabljaal ljudstvom v Ameriki.
Pri neki pojedini plutokrat>v New Yorku je škof Potter s čaj sampanca nazdravil predsedui! Rooeeveltu in nemškemu ceui Wiljemu. Pijana buržoaziji druhal je neki burno odobrava to zdravico in zarjovela z neštet mi "Hoeh!" in "Hurrah!" godba je igrala "Die Wacht Khein* 'ter "The Star Spaugk Banner". Sampanca pijani iki je s to zdravico pokazal, da cesar Wilhelm in cesar Theods enako popularna vladajočemu i zredu in da je navdušt vanje merikancev za kronane tirane nekako v modi. O, ponos si rfcke svobode, kje si!T Ko kaj taoega izustil kak duhovni parasit kot je ta škof v časih ve ameriške revolucije, obesili ga razžaljeni sinovi svobode [>rvi kol ob cesti.
ZIRAJTE SE!
MRTVI GOVORIJO!
siktera družina bi se obvarovala bede in pomanjkanja v slučaju I je.
bolezni, nesreče ali smrti.	Vdova: '.'Oprostite, nisem z-
u - __ Amll . . . .	. . Treba ae je torej organizirati nala. da je krizš tudi v — nebe.
Socializem daj, žen, iste pravi- tudi v podporna društva. Ako sih."	i g
ce in avobodščine kakor moške- bi Wo 11sUnoi,Ijeno tri ali ve61
%	društev, tedaj bi S. N. P. J. lah-
/ena bodi polit veno svobodna. »n.^«,««;,-_____
. ..	Vi	o Ko "Premenjla avojo pravila ,n
Imeti mora volilno pravico. SmeL-.^i «i..,r. , ■ _ , .... ,
biti voljena v zakonodajne ^ ' [ i 's N P 7 Pod «vo. V rudnikih pokopani govorijo
to|>e in sklepati ali zavračati za-	k JvJLi £ ' ™ ^ ^	^^
kone Dane« vzameio materi e-	Z , konvenc,Je ker ima «ije. ki je dovolila enemu razre
Kone. i^nes vzamejo maten e- spl<>5no ^ova^ y gj,,^ j	i2kori6(Vvati druffi ra_
dinega srna m ga odpeljejo na Litt « v i> t	i	, ^j^'J i^ors« evau arugi raz
t -i«	: ^^	aa bi S. N. r. J. odklonila spre- red, Ce bi nAši	n«. r«i«i_
bojišče — v smrt, a ona ne sme • , ^ • . ... £	ve 01 Dasi gospodje ne mis-
.....	,.iM . Jem samoatojnm ženskih društev, HK na nič drnzes* neoo ti» srni
prostetirati ker nima v politiki toj„; • 7" , . ^ . . . " , «ruzega nego na svoj
nobene besede	J P	a ko u-tan0" dobiček — mi bi ne bili pokopani
a . j.	. , , VIjo svojo lastno svobodomiselno v temnih šahtah Kdvi hoep n«
Zena bodi gospodarsko svobo- •	i • * * i ,	»aman. aod noče pa
<W Omejiti 8,. m,.ra «-n,ka in-kft-.^JEr ^ ,ež»H »<W.t, s SM>nim uporne
(lnvtrija m i,™ naj da priUka	S N	Th", ^ ^	«>de ne
„ ,1,-toino Taffoio otrok in oakr ^ J S V P J- Je bll» tudi varnogt, t kateri je našlo ie toli J	iLktml"kl<>,ra,a V "°jem 7J,,"'etlcU- ^Iko delavcev smrt T - Socmhxem
Krasni so sadovi naše moden politične in verske izobnazk )obri republikanski in demoki tični farmerji v Kentucky-ju namitirajo tobačne tvornice, pi žigajo biše, režejo telegrafske ce in počenjajo razne druge ki minalne reči. Ti kriminalci pa veliki patrijoti in "spoštujejl zakone, zato jim je pa svobodi tako delo. Zdaj pa naj pri kak stari zamorec hi ukrade pii če, zbrala se bode takoj cela dri hal "dobrifo" državljanov, poti nil a črnca o polnoč: iz postelj vlekla ga z vrvjo okrog vratu prvega drevesa m potegnila govo truplo prav po taščam zrak. Po mnenju dobrih ai ski h patrijotov je to jako pral no rn bogoljubno delo!l! jo! Trikratni živijo!!
je pa že orjak.
bo v an je družine.
pa ktere lahko proizvajajo v in-1" fc"	^ I Od lakote umrU govorijo:
diwtnji, « naj pa plača polno p,^ nM ne smoj() 7^otnp ovi I Mi ne zahtevamo maščevanja vrednost ugotovljenega produ k | rp Zavedno na delo in kmalo ampA kruha- kri"ha 7A s*0*
ta. Danea mora marsiktera žena
bodeme imele slovenske žene in
t roke, za svoje žene. Kdo pa mo re dati 'kruha vsem ljudem T Socializem!
V vojskah ubiti govorijo:
Nlarodi! Pustite prepire! U-stvarjeni ste za boje dela in na p redka. Obrnite svoje železo
najprvo robota , v tvori,^ tU- dekleta svoj« samostojna svobo avnici prodajalni, hotelu itd po- \dmhtfln* podporna društ va iz tem sele opravljati bisno delo m (kater?h ^ ^ ra.v;U	^
negovati otroke.	podporna organizacija slovenskih
Da ae dc»eže prvo m odpravi žen in dekleta v Ameriki, ki v drugo, mora biti proletarska žena povaod imeja svoje p > 4ruimie.v organizirana, politično in go«po-	delo, zaveJnr« in 'i'fkle-1 zemlJi »-n ne proti človeškemu te
darsko, kakor moški. Boriti ae ta, ako hočemo ,vs Kaj ustanovi- le8U; (lantt«nji ^ vojak na-mora proti kapitalizmu, ki izko- ti!	rtomesti vzajemno prjateljatvo
rišea ženo še hujše kakor moške- *	--Kdo more zagotoviti narodom
P«- i Ženske v rudnikih. V Colum-hir? — Socializem! Da,"hujše! biji, južna Amerika, je skoro po- Umrli v bolnišnicah in v brlogih Zena. ki so ti umorili moža v levica ženskih rudarjev. V mo-	bede govorijo:
tvornici ali rudniku, kdo je kriv hp^J nidnikih, kjer ae rwhaja tTmrii smo. ker nam veda"ni tvoje sedanje bede in tuget Ali zlato, delajo žene do prs v vodi prišla na pomoč, ko je bolezen ni kapitalizem! na Strani avojih mož. Zatrjuje »»pretila našemu življenju, umr-Mati, ali ni kapitalizem kriv, ^o ž^ne v iskanju zlata v M*	so nezdrava stanova-
da ae tvoji otroci z drobnimi ro- vodi veliko bolj marljive kakor M^a in nezadostno hranjenje o-čicami in šivotki mučijo po tvor- moški. Koliko imajo pa plače t «ogo«ilm razvoj bolezni, ki je nicah, namesto da bi hodili v šolo Od 15 do 25 centov, čitaj in izgo- ?!<**»!» ns&e kosti. Kdo more z in bistrili svoj razum? vori: petindvajset, centov — na -»wirjevanjem zdravstva in s Gospodinja-<lelavka! Kdo j«4 ,l«mf Kako škandalozno izkoriž- splošnim Zboljšanjem življenja eriv, da moraš dan za dnevam za I eanje ubogih žensk! revnih ljudij omejiti raswirjeuje malenkostno plačo prodajati avo-	__tolezni? — Socializem
jo delavno moč v tvomicah in Pozor	y prihod-	V krvavih stavkah usmrčeni go
prodajaln,cah, da zamoreš nasiti- Lji številki "Prolctarca" izide na	vorijo-
ti laen, otroke in bolnega ali tem mestu zanimiv članek "Soci- Umrli smo, ker smo v trenutku
brezposebiega. soproga t Kapitalizem in zakon." Mi že dane.	svetega in poštenega nav dušenja
1	, . opozarjamo sodruginje, da pazlji-	smatrali za svojo največjo dolz-
i	j ♦ , u .	' V0	ta	in ko Pre- n<*t in za svojo največjo pravico
da moraš istotako robsUti dan zs Uitajo, naj ga pokažejo wsedin-Uupno dvigniti gUve uiTahte-
dnevom in pozno v noč po de-1 jam. prijateljicam in tovarišicam vati baj mali del našega zasluž-
pozno v noč po lavnicab, prodajal nicah, hotelih, I pri delu. gostilnah ^ v privatnih hišah za malenkostno povračilo tvojega
truda * Kapitalwesnf------
Vstani torej I Zavedi ae, da si mezdna sužnja kapitalizma, kakor je tvoj oče, brat sin, soprog in ženin.
1 Vid ruši se veliki armadi zavednih proletark, drugih narodnosti, ki so organizirane v mednarodni socialistični stranki. Jugoslovanska Socialistična Zveza in po tej mednarodna socialistična
ka. s katerimi so se dosedaj pol .	.oite blagajne lenih užitkarjev.
jSocializem je neizprosen naa- Umrli smo, ker so bili doslej naši pmtntk mnogoženstva in prosti-1 tovariši v <lelu in v trpljenju v
vseb <Iežalah slabo organizovani.
tucije. Kapitalnem čuva oboje.
pa akrbno I
Pristopite k organizaciji svoje stroke; pristopite k stranki svojega razreda.
Sodruginje! Agi tirajte a "ProleUrca"! Dajte ga v roke prijateljicam in znankam
Kdo moreiztrgati vladajočim razredom barbanAa sredstva, a katerimi morč neobrožene delavčevi so se pregrešili le a težnjo, da bi se tudi sami mo>di veseliti iz polnega zartitfka osvS^n^Tega delal Edino: močna in zavedna organizacija, katero ustvari Socialism.	8. Entrata.
Kapitalistični "Narodni List' je skrajno smešen. Minolo arf do je ponatisnil kratek članek ii 20. štev. našega lista, v kter smo povedali naše mnenje "01 N." glede znanega sramotenji Hrvatov. Članek je ponatisnil i pripombo, da se je Proletarec od zval njegovemu pozivu t. j. pozi vu "Nar. L." Reklamno zavijanje! Mi se nismo nikomur odzvs li. gospodine "Narodni List." Mi se niti najmanje ne oiziramo nt vaše neumno trobilo, ki piše isti številki o ameriški "prosperi-teti", ktere pa v resnici ni. Mi bi bili posvetili one vrstne "GL Nar." vseeno brez vašega poziva Ako bi nam pa ne bilo do bratske sloge med slovenskimi in hrvatskimi delavci, bi pa molčali kljub vašemu pozivu, kakor molčijo o-stali slovenski listi po Ameriki Razumete?
V me.stcen Maeomi. države Missouri. so 1. feb. aretirali 70M-nega starčka Thomas Chicka in njegovega tovariša W Bartons radi "potepuštva" in ga pripel« jali pred sodnika Ayersa. Chick je pred sodnikom izpovedal sledeče: "Jaz nisem v vsem svojem življenju osleparil človeka, sodnik. V prihodnjem marcu bo« star 70 let in sem truden ter bolan Na celem -cvetu nimam so^ rodnika niti prijatelja razen tega moža (Rartonl, ki me spremljs in tupatam izprosi kak priirrizek. laz ne vem kam iti; vse, kar jal hočem, je gorak in miren prostor kjer bom umrl. Jat ne bi rad umrl zunaj na cesti, o sodnik/' Sodnik je pa bolnega starčka ob» sodil na deset dni zapora, nakar mora zapustiti me«Jto. To vam je samo ena majhna slika socialnih razmer v Ameriki, blaženi deželi svobode!
Socialistinje v Milwankee, Wis.
Miss E. H. Thomas, tajnica socialistične stranke za državo Wis-eonsin. poroča, da je v Milwam. kee nad tisoč žen, ki se zanimaje z« stranko in medsebojno agitH rajo na njo.
Halo, republikanski delavec! Kako kaj sedaj uživaš obljubljeni poln "dinner pail" prospert^ tete?
Halo. • demokratski dalavsel Kako je bilo kaj pod demokrat* no vlado L 1893?