Lefo III.» stev. 133- V Celtu» forek dtie t*. novembra 3921. Postninn piačiina v yofoyia: ^^^^^^^^^^^^^^^^^^k. ^^^^^^^^^^h ^^^^^^^^^K ^^^^¦¦^^^K ^——¦ " ** ^k^^^^^^^k ^^^B95^D^H ^^^^^^^^BS ^^^I^H^^^^H ^^^BBS^^B ^I^BW^^k ^^^^^^El^^^^. ' —^^/^B^^^^BB Ltfc \ ;-tanc cdoletno i'iü K, mesečno 10 K. — üulüist :iü vsaU mm | «¦Sine stolpca 1 K 20 v. Reklama med tekstom, osmrtnicc in yrfdivale K t 50 — Posamezna števllka stane 50 par - K 2. Izhaja vsaK foreK, cefrtek fit soboto. ii II Ure&UiM'VQ Strossmajerjeva ui. St. 1,1. iu-ulstr. Telefon il 5c, UpravnlStvo Strossmajerjcva ul. St. t. pritličjc. Telefon St. 6* Racial kr. posfneya čekovnegn urada št. 10.066. IVAN BIZJAk: Položaj obrtništva Razmere, povzročnne po valntar- nih Spfekulacijah, postajajo /a vse sta- nove Čimbolj neznosne. Toda nekateri več vpijejo in na nje se pozornost bolj obrača. Samo obrtni§i.vo ie nai- boij mirno in to radite^a, ker obrt- nik, iznuiten od vsakdaniega dela, oitj ne utegne vzeti peresa v roke in osisati javnosti svoi poiožaj. Tako javnost kaže na obrtniStvo, In P^vi: >Da, ti lepo prevaliio večje izdatke ua odjemaJce, pa je stvar resiena«'. Kako pa je dejfcnjski položaj, tega se- veda širšV javnost ne ve. Lahko je prevaliti na odjemalce, ako ti imajo, da lahko riskirajo. Toda če jim maiij- ka, \e pa dobodek obrtnika ravno ta- ko skrčen. h: omenjenili razlogov je lrazumljivo, da želi obrtniStvo in tr- govstvo uradništvu vseh kstegorij boljše in stalne razmere, od katerih Jma tudi obrtnik in tr&ovec pričako- vati normalnili dohodkov. Saj je bi)o uradništvo vedno najboljši odjemalec. Obrtnik je (lanes točka, na ka- 1ero vse pritiska. OJ ene strani mi: Jama in razlaga svoj neznosen polo- ?3j deiavec in zahteva večjo pfačo; na drugi strani mil tama in ra-daga odjemalec in pravi: ne rnorem si na- baviti tega in onega vsled prenizkih dohodkov in visoke eerie. Tako stojl obrtnik hi, da si dostlkrat lie ve po- rnagati. Ministrstvo re smatrpJo za po- irebnc, vxnostaviti sodišča za pobija- «>-e uia^inje. In Le se čiijejo Rlasovi, da treba s pomoč;o teh sodišČ pred- vsem prijeti za \-r:\\ obrtnike. Gotovo bodo zopet pad«ile nedolžne žrtve. l.ovili bedo male, a veiikih povzroči- tejjev cele situacije ne bodo videli. Lovili bodo kmetico, ki bo hotela pro- cteti jajce po 10 K, ker ji bogati iz- vozničarji nndijo Se več, a izvozničar- jev ne bocio videlr. Videli bödo zopet obrtnika in trgovca, ako se bo upal kako stvar dražje prodati, da zgubo na drugi strani krije. Vprašam: kdo bo kri! zguKo o- hrtnika ali trsovca, ki je na primer naročii blago iz Češkega, ga ni mo- gel takoj plačati, ga jy deloma po bävSi valuti razprodal, a naenkrat ga mora po novi vi§ji valuti plačati? Kdo krije njegovo iztrubo, ako cene m.^KO BIZJAK: Potovanje po nebn. ^rcdavanje na Ljudskem vseučilršCu v Ctrfjii v dneh 26. sept. in 3. oktobra t !.) (Dalje.) Zapustivsi čudežni Mart, »ahajanio 'na potu proti Jupitru že omenjeno proc:- sijo planetoidov ali asteroidov, katerih je »'kro.o- 700 in su zelo različnih veliKosti od premera b00 km do uajnianiših 10 kin. Njibova oddaijenost od srolnca pa znaSa iter, kakor ga vidimo skozi dalino- ^<1. ni sc trdna inasa, ampak se malo ' \,V rr^ iwntotoo. Jupiter . t- nahaja nekako v srednjcm ^tadiju med padajo, a blago je iiakupil po visoki ceni? Takrat se ne najde nobenp so- diSče, kl bi mü 5!o na pornoč. Koliko gkode je ntrpela naša domača obrt vsled trenutnega padea nemSkoavstrij- ske vaiute, ker so Sli nasi ürzavljani si nabavi». stvari gori? Treba lorej zdraviti glavno bole- zen. Lopoiavi izginejo sami/ V obrti in tr.zovini je dovolj med- rebojne könkurence, da se reguüra. Ustvarite naiprej solidne #plosne go- spodarske razmere, in videli boste, da na bo niti za obrtnika iiiti za tr- govca potrebno nikakšno strašilo v obliki občinskih sodiš»x. Nasa notranja politika. (Odfomkr iž ??ovt>ra inlnt^trit Svetozara Prihičeviča na kongresu Deniokratske strankc v Beo^radu due 30. o^iobraj Me govorim kot minister notranjih poslov ; toda. gospoda, je etio vpra- Sanie, ki ga moram omeniti — in po- trebno je, da naša stranka i.Ttde prva na politico areno z zahtevami t<» n,i- rave. Vidimo boiezen v naSem dr- žavnem organizmu, ki se zove poh'ÜCno strankarsko uradni&tvo. Mislim, sospoda, da mora nasa stranka delati na to, da to bolezen o- zdravi, da vsakogar postavi na svoje mesto. predvsem pa, da sklene, da je uradnik državni organ in ne stran- karski, da uradnik. ki je danes v mno- gih naSih krajih strankarski ageni, möra. pestati sluZabnlk države. To po- meiii, gospoua, da bomo zahtevali de- pofltfziranje naših uradnikov. Je mnogo krajev. kjer se uradnik smatra za predpostavljenega narodu, kakor da je narod v hierarhiji žlu2abnikov zadnja stopnica. !*ako se stvar ne sme ra- üumevati. Uradnik, ki mora vršiti svojo dolžfjost kot organ dr2ave in ki mora odpravFjati dr^avne posle, mora se tudi napram narodu obnaSati kot državni organ, in ne kot stareiši napram mlaj- §emu. V naši demokratski stranki je mnogo teženj, ki jih nar&vno hipno ne moremo popofnoma izvršiti. KonČno pa seda;na generaeija ni poklicana, da reäi vse probleme, ki čakajo re- Sitve; neka? bo zapustila tudi za drugo generaeijo. Glavno pa je, da demo- šc žarečim solncem in ie deloma ohlaje- no našo zemljo. Jupiter je gJede v.sebine lUOOči del solnca, ali pa trikrat veeji nt- oü in inu da docela drugo smer. Jupiter |ma kpo beio svetlobo, katero glede nio- ci prekaSajo Ie Venera. Iuna in solncc Vot^cijH Jnpitrova, ali sukanje okolu nje- gove osi, je pa tako nagla, da dobi astrtr- nom v eni dolgi zimski noči celotno Jm- pifrovo površje na ogled, traja namreč .samo 9 ur in 55 minut in- Tavno ta nagla rotaeija je vzrok, da je Jupiter na oben leöajih izvanredno moeno naploskan. Skozi do.ber daljnogled opazuiemo na •hipiini dolge vodoravne in večinoma vzjw>redne üse, severno od teh Pa veliko rdečkasto okroglo pego, katera Pa zaö- nia Ida vedno bolj bledi in zgäneva, Zapusiivši Jupitra, potujemo 4-krat- no pot kakor je od naše zemlie do solnca, predno ualctüno na sosediiji planet S a - t urn, na katerein süe solnce 90-krat sfabej^e kot na naši zemljL In kak§en je Saturn? Okolu njegove zgoraj in spodai naploskaiie- krogle se nahaiata prosto, 1-čžeča v isti ravnini dva svetta obroia, ki nista ničesar drugega, kot vellka rnno- žina drobnih in gosto nasejanih lun. De- beioÄt teh dveh Saturnovih obročev z-naSa samo 80 km. Model, ki bi predstav- krat.ska stianka pokaže s svojo spo- sobnostjo,* z svojim navdnSenjem, — a samo navdtiSenje ne zsdostuje — zato tudi s svojo vztrajnostjo v dein, da jo vodi velik interes za potrebe naše države in našega naroda. Sedaj, ko xavrsimo organizacijo nctše države, rnorajo takoj priti na vrsto tudi velika ekonomska, sočijalna in kulturna vprašauja, ki so danes rrinogo važ- neiša od političnih. ln pripravljeni smo, gospoda, da delamo z vsemi onimi, ki imajo srnisel in razumevanjo za ta vprašanja. Imamo stranke, ki so -po svojem sestavu in po svoji — kakor pravi jo — ideologiji stanovskc stranke. In vendar moram z žalostjo konštati- rati, da te stranke nolagajo večjo vaznost na reševanie političnih držav- nopravnili vprašanj nego na reševanje socijrJnili, ekodomskih in kulturnih vprašanj. Je tega veiiko tudi v stran- kah, ki so nekdaj spadaie pod oblast j bivše avstro-ogrske dfžave. Ponoviin tu svoje besede od poprej, da se baš mi z one srrani moiair.o od naših bratov Srbijancev učiti, kako se Jjubi država. Oni tudi takrat, ko jim ni dobro in ko so zasužneni, mislijo nn svojo državo in mnogo store, kar so se, zakleH, da ne bodo, samo zaradl svoje države. V nas z on in strani, ki ni'LHio tako konstruktiven element — in to je povseni naravno, ker sir.o živeii v tuji državi, ki je nismo ljubili, ki smo jo nasprotno sovrazili i — v rifis se ie razvil dull kriticizma in ne- jiäcijs; soda mi hočemo ta duh iztirati \z sebe in se napiti novega duha ntvar- janja in konštrukcije, in poteni bomo harmonirall s svojimi brati Srbijanci In bomo sposobni za veüko delo or- ganizacije naSe države. Nekateri govorniki so razpravljali 0 temnlh oblakih nanaSem horlconlu, in gospod predsednik, ki je govoril o zunanji poiitiki, mi naj dovoli k temii eno besedo. Naga Nar. skupSCina ]e v včeraj^nji seji vzela naznanje poročilo vlade o zunanji poiitiki. Tudi mi z onih strani smo danes razpravljali o zunanji poiitiki naše velike države. Nikdar pred vojno, gospoda, nismo ime.'i te prilike in nihče nas za to tudi ni vpraSai. A danes? Danes je vsafc Srb, vsak Hrvat, vsak SFovenec, vsak Jugosloven v položaju, da more uplivati na reäitev najveCjih vpraSanj. ijal Saturnova obroča, bi morala biti VA metra šrroka in okrogla ter samo 1 mm debela plošea. S prostim očcsom se nam vidi Saturn kot zvezda srednje veHkosti 1 modrikasto lučjo. Saturn rubi 29r(- kta. da enkrat oblxxJi soJnce, vrri se pa okrog svoje osi skoraj tako naglo kot Jupiter, saj rabr za re delo samo !0 ur in 14 mi- nut- fzmed desetih trabantov, ki obkro- žujejo Satirrna, je 8 večjih in 2 inanjši )u- ni. Kako interesantna mora biti no^ na Saturnu, ko ga obkrozujeto 2 obroča sc- stavljena h brez števila lunic in vrhutc- k'a še 10 večjih samostojnih lun. In sedaj priderno do dveh zadnjih in soirtcu najbolj oddaljenih plane to v in to staUraninNept u n. Oddaljena sia od nas tako mocno, da narn niti uajvuCJi astronomicni daljnogledi ne niorejo dati natančnejših poiasnil glede obiike njunlfi povrSin. S prostim očesorn pa teh dveJi premičnic na nebu niti lahko opaziti ne moremo. vsaj Ncptuna nikoli. Uraiw spremliaio 4 lune, Neptuna pa 1. In fa samotar Neptun, kateremu se vidi njc- gov očc — naše solnce — samo še kot majhna in hladna zvezda. rabi 165 let. da ga enkrat obkroži. Izrned navedenih osmih planctov in njihovih trabantov Ut mnogih planeto- idov, takozvanih nebesnlh mrličev, kate- ri vsi imajo predpisano in redno pot oko- lu solnca, se naha^a v nebesnem rajonu zunanje politike. To sem hotel pove- dati, ker se na onih straneh mnogo vpije, kako se o nas tu ne vodi ra- čnna, zlasti ne o nažih bratih Hrvatih in Slovencih. Da. vodf se racun in äe kako ! Zato pa, kadar je zunanja ne- varnost pred naini in ko se pojavijaj© temne točke na horicontu, tedaj se, gospoda, ni treba abstinirati od dr- , žavnih poslov, ni treba tarn v ozadju reševati vpmšanj, ki se danes ne nio- rejo reSiti, kakor je n. pr. vprasanje revizije ustavci ampak treba priti tja, kjer parlament zascda in trebn tarn povedati vse svoje misli o zunanj! poj litiki. Politika abstinence ima za po- sledico to, da en del poslnneev ni na mestu soruma, ki je za 10 rioioOci« kjer se morejo povedati vse misli o zunanji poiitiki, in 1o has v irenutku, ki je zelo važen, da ne rečcm usode- pof&n. Mislim, gospoda, da ie sploäen položaj naše stranke v zemlji ugod- nejSi nego je bil dozdaj in mislim, da rnorem to kon.?tatirati z ozirom na vse kraje naSe ,velike domovine. De- mokratska ideja se §iri tudi tarn, kjer začasa vclitev ni mogla prodreti. Ona se resno krepi i vtirvatskii v Sloveniji in v Dalmaciii, da ne govorim o Srbiii in iužni Srbiii. Povsem naravno, ker jc demokratska stranka narodu ve- dno govoviJa resnico, bila je lojalna napram narodu. Ako katera stranka stavi vprašanjo tako, da narodu takoj obliublja re5en}a, ki nisa mogoča, po- tem se razume, da stranko, ki so tako delale, morajo izgubljati zaupanje v narodu. Mi smo bili oni, ki smo narodu rekli iskreno in odkrito ; ne bo ne Velike Srbije ne Vef.'ko Hrvatske. O Slovencih niti ne govorim, oni so pre- veČ realni, da bi zahtevali Veüko Slo- venijo. In zares, gospoda, ideja na- rodnega1 cdin$tva ie bila moünej^a od vsoga. Ona je — more se reči — do- žlvela triutni, ker je donesJa ustavo, ki uzakonja edinstvo naäe države, u- stavo, s katero se rnSijo vse ideje ali iluzije o posebnih naših plemenskih državali. Prva etapa za na5 narodni razvoj je zavrSena. Sedaj pride druga etapa, in ta je nernožnost revizije ustave. Treba je priti v Beograd in skupno z brati voditi realno poiiko, politiko ve- likih reform, socijalnih, kulturnih in J našega solnca Ac mnogoštevihiih nebes- nih teles, razlfönih po obliki in velikosti in to so k o in o t i ali /vezde repaticc. Astronomi trdiio, da je teh kometov silno veli-ko in da se jih je \- zadnjih par tisoc letih približalo naši zemlji nič manj kot 2\M() m to Stcvilo je Ie malenkosten del od resnične mno^fne. Saj je -Xe Kepler j trdll, da je kometov toliko na nebu kot rib v morju- Po obliki so vsi kometi med seboj silno različni. Pri večjrh kometfh opaziijemo tri dele in sicer I. zrno, 2. svetlobo okoln zrna in to.obote tvori ko- mctovo trlavo in 3. rep. Med tern ko so .sučejo planeti okrog solnca v pakrožnili (eliptičnih) potih, prl katerih se nahafa solnce v goriščir teh clips, bežijo ko- j mcti okrog solnca v zelo i/tegnjenih t. !. dolgim štrucam podobnih clipsah ali c.ivi v konvulzijah in trzavicah. v silnih razburjenjih z vnetimi živci. In v teh treh letih, kar je naša država Živela v tem vrtincu, bodimo zadovoljni s tem, da se vrši konsolidacija naše državne sile in' da se naše notranje narodno in državno edinstvo stabilizira. To je največji in najjačji rezultat v zadnjih treh letih. A mi, gospoda, ne sarno mirtistri, vlada, glavni odbor stranke, ne samo Nar. skupSČina, ampak cela naža družba mora storiti vse, kar je potrebno, da bo ta konsolidacija 51a hltreje nego doslej. Ker končno dol- žnost stranke ni samo ta, da posluSa referate strankinih vodij o politiki ali sa pojde v voiitve in vrže kroglice v Skrinjice, ampak dolžnost stranke je, da vrsi apostolsko delo v narodu. Naša demokratska stranka mora predvsem nadaJjevati dosedajno delo, rnora je še pojačiti z širjenjem še glo- bljega pojmovanja ideje narodnega edinstva in vere v moč naše države, ker — gospoda — kdor nima te vere, r.e more uspeti. Mi tnoramo imeti vero. ln ko gledamo' krog sebe in vidimo ta naS divni junaški narod, moramo imeti vero, da bo naša država močna m da bo v tektni kulturnih narodov zavzela mesto, ki ji pripada. NOTA NASE VLADE (ILEDE ALBANIJE. Z ozirom na skticano se.io Zveze i'iinxlov v vprašanju Albanije Je naš. nij- )ijstrski svct v seji 12. tm. sklenil. poslatl velikim siiam noto. v katcri povdarja, da ;\- od posluni.ške konfereucv določjnn j /rnnica za nas nesprejemljiva. ' SOCIJAUSTICNA ZAJEDN1CA j (jngoslov. soc. dem. stranka za Slovenl- io. del. soc. stranku Jugoslavijc v Srbiji hi soc deni. stvanka Hrvatske-SIavo- itije) ie dne f). tin. irnela svojo I. rcclno seio. Iz sklcpov posnemamo: Ustava mts sicer nc zudovoliuje. odločno pa 5e /uvračati zahteve slov. klerlkalcev, R.a- dičevcev i» Protičevcev Po revtzljl, ki bi nouiemla le poslabš«.ije ustave. Dobre strani ustavc se imajo čimprej izvršiti z i-vcdb:) eas»i prirncrnih zakonov na vsc« polrih gospodarskcga in poiitičtfeffa žlv- Ijcnja. Zahtcva sc polna narodna samo- lip-rava /. enim parlamentom. eno vlado, >\oboda iiska, političnc državljanske »ra\ icc. Stranka ic odloCno prot? separa- tizmu, regionaliznni all partlkularizmu in vsaki slični težnji pod krinko državno- pravuih avionoinii, Zahtcva reformo davcifogu. sistcma, ukinjcnje fiskalne ca- rinc, taks in mouopolov; zahteva pro- ^rcsivni davek na dohodkc in bogastv«, skrb zu prometna sredstva, pomoč za- tlružncniu pokretu. ukinjenje nadaljnega uska novčaiiic, stroge nierc prott speku- lacijam, nrüditev uvoza »n izvoza. svo- bodo gibanja strokovnih organizaclj ikt. Strankin kongres se skliCe v kratkem. KRIZ/V NA POLJSKEM, Cim bolj se približuje dan p4ebiscita \-. Vilni. tem večic ie razburjenje v poll-. ticiiili krojiili nu Poljskcni. Nvkuicre sirankč. zlasti Viioscva kmetska sira;;- ka. so pričclc oster boj |)roti scdajni vi:t- di. Počuhjk hoja jo dan z /alitcVi) ic siruiikc, !iai vlada da iiatančiui pojasislla .niudc poiovaiija xunanjc.ua iniii'stra Skirniimta y Prago. Prcdsednik poJiske rcpublikc niaršal I'iJ.siidski grozi z uj_ jiii.si.io. RAZORO2ITVENA KONFERENCA V WASHIN(jTONIj se jc .tilasom poročil pričula vcciaj !-l. ini. Casopisjc jc soglasno v innenju, da jv iialo.uii koHfcrencc prcdvscni prtprc- eiti v bli/tiii bodočtiosti gro/.ečo Vnjiio uieu Združeiiinii državami m .laponsko. Cu sc posreči doseči koinproinis ip.cM tenia vclikima tcknieccma. potem felo bo zasiguran trajen svetovni niir. P(;RTL'OAIX» SPREJMEJO KARI A 11ABSÜUR(iA NA /Y1AI)L:IRÖ. Pi'v'ko I 'ariy.ii jc prišla i/ Lizboii: vest, da je portujjalska vlada dovolü.t inteniaci.io Kaiia llabsburya s cclo roü- bino ni! otokn Madeira. Dr. Koroščevii lajna. Zc tcden tlm sein Korosces'i listi neprestano vpiicjo. da jc dcmobilizaciia zaslugn dr. Korošca. Smcsiio bi bilo se prepirati s Korosceni in njegoviirii listi, zato sanio Kraiko n- gottivljamo: -/. ozironi na iievarnosb habsbiirske lestavracijc je bil vpoklic na orožne vaje državna- potreba. C'mi je bi- la vsled nasega energienega nastoDa lievaniost odstranjena, je bil odpust vpo- klieanih /.opet ravnotako državim potre- ba in je sni'esno govoriti o tem, da je tn Koroščeva iiitcrvencija količkaj zalegla. ÜKoUivljamo |)a še sledcee: Oni, ki so se odzvali, so lahko veseli, zakaj dobW so uradna potrdita, da se ü«m pardnevno hivan.ie v sJirnizi.ii steje za šesttedenskr) orožno vajo. Onl pa. Hl sc vsletl Uler"i! •' iiili liüjskari.i niso odzvali. bodo inieli . jetno cast, da bodo morali delati polnc šesttedcnske orožne vaie. Sami naj pre- liilitajo, kdo je na boljsein. Zalivaüt se ]):i naj gredo ti slednji \\\. Korošcu in njegovirn lnijskaškiin listom! Na občneni zboru klorikalne kuieJ- ke orRanizacije (Kmečke zveze) v LjuTf- l.iani je govoril tudi dr. Korosec. Mož po- staja od due do due bol.i otročji in --• prazen. Histveno v njegovem govoru. ki je bil preračunan na pusto deniaRo- : zopet na mrtvi to<5ki. V Londonu zbram nlstrski kabinet je odklonii predloge an- gleskt v!;iiU' trlede rešitve irskega vpra- ^ania. Fasisti iežko pretepli komuJiističiHJ- ga poslanca. Koniunisticni poslanec lz Oorice Tuntar je v.Cagliariju na Siclltjt govoril ob priliki proslave ruske revolu- cije. Vo shodu so ga napadll fašisti in ta- ko pretepli. da so ga morali spravitf v bolnico. V Rumuiiiji je odstopila vlada Äva- rescu. Tudi je razpuščen parlament. Kot iiovi mož sc imcmije Take Jonescu. luHrlnlti „iom Dohoi iz Korotana. Slovenskega šolstva na Koroskem sc vedno ni. Nasprotno ob priliki liein- skih plebiscitnih slavnosti se jc povsod najgrsL' hujskalo proti otvoritvi sloven- skill šol. Tudi obe zasebni s!ov. šoli v St. .lakobu in v §t. Rupertii šc niste otvor- jeni. Nemški hujskaei protestirajo proti njih otvoritvi, ees da sta »Tnitzschiileii« in da .slnžita jugoslov. iredenti. Lepe ob- Ijube o netnski pravienosti v predplebis- eitJii dobi so splavale po vodi. Ncmski Schul verein je pa razvil po slov. Koro- škem intetr/ivno delovanie. Taksiia Je nemSka pravica tam. kjer iinajo moc. Pa sc sc drznejo pisati o krivicah, ki sc jim b;i.k- gode \- .higoslaviji. Vsem odvelsiikom in nolarjetn celjskega oKrožfa! DruStvo slovenskih odvetniSkih in notarskih uradnikov v Celjn je na svojem zborovanju dne 21. okt. 1921 v holeI1.1 »Balkan« v Ceiju — v oči- gled dejstvu, da vsled silno narastle draginje in več kakor za stenog.iuw IW ¦lHIICplsce za- 'tkoin 1200 din., po prvem letn po- višek 7.'d 240 din. in potem vsakokrat po 3-!etnem službovanju v tej lastnosti povišek za 100 din., dokler ne doseže temeljna plača svoto 2400 din.; d) za strojepisce začetkom 960 D. in vsakokrat po 3-letnein službovanju povižek za 240 din, dokler temeljna plača dose?.e znesek 1440 din. !i. Z ozirom na današnjo draginjo zahteva odvetniško in notarsko urad- ni§tvo k spretJaj določenim temeljnim platam za pod 1. a) in b) navedeno kategorijo 900 din., pod I. c) navedeno kate^orijo 500 din. in pod I. d) nave- deno kategorijo 400 din. mcsečne draginjske doklade s pridržkom, da se ta doklada vsako četrtletje revidira in in sorazmerno z obstoječimi cenami življenjskih potrebščin zviša ali zni2a. II!. Glede ostalih zahtev vstraja uradi iStvo začasno pri sporazunw med gefi in uradniki od meseca jnlija 1919. IV. Da je naš zahtevek utemeljen, upravičen in celo skromen. nam mora. priznati vsak misleči človek. Zato smo prepričani, da bodo tudi naši deloda- jalci to uvideH in brez pomisleka pre- jemke svoiega uradniStva že s tekočim mesecem primerno urediii. Zahteva je za uradništvo neod- ložljiva. Zima in kakor vse kaže, huda zima je pred durmi, uradništvo pa nima niti obleke, cbutja, živilskih zalog:, niti denarnih sredstev, da si takšne nabavi. Ako do 15. novembra 1921 dru- Štvo ne dobt nasprotnih izjav, bo sma- tralo, da odvetniki in notarji drustve- nega okoliša naSim zahtevam pritrdijo. Za vsak drug* slučaj si društvo pridrži nadaljne korake. V Celju, dne 25. oktobra 1921. Odbor. Obči "8ko sodSsce za po- bijanje dragiteje v Celju je v seji 10 tm. razpravljalo med dru- gim 0 aeni mleka. Z ozirom na po- manjkanje krme, katerega posledica je znižanje produkcije mleka, ni niogoce cene doloCiti pod 8 K za liter. Z oz.- rom na znano dejstvo pa, da konzu menti sami odvrač.jo na kolodvoru in na dohod.h v mesto mlekance »n jih odjemljeio str^nkam z navijanjem cen in dajanjem nagrad, je sklenilo sodišče zaprositi ravnateljstvo celjske policije, naj da za zjutraj in za ča5,, ko dohajajo vlaki, na razpolago naf- manj dva policijska agenta, ki bosta zasleclovala enake slučaje. S tem se naj na kolodvoru prepreči barantanje za mleko, izvzem^i v slučajih, kjer je nad vsak dvom dognano, da spreje- majo kuharice mleko od šolarjev z.i svoje gospodinje. Glede csne jajc se je ugotovilo. da je občinsko sodišče v Mariboru za- časno opustilo določitev maksimalne cene. Sklene se pa soglasno, se obrniti na okrajno glavarstvo v Celju, naj na podlagi svoječasne obveze iajčjih iz- voznikov Suppanza in Cverlina zago- tovi pri eksporterjih gotovo množino jajc za celjski trg, zlasti za gmotno šibkejše sloje. razdelitev bi naj pre- vzela mestna občina na ta način, da se dobljena množina jajc odstopi kon- zumnim zadrugam v Celju, zlasti Sa- mopotnoCi. katere zadruge bi pa pla- čevale račune neposredno dobaviteljern. samim. ObSirno se je razpravljalo 0 ce- nah kruha. Sodišče si bo oskrbelc potrebne informacije o kaikulaciji. Po- sebno pažnjo bo posvečalo texi kruha. Kot priporočljiv smatra dogovor s peki v tem oziru, da se Mm dovoli bo'tj zvišati cene za luksuzno pecivo, pri navadnem kruhu pa se naj nastavijo kolikor mogoče nizke in za vse sloie dosegljive cene. Sklenila se je končno resolucija, naj se mestna občina zavzame za to, da se združijo vse celjske zadružne konzumentske organizacije, ki naj pod nadzorstvom občine izvedejo nujno na- bavo med drupim n. pr. vsaj 5 vago- nov pitanih svinj, ker je z ozirom na za 50° 0 slab^o koruzno letino in z ozirom na silno močen izvoz priča- kovati, da bo Celje na spomlad brez masti. Tudi bodo najbrže cene §ie kmalu tako visoko, da si revnejSe dru- zine sploh ne bodo mogle več zabeliti: hrane. Glede mesnih cen bo sodišče sklcpaio v prihodnji seji. Delalo bo pa na to. da se odpraviio vsi nedostatki pri { e 1: t a r ' ¦- ¦¦ Državna einkanui v Celju. I/ dostojuega \ir-i izvemo. du p(^ j)icdstojnika tukajšnje cinkarne na Du- T!e včeraj 14. nov. g. Fer- do ^entiurc, ravnatelj meščanske sole v Slov. Graden z gdč. Milo Plohl. nroSčan- skošolsko nčiteljico v Celju. Bilo sre- čno! " Podružtikfei »Jugosloveuske iMaiice" v CeUu je nanseravala za obletnico rv- pallske poKodbe prirediti primerno prc- davatiies sHioptižnimi slikam. zasedc nega ozemlia. Pokrajinski odboj- v Lm. liani je izjav«, da jc raüe vol.ie priprav- lien poslatisMke m skioptikon; pokazala. pa se ie nenadna tehnična ovira pri eliek- tri(Sncm toku. Cim se ta odstrani, se bo- sta vrsili dve Predavanji, eno za diiaštvo in drugo za ostalo občinstvo. — Odbor Podružnlca »Jugoslov. Matlce« v Celj« k prcjela od g. Antona Lečnika, urarja •in drajculjaria v Celju, k obletnici nesreC- nega koroškega pkbLscita znesek 200 K, namenjtai neocTrešenim bratom. PrisrČnji hvala! — Odbox. 133. »NOVA DOBA Stran 3 Meksandrova ufica ostane zaraili : i.ni ii popravil kauala za vo/.ni promet vekal din xaprtu. Na to opozarjamo ob- Jinst\ro. Pod železniškhn viaüuktom m't vo^- lajnskem mostu .ie oh vsakokratnem de- ¦/cvjii ali sncgu strašno blato. Pozivamo progoviii odsek jnž. žel.. in pa okr. zn- stop. v katerili koiiipetenco stvar spa- dn. iiaj vsak-olcrai iz lastnc incijative Jain uapraviii ri.'d, da se ne bodo pasa.n- p. ki uiorajo tod lioditi, pogrezali vblatu. Sa.i vendar ni treba. da nioraiiio vsako- krat posebc.i na to opozar.iati! Oi.iaška kiihinja v Celju ic prcicta od 1.. okt. do 31. okt 11. razmi »„• objavijenih . ndvemika v- Celju. iz nekc '¦MZeiiske zadcvc; po lot) K: g. Svitko Siarc \- (iornji Rečici: po !-<• K: g- M. <>>vaiič. trgovec v Celjii: po IdO K: L. .los. Viiisi. zupnik v Vitaniu: po °0 K: n- službenci davč. okr. oblastva v Celju (za • ;ktob-cf): :>o 2i\ K: g. Vy. Skaza. učitei.i \ Veleniu: po l(i K: y,\ dr. Juro Hraso- vee. /npan v Cclju (za oktober). V živi- iili M) darovali: L. I. Urbancie. mesar v Oel.iii 20 kg pl.inO: g. Hmerih Siipanc.tr- 'dclati državjieniu pra\cl- : ' i. Tn-le d'boveljska drnzba. sestoje- višj.ni uradništvii iz vr.ste takiluc 'v -: aunn.'žc\. iščc' ponioei v Bco^racfn '"'ioti .s|o\ensk(_'i)ui soviiii/inn in krivi- j; :i\". I*ri dobrih naših bratili jo nniOic, , iilaOilo d:: žaii slovcnski narod on \>,\i\\ priložnosti. l-'ozivanio drž. iirav^- uišlvo. da nvede takoj kazensko poslo- "'^n.ie naprain inienovatienin ffospodii fii pa to lie dovcdlo do nspehov. iiaJ ^i.i pokra.iinska nprava ojiinači, oa Mi-pove Möllii priliod v .fiiKoslavijo. Ce s^ ;ui tudi to ue bo z^odilo, obljubii^cjn Lasčani, da b(klo z A^öllom sanii krar- Wm potom in tenieljito obracniHIi, tako v )Pii b;i minifo veselie do nasc^u <¦ ;ha. Dnevna kr^»iika* Nasa valuta se tiviga. Odločne me- ase vlade proti valutnim spekuia- .:.am so imele vtiik uspeli. Tckoni jveH dni je na ziiriški borzi na?a valu- ta poskočila za 50 točk (od 1.30 na 1.80). ^ cokakor vclik uspeh — in ne dvonu- '¦¦'¦('. da bo pri nadaljni sinotreni j?ospn- ,.rski politiki se nspeh še povcčal. Slovenska e^komptna banka v Ljub- Vam otvori danes 15. t m. podružnlco Slov. Oradcu v hisi bratov Kopač. Novo draglttüsko iu stanovaiHsko e-iffiketo it sklicato mmistrstvo za soc. po- itiko za 16. t- m. v Boograd. Na tnednarodnem invaWskeni kon- ¦iP'esu v ParJzu je bil zastoonik jugoslo- mskih invalidov Radoslav AKatonovlč .-s/!j-en podpredscdnikom. Izmcd manjsHi tržav ima edino Jn^oslavija zastopstvo , oredsedstvu. Izgubll s© «e na ccsti od Gelja do Sv. Pa via ])ii Preboldu zavoj, v katierem so'bili siedcči akti: 2 izvoda pravil ¦>>k)v. delavskega podpornega društv:a v vv. Pavlu, 5 izvodov prosenj za kon- -esuo, i akt finančna kontrole in 1 o- -rost, da poSljc imenovanc stvar? Slav. delav. podp. dnistvu v Sv Pavel, .kcr za. posamezniku «ima.io itak nobene vrect- nosti. niedteni ko jih drustvo iiu.hu> rabK Stro.ski sc povniejo. Razpuščcno je drnsivo »Deutscher Verein von Marburg und UinjiebunK«. Iz sluzbe fiiiaiične kontrole. Preme- šOena sta prc.i(lcdnika finaneiie kontrole ¦ II. razreda Martin Petančič iz Brežic v Stov. Bistrico in Jakob Kaiser iz S!o\. Bistrice \r Brežice, oba kot starejšini ot*_ dclkn. Dalje so premesčeni: podpre- «ledniki fiiiančne kontrole: Kdvard ^ppih iz K'adenc \- Velike - Lašce, Kristijan Tnnrcr iz ŠT. Ilja v Stov. (iorienh v Pe- trinie pri KoCev.iii. .losip KamnusiO Iz D.)l. Lendave v Ormož. Karl Robar Iz Sv. Dnlia na Ostremvrlin v Rnše: dal.ie pripravulki sin. koiil. Martin Ber^lez v/, Rabštania v l^o^atec. Sreeko Bra his !z Prevalja v Leskovoc, Josjj5 &M^ & ^t. Ilia v Roffaško Slalino. Antun Gnbeusok- iz Marenberjja v Slov. Bistrico, Ivar: üradisnik iz §i. Ilja v Slov. L. v Koz.ie. Matevž Kopse iz Oor. Cmiireka v Voj- nik. .losip Kolbi iz Soleave v Vnzonico, Rudolf Krajnc iz Sv. Jnrija ob PesnicI \- Ptiij. .losip Omerzn iz Libelle v l.jnto- rricr. Maks Orel iz Št. flja v Slov. < inr. .\- Št. Jnrij ob iiiž. žel.. Vinko Požar Iz Sv. Ilja v Slov. (ior. y Rack. Karl Stopar iz Sladke^ore v Sevnico. Franc Strmšek i/. S\'. .Inr.ia ob Pesniei \- PodOetrt2k, Albert Miklavic iz Libelic v l'oljcanc. •Sreeko ZUitoper iz Soleave v Slovonj- !;radec, Alojzii Suprain iz • Sv. Diilia v Vransko. Franc .kkl iz (iornje Rad«;ono y Celie in Vinko Krajnc iz Radenc v Šoštanj. Stahin vpokojeni so: piv- Kledniki ||. razr. .losip De.kleva v Stroj- ni in Ivan Artenak \ Ptnjn in ]V)dpre.^1cU- nik Leopold Panic v Brežicali. — Spieiei v čcskoslovaško /inaneiio stražo je poCI- prt'jilodnik Martin Pölilmaiin v Maren- lur.ifn. Po/iv češkoslovaskim državlju- noiii! V sviiio vojaške evidence poziv- lia koiiznlat če.škoslovaškc repnblikc v Liubljani vse demobilizovane, odpušče- ne. v rezervo premcščene. snperarbi- trirane, na dopustn se nahajajočc čnst- nike, j)odčastnike in nioštvo českoslo- vaske annade,- kakor tudi naborom on- vezne, da se z^l;(siio nri iniLMiovaue1.'! nradn tekom enc^a meseca. Zvjlasiti se so obvezui vojaki vseh katejtarij orožja češkoslovaške obrambne nioči, rojeni v let.il! 187S 1902 in sicer: 1. osebno. v slnčain da stannjeio v Ljubljana ali v naibližji okolici; 2. pismeno. če stanujejio lzven Ljubljanc. vendar pa v delokro- ,Uti te.iia konznlata. Osebno se zKlasujočJ naj prinesejo seboj zadnji vo.iaški doki:- nient. Ce nimajo vojaske^a dokuineuiti \- rok;jli, le.^itimirajo sc začasn.o z do- movijiskim iistoni. potnini listom ali sploli kakiin üokiimeiitom, ki priča o n.ilfi čsl. držnvljanstvn. Pisnieno se /ftiasujo- či nai pošljcjo prepis zndnjcga voiaske- (. naj pošljejo dokument. ki priča o njili čsl. državljanstvn. Pri tej priliki po/.iva konztilat češkosiovaske republike \- Liubliani vse čsl. državljane, kateri sta- nujejo v nicRa nradneni delokroffn, Ca se zglasiio v teku enejia niesecu v svrTio natančne evidence vseh Cchoslovakov V Sloveniji. Na občne«i zbaru kiwik^lne kmeC- ke zveze v Uubljani dne 10. tin. je bil Klasom poročila »Slovcnca« v odbor iz- voljen tudi kot 6.. »^Košar, tx)Sestnik na Žtajerskem«. (iospcKijc so očividno pc^- stali zelo povrSni. Košarjev je na Sta- icrskem na stotine. Katcri je pravi? AH naj bo to nganka, ali je pa nekega »Ko- saria na Štajerskem« srani, da je v tej drnžbi?! Zanimivo jc tndi, da ic g. Ivan Šerbec, župau v V?l. Kamnu, izvoljtn kot 10. odbornik in 10. namestrük. Pri »Slovcncu« — zdi se — zbijajo iz kmeü- ke Zvcze že šak! Važtio za priredit&ije veselic iii za- bav. Vsakd-o, kdor priredi kako predsta- vo ali zabavo. jo mora prijaviti najka- snejc 24 nr prej pristojnemu davčnemn uradu, oz. oddelkn finaiwine kontrole predloživši dovolienje za prireditev. Za~ to morajo stranke skrbeti, da dobe pni- vočasno potrebno pisano in redno kol- kovano dovoljenje od politične oblastt. Prijaviti se rnora vsaka zabava m gle- de na to, ali je podvržena plačilu takse, ali pa je pogojno takse prosta. Finančna oblast presoja o pravici na prostost ta- kse odnosno o porabi čistega dobička takse prostih veselic. Kdor priredi za- bavo all predstavo, pa ie, kakor je pred- pisano, n^ prijavi pravočasno pristojnc- inn oblastvn. se kaznn.ie v deiiarju od 200 du 1000 dinarjev, kazen se iztirja od predstaviiika pod.ietja ali lastnika lokaia. • Laško. Na dan, ko je bila niobiü- zaeiju odrejena. je dezertiral v Avstrijo obvezanec Karl Hermann, sin tnkaisnje posestnice. Ker je ta familija po svoji nadntosti znana. priporočamo dczerter- ja vojaški oblasti -- saj se bo kmaln yo- pet pokazal v .lujroslaviji, ker bo Po cle- mohilizaeiii zopet clobil korajžo. Laško. Dobre^'a pol letn iinamo že pasji konumiac, pa ga.še ni konec. Celj- ski koniae obišfe vsak teden nas tr.c: ni pobira pse, za okolico se pa IK- znieni do- sii. Prosimo okra.ino ^lavarstvo. naj vuidar že ukiiie kontmnac. Lasko. Nad 100 ncencev iz T.askeK'a Riniskili toplic, Zitl. mosta in Hrastnika obisknje celjske sole na ta nacin. da se vozi.io z jntranjim vlakoni tia in na ve- čer nazaj. Opoldanki vlak odhaja iz Ce- Ija preztfodaj, da bi y,a došli ncenci. kl iinaiü do]ioldanski ponk. in čakati inn- rajo zato na vlak, ki odhaja iz Celjui ob r. nri. \' nirazn in mokroli morajo po 5 iir brezdelno postopati ]io Celju. kar .vi'otovo ni vprid Jijiii vz^oji- Ob 2. ali on o. nri odhaja iz Celja nek tovorni vlak, pa železniska uprava vkl.inb prosnjam ne •dovoli priklopitve cneKa voza za te si- romake. Ktaj. orKanizacija .IDS podvze- !a je sedaj korake, da to doseže. Prosi- mo pa tiidi drille merodaiiie faktorje. zlasti solska vodstva in ravnateljstva in Zašeito dece. da se za to zavzamejo. Iz Koprlvnice. V torck so našli ob okrajni cesti innor}eno nad 70 let staro nžitkarico '/^ibertovo iz Lokve. Postala jc žrtev zverinske pohotnosti. Koziansko orožništvo se ni prijelo iieeloveskeffa .storilea- Iz Senove.ua. MinuJo solioto mho imeii izpiaces aiije rndarjev. IzplaCnjoce- laii nradnikn g. Hieben je pri tej priliki n- kradcl -40 tisoč kron njegov nemski tova- ris. zeitiljemerec 'l1. Rajlicnbiirško oro*- ništvo je kmaln prišlo na sled storilcn tcr >?az ženo vred zaprlo. To dejstvo scve- da vodstva nidnika nikakor ne bo moli- lo pri nadal.inem importiranjn nemškui. niadžarskih in itaJijanskili funkeijonarjev na skodo zaslužka potrebnih Jnsoslove- liov. Naša rudniška oblast pa spi, sicer bt morala že kai storiti. Gradiva ima dovol.l. Priporočali bi ji, naj enkrat nenapoveda- iia nadzoruje rove: pa skoraj. da ne ho prcj nesreče- Srečno! Žetalc. Tu se je vršila 10. tm. voli- tev znpana v obč. Cermožise. Stari žu- pau in nje^ov zet sta si brusila pete okoli yolilcev, da bi še ja ata bili izvoljeni. I'a agitaciia ic bila brezuspcšna. žnpanom je izvoljcn vrli nupredujak Ant. Sfcoinše*. kateri bo na siromakc bolj jjledal in ka- teri se ne bo dal knpiti od podrepnikov. (iriža razsaja tu hndo, ter je vedno Se novih sltičajev. Zima je nenadno nasto- pila, lnnoRj se nimajo drv in stelje. Narodno gospodarstvo. Italilanski vizuni za »zvoz zivuie. Po- Ijedelsko ministrstvo objavlja. da ie od- rejen za vse vrste izvoza živine v Iüilijo vizum italijan.skega konznlata. Vizum vc- ija tako za zaklano živino. kakor tudi za mesne izdelke. Trgovinska pogajania z Nemčiio so sc nedavno zopet pričela v Beriinu. Cn- jenio, da so pogajanja uspešna in da bo trgovinsko ministrstvo v kratkem pred- iožiJo narodni skupSC-ini tozadevni za- konski načrt. Tudi Belgija nani ponuja posojHo. ZaMrebške »Novosti« poro^ajo, da pomi- ja öelgija naši državi posojilo v znesku 2 miljonov funtov šterlingov. Carino na uvoz Žita je s 1. nov. uvedla Če5kv^slovaška. Pridelala je sama dovolj iita. V BaLk< in Banatu je novo vino po 18 do!9K. Ponudb veliko, kupcev malo. Kriza na vlnskem tržišču v Dalmaciji. V Dalmaciji je Čez en in pol milijona nerazprodanega vina, ker je zgubila Dalmacija svoja najvažnejSa tržiSča. PojeraajiJe krlze aa Poljskem, Varšava, 13. nov. OpaŽa se znatno zbližanje med strankami v vptasanjih, kl so bila povod težkim nesporazumoni ui Krozeči krizi. Politični položa.i se je zbo- ijšal. VVasliiiiKtonska konferencb. Washington, 13. nov. Predsednikmn razorožitveiie konference je bil izvoljjn državni podlainik Hughes. Pariz, 13. nov. «New Jork HeraJu« jioroCa iz Washliyftona: Neprijeten utis je napra\ ilo na konferenci, da sta praznn dva važna sedeža: Rusije in Nemčiio Piedsednik Hughes je iz.iavil. da ni mn- goče nie važnega sklepati brez soglasja obeh teh dr/.av. Avstri.ia zasedla Biirsko. Hunaj 13. nov. Na podlagi avstrijski vladi danih naročil .ie danes avstr. voi- ska pričela zasedati BnrSko. Zasedla bi> vse nakazano ji ozemlje razun sopronj- skega glasovalnega ozemlja. Ker pa šte- vilo a\stri.iske vojske ne z-udosca za za- sedbo vsega ozemlja. se vrši zasedba po odsekih. Danes zjutraj ie vkorakal del vojske cez dozdajno mejo na Burško in zasedel odsek severno Sopronja. Tekon- dneva je vkorakal v Martinicc (Risen- sladt) in v vecje kraje severnega deb Biirške. Prebivalstvo jc vojsko povsod prisreno pozdravljalo. Madžarski ustaši se vee ne iiojavljajo. Mcdnarodita pogodba Madžarske z vefe- silami glede Habsburgovcev. London. 13. nov. Madžarska vlada je izjavila. da je pripravljena prcvzeti nase obveznost v obliki mednarodne pogo>dbe z velesilami, da je habsbnrSka dinastUa za vedno izključena od madžarskegd pivstola. Zavezniki so predlog sprejeli in obvestili malo entento. S tem je Karlov incident končan. Vzposfavifev recJtiil« odnošajev z Madžarsko. Ljubljana. 14. nov. Obratno ravnrt- tcljstvo jirž. žel. poroča: Jntri 15. nov. sc otvori zopet reden promet z Madžarskn pieko Kotoribe. Bndimpešta. 13. nov. Min. pro us ¦ grot Bethlen je izjavil, da je vprašanjc Karla Habsbnrga za Madžarsko zaklju- čcno. Čini sc sestane nar. sknpščina. predloži vlada zakonski načrt glede pre- povedi habsbnrškc propagande. Upa, da bo razmer.ie s sosednimi državami v kratkem času zopet normalno. Stavka v Nemči.H. Berlin. 13. nov. Stavka se nadaljnje /tdezniski promet vzdržujejo železnt- carji, ki se niso priključili stavki. Koliko obvezancev se je odzvalo na Čehoslovaškem? lJraga. 13. nov. Minister za nar. brambo je izjavil, da se je fnob0te«c9- skemu pozivn odzvalo 90% obvezance\- Lastnica in izdai^telitca; Zvezna tlskarna v Celju. Urednik: Vekoslav Splndler. 7;iska: Zvezna tlsfrarna v Celja, Tpajno mesto za knjigowodjo. Ugledna tvrdka železa na veJiko in drobno, v večjem mestu Jugoslavije, za« tstlcojänji nastop veščega, samostalnega in izvežbanega knjigovodjo. Ponudbe z navedbo pla- čilnih zahtev, prepisi spričeval in re- ferenc je poslati pod šifro ?>Knj!gOVOd|a 1113" na oglasni zavod, Interreklam d. d.' Zagreb, Jurjevska 31. 3-1 f9L9ME %' VRSTE NOVO HP BLftGO člSTO ZRELO z se dcbiVG mii^ Prva hrvatska tvornica sa- lam, suhega mesa in masti W.Eflirüovii^Jd.ti. 1169 Petrliija. 30_2 Stran 4. »NOVA DOBA« Stev. 13: ^~st:ä "lästni domw sbstc-ä-is ererwni «afclad 128.000 K.___________Rentnino in invalidskl davek plača zadruga, ne da bi'ga vlagateljem zaraüunala. H^nilne «Söge: 2,000.0*13 K Vsak Jugoslovan mora bits clan »Jugoslovanske Matice«! Stalno nameičenje za korespondenta Velika trgovina z železom na drobno m veliko v večjem mestu Jugoslavije, išče «a tz&lcojšnji nastop perfektnega dopisnika za nemški in brvatski jezik. V železni stroki in Steno- ftrafiji vešči imajo prednosl. Ozira se. samo na prvorazredno moč. Ponudbe 7. navedbo plačilnih pogojev na anončni zavod „Interreklam d. d.CI, Zagreb, Slica 21, pod Sifro »Dopisnik I11-5. f>oslano*>. Tem potom opozarjam vsakogar, ki razsirfa neresnične vesii o moji ose- bi, glede občevanja z Marijo Verdev v Ar]4vasi, da se bode v prihodnie z dotičnim sodnijsko postopalo. Franc KOREN, posestniSki sin 1184 1—1 v Arjivasi. ) Za vsebino ne prevzema uredništvo nobene odgovornosti. draglnja je velika, zasluZek pa maj- M hen. Kdor hoče z malim trudom go- i tovo do 1O0 K na dan zaslužiii, nwj mi poslje v pismu svoj naslovin znamko za od{*;ovor. .). Batič. Litija. Zahvala. Vsern, ki so nam o priliki srnrti našega predo- brega očeta, starega oceta, brata, tasta, strica. gospoda Alojza Gregorina nadsvetnika v p. in odvetnika podarili krasnc vencc, vsem, ki so ga spremili na zadnji poti, kakor za izražena sočutja in žalne oblske se iskreno zahvaljujemo. Posebej se še zahvaljujemo g. Pretnerju, kateri stanujoč v h^5 nam je ^¦'-'^tno pomagal. CELJE, dne 12. XI. 1921. Rodbine Gregorin in dr. Fermevc Fpodaialha—ppodajofec se išče za takoj v trgovino usnja. Re- flektant: naj se predstavijo vsak dan od 12—13 ure pri g. Kapus, Gregorči- 1176 čeva ulica 7. 2—1 Gospod si želi ispDsoditi v mestu (.loner harnnoniufn čez zimo, oziroma do julija. Odškodnina po dogovoru. Cenj. ponudbe na upravo 1174 lista pod »Harmonium«, i — i Sppejmem iateoj krepkega Uif ttj&sls v železni stroki ižče za takojšnji na- stop ugledna tvrdka z železom na ve- liko in drobno v veqem mestu Jugo- slavije. Isti mora popolnoma znati hrvatski in neniški in biti mora za- nesliiv. Samo moči z večletno prakso, spričevali trainega dela in prima refe- rencamt se bodo vzele v obzir. Ponud- be z navedbo plačilnih zahtev, prepisi spriČeval in reference se imajo poslati pod §ifro »Detajlista 111-3« na oglasni zavod »Interreklam d. d. Zagreb, 1179 Jurjevska -31. 3—1 pp. Fi|UBl9 Celje, Bospoiki Z6 SlCnis CEVL3ÜHSRE UJSP POTREBSČINE 1^ wseh wrstp^najnizjidncwaoeni P«*epri6aj1;e se! 1175 10-1 ucenca poStenih starišev, z dobrimi s;>ri- čevali spreime za svojo me5ano 2—2 trgqvino. And. ^lsbacher, Laško. CENE ZMERNE! Hita is itfis TR&OVINA - He pripot ISlliOgöUrOJti: 1-- V zalogf vse w -y-« -¦¦ Kolske poi*-. ' J JmmmmUgJ prevzetTia HHMMM HabirölniCB nr; mm PETEM I im f^r. tiroapna \i SnnrfBH itBcici dpI UMm. BagfeariggE Vabilo na subskrtpcijo delnlc Cast nam je javiti. da^ smo skleniii ustanoviti delniško družbo pod Ivrdko st^KTXJSs jLACJJHL55^ AelniSlca clyn&toa, vinogpadnikov v Pfcuju v svrho naiufodnejšega novčevanja njihovega pridelka, v zlasti tudi potom izvoza v inozemstvo. Naš odbor^je ll prevzel imetje „Vinarske zadrage" (Weinbaugenossenschaft v Ptuju, kr obstoji iz vehkjh popolnoma opremijenih kleti, dragocene vinske posode, klctarskega orodja, «ostilne ltd. Na tej podlagi se naj izvrši organizacija naših vinogradnikov. Osnovna Äel3«iäfc» glavnica, Ki se daja v isodi>is, znaša in ie x>aaaelj©ifi» na 75OO a©l«nlc ^ 4tOO Ä nominate vrednosti. tpLjn tpp^ roka za nedodeijene delnice vplačana protivrednost- takoj vrne. . PodSe iziave in vplaCila na delnice sprejemajo: 1. Zadružna Zveza v Ceiju; 3. Hranilno m poso- jilno društvo v Ptuju; 3. Ljubljanska kreditna banka, podružnica v Ptuju; 4. Posojiimca v Manboru m 5. ^^^"vaCo^Sno^Äsanju delnic naše vinogradnike, posebno Liutomerskih in Slüvenskih goric, oriiaznlh hSozT vseh vinorodnih Stajerskih krajev. Združeni v lastm orgamzac.ji bomo mogli najuspeS- nejše deiovati za napredek domačega vinorejstva. V Ptuju, dne 10. novembra 1921. Za propOnentski odbor: Dr. Anton Božlč predsednik. Dr. Ivan Fermevc tajnik. üranilöo in posojüno druStvo v Ptu]u. Janko Lešničar ravnatelj Zadružne Zveze v Celju. Ivan Perko posestnik v Ptuju. Lovro Petovar veiepos. v Ivajnkovcih. Anton Jurca koni. svet. In veletrgovec v Ptujo, Janez Šegula veleposestnlk v Hlaponcin. Franc Toplak davfni upravitelj v P- In PJjertnlk V Ptu]u Ignac Vindiš veleposestnlk na Bregu pri Ptuju. Jakob Zadravec veleposcstnik in ändustrijalec v Središču.