glasilo skupščine občine logatec leto XXII štev. 3 oktober 1992 PRIJATELJSKO SREČANJE V KALISAH V POČASTITEV PRAZNIKA OBČINE LOGATEC "12 . SEPTEMBER" Predsedstvo SO Logatec je organiziralo ll.septcmbra v Kulisah prijateljsko srečanje v počastitev praznika občine Logatec. Srečanja so se udeležili udeleženci NOB, vodstvo Skupščine in Izvršnega sveta Skupščine občine Logatec, predsedniki političnih strank, ki so zastopani v naši skupščini, poslanci republiške skupščine in častni občani občine Logatec, ter delegacija iz pobratene občine Kcpentabor. Srečanja seje udeležil tudi predsednik Predsedstva Republike Slovenije g. Milan KUČAN s svojo soprogo go. Štefko. Predsednik Skupščine občine Logatec Anton Antičevič je v kratkem nagovoru orisal pomen tega srečanja in še posebej pomen zgodovinskega trenutka upora slovenskega naroda proti okupatorju v začetku druge svetovne vojne. Temu uporu seje 12.septembra 1943 pridružila tudi večja skupina Logatčanov, zato se ta dan praznuje kot praznik občine. Začetek upora in boj Slovencev proti veliki fašistični in nacistični koaliciji in proti okupatorju je bilo zgodovinsko dejanje slovenskega naroda, ki ga je vredno praznovati in ga tako ohraniti kot zgodovinski spomin. S to zgodovinsko odločitvijo je bil vgrajen pomemben kamen v zgradbo slovenske državnosti. Če hoče slovenski narod ostati samostojen in suveren narod in živeti v priznani samostojni državi, mora te zgodovinske vrednote ohranjati in jih spoštovati. Slovenci so v enem samem stoletju trikrat poprijeli za orožje, vsakič so se morali boriti za svobodo, nacionalni obstoj in preživetje. Trije rodovi Slovencev so prelivali kri za iste cilje, za pravico živeti svobodno in odločati na svoji zemlji, po svoji volji in svoji postavi. Prijateljsko srečanje je bilo resnično prijateljsko z željo, da se srečamo tudi v prihodnje. A. A. Spet lastna mlekarna Logatec ima v svojem kmetijskem razvoju kar bogu t o tradicijo. Združevanje kmetov, z željo po večjem blagostanju, sega že v davno leto 1886, koje bila ustanovljena Notranjska kmetijsku družbu. Kuj kmalu za tem pa je bila v letu 1898 ustanovljena tudi mlekarska zadruga. Tradicija predelovanja mleka je že pred drugo svetovno vojno utrla poti v svet, saj so logaški sir kupovali med drugim tudi v Trstu. Z reorganizacijo Kmetijske zadruge po novem zakonu o zadrugah in njenim lastninjenjem so nastali tudi novi, bolj smeli načrti, s katerimi želi Kmetijska zadruga nadaljevati tradicijo predelovanja mleka, skrajšati poti mleku ter oplemenititi mlečno proizvodnjo. Odločitev za novolokacijo mlekarne v Lazah je bila pogojena z razpoložljivim zemljiščem (skupno s kozolcem) v Lazah, ki je v lasti Kmetijske zadruge. Predvsem pa so Laze demografsko ogroženo območje in za taka območja Republika zagotavlja tudi posebna sredstva za razvoj. Načrtovana vrednost investicije znaša 1.000.000,00 DLiM v tolarski protivrednosti. Za realizacijo investicije naj bi zagotovili sredstva: - Republika Slovenija s 30 % udeležbo, -Občina Logatec z 20% udeležbo in - Kmetijska zadruga Logatec ostalo iz lastnih sredstev in s krediti. Mlekarna bo predvidoma končana decembra, ko naj bi stekla tudi poskusna proizvodnja sira, sprva le za širjenje mleka domače proizvodnje. Tako bi v začetku predelovali 4.000 litrov mleka dnevno in iz tega pridelali cca 400 kg sira. Velikosl hlebcev sira bo primerna (cca 2 kg) proizvajali pa bodo poltrdi sir, biološko neoporečen (za širjenje ne bodo upi ir; ibljali nitratov, poleg sirišča si bodo pomagali le s kuhinjsko soljo). Kvaliteta sira bo gotovo zadovoljiva, saj večina mleka izhaja iz višinskih predelov (in ima lastnosti alpskega mleka). Kapaciteta mlekarne predvideva predelavo tlo 10.000 litrov mleka dnevno in glede na lokacijo pričakujemo, da se bo v mlekarno stekalo tudi mleko z območja Planine, Unca, Rakeka in Rovt. Dela pri izgradnji mlekarne potekajo doslej v načrtovanih rokih in upamo, da bomo lahko v decembru predstavili mlekarno in pokusili nadejano dober sir. Albin Čuk Kozolec v Lazah se spreminja v sodobno mlekarno - sirarno. CESTA ROVTE - VRH PRI TREH KRALJIH Po pomladni rekonstrukciji in asfaltiranju skoraj 2 km dolgega odseka ceste od ROVT do OSREDKA se od začetka avgusta nadaljuje prenova cesta proti Popitu in Hlevnemu vrhu. S sredstvi, ki jih je občina Logatec delno pridobila prek Ministrstva za planiranje, samoprispevka vaščanov KS Vrh in prispevkov občanov ob tej cesti, delno pa tudi iz proračuna občine bosta že letos obnovljena in asfaltirana še skoraj 2 km ceste na dobrih 5 km dolgi lokalni cesti med Rovtami in že asfaltirano cesto proti Vrhu. Vrednsot del, ki se bodo izvedla na avgusta začetem cestnem odseku, je 15 milijonov SIT. Najugodnejši ponudnik za izvedbo zemeljskih del je bil obrtnik Anton TREVEN, asfalterska dela pa bo izvajalo gradbeno podjetje PRIMORJE iz AJDOVŠČINE. Glede na pomen dobre cestne povezave in dejstva, da KS Vrh, kot edina krajevna skupnost v občini Logatec, še nima sodobne cestne povezave s svojim občinskim središčem, bo pridobitev, ki jo bodo deležni ti kraji še toliko bolj pomembna za našo občino, ki jo čaka na tem območju še veliko dela za javni blagor ljudi. Tine JESENKO DOSEGLI IN PRESEGLI SMO PLANIRANO Iz razgovora s predsednikom Izvršnega sveta Skupščine občine Logatec g. Vladom Pucem Razne kritične pa tudi pohvalne besede naših občanov o delu izvršnega sveta občine Logatec so me spodbudile, da sem poiskal za sogovornika kar predsednika Izvršnega sveta g. Vlada Puca. Dobila sva se v njegovi pisarni na občini lepega nedeljskega dopoldneva. In pogovor je stekel. Na vaše delo je bilo izrečeno kar več različnih kritik in namigovanj. Kako sicer poteka vaš delovnik? "Že v začetku moram povedati, da vse le ni tako črno, kot so posamezna izrečena mnenja, saj je znano, da nihče ni v svojem kraju prerok, pa čeprav dela za korist Logatca tudi po 16 ur dnevno. (Po predsednikovem delovnem programu nedeljskega dne to lahko verjamem, saj je bil kljub nedelji zaseden ves dan. Običajnega občana tudi moje besede ne bodo prepričale; v resnici pa posamezni razgovori s politiki ali pa tudi s strokovnimi delavci ne potekajo samo ob pisarniški mizi. Zapisi iz tega razgovora naj bi vsaj spodbudili nova vprašanja, seveda, ki naj zadevajo uspešnejši nadaljnji razvoj Logatca.) Ob tem, seveda, ne gre prezreti delovanja občinske skupščine, ki je podprla izvedbene programe in deeluje dovolj usklajeno, da ni posebnih zapletov pri izpolnjevanju programov. Še več! Upam si trditi, dasmovdveh letihnaredili relativno več kot smo, denimo obljubili za štiriletni mandat. Iz sprejetih programov pa še vedno nismo uspeli povečati števila delovnih mest v drobnem gospodarstvo, kar je tudi razumljivo. Pri vlaganju v te objekte so invest i tor j i previdnejši in se ne zadolžujejo. Pa tudi sicer smo obrtniško industrijsko cono odprli vsaj dve leti prepozno in tako na tem območju enajst zainteresiranih graditeljev gradi po svojih zmožnostih. Mogoče le še to: kljub raznim govoricam in kritikam doslej ni občina v industrijsko obrtniško cono investirala ničesar, kupila je le dovozno cesto do podjetja KLI Logatec; investitorji pa sedaj vračajo občini s plačili za cesto po 1.20 USD za 1 m: cestišča. Ni pa rečeno, da za obrtniško industrijsko cono ne bo potrebna kakršna koli pomoč, saj investiranje v take namene mora biti vendar tudi interes občine; vsaj drugod je tako! Ne bi želel posebej poudariti našega dela, vendar pa občani lahko sami primerjajo in ocenijo, naprimer: - vlaganja občine v zadnjih deset Pod Osredkom: Najzahtevnejši del trase. Foto: A.T. O delu logaške vlade se v javnih občilih (časopis, radio, televizija) sorazmerno malo govori in piše. Programi izvršnega sveta so bili podprti v občinski skupščini in po izpolnjevanju začrtanega programa kaže, da gre za "vlado občinske enotnosti", ki ve, kaj hoče in je posamični politični interesi ne pretresajo ? "lb nedvomno drži, saj je Izvršni svet občinske skupščine dovolj strokoven, sestavljen iz ljudi, ki se spoznajo na svoj posel. Večinoma ga sestavljajo ljudje s fakultetno izobrazbo, ki hočejo na svojem področju narediti vse, da bi bili izpeljani vsi zastavljeni programi. letih, - vlaganja, glede na velikost sosednjih občin, - gospodarske razmere v občina in državi. Drži, da politiki in gospodarstveniki nismo posebno priljubljeni, ker ne moremo vsega vsem obljubiti in vsem ustreči. Interesi se zato marsikdaj razhajajo, tudi krešejo in prav je tako." Pogosto letijo kritične pripombe na posameznike v občinski upravi. Ali lahko pričakujemo več razumevanja pri reševanju posameznih vprašanj ? "Uslužbenci so v upravi občine zaradi ljudi. Vsi pa smo z vsemi svojimi vrlinami in slabostmi le ljudje. Pri tem se slaba volja včasih nalezljivo prenaša in ustvarja slabe občutke. Taktnost in umirjenost naj bi bila za zgled, vendar se tudi meni pripeti, da izgubim živce, kadar me dnevo "ozmerja" več ljudi. Del uprave pa je tudi izredno obremenjen in nemalokrat se ljudje ne obnašajo dostojno, tudi ne svojemu poklicu primerno. Z večjo obzirnostjo pa je moč izboljšati tudi ta del poslovnosti." V preteklosti seje pokazalo, daje marsikateri objekt lažje zgraditi kot vzdrževati. Kako je z vzdrževanjem danes in kakšne so usmeritve za naprej? pohvalim delo obeh g. župnikov Antona in Janeza Kompareta tako pri obnovi cerkva kot pri obnavljanju obeh zgradb - domov za ostarele. Ne smem tudi mimo zagnanih Grčarevčanov pri obnovi podružnične cerkve sv. Luka ali Hotenjcev pri prenovi cerkve sv. Barbare na Ravniku. S pomočjo ministerstva za šolstvo še posebej načrtujemo ureditev šole na Medvedjem brdu, kjer bo skozi vse leto potekala šola v naravi. V Sloveniji bo devet takih šol; to bo gotovo svojska pridobitev za kraj. Z obnovo Dolscheinovc hiše pa bodo na razpolago tudi novi prostori za glasbeno šolo, SDK, hranilnico, davčno upravo, pa še za kaj. Čaka pa nas še mnogo dela pri vzdrževanju Komunalni vodi v industrijsko obrtni coni. foto: M. T. "Vzdrževanje v preteklosti je bilo strahotno zanemarjeno, čeprav ni bilo za to nobene nujnosti. Za ilustracijo le primer: šolska telovadnica v šoli "K talcev" ni bila pobeljena 17 let. V preteklosti je bilo neprimerno več možnosti za vzdrževanje, ker se je denar sistemsko zbiral. Danes je treba mnogo več truda, da se rešijo posamezna vprašanja vzdrževanja. Vzdrževanje otežajo tudi nerešena lastninska razmerja. Vsemu navkljub pa vzdrževanja potekajo zadovoljivo. Na območju občine združujemo sedaj vso amortizacijo (le šolam prepuščamo 30%). S tako združeno amortizacijo smo obnovili šolo na Vrhu pri Treh kraljih, v Gorenjem Logatcu, na Planinah. Mnoge napake so nastale že z neustreznimi projekti, neprimernimi za naše okolje. (Upam, da se bomo temu izognili pri načrtovanju osemletke v Rovtah, ki je bila tudi ena izmed šol z neustreznim projektom). Na področju vzdrževanja je sedaj neprimerno več reda, saj se iščejo najcenejši izvajalci, pri čemer zahtevamo tudi kvalitetno opravljeno delo. 'lako smo poleg ostalega obnovili "staro občino", pomagali pri prenovi prostorov Sil >venija avta" in obeh občinskih zgradb. Prav je, da ob tej priložnosti telesno-vzgojih in kulturnih objektov; v mislih imamo tudi muzejsko ureditev primerne notranjske hiše. Z vzdrževanjem so povezana tudi dela na področju komunalnih storitev, vse od vodovoda, kanalizacije, do asfaltiranja posameznih naselij pa tudi mestnega jedra ? "Kljub sušnemu obdobju vode v glavnem letos ni primanjkovalo (ob večerih pritisk na posameznih področjih pade in nekateri višje ležeči predeli so, žal, res brez vode). Kljub temu, da nam je republiška inšpekcija zaprla v( >d( )vi >d s Petkovca, imamo zdrave vode dovolj prav spričo nove vrtine v Cuntovi grapi. Po sprejetih ureditvenih načrtih iz 1.1970 se bo z dograditvijo novega rezervoarja za 300 m1 na območju Sošja (nad Brusovo gmajno) prestavilo črpališče za Jačko. Zgrajen pa bo tudi dodatni rezervoar za 150 m3 vode za Petrol v Lomu ter za industrijsko obrtno cono. V načrtovanijih pa je tudi, za morebitne potrebe, še dodaten rezervoar za 300 m1 vode na istem območju. Z in ičiio akumulacijo bi tako Logatec povsem oskrbeli z vodo." DOSEGLI IN PRESEGLI SMO PLANIRANO V srcu Hlekovc Vasi: obnovljena kapelica, lolo: A. Ž. Dograjevanje kanalizacijskega omrežja prav gotovo ni enostavno? "V zadnjem obdobju je bilo zagotovljenih 12 milijonov SIT za izvedbo kanalizacije v Gorenjem Logatcu. Dokler niso rešena prav vsa komunalna vprašanja, tudi ni mogoče asfaltirati posameznih cest pa tudi ne mestnega jedra. Drugače je tam, kjer se dobi kaka pomoč za razvoj hribovskih krajev, naprimer proti Vrhu Treh kraljev. Tu se posodablja in asfaltira cesta z namenskim denarjem države Slovenije in s prispevkom občanov (1500 DEM na gospodinjstvo). Podobno seje asfaltirala tudi cesta v Jakovico. Če pa bomo uspeli odkupiti zemljišča do peskokopa v Smolcvcu, bo ta cesta urejena do poletja 1993. Pri izvedbi te ceste si bomo pomagali z mehanizacijo Teritorialne obrambe, s katero prav sedaj pričenjamo gradnjo novega športno-rekreacijskea središča pod Sekirico. Odtod bomo odpeljali blizu 30(XX1 m1 zasipnega materiala zlasti na gradbišče počasnega pasu od Gorenjega Logatca proti Kalcam pa tudi drugam. Dosegli smo tudi to, da se redno vzdržujeta republiški cesti Kalce - Col, Kalce - Idrija in Logatec - Rovte - Žiri." V zadnjem času se sicer širi telefonsko omrežje. Vendar tudi tu ne gre brez kritik. "Pri telefoniji smo imeli ob mnogih težavah tudi nekaj sreče. Z vrhniško občino skupaj smo prišli do nove centrale. Doslej imamo izvedenih že 500 priključkov. Res je, da so naročniki morali vplačati 3000 DLM za obveznice PIT ali pa prispevek 2(X) DliM za naročniško številko po izgradnji kapacitet po terminskem planu PTL" Smo pa tudi edini, ki smo dosegli 30% popust na ceno priključka za vse, ki so vplačali obveznice. Sicer pa so bile obveznice dobro obrestovane, saj ni nihče ničesar izgubil, ampak je svoj denar kar dobro naložil. Bistvena razlika med ceno na Vrhniki in v Logatcu pa je prav v tem, da so vrhniška podjetja prispevala dobršen delež k nakupu centrale, medtem ko v Logatcu soudeležbe podjetij ni bilo. Za izvedbo tega projekta je bilo ogromno dela; naj navedem le to, da je bilo treba pridobiti okoli 5(XX) različnih soglasij. Hitrejšega razvoja omrežja PTT pravzaprav ne moremo pričakovati. Središče Logatca je telefonsko urejeno. Sredi septembra pa bo Tegrad začel z izkopi proti Gorenjemu Logatcu in reški dolini. Celotna investicija bo veljala okrog 100 milijonov tolarjev. Za Rovte smo naročili projekte, ki bodo nared v 6 mesecih. Za naprej pa bo odvisno predvsem od FIT" Kaj menile o bodočem razvoju Logatca ? "Vprašanje je kar neizogibno, odgovor pa je v mnogočem odvisen od logaških občanov, njihove iznajdljivosti za nove zamisli in od njihove zavzetosti in pripravljenosti za izvedbo novih zamisli. Logatec ima vse možnosti, da postane nekakšno notranjsko središče, saj je to že nekdaj bil (starejši se gotovo spominjajo, da smo imeli v Logatcu sodišče, okrajno glavarstvo pa še marsikaj drugega!). Zlasti mladi bi se morali zavzeto vključiti v razvojne načrte, saj bo zagotovitev le-teh prinesla tudi nova delovna mesta. Skromni zametki bodočega razvoja se že kažejo: gradi se mlekarna v Lazah, imamo že prvega zaposlenega za predvideno naložbo v blagovno-transportni terminal, selila se bo cestna baza na področje Zapolja (za kar je zagotovljenih 1(X) milijonov SIT), konec meseca pa se bodo začela tudi pripravljalna dela za gradnjo novega vzgojnega zavoda med Gorenjim in Dolenjim Logatcem. S preselitvijo vzgojnega zavoda bo ostal grad na voljo za marsikaj; od želja ter snovanja turističnega paketa bodo lahko izpeljani le načrti, ki so izvedljivi z našim denarjem. Vsekakor pa je Logatec premajhen; rtv iral bi imati vsaj 12000 prebivalcev. Ambicioznost posameznikov pa seveda ne bo dovolj, še zlasti ne, če bodo naleteli na ovire že pri pripravi posameznih zemljišč in prostorov. Razumljivo je, da, npr., stanovalci starega sodišča v Gorenjem Logatcu, niso veseli selitev v nove prostore, vendar pa je to najustreznejša rešitev, če hočemo urediti prostore za sodišče v Logatcu. Kljub takim manjšim uviram pa dela le tečejo v želeni smeri. Občina Logatec v preteklosti ni imela svojih lastnih stavbnih zemljišč. Ta trenutek pa imamo na voljo že 10 ha zemljišč, na katerih lahko gradimo ali pa jih uporabimo za potrebne zamenjave. Prometnost razpotja v Logatcu spoznavajo tudi v sosednjih občinah, saj je trenutno že zagotovljena dokumentacija za carinsko cono v Logatcu. Carinarnica je za Notranjsko nujnost, saj izvoz dosega 260 milijonov SIT Kljub prizadevanjem za čimhitrejšo rast Logatca, pa dejansko poslušam nemalokdaj pripombe, ki so povsem neustrezne, kot je, npr. ta, da bo zaradi gradnje športnega središča na Sekirici, ki ga pravkar začenjamo graditi, v Logatcu več vetra. Potrebno je več vetra, toda takšnega, ki bo pospešil razvoj Logatca." l'o)>ovor je zapisal Albin Čuk Predsednik skupščine R. Slovenije, dr. France Bučar otvarja novo telefonsko centralo v Logatcu. Foto: R. Mam Zlato iz Amerike Nova promocija Slovenije na svetovnem prvenstvu. Tudi zlati ponos za Logatec. Slovenska reprezentanca modelarjev, v kateri sta bila izmed treh udeležencev kar dva Logatčana Miha GROM in Bogo ŠTliMPIHAR je na svetovnem prvenstvu raketnih modelarjev v mestu ('ape ('anavarel (ZDA) osvojila tri zlate medalje. V tekmovanju v paradni disciplini S -6 - A, rakete s strimerjem, pa so fantje osvojili drugo mesto. Po treh tekmovalnih sklopih je ekipi le malo manjkalo, da ni osvojila prvega mesta, ki ga je osvojila sicer ekipa Češkoslovaške republike. Na tekmovanju je sodelovalo 125 tekmovalcev iz 14 reprezentanc inje tako uspeh naših fantov resnično izjemen ter jim zato naše iskrene čestitke. Več o tekmovanju pa upamo, da bomo lahko poročali v naslednji številki Logaških novic. Albin ( ZA SPOMIN NA ZADNJO OSVOBODILNO VOJNO Skupščina občine Logatec je na svetega Petra in Pavla dan, 29.6.1992, sprejela pobudo predsednika skupščine g. inž. Antona Antičeviča, da se na kraju, kjer so naše enote Teritorialne obrambe 2. julija 1991 med desetdnevno vojno za osvoboditev in osamosvojitev Slovenije uspešno zaustavile prodiranje tankovske kolone Jugoslovanske armade, postavi spominsko obeležje. Skupščina občine je hkrati imenovala komisijo, ki naj pripravi vse potrebno za postavitev spominskega obeležja. maš Za urejene kmečke domačije Kmečke žene iz Logatca smo v program svojih aktivnosti za letos uvrstile tudi ocenjevanje urejenosti kmečkih domov. Sestavili smo komisijo iz predstavnic kmečkih žena, kmetijskih svetovalcev, in, kot predstavnika žžstroke", povabili k sodelovanju cvetličarja g. Janeza Pečkaja. Komisija si je v dveh popoldnevih ogledala kmetije, ki so jih v izbor predlagale kmetice iz posameznih okolij. Vtise s posameznih kmetij je orisalo budno oko kamere g. Jožeta Brusa. Kmečke žene kot pobudnik akcije in komisija, ki sije kmetije ogledala, se zavedamo, da smo akcijo speljali dokaj na hitro. Prav gotovo smo komu naredili krivico, ker smo spregledali njegov s trudom in ljubeznijo urejeni lepi dom. Poudarjamo, da je bil to prvi korak, s katerim želimo spodbujati večjo urejenost domačij v naši okolici in če bomo k letu akcijo nadaljevali, se bomo bolj potrudili in se bomo stvari lotili celoviteje. Zato želimo, da se nam oglasite in poveste svoje mnenje, da bomo podobne namere smotrneje izvedli. Na sestanku kmečkih žena (in po ogledu videokasete s posnetki kmetij) smo se dogovorili, da obravnavanih kmetij ne bomo ocenjevali s točkami ali podobno, pač pa bomo vsem izročili skromno priznanje v zahvalo za trud z željami, da se še naprej in še bolj trudijo za lep in urejen videz svojih kmetij. Poskušali pa smo letos opozoriti na kmetije, katerih lastniki in ljudje, ki tam žive, se trudijo za lep videz in boljšo bivalno kulturo svojih domov. Kmetija kot sklop stanovanjskega in gospodarskih objektov in z živahnim življenjem na kmečkem dvorišču predstavlja poseben problem pri skrbi za red, snago in urejen videz. Ne gre le za število cvetličnih lončkov, ampak za celovito podobo kmetije. Pri tem ne gre pozabiti na arhitektonske značilnosti in ohranjanje starega kmečkega izročila tudi pri gradnji in obnovi kmetij, kar pa, žal, marsikje izginja. Seznam izbranih domačij, poimenovanih po gospodinjah: iz Logatca: Marija Osterman, Stara cesta 12, Karolina Maček, Cesta talcev9, Vera Maček, Brod, Angela Nagode, Tržaška c, s Kale: Justina Vrabec, iz Logaških Žibrš: Albina Mihevc, iz Kovtarskih Žibrš: Ivanka Cigale, Brigita Brenčič, z Medvedjega brda: Frančiška Bogataj, iz Hotcdršice Vida Lukan, Anica Petkovšek, Marija Rupnik, z Ravnika: Milena Nagode, iz Novega sveta: Slavka Brus, iz Laz: Francka Petrič, iz Jakovicc: Francka Klemene. Ob tej priložnosti vas še obveščamo, da kmečke žene iz Logatca pripravljamo decembra letos razstavo starih oblačil. Ob otvoritvi razstave bomo tudi pokazali video-kaseto s posnetki kmetij in gospodinjam podelili priznanja. inZ.Mojca Dolenc KONTUMAC ZARADI STEKLINE! Medobčinski veterinarski inšpektor je ustrezne naslove o občini obvestil, da se občina Logatec zaradi petih primerov ugotovljene stekline letos smatra za okuženo območje, za kar veljajo posebni previdnostni pogoji, t.i. kontumac. Prebivalci Logatca in ostalih naselj naj obvestijo najbližjega znanega lovca takoj, ko bodo videli psa ali mačko, ki bi se čudno obnašala, ali lisico oz. kakšno drugo žival, ki se preveč približuje naselju in se ljudi ne boji kot sicer. Še posebej je nujno, da imajo lastniki psov svoje "ljubljence" na vrvici, če gredo na sprehod zunaj naselja, še bolje pa je, če za njihovo rekreacijo poskrbijo kar v naselju. Nekateri pa ne smejo dovoliti, da bi se njihovi "prijatelji" sami potikali po okolici. Tudi lovci smo namreč očetje in (so) lastniki domačih živali, zato nikomur ni vseeno, če mora dvigniti puško na potepuškega psa ali mačko, ki se potika zunaj naselja, saj je za vsakdo od nas doživel otroški jok zaradi izgube dlakastega ali pernatega živalskega prijatelja. Jože Pcrko FURMANSKI PRAZNIK V LOGATCU - prvič Zaradi furmanske tovarišije, zaradi spominov so se nekdanji furmani iz Logatca, Laz, Jakovice, s Kale, iz Hotedršice in Žibrš sredi julija zbrali na družabnem srečanju v planinskem domu pri Cajnarju v Novem svetu. Vesela druščina se je zbrala na pobudo Zvoneta Puppisa, Dominika Vavkna in Karla Nagodeta. Vse se je dogajalo na sobotni dan, ko je rahlo rosilo, kot nalašč za "furmanski praznik". V prijetnem srečanju je ob nazdravljanju, ob obujanju spominov, ob plesu, ki so se mu že kar upirale težke noge, ob spoznanju, da tako hitro minevajo leta kar v hipu steklo popoldne. In potlej ob večerji -kot ena velika družina, zadovoljna, z dobrimi mislimi v srcu. V dolgih letih furanja se je nabralo spominov na dogodivščine za debelo knjigo - tudi kaka bridka misel na čase, ko so furmani opravljali težaško naporno delo, vendar jim delodajalec ni priznal nobenega prispevka za pokojninsko zavarovanje. To je prav gotovo še danes zelo boleče, pa kaj bi: čas ozdravi, kar boli. V vedro razpoloženje je vstopil tudi g. župan, ki je takole mimogrede obiskal in pozdravil vesele furmane. Letošnji posebni sponzor Franc Osterman je oskrbel celotno furmansko druščino s spominskimi furmanskimi majicami. Seveda, prvo srečanje logaških furmanov so financirali udeleženci sami z blagohotno pomočjo Gozdnega gospodarstva, Kmetijske zadruge in KLI Logatec. Spomin na neko obdobje, ki je pravzaprav izšlo iz starožitnega tovorništva, naj bi kar živel. Zato in zaradi vsega lepega in prijetnega so furmani bili v en glas, da bi se kar srečevali: vsaj vsako leto po enkrat. S to mislijo so se razšli v pozni noči kakor bogvedi že kolikokrat prej... L.K. Med pogovorom furmanskim: Tumle, Štukelj, Jenka in Galč. Foto Z. P. s VI. SREČANJE KMEČKE MLADINE SLOVENIJE Konec junija so se mladi kmetovalci iz Hotedršice in okolice pod mentorstvom Kmetijske svetovalne službe organizirali v Aktiv kmečke mladine. Namen tega združenja je večje angažiranje mladih pri kreiranju kmetijske politike, širjenje strokovnega znanja mladih kmetovalcev in naslednikov, ohranjanje družabnega in kulturnega življenja na podeželju in podobno. Mladi kmetje so se prijavili tudi k sodelovanju na 6. srečanju kmečke mladine Slovenije v Podgorju pri Slovenj Gradcu v soboto, 18. julija 1992. Z ekipati iz Ivančne Gorice in Litije so zastopali ljubljansko regijo. Srečanja se je poleg osemčlanske tekmovalne ekipe udeležilo še sedem navijačev. Dopoldne smo prisostvovali okrogli mizi na temo žžOrganiziranost mladih na podeželju". Na okrogli mizi je bilo poudarjeno, da se mora kmečka mladina aktivno vključiti v obravnavo strategije razvoja kmetijstva. Poudarili smo problematiko manjših kmetij in vprašanje razdrobljenosti obdelovanih površin. Sprejeli smo sklep, da se v vsaki občini ustanovi Društvo podeželske mladine, nepolitična organizacija, ki naj združuje vse mlade na podeželju, ki imajo skupne interese. Po kosilu je sledila predstavitev vseh sodelojočih ekip. Ekipa iz Hotedršice se je predstavila s simpatičnim panoje, dva fanta in dekleti so bili v narodnih nošah, ostali člani ekipe pa v starih kmečkih oblačilih. Zaradi prijetne predstavitve je ekipa dobila dodatne točke pri ocenjevanju. Člani ekipe: Alenka Logar, Valentina Ipavec, Milan Rupnik, Matija Trpin, Silvo Rupnik, Mirko Dolenc, Franc Dolenc so tekmovali v naslednjih kmečkih opravilih: pajsanje hloda, glasbeni duet, žaganju debla, molža s fantomom, košnja in garabljene. Izmed 23 sodelujočih ekip so tekmovalci iz Hotederščice zasedli zelo dobro 10. mesto in si prislužili priznanje in knjižno nagrado. Po tekmovanju je bila večerja in zabava z plesom. Obtej priložnosti se zahvaljujemo Kmetijski zadrugi Logatec, ki je plačala kotizacijo in in nam dala na razpolago dva službena avtomobila. Zahvaljujemo se tudi tistim posameznikom, ki so nam pomagali pri opremi tekmovalcev. Mlade na podeželju pa vabimo, da se nam pridružijo. ing. Mojca DOLENC Hotenja v mimohodu. Foto MI). Za umno kmetovanje Ob preoblikovanju logaške kmetijske zadruge po novem zakonu o zadrugah Kmetijske zadruge so tudi v preteklosti odigrale pomembno vlogo v razvoju kmetijstva. Razvoj je bil, seveda, pogojen z različnimi političnimi in krajevnimi razmerami, bil pa je tudi izobdobja v obdobje različen in, seveda s cilji, ki so bili boljše ali slabše zastavljeni. Tako se danes lahko sprašujemo, zakaj so bile v Logatcu ukinjene že vpeljane razne kmetijske dejavnosti in kaj je posamezno obdobje prineslo dobrega ali slabega. Eno pa je gotovo, da vsiljene zadeve nikoli ne dajo takšnega učinka, kakor ga lahko dosežemo s prostovoljnim združevanjem. Tako je tudi Kmetijska zadruga Logatec na osnovi novega zakona o zadrugah 29. junija 1992 na ustanovnem občnem zboru preoblikovala svoje dosedanje poslovanje, ki temelji zdaj na novih izhodiščih: - članstvo v zadrugi je prostovoljno in temelji na osebnem in pisnem pristopu v zadrugo, - dosedanja družbena lastnina v lasti zadruge se spremeni v zadružno lastnino, ki je nedeljiva in neodtujljiva, - določi se članska soudeležba, ki znaša 600 DEM v tolarski protivrednosti (vsi dosedanji člani pa so imeli popust v višini 100 DEM), enako velja tudi za zaposlene v zadrugi, - vsak zadružnik jamči za poslovanje zadruge z dvojnim deležem, - vsak zadružnik se tudi zavezuje, da prek zadruge proda vsaj 4-kratno vrednost vpisanega deleža. Marsikomu pride na misel žžle kakšne so prednosti takega združevanja". Takšna razmišljanja segajo lahko kaj daleč v preteklost pa tudi Slovencem niso tuja, saj že v knjigi "Umno kmetovanje in gospodarstvo" iz leta 1854 lahko preberemo razmišljanja, ki so danes, ko vstopamo v Evropo, še bolj aktualna. Poglejmo, kaj zasledimo v tej knjigi: "V druzih deželah po svetu na Angleškem, v Belgiji, na Francoskem, vŠvajci, na Laškem, v Severni Ameriki itd. se je kmetijstvo že na tako stopnjo učenosti in modrosti povzdignilo, da rodi na ti poti čudo lep, bi rekel stoteren sad", in tako niti niso potrebne posebne reklamne akcije, če že tedaj citirajo: "Ko to rečem, ni moja misel zavreči vse staro, ali hvaliti vse novo, ampak samo priporočati, da vsak kmetovalec, ne le z rokami, ampak tudi z umom in primislekom in z modrostjo naj dela in naj gospodari, in naj brez vseh predsodi in brez nevida preudarja in presojuje: kaj in kako, da je boljši in koristniši, kakor je to treba tudi vsim stanovam, ker človek v nobenem stanu ne bo veliko opravil in dalje prišel, če bo primislik, uk, um in pamet vnemar pušal. Če bi se ne bili ljudje nikoli nične učili, bi bile še vsa ljudstva na pervi stopnji priprostosti, nevednosti in nezmožnosti ostale." Za razliko od nekdanjega članstva, ko se je moral v zadrugo vpisati vsakdo, le da je imel (ali pa tudi ne) košček zemlje, se je med sedanje članstvo vpisalo 72 članov, in sicer: - iz Laz 14, - iz Hotedršice 15, - iz Gorenjega Logatca 19, - iz Dolenjega Logatca 8, - s Trat 13, - ostalo 3. Člani se zavedajo, da jim bodo s članstvom v zadrugi omogočene ugodnejše odkupne cene, (že po sestavi članstva iz različnih krajev lahko ugotovimo interes, saj je na primer prodaja mleka posameznikom možna le v Logatcu), pa tudi ugodnosti pri nakupu reproma"teriala (potrebščin, ki jih kmetija rabi za svoje gospodarjenje). Seveda pa je interes zadruge, ustvarjanje dobička in tako bodo kmetje-zadružnikiše kako zainteresirani, da bodo vlaganja učinkovita in dejavnosti donosne. Prav s tega vidika je organiziranost zadruge zelo pomembna. Člani zadruge na občnih zborih sprejemajo in spreminjajo pravila zadruge ter načrtujejo osnovno politiko gospodarjenja. Za podrobnejše opredelitve in zakonitost poslovanja naj bi skrbela upravni in nadzorni odbor. Kako pomembne so prav kadrovske odločitve, kaže že sedanja odločitev zadružnikov, ko je bil za predsednika zadruge izvoljen Božo Tršar, za direktorja pa imenovan dipl. inž. agronomije Martin Brus, ki del svojih pogledov na bodočo usmeritev zadruge že uresničuje. Uspešno gospodarjenje bo privabljalo nove člane, zato-Čeprav lahko vsakdo tudi izstopi s svojim revaloriziranim deležem, lahko pričakujemo le nov razcvet zadruge, logaškega zadružništva in z njim logaškega kmetijstva. Albin Čuk Mnogo hrupa pri reorganiziranju stanovanjske zadruge NOVA TURISTIČNA PRIZADEVANJA Nezaupnica delu in poslovanju V petek 18. 9.1992 je bil sklican Zbor zadružnikov stanovanjske zadruge Logatec. Udeležba je bila slaba, saj se je zbora udeležilo od 1061 članov le nekaj čez 60 najbolj zainteresiranih članov. Zaradi nezadostne udeležbe, se je zbor pričel z enourno zamudo. Zataknilo se je že pri proceduralnih vprašanjih, saj navzoči člani niso potrdili predlaganega delovnega predsedstva. Izmed prisotnih so udeleženci nato izbrali za delovnega predsednika Borisa Pogačnika. V posameznih trenutkih je kazalo, da bo zaradi nezaupanja predvidenemu delovnemu predsedstvu zbor zadružnikov prekinjen, saj predsednik upravnega odbora ni želel sodelovati in je smatral, da točk dnevnega reda ni mogoče obravnavati, če ni izvoljeno delovno predsedstvo, kot ga je sam predlagal. V razpravi so bile očitane mnoge sporne zadeve; pri udeležencih je prevladovalo nezaupanje do dela in poslovanja zadruge. Kljub nezaupanju pa je v nadaljevanju obravnave dnevnega reda večina udeležencev sprejela sklep o novih zadružnih pravilih ter imenovala tričlanski začasni Stanovanjske zadruge Logatec upravni odbor s predsednikom gospodom Borisom Pogačnikom. Dejavnost zadruge naj bi bila v primerjavi z dosedanjo bistveno širša in bi se lahko še naprej dopolnjevala. Prvotni predlog, po katerem bi naj bil članski delež 500 DEM v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju na dan vplačila, ni bil sprejet, pač pa je zbor določil delež 50 DEM za dosedanje člane in 100 DEM za nove člane. Udeleženci tako pričakujejo, da bo tudi članstvo številnejše; vplačilo pa bo treba izvesti v 15 dneh po sprejemu obvestila. Vsem dosedanjim članom, ki ne bodo plačali vpisnega deleža, bo članstvo v zadrugi prenehalo. Glede na izrečeno nezaupanje in razne druge očitke, pa so udeleženci predlagali tričlansko komisijo, ki bo pregledala dosedanje poslovanje. V primeru ugotovljenih nepravilnosti pa bo komisija dala tudi pobudo ustreznim organom za nadaljnji postopek. Albin Čuk Ob ustanovitvi novega podjetja NAKLO Krajevna skupnost Naklo je v svoji preteklosti opravila nemalo dela pri organiziranju posameznih akcij, bila pa je tudi nosilka določenih razvojnih teženj. Ker teh dejavnosti v bodoče ne more več opravljati, lahko ostane le interesna skupnost, ki dela usluge na področju svoje krajevne skupnosti. Zaradi tega se je na pobudo sveta KS, v Logatcu ustanovilo novo podjetje, v katerem ima KS 51% delež. Podjetje NAKLO za organizacijo, vzdrževanje, posredovanje in zastopanje d.o.o. je ustanovilo prvo dejavnost, turistično pisarno. Turistična pisarna v svojem programu načrtuje pester izbor turističnih programov v sodelovanju s Kompasom ter prevzema organizacijo različnih tekmovanj, razstav, zabavnih in kulturnih prireditev ter opravlja predstavitve izdelkov iz različnih vej gospodarstva in obrtništva. Iz Krajevne skupnosti Naklo je prenesena tudi prodaja mesečnih vozovnic za dijake in delavce ter prodaja dnevnih vozovnic tudi za Postonjsko in Idrijsko progo. Posebna novost je prodaja letalskih vozovnic, ki jih boste lahko naročili in dobili v domačem kraju. Zaradi širjenja turistične ponudbe, zbira pisarna tudi interesente, ki bi bili pripravljeni ponuditi turistične sobe. Dejavnost novega podjetja še ni široko razpredena, vendar pa je turistična pisarna že organizirala svoj prvi izlet v Savinjski gaj, ki je vključeval predvsem tiste, ki so že doslej skrbeli za prijazen videz svojih hiš. Udeležence je izbrala krajevna skupnost (in ne podjetje). O novih namerah in načrtih bo kmalu organizirana okrogla miza, ki naj bi nakazala nove možnosti razvoja turizma v Logatcu in ponovno strnila vrste vseh, ki so pripravljeni sodelovati v turistični dejavnosti. Z ustanovitvijo podjetja Naklo in turistične pisarne, se pogledi o bodoči turistični dejavnosti razhajajo, zlasti s pogledi Turističnega društva pa tudi posameznikov. Z organiziranjem okrogle mize, se bodo sporna vprašanja prav gotovo lahko rešila. Vsi pa si nedvomno želimo uspešnega razvoja turizma v Logatcu. Albin Čuk DEMOKRATI POD KOSEM Logaški demokrati smo 15.7. na igrišču v G. Logatcu priredili košarkaško tekmo, ki se je je udeležil tudi predsednik Demo-kratske stranke, Igor Bavčar. Ljubljanski Demokrati so pričeli zelo odločno in povedli z petimi točkami razlike, vendar pa se domačini nismo predali, tako smo kmalu prevzeli pobudo. Kljub temu, daje bil Igor Bavčar zelo razpoložen za igro, se je tekma končala z, rezultatom 40:33 za Logaške Demokrate. Na ogled tekme je prišlo veliko gledalcev, ki so vzpodbujali igralce obeh moštev. Zahvala gre tudi sponzorjem, ki so omogočili prireditev. 13. septembra pa je bil v Logatcu košarkaški turnir ekip političnih strank Slovenije. Znagala je ekipa SDR Kaj pa na volitvah ? Po turnirju je bila veselica, na kateri je številnemu občinstvu in plesalcem igrala skupina Pop design. predsednik logaških Mladih Demokratov Jaka Pur Med tekmo. Foto R. Mam ŠPORTNO POPOLDNE S KOŠARKO, SLALOMOM, VLEKO VRVI IN METANJEM SVEŽIH JAJC... Športno društvo "Kovk" iz Rovt se je odločilo prekiniti poletno mrtvilo v Rovtah. Zadnjo nedeljo v avgustu so športniki pripravili športno popoldne z zabavnimi športnimi igrami. Vsedmih žždisciplinah" so se pomerile ekipe Petkovca, Podlipe, sv. Treh kraljev, Črnih vdov, Zaplane, Rovt-Alpine in Rovt I. Nastopi posameznikov in ekip so bili napeti in hkrati zabavni, tako da se je množica gledalcev sproščeno zabavala. Tekmovalci pa so bili res spretni in hitri v metu na koš, slalomu z žogo med steklenicami, pri metu svežega jajca... Prav zadnja disciplina -klasično vlečenje vrvi - je določila zmagovalca. Petkovčani so v drugih igrah porabili preveč energije. Zadovoljiti so se morali le z drugim mestom. Močnejši so bili športniki iz Podlipe in tako osvojili prvo mesto. Tretja pa je bila ekipa Črnih vdov. Redke dežne kaplje niso pokvarile prijetnega vzdušja. Mnogi so ostali, mnogi so še prišli in se ob zvokih ansambla Strmina prav pošteno naplesali. Ker je bilo vse tako zelo v redu, so se dogovorili, da se tekmovalci še kdaj dobijo. "Pridite, ko bo leto naokoli," pravijo rovtarski športniki. Športnemu društvu pa vsekakor gredo čestitke za dobro organizacijo. Jakob KOKAU Ob koncu julija je bila na KIJ ustanovna skupščina logaške hranilnice "Mladika". Poslovati bo začela po registraciji, še pred koncem letošnjega leta. Tekst in joto J. Gostija. LOG - ZAPLANA SAMOSTOJNA KRAJEVNA SKUPNOST Zahteva vaščanov v enomesečni javni obravnavi Vaščani zaselka Log - Zaplana so na zboru marca letos sprejeli sklep, da za območje zaselka Log - Zaplana ustanovijo samostojno krajevno skupnost. Na krajevno skupnost Rovte so naslovili zahtevo za izvedbo nadaljnjega postopka za ustanovitev samostojne krajevne skupnosti na delu sedanje krajevne skupnosti Rovte. Svet krajevne skupnosti Rovte je obravnaval zahtevo zbora vaščanov Log - Zaplana in ugotovil, da je pobuda vaščanov dela krajevne skupnosti legitimna in v skladu s statutom krajevne skupnosti Rovte. Vaščani Log - Zaplana utemeljujejo pobudo za oblikovanje nove krajevne skupnosti zlasti s tem, da so lokacijsko ločeni od Rovt, da so zelo strnjeno naselje z 48 hišnimi številkami in približno l5o prebivalci. Menijo, da z dvema delegatoma v skupščini KS Rovte praktično nimajo vpliva na odločanje o načrtih in delu krajevne skupnosti. Glede na to, da so samostojna lokacijsko zaokrožena celota, ki bolj gravitira proti Logatcu, bi se v nadaljnjih letih v razvoj in plan krajevne skupnosti Rovte zelo težko vključili. Svet krajevne skupnosti Rovte ocenjuje, da je zahteva vaščanov za ustanovitev samostojne krajevne skupnosti dovolj utemeljena. V skladu s statutom krajevne skupnosti Rovte svet krajevne skupnosti Rovte daje sklep o ustanovitvi samostojne krajevne skupnosti za območje Log - Zaplana v enomesečno javno razpravo, ki se začne od dneva objave v Logaških novicah. Morebitne pripombe in predloge v zvezi z navedeno odločitvijo posredujte na krajevno skupnost Rovte. Po končani javni razpravi bo sklep o ustanovitvi samostojne krajevne skupnosti za območje Log - Zaplana obravnavala skupščina krajevne skupnosti Rovte skupaj s posredovanimi pripombami in ocenila, ali je razprava in pobuda vaščanov dovolj utemeljena za razpis referenduma na območju Log - Zaplana za ustanovitev samostojne krajevne skupnosti. SVETKS ROVTE Ljudje, ki prihajajo in odhajajo Na naših župnijah Zaradi prestavitve g. župnika Janeza Kompareta v župnijo na Brezovici pri Ljubljani vodi poslej župnijo Roženvenske Matere božje v Gor. Logatcu g. Vladimir Jaksetič. V župnijo Svetega Janeza Krstnika v Hotedršico je prišel na novo tako rekoč domačin g. Marjan Zupane, ki je nadomestil g. Franja Simončiča, ki se je odločil za samostansko življenje v pleterski Kartuziji. Na Policijski postaji Zaradi invalidske upokojitve prejšnjega komandirja Policijske postaje v Logatcu g. Jožeta Selška je bil na njegovo delovno mesto imenovan policijski inšpektor g. Zdravko Godnjavec, ki je sicer že dalj časa opravljal posle komandirja kot vršilec dolžnosti. Za njegovega namestnika je bil ponovno imenovan g. višji policist I razreda Ivan Škulj. V zdravstvenem domu Za direktorja reorganiziranega Zdravstvenega doma v Logatcu je bil imenovan g. dr. Jože Skvarča, ki je že dalj časa opravljal posle direktorja kot vršilec dolžnosti. maš Stružni stolp nad priključkom avtoceste. Nelagodno se počutim, ko se peljem mimo in v njem sedi oborožen človek. (Tekst in foto: J. Gostiša ) V šolah Zbori logaške občinske skupščine so konec septembra sklepali o soglasjih k imenovanju ravnateljev šol. Poslanci so soglašali z imenovanjem prof. Silvestra Marinka iz Planine pri Rakeku za ravnatelja OŠ "K. talcev". Šolo je doslej vodil v.d. ravnatelja Bogdan Comino. Prav tako so ^oglašali z imenovanjem Janeza Trevna iz Rovt za ravnatelja Glasbene šole; doslej je bil vršilec dolžnosti. Niso pa soglašali z imenovanjem ravnatelja O.Š. "Tabor" Logatec, tako bo to funkcijo še opravljala kot vršilka dolžnosti Vilma Meze. Jogo LOGAŠKE NOVICE Glasilo Skupščine občine Logatec. Glavni in odgovorni urednik Janez Gostiša. , Tisk, oblikovanje in tehnično urejanje "Lotos" Postojna. Naklada 3000 izvodov. Glasilo prejmejo vsa gospodinjstva v občini brezplačno.Po mnenju ministrstva za informiranje Republike Slovenije, št. 23/370-92 šteje glasilo med proizvode informativnega značaja iz 13. tč. tar. št. 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. "KOLUMB IN DOBA ODKRITIJ" v logaški knjižnici V okviru evropskega knjižnega tedna se je Slovenija letos prvič vključila v mednarodni knjižni kviz za mlade bralce -raziskovalce, ki ga pripravlja nemška bralna ustanova Stiftung Lesen v Munchenu. Tekmovanje letos združuje šolarje iz desetih evropskih držav. Vsebina kviza je povezana z letošnjo 5oo - letnico odkritja Amerike. Leta 1492 seje namrč Krištof Kolumb 0451 - I5o6) izkrcal na Bahamskem otočju in zavzel otoke v imenu Španije. Ponovno je odkril ameriški kontinent in dokazal, da se da prepluti Atlantik in se vrniti. Odprl je pot evropski kolonizaciji, ki pa je pomenila za takratne ameriške civilizacije popoln propad in uničenje. Otroci, ki so reševali kviz, so odkrivali te stare svetove - civilizacije Majev, Aztekov in Inkov ter spoznavali njihovo bogato kulturo. S knjižnimi pomagali: priročniki, leksikoni, enciklopedijami in leposlovnimi knjigami so se naši mladi raziskovalci sprehodili skozi stoletja odkritij in spoznali tudi velike osebnosti tistega časa. Med njimi tudi Slovenca Ireneja Friderika Barago in Ignacija Knobleharja. Podatki o njiju pa so žal v naših priročnikih izjemno skopi in prav pri vprašanjih, ki so se nanašala na ta dva - v svetovnem merilu - pomembna moža, smo morali knjižničarji otrokom posebej pomagati. Organizatorji in izvajalci tega kviza so splošno izobraževalne knjižnice, kakršna je tudi naša. Odločili smo se za široko akcijo in obiskali prav vse rdzrede predmetne stopnje na obeh šolah. Med otroke smo razdelili 25o vprašalnikov. Želeli pasmo, da bi sodelovalo kar največ otrok. Zato smo k sodelovanju povabili nekaj logaških podjetij in obrtnikov. Prosili smo jih, da se vključijo v ta kviz kot sponzorji, s tem da prispevajo nagrade za končno žrebanje. Otroke smo želeli motivirati in jih navdušiti za to tekmovanje v znanju. Reševanje kviza je potekalo v naši knjižnici induvidualno skozi vse počitnice. 31. avgusta pa smo priredili javno žrebanje. Pripravili smo kratek zgodovinski pregled žždobe odkritij" in poskušali otrokom prikazati pomen odkritja Amerike, jih seznaniti z Novim svetom in jih navdušiti, da bi segali po literaturi, ki se vsebinsko nanaša na to zanimivo obdobje človeške zgodovine. Da bi bilo naše srečanje pestrešje, smo pripravili še mini razstavo tega zgodovinskega obdobja. Vsem pa smo postavili dve zanimivi vprašanji: Ime ladje s katero je Kolumb preplul Atlantik in navedbo nekaterih kulturnih rastlin, ki so s Kolumbovo vrnitvijo takrat prišle v Evropo. Ob tem smo izžrebali nagrado - vrečo arašidov, kot simbol nečesa novega, kar je Evropa takrat pridobila. Izžrebali in razdelili pa smo še 24 lepih nagrad, ki so jih sponzorirali: Mladinska knjiga, Državna založba Slovenije, Mercator Dolomiti -Blagovnica Logatec, Mali d.o.o., Ljubljanska banka, Sutka, Pizzeria Galia, trgovina Urška, Sanpavlija in Alpina. V imenu nagrajencev se vsem zahvaljujem. Glavno nagrado, ki jo podarja Zveza prijateljev mladine Slovenije - izlet v neznano 17. septembra, na Dan zlatih knjig, pa je dobila 12-letna Silvestra Nemgar iz Laz. Sodelujoči imajo tudi možnost biti izžrebani za mednarodno nagrado: enotedenski bralni tabor v Španiji. Seveda pa ne smemo spregledati znanja, ki so si ga reševalci kviza pridobli pri iskanju odgovorov oziroma reševanju vprašanj. Kakopak: Kolikor znaš, toliko veljaš. Špela Pukovšek NOV URNIK MATIČNE KNJIŽNICE LOGATEC Z oktobrom 1992 MATIČNA KNJIŽNICA LOGATEC podaljšuje odprtostknjižnice za bralce, tako da si bodo lahko izposojali knjižno gradivo 4 dni v neprekinjem času: ponedeljek - četrtek od 9. do 19. ure petek od 14. do 19. ure OSEM PLODNIH LET S sklepnim koncertom pri vodnjaku na Čevici se je izteklo že osmo leto prepevanja Mešanega pevskega zbora Društva mladih glasbenikov, ki je sicer v letošnji sezoni nastopil še enajstkrat, kar dokazuje, da zbor rad nastopa in da mu tudi poslušalci radi prisluhnejo. Izmed nastopov, ki so se začeli s prepevanjem v okviru tradicionalne prireditve Večerna vasi v Rovtah.se pevci radi spominjajo priložnostnega koncerta ob otvoritvi Vzgojnega zavoda v Planini pri Rakeku; veseli so bili povabila za sodelovanje na praznični prireditvi slovenske Teritorialne obrambe Južnoprimorske regije v Sežani, prav tako lep dogodek je bil tudi nastop ob koncu praznovanja Mozartovega leta; nato so se zvrstili trije božični koncerti, na katerih je zbor v Planini pri Rakeku, na Črnem vrhu nad Idrijo in v katedrali v Šmartnem pri Litiji ob orgelski spremjavi Saša Freliha_Miša in Marjana Ravnika izvajal koncertno mašo Gina Visonaja. Pevke in pevci so, tako kot vsako leto, zapeli tudi delavcem Valkartona in se udeležili tradicionalne prireditve v okviru praznovanja slovenskega kulturnega praznika. Nekakšen vrh sezone vsako leto pomeni letni koncert, ki sta se ga tokrat udeležila še Mešani pevski zbor Rdeča zvezda iz Faleža pri Zgoniku v sosednji Italiji in dramska igralka Marjana Brecelj. Nato je naš zbor nastopil še na praznični prireditvi 53. območnega štaba Teritorialne obrambe v Dolenjem, in na letnem koncertu Otroškega in Mladinskega zbora Osnovne šole Tabor v Gorenjem Logatcu. Kot smo omenili že na začetku, smo sezono zaokrožili z Večerom pri vodnjaku. Na prireditvi, za katero vsako leto velja veliko zanimanje, so sodelovali še: Marjan Beton na kitarskih citrah s pevko Jožico, z izdelki domače opbrti se je predstavila družina Jakob iz Lipovcev, na harmoniko je zaigral domačin Rajko Žakelj, na oprekelj, kontrabas in violino pa so zaigrali člani družine Kavčič iz Ljubljane.Seveda, moramo omeniti tudi druge naše dolgoletne zveste sodelavce, kot so Milan Trobič, Mitja Levinger in neutrudne žene s Čevice, ki vsako leto napečejo polne košare dobrot. Prav tako bi se radi zahvalili tudi dobrotnikom, ki nam vsak po svojih močeh pomagajo izpeljati tako sklepno prireditev na Čevici kot tudi nekatere druge nastope, veseli pa bi bili, če bi nam uspelo najti mecena, s pomočjo katerega bi lahko dokončno rešili naše težave, povezane predvsem z avtobusnimi prevozi v bolj oddaljene kraje. Če bo šlo vse po sreči, se bo zbor kmalu predstavil v novih koncertnih oblekah, v katerih bomo lahko stopili na oder še bolj samozavestno in morda tudi na ta način pridobili še nekaj novih pevcev, kar je ena izmed naših temeljnih namer. Še naprej se bomo trudili, da bo naše prepevanje iz nastopa v nastop bolj kakovostno, pri čemer bomo posebno pozornost posvečali ohranjanju in izboljševanju tradicionalnih prireditev, kakršna je na primer Večer pri vodnjaku. Vse to nam bo gotovo uspelo, če nam boste tudi poslušalci prisluhnili tako radi kot doslej. Andrej Žigon PROTI ŠTANJELU ANGELSKEM Kamen kamen kamenja... Krog cerkve ciprese luknjajo nebo, krvaveč, (Mileč Grbav, gol od maše lazim. Otroka sem ubil, nerojenega, nerojenega. Van Goghova pištola... Vranji kriki... Na koncili sveta zlomljene peniti hostijo izprhutajo... Mešani pevski zbor I)M(! BODOČI ŽENI: ALELUJA! Od svete Barbare zvoni... 1'režegana vrana pada nebu v žep Ni te k lovski preži, lučaj od zaklenjenih vrat Grič večerni tone pod bosimi nogami... Jelen ruka...I Na tnalu noči zvezda krvavi... Bližje si mi deklica, kot kdajkoli prej! Za britofnim zidom bom eno: ti in sveta Barbara in vrana in zvezda in jelen in jaz, tehnološki, metafizični višek. Nataša, Nataša... bršljan Štanjela... Ni te bilo. Aleluja! 1 H v>r?) Izšlo bo: WINDISCH-GRAETZI SE VRAČAJO V dneh, ko postaja ime knezov VVindischGraetz iz Planine pri Rakeku vsem spet bolj znano, bo dobrodošel podatek o že pripravljenem rokopisu z naslovom Grad Gaasberg in VVindisch-Graetzi Tanja Žigon iz Grčarevca pri Logatcu se je z veliko ljubeznijo do snovi in do notranjskih vedut - posebno še Planinskega polja - lotila zahtevne naloge; raziskala je doslej širši javnosti premalo znan delček slovenske zgodovine, lahko rečemo-mozaični fragment. Tanja Žigon, študentka Filozofske fakultete (smer: germanistika, zgodovina), je za svojo raziskovalno nalogo z že prej omenjenim naslovom - prejela najvišjo oceno na slovenskem državnem tekmovanju "Gibanje znanost mladini" ob koncu šolanja na Srednji šoli za gostinstvo in turizem v Ljubljani. Knjiga pomeni velik uspeh za avtorico, hkrati pa bo z njo bogatejši notranjski kulturni prostor. Za knjigo že zdaj vlada zanimanje med ljudmi, ki so v strokovnih krogih kakorkoli povezani z gradom Haasberg; zanimanje pa ni nič manjše med ljudmi, ki so doživljali drugo svetovno vojno in njene "revolucionarne norosti, ki niso nikomur v ponos"... Janez Škrlj Carlo Goldoni PESEM V JESENSKI VEČER Prizadevni rovtarski kulturniki so v začetku septembra spet pripravili že kar tradicionalno prireditev, "Petje na vasi" poimenovano. Na trgu med cerkvijo, nekdanjim zadružnim domom in mežnijo je zapelo osem skupin: MoPZ "Fran Gerbič" iz Cerknice, MePZ "Ivan Cankar" z Vrhnike, Oktet iz Poljan, domači moški pevski zbor, Logaški oktet, MoPZ "Alpina" iz Žirov in obrtniški MePZ "Notranjska". Po prvem delu sta se predstavila še skupina "Rožmarin" z Medvedjega brda in vaška godca, Čuka. Pevska prireditev, ki jo je razpoloženjsko povezoval Milan Kalan, se je začela in končala z nastopom žirovske godbe na pihala. Goste in dokaj številne poslušalce so sprejeli domačini v narodnih nošah, s kruhom, soljo in šilcem močnega, ki je nekoliko otoplilo hladni večer. Po koncu prireditve so vztrajne še dolgo zabavali domači godci, tudi zaplesalo se je. Prireditelji so res mislili na skoraj vse. Zapisati pa morda kaže še besedo o izbiri nastopajočih. Prireditelji povabijo, kogar žele in kakor menijo, da so vabila smiselna tudi utiranju poti za gostovanja svojih skupin. Vsekakor pa ta prireditev ni nadomestilo za občinsko pevsko revijo, ki je ZKO-kot tradicionalni prireditelj-že nekaj let ne pripravlja več. Četudi je revija imela le manifestativni značaj, je bila dobrodošla preglednica letnega dela in pripravljenosti zborov za nastope. Tako odraslih, kot šolskih zborov. Rovtarjem čestitke in zahvala za dobro pripravljeni večer. Za naprej pa želja, da bi imeli več sreče z vremenom, saj je bilo že dvakrat zapored kar se da hladno. Morebiti bi v takem kazalo vso reč prestaviti v zaprt prostor, v večji užitek poslušalcem in nastopajočim. J. Costiia Trnjulčica na počitnicah Da znajo nekateri otroci ustvarjalno preživljati počitnice, so se obiskovalci logaške knjižnice prepričali 23. julija 1992. Ker je bilo otrokom med počitnicami na Pavšičevi ul. št. 22 dolgčas (vsi ne odidejo na počitnice, primernih igrišč pa tudi nimajo), so se odločili za uprizoritev Grimmove pravljice TRNJULČICA. Urša Anti čevič je krog sebe zbrala vse otroke iz bloka in ob igranju jim je minil ves teden, nato pa so svojo predstavo zaigrali za starše in znance. Preprosta igrica je prisotne tako navdušila, da so si vsi nasto%pajoči prislužili sladoled, povabili pa smo jih tudi v knjižnico. Tedaj so jim priskočili na pomoč tudi nekateri starši, ki so jim pomagali sešiti žžprave" kostume in ob pripravah na nastop v knjižnici je 14 otrokom hitro minil teden. Sami so narisali plakate ter jih raznesli po Logatcu.Na dan predstave je bila dvorana polna in čeprav je bila igrica zelo kratka, so si mladi ustvarjalci prislužili aplavz, s prostovoljnimi prispevki pa si bodo kupili bervice ter material za nadaljnje ustvarjanje. Alenka Furlan "Notranjska" poje Obrtniški mešani pevski zbor, sestavljen iz pevk in pevcev z Notranjskega, se je letos že nekajkrat predstavil. Ob koncu junija je pel na 10. reviji obrtniških pevskih zborov na Ruju; v Logatcu je pel ob otvoritvi razširjene telefonske centrale, v Rovtah pa na prireditvi "Petje na vasi". Zbor dela pet let. Za 24. oktober pripravljajo pevci koncert v Logatcu z gosti, tolkalci s srednje glasbene šole v Ljubljani. Tudi zaradi gostov utegne biti koncert zanimiv, saj bomo prvič v našem kraju lahko slišali kako dopadljivo se lahko v glasbenem izrazu ujamejo instrumenti, ki jim navadno namenjamo le ritmične poudarke v skladbah. Jago KNJIŽNICA IN NARODNI DOM LOGATEC ORGANIZIRA GLEDALIŠKI ABONMA Zaradi skopo odmerjenega denarja za gledališko dogajanje se odločajo za obisk gledališč po Sloveniji. (Kranj, Celje, Nova Gorica in dvakrat Ljubljana) Prijave in informacije: Knjžnica Logatec, tel.: 741-722 do 10. oktobra SPOZNAJMO SLOVENSKA GLEDALIŠČA Vabimo vas v: PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ /24. okt. ob 19.30/ Ray COONEY: ZBEŽI OD ŽENE (komedija - slovenska praizvedba) SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CEUE /21. nov. ob 17.00 / MOLIERE: NAMIŠLJENI BOLNIK (komedija) MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO /december/ Michael FRAYN: HRUP ZA ODROM (komedija) OPERO SNG LJUBLJANA /februar/ PUCCINI: TURANDOT (lirična drama v treh dejanjih) PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE NOVA GORICA /apri af maj/ Carlo GOLDONI/Zdravko DUŠA: CAFE PARADISO (komedija) Termini, ugodnosti.cene, vpisovanje in druge INFORMACIJE po telefonu 741-722 od 9.00-18.00, osebnq ob ponedeljkih od 8.00-14.00 in ob sredah od 8.00-10.00 in od 16.30-19.00 v logaški knjižnici. "CIC NE DA NIC" so krstili Medvejci sončno nedeljo 23. avgusta, ko so se z ekipami iz Hotedršice, Rovt in Rovtarskih Žibrš pomerili v žaganju hloda, košnji in grabljenju ter v sabljanju lesenih žlic nad kislim mlekom. Po zasluženem kozarčku in srnjakovem golažu so se razgreti pari odvrteli do prvih zvezd.... Žakljev Francelj meh za tri raztegne.. Na podlagi določil pravilnika o Februarskem priznanju občine Logatec objavljamo RAZPIS za podelitev Februarskih priznanj I Februarsko priznanje je najvišje priznanje, ki ga podeljuje občina Logatec posameznikom za izjemne dosežke ali za življenjsko delo na področju kulture v najširšem pomenu. II Prelagatelji so lahko posamezniki, društva, organizacije, skupnosti ali upravni organi. Predlogi morajo biti formalni, na obrazcih, ki so na voljo v vložišču občinske skupščine. Rok za oddajo predlogov, ki jih naslovite na Skupščino občine Logatec, odbor za kulturo, Tržaška 15, 61370 Logatec, traja do 5. januarja l()')3. III O prejemnikih bo odločil za kulturo pristojni organ v občini. Priznanja bodo podeljena na eni pomembnejših kulturnih prireditev v februarju 1993.