136
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Tihi teden je bil tudi precej tih o politiki. Dunajski časniki razglašajo dela, ki jih je dnarstveni odbor že dovršel, da pridejo v posvet in sklep državnemu zboru, ki se bo spet začel 1. maja. Mi bomo takrat povedali vse bolj na drobno, kar se bo v zboru govorilo in sklepalo o tej prevažni zadevi. — Ker je vredništvu časnika ,,Ost u. Westu napovedana tožba zavolj nekterih v njem natisnjenih so-stavkov in tedaj vsled tega vredniku nevarnost žuga, da bi več časa ne mogel izdajati vsaki dan navadnega lista, bo izdajal — od 3. maja začemši — namesto vsakdanjega lista le teden s k list (vsako saboto 2 poli). To saj je nekolika tolažba, da Slovanstvo v Avstrii edinega velikega nemškega časnika ne zgubi popolnoma. — Vsi časniki so zdaj polni nenavadne tatvine poštarskega oficijala Kollaba, ki je že dve leti na dunajski pošti pisma skrival in iz njih dnar, pa tudi marke kradel. Ker pa nek nobenega pisma ni sožgal ali kak drugač pokončal, so jih našli v stanovanji njegovem čez 100.000 sem ter tje nakupičenih. Očitnav končna pravda bo razodela več o tem nenavadnem početji. Čudno je pa še to, da taka reč ni pred na dan prišla, čeravno si je tat hiše kupoval! — Pa tudi kanone v ces. orožnici (arsenalu) niso varne tatov. 10. dan t. m. so zasačili nekega pekovskega hlapca, ki je z nekim topniškim korporalom po 3 do 4 cente težke kanone kradel iz orožnice. Pa — kako je to mogoče v takem poslopju, kjer od zunaj in znotraj straže stoje? — bo čude prašal marsikdo; in vendar je tako. Pekovski hlapec je najemal kočijo, korporal se je vsedel h kočijažu, in ajd! ponoči na dvorišče orožnice. Straža je mislila, da se pelje kak visi oficir noter, in ga je brez zadržka pustila v hišo. Ravno tako brez zadržka sta se s kan o no v vozu spet peljala ven. V Leopol-dovem predmestji jih je pa že neki jud čakal in kanono kupil. Pri preiskavi orožnice so pogrešili več kanon. V7sako kanono cenijo na 300 do 350 gld. Peka, korporala in koči-jaža so že zaprli, juda pa še nimajo. Daljna preiskava bo razodela, koliko kanon je šlo po tej poti rakom žvižgat.— Iz Trsta se piše, da za napravo tukajšne luke ali barkostaje so 11. t. m. prevdarjali stroške. Cesar hočejo po vsaki ceni, da se ta naprava dovrši. V Gorici so deželnemu poglavarju rekli: „Trdna me je volja, da se napravi luka, in v tem zmislu obdelujte tiste, kteri še nasprotujejo temu delu." Načrti te stavbe so nadinženirju Heider-u izročili; stroški so prevdarjeni na 32 milijonov gld. — Iz Zagreba je zvedil ,,Ost und Westu novico, ki je vse rodoljube zlo potila, da so svetli škof Štrossmajer se odpovedali časti velikega župana. — Vse županije so sklenile prošnjo do Njih Veličanstva, naj bi se konec storil sedanjemu negotovemu stanju in kmali sklical deželni zbor. Ban se je podal na Dunaj. — Na Ogerskem so vsi časniki nekako potihnili in celo malo pretresajo domače zadeve. Al je pa to dobro, bo ja-valne kdo potrdil. — Na Laškem se zdaj največ govori o potovanji, ki ga bo kralj nastopil 23. t. m.; preden gre v Neapolj, bo obhodil še druge kraje.    Garibaldi je nek za
poveljnika vseh laških narodnih straž izvoljen. — V Rim pride čez 400 škofov iz množin katoliških dežel. — Govor Palmerstonov o rimskih zadevah je cesarja Napoleona zlo osupnil. Ali bo šel cesar v London razstavo ogledat ali ne, še ni gotovo; marsikaj sliši, da mu ni varnemu iti. 13. dan t. m. je tudi na Francozkem mraz zlo škodoval. — Her-cegovinci in Črnogorci so imeli 14. t. m. in 16. dne t. m. s Turki dosti krvave boje. Pripoveduje se, da zdaj in zdaj utegnejo Turki planiti nad Črnogorce in Srbe. Ako se to zgodi, bo strašna vojska, ker tudi Črnogorce in Srbe že mika sprijeti se s Turkom. V spomin srbske ustaje 1. 1815 se od tistega časa sem praznuje veliki deželni praznik cvetno nedeljo vsako leto; letos seje ta praznik tako slovesno obhajal, da skor nikoli tako; Turki so mirno gledali narodno svečanost srbsko. — Na Gerškem je še vse pri starem. Iz Nauplije bežijo stanovavci, ker se bojijo nesreče. — Iz razvalin v Palermi na Laškem so izkopali nedavnej trojne mučivno orodje iz starih časov: naustnico, s ktero so človeku sklenili čeljusti, — potem kupreni stol, v kterega so zadej, kamor se človek nasloni, vtaknili razbeljene železne šibe, kadar so človeka na tezo djali, in pa škornje tudi s kuprenim podplatom, ki jih je mučenec mogel obuti in pod ktere so žerjavico postavili. Tako so sukali nekdaj ljudi, da so hote ali nehote povedali to ali uno.