i Poštarina plačana.	štev. ©is? U*-
lUpravniitvo »Domovine" v LJubljani, Prešernova ulica 54 Uredništvo „Doaaovlne", Miklošičeva cesta 16, Telefon 72
Naročnina: Četrtletno Din G-—, polletno Din I2-—,
celoletno Din 24-—.
Znano je, da so pri zadnjih volitvah podeželski zaupniki SLS. agitirali med preprostim ljudstvom za svojo stranko in avtonomijo Si tem, da so brezobzirno hujskali proti Srbom iiu jih blatili. Marsikateri možiček je takrat v dlomišljiji, da je bleknil prav brihtno, raz-liagal svojim enako brihtnim pajdašem: „Ko-rrošec nas je spravil pod Srbe, pa naj nas dobi šše proč!" Spomnil sem se ob volitvah večkrat ma nastopni dogodbi, ki mi jih je pripovedoval nneki poročnik:
Ko je prodirala aV6trijsko-ogrska vojska v SSrbijo, je dotična kompanija, kateri je bil on pprideljen in pri kateri so bili Hrvati in Mad-žžari, polovila v nekem srbskem selu kakih de-s«et 14 do Ibletnih fantov, češ, da so vohuni.
Po kratkem procesu so tem fantom mad-žžarski in nemški oficirji zapovedali, naj si izkopljejo svoje grobove sami. Ko so fanti pod (pritiskom to storili, so se izmed inoštva na pjoziv prostovoljno oglasili posamezniki obeh niarodnosti. ki so se izjavili pripravljeni, da iz-vvršijo usmrtitev. Ta se je izvršila takole: Po dJva vojaka sta se vstopila, eden spredaj in eeden vzadaj vsakega dečka, in prebodla od mbeli strani vsakega z bajonetom — ker je bilo rtiumicije škoda. Ker nekateri niso takoj iz-ddihnili, so ijh še napol žive potlačili v grob.
V nekem drugem selu so vojaki raznih ppoikov in kompanij ter vseh mogočih narod-nnosti — tudi slovenske — ropali. Ker so se jijim prebivalci ustavljali, so streljali med nje kki jih zbadali z bajoneti. V neki hiši se je po-sstavila po robu slabotna ženska s kakim pet-Metnim otrokom. Ko je vojaštvo planilo na žžensko, da jo ubije, je otrok ves se tresoč kkričal: ,Ne mame, ne!' Nič ni pomagalo, ppodivjane zveri so kljub temu ubile žensko.
Dalje je pripovedoval sin nekega podeželskega klerikalnega župana, ko je bil med vvojno na dopustu, vpričo večje družbe, kako je vv Srbiji streljal z nekega griča v „srbske bbabe". Slišal sem ga sam, kako se je hvalil, irin ko sem mu s takrat potrebno previdnostjo oiomenil, da to ni posebna korajža, mi je takoj otobljubil, da me bo spravil v zapor. Dotičnik j(je pozneje padel. Naj mu bo odpuščen zločin!
Takih stvari se je med vojno zgodilo toliko, dda jih ni mogoče napisati v nekaj vrsticah. ŽZalostno je, da so to delali tudi mnogi Slo-vvenci in Hrvati med brati Rusi in Srbi, ne-kkateri prisiljeno, drugi pa tudi iz lastne po-ddivjanosti in iz pravega od stare Avstro-opgrske vcepljenega jim slepega besa zlasti p-proti Srbom.
Navedel sem izmed tisočih te zgodbe, da pipokažem, da se nam ia Hrvatom ni ravno ba-
hati z našo izobrazbo napram Srbom. Kdor je sam videl, kako more podivjati v vojni tudi naš Slovenec, kakor sem videl to jaz na italijanski fronti, ne more več z mirno vestjo govoriti o dobrodušnosti našega naroda. Niso bili vsi slovenski vojaki takšni, a bilo jih je le premnogo. Da si nisem teh prizorov izmislil, to ve itak na tisoče bivših vojakov in so take dogodbe splošno znane.
Danes se zopet hujska v vedno večji meri proti Srbom. Kaj so vam pa Srbi storili? Niti niso po preobratu skušali vrniti milo za drago. Kaj niso to tudi ljudje kakor smo mi! Tudi oni čutijo kakor mi. Srbski narod je med vojno toliko trpel kot noben drug narod, žrtvoval je svoje najboljše sinove za našo svobodo, katero pa naši zaslepljenci zametujejo in preklinjajo Srbe.
Srbi niso krivi, da je vojna povzročila neredne razmere, ki jih čutimo še danes. Vojno je napovedala Avstro-ogrska in n. pr. tudi naši klerikalci, katerim ste sedaj zaupali večino glasov, so bili med onimi, ki so vojno odobravali in hujskali nanjo.
Naj bi bilo to pozabljeno, če ne bi klerikalci ponovno v zlobnem izkoriščanju težavnih prilik začeli netiti v ljudstvu staro že skoro pozabljeno od Avstrije vcepljeno slepo mržnjo proti Srbom. Demokratska stranka se je mnogo in pošteno prizadevala, da bi zaslep-Ijence spravila na pravo pot bratstva, enakosti in strpljivosti med jugoslovanskimi plemeni, toda te volitve so pokazale, da je lopo vska demagogija več zalegla nego poštena in odkrita beseda.
Kdaj bo pri nas veljala poštenost, kdaj bo srečala pamet glupce, ki pravijo: „Proč od Srbov!" pa ne znajo tega utemeljiti.
„Ne mame, ne!" Nisem slišal sam tistega prestrašenega krika ubogega otroka, pa se mi že po pripovedovanju samem dozdeva kakor da sem ga slišal in skoro jasno mi zveni v ušesih obupni klic: „Ne mame, ne!" Zakaj toliko sovraštva? Zakaj danes tista stranka, ki pravi, da brani katolištvo, vzbuja sovraštvo in posirovlja ljudstvo! Kaj so zakrivili Srbi? Ali smo mi Slovenci imeli kdaj toliko pravic kot sedaj. V mržnji do brata solastnika hočemo zažgati lastno streho nad glavo. Bodimo kristjani, ne klerikalci, pa bomo takoj videli, da ni tako, kakor trdijo grobokopi države in ljudskega blagra.
Kar se je že takoj po volitvah pričakovalo, se je šele sedaj zgodilo:
Pašičeva vlada je odstopila,
ko je izprevidela, da se ne more pokazati v novi narodni skupščini, ker nima večine in bi
lahko doživela, da bi že v prvi seji dobila nezaupnico.
Sedaj se bo sestavljala nova vlada in vsa država nestrpno pričakuje izida pogajanj, ki se bodo vodila med strankami radi sestave take vlade, ki bo uživala v narodni skupščini zaupanje večine.
Kdo bo sestavil novo vlado in kako?
To je danes najvažnejše vprašanje in borba je nad vse živahna. Ta borba se vrši v glavnem med dvema skupinama: med ono, ki hoče enotno državo, in med ono, ki bi hotela iz-premeniti državno ustavo tako, da bi se ustanovilo iz velike in enotno vladane močne Jugoslavije štiri do pet ali celo še več manjših državic, ki bi bile med sabo prav samo na rahlo zvezane, tako da bi bile tudi vse skupaj prav slabe.
Seveda se nahajajo naši klerikalci v tej skupini, ki je za ustvarjanje malih državic* ker
klerikalci so bili vedno nasprotniki države, ako ona ni hotela služiti njihovim samopaš-nim namenom. Oni dobro vedo, da v Jugoslaviji nikdar ne pridejo do odločilnega vpliva in zato bi hoteli imeti majhno slovensko državico, ker upajo, da je slovensko ljudstvo dovolj neumno, da bi se dalo za vse večne čase vladati od farovžev. Da bi to dosegli, so se klerikalci združili s hrvatskimi ra-dičevci in bosanskimi mohamedanskimi veleposestniki ter so s tem pokazali, da jim je katoliška vera postranska stvar, njihova ljubezen za kmeta pa grda laž, s katero klerikalci lovijo kmetske volilce. Le poglejmo malo na stvar tako, kakršna je v resnici: bosanski mohamedanci (Turki) ne samo da niso kle-; rikainega mišljenja, temveč sploh kristjani niso, Radič s svojo stranko je pa čisto in izrazito protiklerikalen. Razen tega so bosanski muslimani sami veleposestniki, pod katerimi trpi bosanski kmet tako kakor je trpel v nekdanjih časih slovenski kmet pod nemškimi graščaki. S takimi strankami se družijo naši klerikalci v Zagrebu in Beogradu, doma pa lažejo, da je vera v nevarnosti, da se mora kmetu pomagati in podobno. Naj oni govorijo o veri in kmetskih težavah — turškim begom in agam, s katerimi so se združili, in naj jih' izpreobrnejo v katoliško vero, ako se bodo dali..
V bratskem objemu z Radičem in bosanskimi begi so se obrnili klerikalci na srbsko radikalno stranko, da bi se z njo sporazumeli in si medsebojno razdelili oblast. Radikalcl so bili radi sovraštva do demokratov dosti neprevidni in so poslali svoje odposlance na'
pogajanja v Zagrebu, kjer so jim klerikalci, Radičevci in bosanski begi predlagali razdelitev države na tak način: Srbijo naj bi vladali radikalcl, Bosno
turški begi in radičevci, Hrvatsko radičevci, Slovenijo pa klerikalci. Tako so si hoteli razdeliti Jugoslavijo in naši klerikalci so že vriskali od zmagoslavja, da bo Slovenija, ki je bila tako neprevidna, da je izvolila skoraj same klerikalne poslance, postala klerikalna last, da bodo farovži komandirali, ljudstvo pa se pripravljalo na boljše življenje — na drugem svetu, ker na tem svetu bi imelo le pekel.
Še radikalcem, ki so tudi zagrizeni stran-karji, je bil ta načrt preveč nevaren in ko so ga prinesli v Beograd, je zavladalo tam v vseh političnih krogih tako ogorčenje, da je bila
usoda zagrebških sklepov takoj zapečatena, radikalci ne morejo iti niti s klerikalci, niti z radičevci in tudi ne z bosanskimi agami in begi. Na obzorje je stopila takoj nova politična
možnost obnovitve radikaino-demokratske koalicije,
ki so jo v decembru lanskega leta razbili samopašni radikalci, ki so bili prepričani, da bodo pri volitvah sami dobili večino in potisnili v ozadje svojega najmočnejšega nasprotnika, jugoslovansko demokracijo. Ta koalicija je edini možni izhod, ako se hoče vzdržati država. Demokrati o tem še niso sklepali in ker se po svojem programu močno razlikujejo od radikalcev, morda ne bodo hoteli iti v koalicijo z radikalci. Posebno v Srbiji nasprotujejo vse demokratske organizacije z vso odločnostjo vsaki obnovitvi koalicije z radikalci, ki se nahajajo v veliki zadregi. Ako se ta koalicija obnovi, potem se bo to zgodilo samo pod pritiskom razmer, ki so take, da bi imela v narodni skupščini zanesljivo večino samo ona vlada, ki bi uživala zaupanje obeh močnih strank, radikalcev in demokratov. Eno je pri tem gotovo: ako bodo šli demokrati v koalicijo z radikalci pod silo razmer, da branijo na ta način enotnost države, bodo zahtevali od radikalcev jamstva, da se bo vodila v državi res jugoslovanska in na-napredna politika.
Evropska javnost stoji še vedno pod vtisom napetosti med Nemčijo in Francijo, ki nikakor noče odnehati, ker sta oba nasprotnika trdovratna in nočeta popustiti. Nemčija
(Narodna pripovedka.)
V onih davnih časih, ko so po naših gorah še prebivali ajdi, je potoval po deželi krojaček Nitka. Lepega poletnega dne se je ustavil v gostilni ob prašni cesti, odložil bisago, naročil polič vina in kos kruha. Le en gost je še bil v gostilni, košat in bradat. Plemiškega rodu je bil, na nogah je nosil ostroge in ob bedru meč. Bil je graščak, gospodar dežele; že celo popoldne je praznil bokale.
Ko je krojaček Nitka začel uživati pogačo in sc krepčati z vinom, prisede k njemu graščak in ga porogljivo prične povpraševati po rodu in potovanju. Krojaček Nitka se nič ne ustraši košatega gospoda, temveč možato odvrne: „S trebuhom hodim za kruhom. Povem pa, imenitni gospod, da sem korajžnega srca in bi rad stopil v plemiško službo. Šibak sem po telesu, toda Bog ve, z enim mahom bi jih utegnil tudi sto ubiti!"
„Pojdi, pojdi, griža suha," se zareži graščak.
sicer izjavlja, da je pripravljena sporazumeti se, ali njene ponudbe so prenizke, da bi jih Francija mogla sprejeti. Zelo težavno je to vprašanje, ker Nemci so za časa vojne strahovito pustošili po Franciji, uničevali tovarne, hiše in celo polja in gozdove in vse to morajo sedaj popraviti. Težke milijarde zahtevajo Francozi in Nemci bodo morali končno vendarle plačati, ker plačati se mora vsak dolg.
Naši klerikalci so v največji zadregi ne samo radi svojih političnih neuspehov, temveč tudi zara(jj dogodkov v Rusiji,
ki se razvijajo tako, da morajo to obsoditi tudi klerikalci, ki so sicer včasih hvalili bolj-ševike in so bili njihovi dobri prijatelji. Sedaj so pa začeli ti preklicani boljševiki preganjati vero, in sicer vsako vero, tudi katoliško. Cerkve, pravoslavne in katoliške in druge, boljševiki kratkomalo zapirajo in jih potem porabljajo za skladišča, kinematografe in druge reči. Nihče tega postopanja ne odobrava, ker vera naj bo svobodna in nikomur se ne bi smelo braniti izvrševanje bogoslužja, ampak boljševiki hočejo zrušiti vse, kar jim je napoti in jih ovira. Klerikalci so večkrat odobravali boljševiška dejanja in zato so v zadregi, ker so boljševiki taki nepridipravi, da hočejo uničiti celo vero. Vse drugo so klerikalci boljše-vikom oprostili in jim celo odobravali, samo zapiranje cerkev in preganjanje vere jih je vrglo iz ravnotežja in sedaj ne vedo, ali bi še držali z boljševiki, ali pa ne več. Ubogi klerikalci, smilili bi se nam, ko bi ne bili tako do kosti pokvarjeni!
JEŽICA PRI LJUBLJANI. Na naše županstvo je šentviški krajni šolski svet v svoji vlogi stavil vprašanje, ali je Ježica načelno za meščansko šolo in ali je pripravljena brez ugovora plačevat' gotove stroške zanjo. Županstvo je napravilo hvalevreden parlamentarni korak in to važno zadevo odstopilo sodbi občanov. V nedeljo je na prošnjo županstva predaval o meščanski šoli g. nadzornik Hočevar. V izčrpnem govoru je v prisotnosti več občinskih odbornikov, šole in cerkve seznam 1 naše ljudi z ustrojem in
.»Čakajte, vam kar podam primer," odvrne Nitka in se dvigne s stola. Na drugi mizi je stala skleda s kislim mlekom. Na njem se je pasla množica muh. Krojaček Nitka pograbi bisago, pa udari po skledi! Kar črno je obležalo pod udarcem.
»Vidite, imenitni gospod, pravi nato Nitka, »z enim mahom sem jih ubil sto!" In sta z graščakom preštela mrtve muhe: bilo jih je sto in sedem...
»To mi je všeč," je dejal graščak, »vzamem te v službo!" In si je mislil pri tem: Zvit je; zvijača pa je navadno močnejša ko moč in junaštvo ...
Drugo jutro zarana graščak zapove krojaču Nitki: »V visoki gori tu za gradom prebiva velikan Ajd. škodo mi dela in boji se ga vsa dežela. Ako mi ugonobiš Ajda, te nagradim z zlatom in srebrom!"
Ničesar ne odvrne krojaček Nitka, le ba-rigljo slivovke vzame iz kleti in se odpravi navkreber k velikanu Ajdu. Najde ga doma; posedeval je na solncu in se z veliko skalo igral kakor z drobnim kamenčkom.
»Dober dan, Ajd," domače pozdravi krojaček Nitka.
pomenom meščanskih šol, vse to z ozirom na tako šolo, ki naj se zgradi v Št. Vidu nad Ljubljano. Zaključku predavanja je sledila živahna debata. Navzoči so odklonili sodelovanje pri šentviški meščanski šoli z jako utemeljen:mi razlogi. Naj jih nekaj navedemo. Lega občine Ježice, njena pota in druga prometna sredstva so naravnana na Ljubljano, a prav nič na Št. Vid. Občina ni doslej s Št. Vidom sodelovala pri nobenem podjetju, ne občinska uprava, ne šola, gasilno društvo, pošta, železnica ali številne naše organ;zacije. Ježica se je vedno čutila kot po prirodi lepo zaokrožena enota, ki skušaj ustvariti vse potrebno doma. Oni, ki hočejo v višje šole, pa zahajajo v Ljubljano. Ugodno zanje je to: vse ceste in železnica drže po najkrajši poti v Ljubljano, glavna pot ima čist in neprašen, poleti senčnat hodn;k, železniška zveza je sicer po večini nerodna, a vendar le pri roki, podjeten domačin bi lahko uvedel avtomobilske vožnja za šolarje; po vseh potili se krečejo na Ljubljano številna vozila, nanje se marsikateri šolarček obesi, pozimi pa se vozijo šolarji obenem z mlekom v šolo. Na Št. Vid, ali bolje v Viž-marje, vodi slaba, grdo nasuta, pozimi zasnežena poljska pot. Na taki poti si mlad šolarček skvari lepo hojo, pretrese želodec in živce. Bližnjica čez njive pa je ob dežju ali rosi nerabna, vsaj za onega, ki gleda na obleko in zdravje. Torej prav nič primerna ni za nas šentviška pot. Otrck bi po tem blatu prišel premočenih čevljev v šolo, premočen tam sedel, popoldne enkrat domov prišel, seveda moker ali napol suh, in kmalu bi imeli otroke kilave in bolne. Ta, ki bi hotel v takih razmerah izobraziti otroka, je podoben ženi, ki nizkemu fižolu natika hme-ljeve preklje. Do sedaj pa še nismo navedli tudi važne stvari, to je stroškov. Ježica naj prispeva solidarno, to se pravi, bo že Št. Vid povedal, koliko se rabi. Da stroški za meščansko šolo niso skromni, je znano. Sedanja šola v št. Vidu je res prostorna, ampak danes gotovo ni nobena soba prazna. Sezidati še stanovanje ravnatelju, slugi, nabaviti si učila, izredno dragih za tako šolo, in to v tej draginji, to niso mačkine solze. —< Pri tej debati smo uvideli, da lahko Ježica
Ajd se počasi okrene, kakor mušice glas se mu je zdel krojačkov pozdrav. Vzame kro-jačka rahlo v roko in se zadovoljno posmehuje njegovi šibkosti.
»Kaj bi rad, črviček?"
»Prišel sem, da pijeva bratovščino!" In že je krojaček Nitka pomolil Ajdu barigljo pod nos.
Ajd nagne in v dušku izsrkne. Za droben požirek je bila Ajdu bariglja. Toda nekoliko je vendar učinkovala stara slivovka in je Ajda spravila v dooro voljo.
Tedaj je Nitka nagovoril Ajda, da na vzhodni strani nad prepadom napravita gu-galnico, za krajši čas. Nabereta srobotine^ Nitka spleza na drevo in naveže gugalnico.
»Zdaj pa le sedi vanjo," pravi Ajdu, »in močno se poženi!"
Ajd je storil kakor je rekel Nitka in zaniha se parkrat nad prepadom. Nakrat pa Nitka prereže srobotino in Ajd se strmoglavi v globoki prepad.
Mrtev je Ajd obležal na dnu skalovja, Nitka pa se je vrnil domov in graščak ga je v zahvalo nagradil s peharjem zlata i« srebra.
nekdaj zgrrdi tako šolo doma, zase, za Črnuče m Gameijne. Ozrli smo se na domačo šiinrazrednico in odobravali glasove, da jo zbolišamo v toliko, da bodo otroci že dorna dobil: vso in dobro predizobrazbo za vstop v viš;e šole, da njej vrnimo zaupanje občanov, ki dajejo otroke v enako šolo v Ljubljano najbrž zato, ker je moderno. Važno je tudi, da se zgradijo stanovanja za domače učite istvo, da ne bo prihajalo po uro daleč v šolo in da se bo lahko približalo s prosvetnim delom ljudstvu. G. govornik je xa informativno predavanje prejel iskreno zahvalo poslušalcev in g. župana, ki je izjavil, da ne kaže za Ježico ustanavljati šole v Št. Vidu, da pa hoče posvetiti skrb izboljšanju domače šole. Št. Vidu samemu pa želimo pri tej pametni stvari gotovo popolni uspeh. — J. K.
STARA OSELICA. Na veliki petek smo tudi pri nas obesili nove zvonove in popoldne so fan^e že potrkavali z njimi. Pa je pri-hitel g. fcjniošter in se začel kregati nad fanti, češ, kdo bo poslušal tako ropotanje. Fantje ga niso poslušali in so mu odgovarjali, da pri novih zvonovih nima k?.j koman-dirati, k;r ni ničesar dal zanje. To ga je silno razjezilo in je v nedeljo in ponedeljek pridi-goval samo o tem in o beri. Fajmoštra menda najbolj peče to, da farani niso denarja za nove zvono e hoteli izročiti v njegove roke. Ko je v vojnem času vojaška uprava ropala cerkvene zvonove, sta tudi iz tukajšnje fare bila vzeta dva. Odškodnino za rekvirirane zvonove je hranil župnik in nadalje se nikdo ni brigal zanjo. Sedaj pa nam je g. fajmošter povedal, da mu je bil dotični denar ukraden in da bo sam poravnal škodo. Kako je bilo kaj takega mogoče, to bi mi radi vedeli.
JESENICE. Dne 15. t. m. je jeseniški Sokol s svojo izborno uspelo akademijo pokazal, da v zimskem času ni spal spanje pravičnega, marveč da so se njegovi člani od načelnika do najmanjšega naraščajnika tiho, ne-opaženo ure in ure vadili v telovadnici. S to akademijo so bile na mah ovržene vse trditve nasprotnikov, ki brusijo jezik o «izumiranju» jeseniškega Sckola. Bratom Sokolom smo hvaležni za lepo prireditev, želeti je le, naj vsi člani uvažujejo besede br. Obersnela, ki
Srečne dni je preživljal Nitka pri graščaku. Stregli so mu kakor vitezu in vsi ljudje na dvoru so ga spoštovali, ker je bil bistroumen in šaljiv.
Nenadno pa je prišel glas, da se deželi bližajo Turki. Zagoreli so na gorah kresovi, groza in strah sta se polotila prebivalstva. [Tudi dvorjanikov se je lotii obup. Graščak pa je na dvorišču zbral svoje številne služabnike in zapovedal:
„Vsi na konje! Na čelo vam postavljam Nitko, on vas povede Turkom naproti!"
Krojaček Nitka še nikoli ni sedel v stremenih. Srce mu vseeno ne zdrkne v hlače; poprosi le, naj mu pod konjskim trebuhom zvežejo noge, da ne zdrkne s sedla. Premotri svojo četo, pozove jo k odhodu in zdirja na Čelu z grada, Turkom naproti.
Turške tolpe so se ravno valile preko hriba V dolino, morile in požigale. Povsod so švigali plameni v nebo in slišalo se je obupno vpitje prebivalstva. Krojaču Nitki ie postajalo vedno težje pri srcu; bolj in bolj je zaostajal, dokler ni popolnoma zaostal, četa njegovih jezdecev se je že pognala v divji
jih je govoril pred zaključkom akademije. — Zdravo!
HABAVŠE. Dne 4. aprila je bilo pri fužini ob Zireh centrali ukradeno iz barake 14 svedrov za minanje in ena «cug-žaga». Orožniki zasledujejo tatu in so v Habavšah št. 13 preiskovali, pa niso ničesar našli, razen en star nož, ki se jim je menda zdel sumljiv in pa en škripec. Tatu izsledujejo še nadalje.
KOSTANJEVICA. Eno zadnjih nedelj se je vršil pri nas tabor SLS. «Slovenec» pravi, da je bilo na zborovanju 2000 ljudi. G. Sušnik, oziroma poročevalec, si je nadel pač debela očala, da je namesto 300 videl 2000 udeležencev. Govornik g. Sušnik je na shodu bridko zabavljal na Srbe in Or-juno, se spodtikal ob razne osebnosti in govoril o milosti, kateri se ima zahvaliti napredni podeželski mandat. Milosti ne bo nikdar konec, nezavednosti ljudstva pa vendar enkrat, in takrat tudi g. Sušnik s svojimi av-tonomističnimi cukrčki ne bo rešil svojega mandata. Na koncu shoda se je oglasil še neki kaplan, ki je mnogo govoril, pa malo povedal. Če bi bil molčal, bi storil še najbolje. Drugih nesreč ni bilo.
BIRČNA VAS PRI NOVEM MESTU. Dobil sem v roko klerikalni list, ki si po krivici nadeva ime «Domoljub». V št. 15 na prav klerikalen način napada učiteljstvo, prav posebej pa še učiteljico Dopis v domoljubu* je zbirka hudobnih laži. Poživljam strahopetnega dopisnika, naj se podpiše in se ne skriva za hrbet neodgovornega urednika. Ako tega ne stori, bi bil vsak naslov zanj prečasten, ker vedoma in namenoma laže. Povabim ga tudi, naj se osebno oglasi pri meni v šoli, kjer dobi pojasnilo, kako se zabavlja pred šolskimi otroci proti Sokolu in kako se nanje pritiska za pristop k Orlom. Izve tudi lahko, kdo nazivlje birčnovaške Orličice s štorkljami, in še več drugih stvari. Sokolska himna se je že prepevala, ko je do-pisun še capljal za kravami in bo «Ajmo mi Sokoli* žgolelo še zanaprej iz mladih grl, čeprav nekaj štirinajstletnih in še mlajših tukajšnji Orličic in njegovi («Domoljubove-ga» dopisnika) otroci je ne bodo hoteli «kva-kati* (izraz dopisuna). Svetujem dopisunom «Lažiljuba», naj si bodo iz Birčne vas' ali
boj s Turki, krojaček Nitka pa ni vedel, kako bi se rešil. S konja ni mogel, ker je bil privezan nanj, konj pa je silil za ostalimi.
Ob poti, kjer je Nitka obupan brzdal konja, je stal velik lesen križ. Nitka se ga je oprijel z obema rokama, toda konj je sunil naprej, trhli križ se je iztrgal iz zemlje in Nitka je z njim na rami pridirjal v krvavi boj...
Ko jezdeci zagledajo veliki križ, jih navda dvojno junaštvo, Turkov pa se poloti strašna groza. Z divjim vpitjem se poženo v beg, za njimi pa smrtonosno sekajo sablje Nitkinih jezdecev.
Na stotine turških glav je obležalo v krvi, samega turškega pašo pa so ujeli in ga zvezanega privedli na grad. Rešena je bila domovina ...
Krojaček Nitka je postal proslavljen junak. Vojvoda mu je ponujal bogastvo in čast. Toda Nitka ni maral visokega plačila. Nekaj zlata in srebra je nabasal v bisago, oblekel svojo staro obleko in se zopet odpravil dalje v širni svet.. *
pa od fare Sv. Mihaela, prav resno, naj nikar ne zabavljajo preko mere proti tukajšnjemu Sokolu in Orjunašem, ker se lahko zgodi, da prejmejo kdaj zasluženo plačilo kakor ga je dobil pred kratkim poslanec Zebot v Mariboru. Ker mi svetuje, naj grem nazaj v Babino polje, mu tudi lahko povem, da ne b! šel od tam, ako ne bi bil proč poslan po zaslugi klerikalcev, ki pa so že vsi dobili svoje plačilo. Svetujem mu, naj se on preseli tja, bo vsaj blizu Italijanov, h katerim ga menda vleče klerikalno srce. Torej na svidenje, klerikalni mazač! — R. Grudn;k. nadučitelj.
ŽUŽEMBERK. Tu je umrl 14. t. m. v najlepši moški dobi 35 let g. Tinko Dereani. Njegov pogreb je pokazal, kako je bil splošno priljubljen. Bil je zvest pristaš napredne misli, član in odbornik Sokola, Narodne čitalnice in Gasilnega društva. Bil je jako prijeten družabnik v lovskih krogih. Mladi vdovi in ugledni rodbini naše iskreno so-žalje.
NOVA ŠTIFTA PRI GORNJEM GRADU.
Malokdaj se oglasimo iz našega kraja. Podoba pa je, da bo odslej treba to storiti večkrat. Na belo nedeljo je bila pridiga o po-hujšljivih rečeh, ki se jih ljudje izpovedujejo. G. župnik je navedel tudi več slučajev in kolikor si upamo soditi, to le ne more biti čisto prav, da na prižnici kar na lepem razlaga slabosti svojih faranov, ki so mu jih zaupali v spovednici. In kako naš župnik take stvari pridiguje in točno popisuje. Pripovedoval je, kako fantje s ponočnim klicanjem speljujejo dekline in kako dekline vabijo fantiče ... Otroci so se glasno posmehoval!. Mi, ki nas včasih župnik opominja, da ne smemo postajati okrog cerkve, otrokom gotovo nikoli ne povemo takih besed, kakor jih rabi g. župnik pri svojih pridigah. Kancel-paragraf je zaenkrat še v ozadju, pa našega župnika nič ne ovira in lahko govori, kar hoče. Ako g. župnik že res hoče dajati točen pouk o pohujšljivih rečeh, naj nas odrasle ljudi povabi v mežnarijo in nam naj razloži podrobnosti, ki ga tako težijo! Naša cerkev pa, ki je sloveča božja pot, mora biti oču-vana pred neprimernimi besedami na prižnici. Mi bi iskreno želeli, gospod župnik, da postanete goreč in sloveč pridigar. Z nabožnimi govori nam podajte vzgled miroljubnosti in krščanskega človekoljubja. Tako bo vzrastlo medsebojno spoštovanje med Vami in farani, pa pridige o «pohujšanju» ne bodo več potrebne. — Faran.
BRASLOVČE. Iz našega kraja prinašate sedaj večkrat dopise. Ker se zadnja «Straža» zaletava v braslovškega dopisnika in misli mogoče mene, naj samo na kratko odgovorim. V dopisih iz Braslovč, tudi v onih, ki niso moji, nisem našel laži in tudi ne siro-vosti, kakršnih se poslužuje «Straža*. Prav nič olikana tudi ni diktatorska grožnja, ki jo izreka «Straža». Imenitno je dalje, kako «Straža» brani braslovško duhovščino. Nič ne bi rekel, če bi skušala dopise v «Domo-vini* stvarno zavrniti, toda ona računa samo na ljudsko preprostost, ki si zapira oči pred vsemi slabostmi, ki jih ima lahko duhovnik ravno tako kakor drugi ljudje, ker je pač duhovnik tudi človek. Zakaj se «Straža» kar naravnost ne razjezi nad tem, «da se grdi ljudje upajo celo čez duhovnike šimfati». Nadalje pribijem, da je laž, kar trdi «Straža*, da je namreč braslovški dopisnik sramotil celo župnijo. Očitek laži in sirovosti zavra-
čam odločno. Ne K niti odgovarjal, ako b"? bil dopis v «Straži» pisan dostojno. Pometajte pred lastnim pragom! — H koncu moram še omeniti, da smo dobili dva nova zvona. Na enem zvonu so imena padlih vojakov domačinov, žal le, da ne vseh. Ne vem, zakaj to — ali se je mogoče pozabilo? Na belo nedeljo sta bila oba zvona slovesno blagoslovljena. Čeprav vreme ni bilo ugodno, se je vendar k slovesnosti blagoslavljanja zbralo mnogo faranov. — Opazovalec.
SVEČINA. Kaj takšnega pa še ne vemo, da bi se še našel kak tako podel list, kakor je «Straža», ki se na vprav culukafrski način zaletava v našega šolskega vodjo, ki ni zakrivil ničesar drugega, kakor da ne trobi v klerikalni rog. Navajamo samo par cvetk «Stražinega» bujnega besednjaka: «Podoben je garjevcmu koštrunu», «Zgagar», «Občuje z najhujšimi tihotapci...» itd. Izgubljati nad tako sirovostjo besede ni potrebno. Vprašamo le, ali dopisun pozna katekizem in kje uči ta, da je treba nasprotnike — in to samo politične, ne verske — polivati z gnojnico in jim jemati ugled z lažmi.
MURSKA SOBOTA. V štajersko-prek-murskem volilnem okrožju je Radič z izvolitvijo dveh poslancev doživel nepričakovan uspeh, štajerska sama za Radiča ni dala toliko glasov, pretežna večina pač odpade na Prekmurje. Kdor pa pozna tukajšnje ljudstvo in ve, s kakimi sredstvi in obeti so tod delovali Radičevi agitatorji, ga volilni rezultat ne more presenečati. Tukajšnje ljudstvo je popolnoma nepoučeno o političnih prilikah v novi državi. Vzgojeno v madžarskem duhu, čuti mržnjo prod «jugoslovanstvu» in je posebno dovzetno za vse, kar se protivi prilikam, ki jih je prinesla nova doba po osvoboditvi. V duševnem ozira, kakor sploh glede kulturnega napredka ie prekmurski seljak zelo soroden hrvatskemu, ki mu je Radič nič več in nič manj kakor politični bog! In ko so se pred volitvami pojavili Radičevi brzo-nogi agitatorji, so s svojimi dobro naučenimi nemogočimi obljubami našli skoro prav tako plodna tla kakor v hrvatskem Zagorju. Radičevi agitatorji so prekmurskim seljakom obetali nastopno: osvobodili vas bomo iz-,pod srbskega jarma in združili vas bomo z Radičevo človečansko republiko, kjer bo treba plačevati le malo davka; koliko, še ne vemo. Odpravili bomo vojaško službo; fantje, ki bodo potrjeni, se bodo en mesec šolali v vojaških zadevah, dva meseca pa bodo nameščeni kot državni delavci. Ko ustvarimo republiko, bomo dovolili popolnoma svobodno potovanje v tuje države in brez vsakega potnega lista boste laliko hodili na Madžarsko. Za Radičeve poslance vam ne bo treba ničesar plačevati. Ker niso šli v Beograd, niso od države prejemali nikakih dnevnic. Kar se tiče orožništva in financ, bomo vse znižali in državljani republike bodo lahko po mili volji rajali, kolikor se jim bo ljubilo...!» Radičevi agitatorji so torej izbrali liste obljube, ki so se jim za Prekmurje zdele najbolj primerne. In se niso motili. Madžaronski seljaki, ki so enako zagrizeni kakor štajerski nemčurji, ter pravi Madžari, ki se čutijo podjarmljene, so hlastnili po Radicevih trnkih in basali kroglice v njegovo skrinjo. Radičev uspeh ni uspeh: je le žalosten dokaz, da nalovi največ privržencev v onih pokrajinah, kjer je ljudstvo zaostalo in nevedno. Da pa so se tudi med štajerskimi kmeti našli ljudje, ki so za prifrknje-
I nega demagoga Radiča oddali svoj glas, pomeni to, da je nepreračunljivih lahkoverne-žev povsod dovolj!
KAKO PODALJŠAMO TRPEŽNOST LUCERNE?
Pogostoma se slišijo pritožbe, da traja lucerna na njivi kvečjemu po 4 leta in da se je pozneje ne izplača več kositi.
Če nam lucerna tako hitro odpove, potem tiči vzrok v neugodnih pogojih, kajti sicer bi morala lucerna veliko dlje trpeti. Lucerna je po svoji naravi trpežna rastlina in traja tudi po 10 in več let na enem mestu. Po nekaterih krajih ji pravijo zato tudi „večna" detelja.
Vzrok njeni kratkotrajnosti tiči lahko v zemlji ali pa tudi v našem ravnanju, če je zemlja v spodnji plasti mokra ali če je preplitva ali če ji manjka apna, potem je zemlja kriva, da lucerna ne more dlje uspevati. Če je pa zemlja dobra in dosti globoka, potem je pa navadno naša krivda, če nam dalje časa ne vztraja.
Za lucerno je treba kaj več storiti, da nam bo dalje časa trpela. Lucerna potrebuje v tem slučaju boljšega obdelovanja in gnojenja.
Če kosimo lucerno po štirikrat ali celo po petkrat na leto, jo s tem močno slabimo. Zato ji moramo dobro gnojiti, da ostane pri moči. Le pomislimo, koliko vzamemo zemlji v teh 4 košnjah moči! Naj se tedaj lucerni gnoji kakor treba, ne pa tako, kakor smo do sedai vajeni. Vsako leto bi ji morali privoščiti nekaj gnoja, kajti Štiri košnje tako tečne krme pomenijo mnogo živeža, ki ga mora lucerna iz zemlje dobiti! Na vsak način pa moramo lucerno saj vsako drugo leto gnojiti, da nam prehitro ne opeša.
Razen tega jo je treba tudi obdelovati. Zemlja med lucerno mora ostati čista in rahla. Vsako spomlad jo moramo prebranati in če treba tudi še pozneje po eni ali drugi košnji, da porujemo škodljivi plevel, ki se je med njo vgnezdil.
Če bomo tako ravnali, bomo najbolj ugodno vplivali na njeno trpežnost. Tudi na težki in travorodni zemlji bomo v tem slučaju več dosegli in bomo lahko podaljšali za par let njeno trpežnost
Obrtni glasnik
OBČNI ZBOR ZVEZE KRANJSKIH OBRTNIH ZADRUG.
V nedeljo se je vršil v Ljubljani občni zbor Deželne zveze kranjskih obrtnih zadrug. Otvoril je zborovanje zvezni načelnik gosp. Franchetti in podal obširno poslovno poročilo.
Kljub gmotnim težkočam je bila Zveza tsko v organizaciji kakor na gospodarskem in socijalno-političnem polju delavna. Budila je iz mrtvila stare zadruge in dajala pobudo za ustanavljanje novih.
Zveza je imel v prošlem letu 7104-50 Din dohodkov in 7790-62 Din izdatkov. Letni prispevek se je po daljši debati določil na 10 Din.
Iz govora dr. Plesa posnemamo, da je v Sloveniji 54 nadaljevalnih obrtnih in trgovskih šol z nad 4000 učenci Ker je obstoj teh šol ogrožen, ko je vlada odrekla podporo, se je sprejela resolucija, ki zahteva državno podporo za te Šole, ki so brez dvoma zelo potrebne za vzgojo dobrega naraščaja.
I , Podnacelnik Zveze g. Ravnikar je govo* ril o preureditvi urada za pospeševanje obrti. Na njegov govor se je sprejela resolucija, naj se pozove ministrstvo za trgovino in industrijo, da čim prej izda k zakonu o ustanovitvi in organizaciji državnega zavoda za pospeševanje obrti in industrije v Beogradu pravilnik, o katerem se naj najprej zaslišijo merodajne stanovske organizacije in korporacije.
Na predlog načelstva se je sprejela tudi resolucija o izenačenju davkov in ukinjenju davka na poslovni promet.
Med drugim se je končno sklenilo, naj načelstvo Zveze podvzame vse korake, da bo pristop posameznih zadrug k Zvezi obli-gaten.
o Občni zbor Krojaške zadruge v Ljubljani se je vršil v nedeljo. Iz poročila predsednika posnemamo, da je tekom prošlega leta napravilo pomočniške preizkušnje 20 krojačev, 43 krojačic, 2 krznarja in 7 kroja-čic za belo perilo. Zadruga bo priredila tečaj za vajence, ki bodo tekom enega leta prišli k pomočniški preizkušnji. Zadruga se lepo razvija in šteje v Ljubljani in okolici že 350 članov.
o Slovensko obrtno društvo v Mariboru
je imelo v nedeljo občni zbor. Društvo šteje že 234 rednih in 14 podporah članov. Delovanje društva je bilo v prošlem letu pod spretnim vodstvom brivca g. Frana Novaka zelo živo. Zlasti je poudarjati, da je zasluga društva prireditev uspele Pokrajinske obrtne razstave v Mariboru. Čevljarjem je oskrbelo društvo prikrojevalni tečaj s pomočjo urada za pospeševanje obrti. Obrtnonadaljevalnim šolam je posvečalo društvo vso pozornost, pomagalo pri izdaji Mariborskega koledarja z informacijami. V osrčju društva se je pod predsedstvom ravnatelja g. Križniča osnoval razstavni odbor, ki vodi priprave za letošnjo Industrijsko-obrtno izložbo v Mariboru. Agilnemu društvu želimo obilo uspeha/.
TRŽNI PREGLED.
ŽITO: Cene so precej stalne. V Vojvodini so bile zadnje dni nastopne povprečne cene (v dinarjih za 100 kg): pšenica 450 do 455, ječmen 310 do 315, oves 280 do 290, turščica 257 do 260, moka «0» 650 do 700, otrobi okoli 150, fižol 465.
ŽIVINA: Cene so se učvrstile. Na mariborskem živinskem sejmu 11. t. m. so bile za kilogram žive teže nastopne cene (v kronah) ? debeli voli 50 do 58, poldebeli voli 40 do 4S, plemenski voli 36 do 39, biki za klanje 50, klavne debele krave 40 do 45, plemenske krave 30 do 38, krave za klobasarje 26 do 29, molzne krave 29 do 37, mlada živina 33 do 50 K. — Na mariborskem svinjskem sej. mu 13. t. m. so se tržili mladi prašiči: 5 do
6	tednov stari komad po 800 do 1000 kron,
7	do 9 tednov stari komad 1200 do 1400 K, 3 do 4 mesece stari komad 1800 do 2800 K, 5 do 7 mesecev stari komad 3600 do 4000 K,
8	do 10 mesecev stari komad 4500 do 6000 K, 1 leto stan komad 6500 do 7000 K. Za kilogram žive teže se je plačalo 85 do 100 K, za kilogram mrtve teže pa 105 do 110 K. Koze so se tržile komad po 600 do 700 K. Na Hrvatskem so bile cene živini nekoliko višje.
VINO: Cene razen v Dalmaciji v vseh drugih krajih naše države nekoliko nazadujejo, ker je še veliko starih zalog, nova letina se pa tudi obeta v splošnem povoljna. Bela osemodstotna hrvatska vina se ponujajo postavljena na postajo po 11 do 12 kron liter, vojvodinska vina pa celo po 6 do 7 K liter. Kupcev je kljub nizki ceni malo.
JAJCA: Cene nazadujejo pri nas in v drugih državah. Povprečna cena v državi se je gibala zadnje dni okoli 5 kron za komad.
KRMA: V Sloveniji so bile zadnje dni nastopne cene za 100 kg (v kronah): sladko seno S00 do 900. polsladko seno okoli 800, kislo seno okoli 700, ovsena slama 600 clo 650 K.
KURIVO: 1 kubični meter trdih drv 500 do 700 K, mehkih drv 400 do 480 K, 1 kg oglja 8 K, 100 kg premoga trboveljskega okoli 165 K, velenjskega okoli 100 K.
PEROTNINA: 1 kokoš 160 do 240 K, raca okoli 400 K, gos okoli 500 K. Cene so le povprečne, ker so seveda odvisne od velikosti živali.
— Vrednost našega denarja. Na zagrebški borzi se je dobilo dne 17. t. m.: 1 dolar za 97 do 98 dinarjev, 100 avstrijskih kron za nad 13 par, 100 češkoslovaških kron za 288 do 292 dinarjev, 100 laških lir za 485 do 487 in pol dinarja. — Na curiški borzi je veljalo istega dne 100 dinarjev 5 švicarskih frankov 60 santimov.
= Obtok bankovcev v naši državi. Dne 8. t. m. je bilo v naši državi v obtoku za 5 milijard 436 milijonov 962 tisoč in 695 dinarjev papirnatega denarja. Od 1. do 8. t. m. se je obtok denarja povečal za nad 31 milijonov dinarjev.
= Dobri izgledi za letino so v glavni žitnici naše države v Vovodini. Stanje posevkov je tam zelo povoljno, tudi posejanega je več nego lani. Stanje posevkov v naši državi ni v splošnem nikjer slabo.
= Ljubljanskemu velikemu sejmu je priznan značaj čisto gospodarske razstave.
= Tvornica za zrakoplove se bo osnovala v Brodu na Savi. To bo piva tvornica take vrste v naši državi.
Belokranjska politika in gospodarstvo
„ NEKAJ OPAZK K VOLITVAM.
Volilno prerekanje je za nami. Lahko smo ponosni na svoje dostojne ljudi, ki se niso nikjer tako neotesano obnašali kakor n. pr. klerikalci na znanih shodih v Črnomlju in Metliki, število naših glasov je od zadnjih volitev znatno narastlo, akoravno so nam jih preslepili nekaj radikaici. Nas veseli, da prehaja ljudstvo k treznosti in da zna misliti s i svojo glavo.
Radovedni smo, koliko obljub bodo izpol-, nili sedaj klerikalci. Kadar ne bo kaj prav, se naj ljudje zahvalijo le njim, ki imajo sedaj . prav vso odgovornost na svojih ramah. Ne-! katerim je jako žal, da so se dali zapeljati. Koliko so kričali Hrvati za svojo republiko — in kje so danes? Ravno tam, kjer so bili, iz-premenilo se ni niti za las. To je najboljši dokaz, da so se dali pošteno nafarbati.
Mi srno vedno trdili, da še velika in nova i država ne da kar čez noč preurediti. Za tako ' velikansko delo je treba več desetletij in pa : sodelovanja vreh državljanov. Treba je, da
najprej izpolnimo dolžnosti napram državi, ki bo potem prišla prej do reda.
Pri vseh velikih zmagah se naši nasprotniki vendar ne morejo zediniti, ker imajo med seboj nepremostljive ovire. Prišli bodo kmalu do spoznanja, da je naša pametna politika le najbolja.
Naši „Amerikanci" so se čudno obnašali. Pametni, ki so bili več let v Ameriki in so se vživeli v tamošnje demokratske razmere, so bili brez vsake agitacije za nas, ker so prepričani, da je mogoče dobro državno gospodarstvo le na demokratski podlagi, kakršno hočemo mi. Nekateri so pa kar slepo drli za klerikalci, akoravno so videli v Ameriki, da tam klerikalna politika sploh ne pride nikoli do veljave. Tretji so bili zopet za to, da se vse razbije, dasiravno so imeli večkrat priliko se prepričati o trdih paragrafih ameriškega prava, ki je napravilo tak vzoren red v Ameriki. Ti so pokazali, da so bili tam z zavezanimi očmi in da sploh ne znajo čisto nič premisliti. Pokazali so se, da so popolnoma nezreli.
Ht&ielif©
-f- Za skupno napredno fronto. Kdor ni danes slep, mora uvideti, da se pred klerikalno demagogijo lahko uspešno branimo le v skupni napredni fronti. Klerikalni tisk zastruplja nevedno preprosto ljudstvo sistematično, budeč najnižje inštinkte. Tuj mu je vsak smisel za pošten boj, brez ozira na levo in desno bije in grize po ljudeh, ki niso pristaši SLS. Klerikalno časopisje, ki ima po večini za odgovorne urednike poslance, katerih zaradi njihove imunitete ni mogoče poklicati na odgovor, zmerja, psu je in obrekuje najrajši ugledne in spoštovane naprednjake. V sredstvih ni izbirčno. Kaj za to, da ukrade čast poštenjakom, samo da njihova stranka napreduje. Istotako hočejo klerikalci razorati državo. Njihovo časopisje vrši to sicer previdno, manj previdni ali pa sploh nič previdni pa so podeželski agitatorji SLS. Seme hujskanja najde pri nas le prerado rodovitna tla. Slepa mržnja proti Srbom, vzgojena v stari Avstriji, ki zavzema že široke množice, se da še izvrstno napeljavati na klerikalni mlin. Zloraba vere v zvezi z ljudsko nepo-učenostjo pa je še vedno najuspešnejše agi-tacijsko sredstvo SLS. Proti takemu zapelja-vanju naroda je lek le: v skupni napredni fronti in v sistematičnem izobraževanju ljudstva. Borba med naprednimi strankami radi malenkostnih razlik je le v korist klerikalcem. Glasovi za skupen napredni blok, oziroma za eno skupno napredno stranko, so vedno češči. Tako tudi v «Slovenskem Narodu» poziva voditelj SKS. g. Mermolja: «Vse stranke, ki jim je blagor in bodočnost države najvišji zakon, se naj zlijejo in strnejo v eno mogočno bojno vrsto ter stopijo združene v nove volitve.» Pač malo pozno je prišel na to, kar smo mi že pred zadnjimi volitvami pisali. Upajmo vsaj, da bo v bodoče drugače. Poizkusiti moramo v skupni fronti, da pokažemo ljudstvu, v kako nesrečo ga hoče zavesti brezvestna klerikalna politika.
+ Vrezali so se. Kdo drugi nego slovenski klerikalci! Z veliko odgovornostjo, ki jim jo je pri volitvah naprtilo nerazsodno slovensko ljudstvo, in z željo po oblasti v Sloveniji so se odpravili k Radiču, češ, ta mož nas bo potegnil iz blata; ako pa ne, bomo pač skupaj z njimi obtičali v njem. Radikalskima odposlancema, ki sta prišla v Zagreb, so klerikalci skupno z drugimi separatisti razložili
svoje težave. Radikaici so na vse to rekli, da je že dobro in prav ter so slovenske klerikalce po beograjskih listih pošteno ozmerjali. Tako ni postalo nič iz nameravane zveze med radikaici, radičevci, klerikalci in muslimani. Klerikalna nada se ni izpolnila.
+ Kdo pOsirovIja ljudstvo? V nedeljskem «Slovencu» ima vstavljene v Pismu iz Srbije neki katoliški duhovnik pod imenom Viator nastopne besede: «... zastrupljeni od «Domovino) in «Kmetijskega lista», — lista, ki sta ustanovljena prav s tem namenom: kvariti in posirovljati naše ljudstvo.» — če bi rekli, da to ni res, bi to nič ne pomagalo, zato samo svetujemo g. Viatorju, naj vzame n. pr. vse letošnje številke «Domovine» is «Slraže» ali «Slovenskega Gospodarja® ter primerja in potem naj po pravici pove, kaj je našel, ako misli pošteno in krščansko.
+ Izpod Kuma. Pod tem naslovom je prinesel zadnji «Domoljub» ostuden napad na nadučitelja iz Svibnja, g. Ivana Pečnika. «Lažiljub» lahko brez kazni napada poštene ljudi, saj je njegov odgovorni urednik Anton Šušnik, ki s svojo poslansko imuniteto ščiti take dopisnike. Korajžni dopisun izpod Kuma naj se nikar ne skriva za hrbet poslanca urednika,, temveč naj korajžno stopi na plan s svojim imenom. Pogovorili se bomo potem na pravem mestu. Dokler pa tega ne stori, je strahopetec, ki ima pogum izza plota streljati na njemu politično neljube osebe, manjka mu pa korajže, da bi svoje neotesano zmerjanje kril s svojo odgovornostjo.
4- Radič je ciganske krvi. Tako pravijo Posavci — sicer pa je Radičevo obnašanje tudi temu primerno. Nikoli nima na jeziku drugega kot človečanstvo in mirotvornost, s katerima slepi stotisoče nezavednih hrvatskih seljakov. Vsakogar pa, ki se ne ukloni njegovi prismuknjenosti, ozmerja barabsko. V nedeljo je na svoji skupščini v Zagrebu stresal psovke na debelo in je svojega bivšega sošolca ministra Jovanoviča krstil za političnega magarca (osla). Govor, ki ga je v nedeljo izrekel Radič, je tako plitek in sirov, da so se potrpežljivi poslušalci glasno zgražali. Eno postaja danes jasno: Radič, ki ga je naključje usode in časa postavilo na čelo zaslepljenega hrvatskega seljaštva, izgublja v nebrzdani ciganski strasti vsako razsodnost. Klerikalce po slabi tovaršiji z Radičem že boli butica. Radikaici pa, ki so se začeli pogajati z Radičem, so zdaj po izdatnih psovkah sklenili, da k Radiču namesto delegatov pošljejo duševnega zdravnika. Žalostno bo končala Radičeva storija.
Sokolstvo
SOKOLSKA TELOVADNA AKADEMIJA V SREDIŠČU OB DRAVI.
Tudi pri nas v naši Prlekiji je dovolj pravega življenja in resnega dela. Dokaz temu je bila sokolska telovadna akademija, ki se je vršila na velikonočni ponedeljek v Središču v novo zgrajenem Sokolskem domu. Za prireditev telovadne akademije je res treba vztrajnega dela in vestnega vežbanja telovadcev in telovadkinj, kajti pri akademiji se veliko bolj opazi vsak najmanjši slabo izveden gib kakor pri drugem zunanjem telovadnem nastopu. Na deželi, kjer mora izvršujoče članstvo od zore do mraka pridno delati na polju ter pride tako v telovadnico že utrujeno, zahteva prireditev akademije res mnogo požrtvovalnega dela in ljubezni do
telovadbe. To moramo poudariti posebno glede naših srediških telovadcev, ki so se z vso vnemo pripravili, da pokažejo občinstvu vse ono, kar se da po načelih Tyrša in Fiignerja doseči v večernih urah v telovadnici.
Strumnih korakov so člani prikorakali v telovadnico, kjer so izvajali letošnje župne proste vaje. Tem so sledile lanske župne proste vaje skupno s člani in članicami. Ljubko in ve:elo je bilo gledati skladnost teh res lepih vaj. Le enemu samemu bratu se je izkasilo, kar pa bo drugič gotovo popravil. Nato sta nastopila višji in nižji oddelek na orodju, prvi na konju, drugi pa na bradlji. Tudi te vaje so bile razmeroma srečno izvedene. Temu je sledil kratek pozdravni govor župnega nadzornika brata Schaupa. Po nagovoru sta nastopili isti vrsti, višja na drogu, nižja pa s skokom v višino. Vaje na drogu so nas zadovoljile, žal le, da se je pri skoku v višino premalo gledalo na lepoto skcka! Naše vestne Sokolice so za tem izvajale proste vaje z okrašenimi cvetnimi loki. Urno so izvajale gibe teh vaj ter so tako s temi vaiami dokazale dokaj gibčnosti in spretnosti. Nekoliko manj posrečene so bile naslednje društvene preste vaje. Kot zaključek akademije je bila skupina članov in članic na bradlji. Pogled na to skupino je bil res lep in prijazen.
Po zaključeni akademiji se je vršila neprisiljena zabava. H koncu naj še omenim, da je bila ta akademija za Središče dober napredek, telovadcem pa želimo pri nadaljnji telovadbi mnogo sreče in uspeha, ki so ga že na velikonočni ponedeljek pokazali. A. 2.
Prdsvefa
Dr. Ivan Lah, Angelin Hidar. Starokoro-tanski roman. Ilustriral Rajko Šubic. 1923. Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani. Cena vezani knjigi 32 Din, po pošti 1 Din 50 p več. Lahov zgodovinski roman Angelin Hidar, ki ga je izdala ze Veliko noč Tiskovna zadruga v jako okusni opremi in okrašenega z desetimi Šubičevimi ilustracijami, nas vodi v čase koroških trubadurjev. Angelin je sin angleškega kralja Riharda Levjesrčnega, ki je bil na povratku iz svete dežele ujet na Koroškem ter se je šele po dveh letih srečno vrnil v domovino. V koroških gorah pa je rasfel njegov sin Angelin, ki se je napotil po svetu kot pevec iskat svojega očeta. Našla sta se in spoznala po pesmi o koroških gozdovih. Z Angleškega se je Angelin vrnil na Koroško kot trubadur in beli vitez. Na Brežah je tekmoval z vitezom Lichtenstei-nom v pesmi in zmagal, a v dvoboju s črnim vitezom je padel. Zgodovina in srednjeveška koroška romantika se prepletata v romanu in nam nudita lep pogled v tedanje čase. Knjigo toplo priporočamo. Naroča se pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Prešernova ulica št. 54.
Prosnla
Odbor za prevoz v Judenburgu leta 1918. po prekem sodu ustreljenih vojakov bivšega 17. pešpolka in odbor za postavitev nagrobnega spomenika vsem, ki so padli za našo svobodo, prosi vse one, ki hranijo posebno zanimive spomine na dogodke tistih dni v Judenburgu, Radgoni in Murauu, da blagovolijo te spomine popisati in poslati na imenovani odbor. Tako bi bili zlasti zanimivi spomini očividcev poteka uporov v Judenburgu, Radgoni in Murauu, osebni spomini na ustre-
ljene žrtve, na njih zadnje dni itd. Posebno | dobrodošli bi bili spomini dogodkov v Ko-torju, Pulju in Codrojpi, zlasti ako se tičejo [ ob teh prilikah ustreljenih in justificiranih oseb jugoslovanske narodnosti.
Jugoslovanske dobrovoljce prosimo za popise dogodkov na solurski fronti in Dobrudži, I v koliko so ti dogodki v zvezi z junaško smrtjo posameznega slovenskega dobrovoljca. Tudi osebni spomini o življenju in razpoloženju teh junakov vobče v dobrovoljskih legijah mo-' rejo dvigniti in poglobiti spomin na padle borce za našo svobodo.
Odtor prosi za omenjene opise in popise do 24. aprila 1923. na naslov: Dr. Tone Jamar, Ljubljana, Prešernova ulica št. 5.
*	Z novim romanom pričnemo v prvi številki prihodnjega meseca. Kdor še ni naročnik, naj ne zamudi in naj stopi takoj v krog «Domovinašev»!
*	Kraljica Marija v Dalmaciji. V sprem-stvu svoje matere, rumur.ske kraljice, ki že 1 dlje časa biva pri svoji hčerki, se je kraljica Marija odpeljala v Dubrovnik. Obe kraljici, mati in hči, si ogledata našo jadransko obal in njene znamenitosti. Obiskali bosta tudi Split, Sušak in ostala dalmatinska mesta.
*	Vreme je zadnje dni prav spremenljivo, popolnoma aprilsko. April je pač najbolj norčav mesec v letu in dela kakor se mu zazdi: zjutraj pošlje meglo, nato malo solnca, pa spet mračno oblačje, nato nekaj drobnega dežja. In ponoči ^ad pritisne s hladom. Posebno presenečenje je pretekli pondeljek pripravil v mariborski okolici in drugih okrajih Štajerske. Poslal je gosto in drobno točo, ki je za kratek čas pobelila pokrajine. Po suhi toči se je nenadoma zopet zasmehljalo solnce, a glej spake, zatem je popoldne spet začelo rositi. Kmetski ljudje ro mnenja, da se je april že dosti našalil. Naj zopet pride lepo vreme, da se bo moglo razgibati živahno delo po polju in vinogradih.
*	Smrtna kosa. V Vidmu pri Krškem je umrla ga. Karolina Podjed roj. Kalb, po-sestnica in gostilničarka. — V Kranju je umrl delavni sokolski brat Janez Suhadolnik. Od svojih mladih nog je deloval v sokolski telovadnici in je zadnja leta bil marljiv odbornik. — V Škofji Loki je v 77. letu starosti umrl g. Gašper Lunder, oče Rudolfa Lundra, ki je leta 1908. padel kot septembrska žrtev. Pokojnik je bil vedno navdušen narodnjak in sokolski delavec, za kar co ga avstrijske oblasti tudi večkrat preganjale. — V Vidmu pri Stopitah je umrla ga. Magdalena Turk, mati dveh duhovnikov, katerih starejši je v Ameriki, mlajši pa študira v Rimu. — V Sama-torci pri Horjulu je umrla posestnica ga. Terezija Korenčan. — Na Raki pri Krškem je umrl vpokojeni kaplan g. Ivan Florjančič. — V Železnikih je umrla ga. Frančiška Der-mota, ki je v svojem kraju uživala splošen ugled. — Blag jim spomin!
*	Nagla smrt. Anton Žurej, kolar na Bežigradu pri Celju, star 68 let, je prišel po opravkih v Celje in se na okrepčilo podal v neko gostilno. Naročil je golaž in pol litra vina. Preden pa se je začel posluževati za-jutreka, ga je obšla nenadna slabost. Sklonil se je nad mizo in par minut nato zaspal za večno. Zadela ga je kap.
*	Črne koze v Sloveniji. V očigled nevarnosti, da se razširijo koze, ki na mnogih krajih na Hrvatskem in v Bosni nastopajo, tudi preko vse Slovenije — do sedaj se ie poja-
vilo 12 slučajev v Gribljah pri Črnomlju (med temi dva smrtna), 1 v Kočevju, l v Gor. Lokovci pri Metliki, 2 v Mariboru — je Zdravstveni odsek odredil, da se 'Tši po vsej Sloveniji ponovno cepljenie zoper ko?e vseh oseb, ki tekom zadnjih pet let niso bi.e cepljene. Ob isti priliki se vrši tudi letošnje glavno cepljenje otrok in sploh vseh oseb, ki še niso bile cepljene. Opozarja se prebivalstvo, da se v interesu lastnega zdravja udeleži cepljenja, ki se bo vršilo po vseh okrajih in mestih.
*	Velik požar. Nenadejana nesreča je prejšnji teden zadela prebivalce vasi Vrbje blizu Žalca. V neki hiši je izbruhnil požar ter se vsled vetra bliskovito razširil in objel vso vas. Prihitela so sicer gasilna društva in tudi nekaj voj%s.£va, a vsi skupaj niso več mogli preprečiti katastrofe. Cela vas je postala pien požara, štela je okrog iOO poslopij, ki so ma-iodane vsa pogorela. Škoda je velikanska.
*	Bela čepica. V Ljubljani so zadnje čase v raznih hišah izginili različni predmeti znatne vrednosti. Sumilo se je, da tatvino izvršuje mlado dekle z belo čepico na glavi, ki se je nenadno pojavilo v tej ali oni hiši pa zopet izginilo. Policija je vztrajno iskala tatico, toda belih čepic je v Ljubljani mnogo. In tako se je pravo belo čepico posrečilo istakniti šele pretekli teden v nekem kinematografu. Dekle Alojzija, ki je staro komaj 15 let, je pri zasliševanju priznalo, da je okradlo nad 30 strank v Ljubljani. 1 režalo je po vežah na ugodno priliko, nato pa naglo izmaknilo kak dragocen predmet in ga neslo v zastavljalnico. Na ta račun je mlada ptičica vodila breskrbno življenje. „Nobel" je zahajala v gledališče, kinematografe in na razne zabave, uživala pa je skoro same slaščice. Vrednost vseh ukradenih predmetov iznaša okrog — četrt milijona kron. Ptička z belo kapico pa s črno dušo je zdaj v sodnijski kletki.
*	S sekiro nad moža. Huda žena Neža Jane se je rada prepirala s svojim možem. V njuni hiši je večkrat nastalo zakonsko ro-goviljenje. Zadnjič je zopet prišlo do hudega prepira med obema soprogoma. V hudi jezi je Neža pograbila sekiro in svojemu možu razklala glavo. Mož je takoj obležal mrtev. Nato je Neža odšla v Radovljico k sodišču in izpovedala svoje dejanje. Vtaknili so jo v preiskovalni zapor.
Is raznih krajev
*	V Kranju je preteklo soboto zarana izbruhnil v Tršanovi tovarni cementnih izdelkov velik ogenj in hitro začel posegati tudi na sosednje objekte. Kranjska požarna bram-ba je bila hitro na mestu in je preprečila širjenje požara. Vzrok požara še ni pojasnjen, škoda pa je zelo občutna.
*	V Zapogah pri Kranj« sta se sprla dninar Miha Volgemut in posestnik Fran Jenko. Ker pa je Volgernut bil malo preveč gostobeseden, ga je Jenko v nagli jezi tako udaril jx> glavi, da se je Volgemut zgrudil na tla in se pri tem poškodoval na desni nogi.
*	V Št. Jurju pri Grosupljem so popivali fantje iz Udja. Spotoma iz gostilne so se med seboj sprli in se začeli ravsati. V pretep je posegel tudi petdesetletni čevljar Janez Gačnik iz Udja. Pograbil je kol in z njim tako divje udrihal po fantu Janezu Jeršinu, da mu je prebil lobanjo. Jeršin je naslednji dan umrl, Gačnik pa pride pred poroto. Udje je klerikalna občina.
*	V Novem mestu je neznan zlikovec že dvakrat ponoči vrgel debel kamen v stano«
i vanje g. M a tka Malovica. Le sreči se je za-1 hvaliti, da kamen ni zadel dveh mladoletnih JMalovičevih hčerk, ki spita v isti sobi. Čudni «so pojavi človeške zlobe.
*	Na Planini pri Rakeku je tamošnje pev-ssko društvo «Planina» priredilo prejšnjo ne-(deljo veselico z igro «Ne kliči vraga». Igra j je res dobro uspela, lstotako pevske točke in i deklamacije. Vsem, ki imajo zasluge na pri-ired^vi, moramo le klicati: Po tej poti najprej!
*	V Spodnji Hudinji pri Celju so iz struge iMajdičevega mlina potegnili utopljenko. Ko-i misija je dognala, da je nesrečnica Ana Rau-išer iz Trnovelj. Na veliko soboto se je sprla is svojimi domačini, kar je pozvročilo njen -obupni čin.
*	V Dobovi pri Brežicah so neznani tatovi vdrli v trgovino Franca Pergerja in pokradli raznega blaga v vrednosti 80.000 K, deset celih črnih boks-kož vrednih 10.000 K, 20 kg podplatov, deset parov čevljev in še drugih stvari. Blago so odnesli skozi okno prodajalne.
*	V Pilštanju je dne 19. februarja prišel v Jazbecovo gostilno Mavricij Hirš in se malo sporekel z nekim škrbrem. Med tem prepirom je k Hiršu naenkrat pristopil delavec Zlendar in mu porinil nož med rebra. Za to junaštvo je celjsko sodišče prisodilo Zlendru 3 mesece težke ječe.
*	V Konjicah se je tamošnji trgovec gosp. Ciril Žagar poročil z gdčno. Betko Sorma-
: novo, hčerko posestnika in trgovca istotam. Mlademu paru obilo sreče!
*	V Slovenski Bistrici je znani nemšku-' tarski čevljar Janez Teger zakričal mariborskemu odvetniku g. dr. Ravniku, da je «bin-dišer hund». Predrzni izzivač je bil za nem-
i čursko prijaznost obsojen na pet tednov i strogega zapora. Štajerskim nemškutarjem po volitvah rasfe greben. Nič čudnega, ko se pa čutijo vami v zatišju klerikalnih gro-movnikov.
*	Pri Sv. Frančišku v Savinjski dolini je umrl bivši dekan in upokojeni župnik Jožef Dekorti. Nazadnje je pastiroval v Lučah, odkoder se je po upokojitvi preselil k Sv. Frančišku. Bil je vzoren duhovnik in daleč na okoli priljubljen. Bodi mu ohranjen blag spomin!
*	Pri Sv. Križu pri Slatini se je obesil posestnikov sin Mirko Ogrizek, ker so mu domači branih poročiti se z revno sosedovo hčerko.
*	V Loki pri Št. Janžu na Dravskem polju so našli v Dravi neko okrog 20 let staro utopljenko. Sumi se, da je nesrečnica, ki je bila najbrž v drugem stanu, šla prostovoljno v smrt.
*	V Gačniku pri Mariboru so prejšnji torek našli v podstrešju skednja obešenega
. Alojzija Skerbineka. Visel je visoko in nikjer blizu ni bilo predmeta, na katerega bi naj se i bil nesrečnik povzpel. Stvar je postala zago-: netna in komisija, ki je prišla na lice mesta, je izrazila dvom, da bi se bil Skerbinek sam ■ obesil. Skerbinek se je priženil k vdovi Plohi in je med njim in dvema ženinima hčerkama večkrat nastal prepir. Sodnija vodi preiskavo in bo zagonetni slučaj gotovo kmalu pojasnjen.
*	V Ščavnici v Slov. goricah je posestnik Anton Špindler padel s podstrešja v pet met-
: rov globoki skedenj. Pri padcu si je zlomil i tilnik in obležal na mestu mrtev. Pokojnik i je bil vzoren gospodar in zaveden narod-
njak. Vest o njegovi nesreči vzbuja v okolici splošno sožalje.
*	V Prestrnici pri Mariboru je posestniški sin Handl ustrelil svojo nevesto Marijo Zajkovo, ki je bila takoj mrtva. Morilec je nato še sebe ustrelil dvakrat v prsa. Polza-vestnega so prepeljali v mariborsko bolnico. Fant je obupno delo baje storil zaradi nesrečne ljubezni.
*	V Pavlovcih pri Ormožu je požar uničil posestniku Herciju hišo in gospodarsko poslopje. Zgorelo je 13 svinj, ena kobila, vozovi, gospodarski stroji in vsa krma. Škoda je tem večja, ker je bilo poslopje le nizko zavarovano.
SMRT RAZISKOVALCA EGIPČANSKIH GROBOV.
Pred nekaj meseci je ves znanstveni svet presenetilo poročilo o znamenitih izkop-ninah angleškega raziskovalca lorda Carnar-vona v Egiptu. Po dolgem trudu se je temu učenjaku posrečilo blizu egipčanskega mesta Luksora, v tako zvani «dolini kraljev», odkriti veliko grobnico egipčanskega faraona Tutenkhamena. Grobnica je bila pokrita z ogromnimi plastmi peska, ki ga je tekom tisočletij nanosil veter iz puščave.
Grobnica, zidana globoko pod zemljo, obstoji iz treh dvoran. V njih je lord Car-narvon našel izvrstno ohranjeno dragoceno pohištvo, kipe malikov, igrače, jedila, tkanine in umetnine neprecenljive vrednosti. Po šegi davnih Egipčanov so se namreč kralju priložile v grobnico najrazličnejše življen-ske potrebščine v prepričanju, da jih duša pokojnikova potrebuje tudi po smrti.
Doslej sta izpraznjeni dve dvorani in dragocena zapuščina, ki se je našla v njih, ima največjo važnost za proučevanje davne egipčanske kulture. Tretja dvorana, v kateri se nahaja mumija (izsušen mrlič) faraona Tutenkhamena, bi se imela s posebno svečanostjo oboriti pred nekaj dnevi.
A nenadno se je po svetu ko blisk raznesla vest, da se znameniti raziskovalec Car-narvon nahaja na smrtni postelji, zastrupljen od pika strupene muhe. Čim se je razširila ta vest, je že prišla druga: lord Car-narvon je pred par dnevi naglo preminul. Zdravniška pomoč ga ni mogla oteti.
Ob tej priliki so svetovni listi omenjali staro egipčansko legendo, da se mrtveci starega veka kruto maščujejo nad raziskovalci in nad vsakomur, ki jim moti večni pokoj. Tutenkhamen se je nad lordom Carnarvo-nom maščeval s smrtjo. Ali bo slična usoda zadela tudi Carnarvonove naslednike raziskovalce, o tem se bomo lahko prepričali v jeseni, ker dotlej ostane zadnja dvorana,
v kateri leži Tutenkhamenova mumija, zapečatena in nedotakniena zaradi deževnih nalivov, ki sedaj vladajo v znameniti «dolmi kraljev».
VOLK V MESTU.
Prav nenavaden obisk so imeli prošli teden prebivalci mesta Užice v Srbiji. Lepega popoldne je primahal v mesto ogromen volk, obšel par ulic in povzročil prizore, ki se ne pripetijo kar tako zlepa.
Ko se je volk pojavil, so se meščani tako prestrašili, da niso niti pomislili na orožje. Vse je zbežalo za vrata, le neki orožnik ni opazil ničesar, in šele, ko je volk bil že čisto blizu njega, je na opominjajoče krike naglo
potegnil bajonet, se pognal proti njemu in ga ranil v hrbet. Ranjeni volk pa se je naglo izmuznil in pospešil korake dalje po široki ulici.
Kmalu se mu je približal kmečki voz, na katerem je sedel neki seljak z ženo, ki je v naročju držala otroka in je bila namenjena k zdravniku. Ko je kmet zagledal volka, se je zbal, da mu ne napade žene, zato je naglo skočil z voza in z razprostrtimi rokami skočil proti volku, ki se je istočasno z jezo vrgel na seljakove prsi. Spoprijela sta se za žive in mrtve; seljak je objel volka za tilnik in po kratkem strahovitem ruvanju sta se oba zvalila na tla. Parkrat sta se še prevalila sem in tja, medtem pa se je volk iztrgal iz objema s tem, da je pregriznil seljaku mišico na roki. Naglo je nato poletel dalje. Ob koncu ulice pa so ga preplašili železniški delavci in volk se je pognal na neko dvorišče. Gospodar je hitro segel po puški, pomeril skozi okno in zadel volka naravnost v glavo. Užičani imajo sedaj seveda dosti govoriti, kajti tako čudnega gosta še niso imeli v svoji sredi.
X Genljiv divjaški običaj. Ljubezen ima svoj slovar, ki gotovo največ pove takrat, kadar med zaljubljencema nastane molk. Ena najbolj dražestnih ljubavnih rečenic je gotovo ta-le. «Kar snedel bi te od ljubezni!» A med našimi zaljubljenci menda nihče ne ve, da neka daljna zamorska plemena v Južni Ameriki ne govorijo samo tako, temveč tako tudi delajo. Pleme Kukumas smatra za svojo najlepšo šego, da pokojniku izkaže največjo čast s tem, da njegovo mrtvo telo priredi za slastjo pojedino. Njihova vera pravi: Bolje je mrtvemu, da počiva v človeških želodcih kakor v hladni zemlji. Posebno «genljiv» je ta običaj takrat, ako smrt zaljubljencu ugrabi ljubico. Neutešni fant se vrže nanjo in jokaje trga z nje poedine kose, da s čim večjim apetitom dokaže svojo neizmerno ljubezen. Fant, ki sne celo truplo svoje mrtve ljubice, velja med plemenom Kukumas kot vzor ljubezni in stanovitnosti. Starci ga mladini priporočajo za vzgled... Pa recite, da niso upoštevanja vredne domače šege in navade!
Za smsh in fcratsk čas
Telesne vaje.
Svitloslav: „Ti praviš, da se počutiš slabo, več gibati se moraš in zjutraj delaj kake telesne vaje!"
Svetloslav: „Saj vsako jutro vadim svoje telo. Vsako jutro se dvignem po 1 Okrat v postelji in se desetkrat spet vležem in zaspim."
Glavobol in zobobol.
Teta Evlalija toži, da jo boli glava, a mala Uršika se joče, ker jo boli zob.
Evlalija: «Imaš gotovo votel zob.»
Uršika: «Kaj imate tudi vi votlo glavo?»
»LJUBEZEN GRE SKOZI ŽELODEC."
Ta pregovor sicer gotovo ni popolnoma točen, vendar ima zelo mnogo resnice na sebi. Pravijo, da je ta izrek izkovala neka žena, ki jo je zakonsko življenje razočaralo, ker je mož zahteval od nje, da mora dobro kuhati.
vojidao in poStniao a d vojna te ali 1 speci- plačila razpošilja: Lekarnar EUOEN V. FEL-jalna steklenica 24 dinarjev; 3G dvojnatih ali LER, STUBICA DONJA, Eizatrg Stov. 360, 12 specijalnih steldcnic 208 dinarjev in 5% do- Hrvatsko.
Imaš li bolečino v obrazu 1 V čelom telesu?	11* * Tli	Tli • I
Fotrebuješ li dobrodejno in okrepčujoče mazilo? I nnun i i m 8 I nn ! L1ir I Ali te muči glavobol? Zobobol? Trganje?	i 51 1111J I B "J Li '/'I J 9
m spprzt Uliuld JlJdJ m-mm
Jg§t HSS^^ IlillllllllllSll
llr^rti Fcllori°v Pravi Elzafluid je mnogo močnejši, izdatnejši in boljšega delovanja, kakor M ^kJ®'	francosko žganje. Nekoliko kapljic zadostuje, da tudi ti rečeš:
jS 1» pTo ja najboljše, kap sem kdaj okušal! j
H H!im Zaht0T»i Elzafluid t vseh poslovnloab, in sicer samo pravi Elzafluid lekarnarja Si	Fellerja. Ako naročiš naravnost, stane z zavojnino in poštnino, če se pošlje deuar naprej
H jlllllši ali P° povzetju: 3 dvojnate ali 1 specialna steklenica 24 Din, 12 dvojnatih ali 4 specialne i! 'ijšsilill steklenice 84 Din, 24 dvojnatih ali 8 specialnih steklenic 146 Din, 36 dvojnatih ali 12 Hi	specialnih steklenic 208 Din.
KOT PRIMOTi Elza-obliž proli kurjim očesom 2 In 3 Din: Eiza-inentolnl črtnlkl 4 Dlo; Elza-poslpalnl praSek 3 Din; F.lza ribje olje 20 Din; Elza-voda za usta 12 Din; Elza-kolonska voda 16 Din; Elza-5umskl miriš za sobo 15 Din; Ollcerin 4 In !5DIn; Lisol, I.lsoform 12 Din; Kineški čaj od 1 Din dalje, originalno Radlkum francosko žginje velika steklenic« 13 Din; Elza-mrčcsnl prašek 7 Din; strup za podgane in miši 7 Din. Za prlmot se zavojnina in
poštnina posebej računata.
Na te cene se računa že 6 •/<, doplačila. Adrcsirati natančno: EUSSN V. PSLLSE, lekarnar, STUBICA B0IJJA, Eizatrg št. 330, Hrvatsko.
Direktna zveza s krasnimi ameriškimi vladnimi parniki. Naprakos-IJivI po udobnosti, čistosti in po Izbornl oskrbi.
Hitre In varne Iadj8.
„Georgo V/ashingion"	..Amsrioa"
..President Roosevelt"	„President Harding"
Zahtevajte podrobna pojasnila In brodar. list št. 216.
Ugodna prilika za prevažanje blaga,
Generalno zastopstvo za Jugoslavijo:
Beograd, Palata Beogratiske Zadruge
Podružnica; Lju&lj&na, Sv. Petra cesta štev. 24
Podružnice: Beograd, Bjelovar, Brod n./S., Celje, Dubrovnik, Gornja Radgona, Kranj, Maribor, Murska Sobota, Oaijek, Sarajevo, Sombor, Suaak, Šibenik, Velikovec, Vršac. Ekspoziture: Rogaška Slatina (sezonska), Škofja Loka. Agencije: Buenos Aires, Rosario de Santa Fe.
Afllijacije: Slovenska banka, Ljubljana; Jug03lavenska industrijska banka d. d., Split; Balkan Bank r. t., Budapest, Vaczi utoa 35; Bankhaus Milan Robert Alexander, Wien I., Augustinerstrasse 8.
Izvršuje vse bančne posle najkulantnaje.
Tiska Delniška tiskarna, d, d. y Ljubljani.
Izdaja konzorcij Domovine,
*
Poslušajte torej! Ako stavite moškim vprašanje, katere lastnosti najbolj cenijo pri svojih ženah, vam bo gotovo 90 od 100 zakonskih mož reklo med drugim tudi, da mora žena dobro razumeti kuhinjske umetnosti. Zlasti ljubijo pri svojih ženah take čednosti ljudje, ki delajo mnogo v zaprtih prostorih, dočim so seveda oni, ki se gibljejo na prostem, mnogo manj občutljivi, ker so utrjeni. Vendar se pravilno pripravljene jedi veselijo tudi najmanj občutljivi možje.
Človeku, ki uživa malo prostega zraka, ne tekne površno pripravljena jed. Žena, ki ne mara imeti moža čmernega in sitnega, naj skrbno pazi na pripravljanje jedi. Tisočim prepirom se bo s tem izognila, naredila bo raožu in sebi dom prijazen, da mož ne bo pohajkoval zvečer po gostilnah in se navajal na pijačo, katere mogoče doslej, ni poznal. Saj je znano, koliko mož se je navadilo na uživanje alkoholnih pijač šele po poroki.
Navadno se dogaja tudi, da žena, ki se ne zua obrniti v kuhinji, ni za nobeno drugo rabo prav na svojem mestu. Sveta dolžnost vseh mater je, da naučijo svoje hčere, preden jih oraožijo, dodobra vseh kuhinjsikh umetnosti, a če same ne znajo, da jih dajo drugam učit. Učenje v zakonu je že prepozno. Le redki so primeri, da se mladenka, ki je zanemarjeno vzgojena, v zakonu poboljša. Zato tudi pravijo moški, ki si iščejo neveste: „Poglej mater, in vedel boš, kakšna je hči!" Ako je žena dobra in skrbna kuharica, gotovo ljubi tudi red in snago ter je sploh skrbna gospodinja. Ni vsakikrat glavno, da ima žena v kuhinji vsega v izobilju. Nespretna in nemarna kuharica iz najboljših stvari napravi ie komaj vžitno zmes. Ako si torej hočete ohraniti moževo ljubezen in spoštovanje, se le držite izreka, ki smo ga navedli v naslovu.
Kako prežeuemo mravlje, čim nastopi toplejše vreme, se rade pojavljajo v stanovanjih mravlje, kar je zelo nadležno. Mravlje se preženejo, ako denemo sveže ali suhe bezgove liste na prostor, kamor najbolj zahajajo. Zelo dobro je tudi, da luknjice, iz katerih mravlje lezejo, pokadimo z žveplom ali pa vtaknemo v nje malo terpentinove smole. Mravljam zelo smrdi tudi lizol ali pa karbol.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Boštanj. Dopis je objavljen v velikonočni številki.
SLABOST? SLABO SPANJE? Nervoznoet? Mržnja do dela? Ali se večkrat pojavljajo različno boli? Dober prijatelj v takih slabih dneh je pravi Fellerjev Elzafluid! Dobro služi za umivanje in obkladke. ravno tako kot kosme-tikum za usta, glavo, kožo! Močnejši, izdatnejši in bolj delujoči kakor francosko žganje! Z za-
■ ......———— ——m^mm
Kuotrnjenboro damsko kolo.
Ponudbo s ceno na upravništvo «Domovinp» pod ..Damsko kolo".	20
PP*- Kupite in berite "fPS
,Poper in poprika'
hudomušne kratkočasnice.
Cena 3 Din, po poŠti 3 Din SO p.
°°sTa p Tishopni zadrugi p Ljubljani.
Odgovorni urednik Andrej Ražem,