ANNALES • Ser. hist. socio!. • 9 • 1999 • 1 (16) pregledno izvirno znanstveno delo UDK 81 '246.2: 371.3 prejeto: 1999-05-10 JEZIKOVNA POLITIKA IN IZOBRAŽEVANJE Lucija ČOK Znanstvenoraziskovalno središče Republike Slovenije Koper, SI-6000 Koper, Garibaldijeva 18 Marina FURLAN PAHULJE Znanstvenoraziskovalno središče Republike Slovenije Koper, SI-6000 Koper, Garibaldijeva 18 Vesna GOMEZEL MIKOLIČ Znanstvenoraziskovalno središče Republike Slovenije Koper, SI-6000 Koper, Garibaldijeva 18 IZ V LEČ EK Modeli dvojezičnega izobraževanja v svetu so v zadnjih petdesetih letih bili pogosto v središču političnih, družbenih in ekonomskih obravnav. V/ večini dežel zahodne Evrope je namreč v tem času prihajalo do postopnega uveljavljanja manjšinskih, pogosto tudi manj razširjenih jezikov, kar v različnih oblikah izobraževanja pomeni ohranjanje jezika in kulture narodnostnih manjšin. V srednji in vzhodni Evropi pa so na položaj posameznih etnij in posredno na vsebino njihovega družbenega in kulturnega delovanja vplivale tudi politične spremembe. Prispevek povzema nekatere izsledke raziskovalnega projekta Nacionalno šolstvo in šolstvo narodnosti v narodnostno mešanih okoljih Slovenske Istre in v zamejstvu, v katerem so raziskovalci ZRS Koper obravnavali modele nacionalnega šolstva in šolstva narodnosti v tem okolju. Pri tem jih je zanimalo, kako se deklarirana dvojezičnost v narodnostno mešanih območjih uveljavlja in ali so obravnavani modeli šolstva ustrezni ciljem te politike. Ključne besede: dvojezičnost, modeli dvojezičnega izobraževanja, nacionalno šolstvo, šolstvo narodnosti, jezikovna politika, Slovenska Istra, zamejstvo LA POLITICA LINGÜISTICA E L'ED UCA ZIO N E SINTESI Negli ultimi cinquant'anni, i modelli d'istruzione bilingue nel mondo sono stati spesso al centro di dibattiti politici, sociali ed economici. In questo periodo, infatti, nella maggior parte dei paesi dell'Europa occidentale si è giunti ad una progressiva affermazione delle lingue minoritarie, spesso anche d'idiomi poco diffusi, che sotto varie forme d'istruzione, aiuta a conservare la lingua e la cultura delle minoranze etniche. Nell'Europa centrale ed orientale, la condizione delle singóle etnie, e indirettamente i contenuti della loro attivitá sociali e culturali, sono stati influenzati anche dai cambiamenti politici. II contributo raccoglie alcuni risultati del progetto di ricerca "La scuola nazionale e la scuola delle nazionalità nei territori nazionalmente misti dell'lstria slovena e antiche d'oltreconfine", nel quale i ricercatori del Centro di ricerche scientifiche di Capodistria hanno esaminato i modelli della scuola nazionale e della scuola delle nazionalità in quest'area. In quest'ambito erano interessati a vedere come si afferma il bilingüismo dichiarato dei territori nazionalmente misti e se i modelli educativi esaminati corrispondono ai fini di tale política. Parole chiave: bilingüismo, modelli d'istruzione bilingue, scuola nazionale, scuola delle nazionalità, política lingüistica, Istria slovena, l'oltreconfine 69 ANNALES • Ser. hist, sociol. • 9 • 1999 -1 (16) Lucija ČOK et al.: JEZIKOVNA POLITIKA IN IZOBRAŽEVANJE, 69-74 UVOD Modeli dvojezičnega izobraževanja v svetu so v zad­ njih petdesetih letih bili pogosto v središču političnih, družbenih in ekonomskih obravnav, kar je vplivalo na procese njihovega razvoja in postopke spreminjanja. V večini dežel zahodne Evrope gre za postopno uvelja­ vljanje manjšinskih, pogosto tudi manj razširjenih jezi­ kov (ang. minority and lesser used languages), kar v različnih oblikah izobraževanja pomeni ohranjanje jezika in kulture narodnostnih manjšin. V srednji in vzhodni Evropi pa so na položaj posameznih etnij in posredno na vsebino njihovega družbenega in kultur­ nega delovanja vplivale tudi politične spremembe. V okviru raziskovalnega projekta Nacionalno šolstvo In šolstvo narodnosti v narodnostno mešanih okoljih Slovenske Istre in v zamejstvu pri ZRS Koper se je ugotavljalo, kako se deklarirana dvojezičnost v narod­ nostno mešanih območjih uveljavlja in če je model šolstva v šolah tega območja ustrezen ciljem te politike. V prvem letu projekta so raziskovalci (dr. Lucija Čok, dr. Milan Bufon, mag. Mateja Sedmak) pripravili gradivo elaborata, ki vsebuje: - pregled dokumentov in norm, ki opredeljujejo mo­ del izobraževanja na narodnostno mešanem območju Slovenske Istre, - refleksijo družbenih in političnih sprememb na šol­ stvo v teh okoljih, - okvirne primerjave z deželami EU ter analitično predstavitev modela šole s slovenskim jezikom v za­ mejstvu, - opis inovacijskega (integriranega) modela zgodnje­ ga poučevanja italijanskega jezika kot drugega jezika na razredni stopnji osnovne šole (Nacionalno šolstvo, 1997). Gradivo dopolnjujeta dve prilogi: - primer integriranega poučevanja drugega jezika, poster objava v zborniku kongresa Sport Science in a Changing World of Sport v Copenhagnu, - separat znanstvenega članka Model učenja ita­ lijanskega jezika za slovensko učno prakso, ki je izšel v Annales 8/96, Koper. Uvod v razvojni raziskovalni projekt je analiziral ne­ katere najpomembnejše mednarodne dokumente in do­ ločila mednarodnega prava v zvezi s položajem manjšin. V posebnem poglavju so bili predstavljeni rezultati raziskave o položaju manjšinskih jezikov v okviru Evropske zveze (Euromosaic). Raziskava se ni omejila le na kvalitativni oris, ampak je oblikovala tudi posebno tipološko členitev različnih manjšinskih jezi­ kov po stopnji dosežene enakopravnosti in razširjenosti v okviru širših procesov družbenega in ekonomskega preoblikovanja evropskega prostora in v njem prisotnih socialnih in jezikovnih skupin. V posebnem prispevku pa je predstavljen poskus definicije dvojezičnosti in medkulturnosti - ob individualnih in družbenih vidikih sožitja med večinskim narodom in manjšino. Opis dvojezičnih modelov v elaboratu se loteva dveh stvarnosti, in sicer izobraževanja Slovencev v Italiji in izobraževanja za dvojezičnost v Sloveniji, natančneje šolstva na narodnostno mešanem območju Slovenske Istre. Model večinskega šolstva v Slovenski Istri je le delno predstavljen, in sicer v posebnostih zgodnjega učenja/poučevanja drugega jezika (Čok, 1996, 225- 240). Učinki inovacijskega procesa (1991-1994) na po­ uk italijanskega jezika kot drugega jezika so zanimivi za kurikularno prenovo slovenske osnovne šole. Sodobne (evropske) družbe se soočajo s procesom svetovne globalizacije na eni in evropskih integracij na drugi strani. Slovenija kot država, ki še išče mehanizme zaščite lastnih interesov (nacionalnih, političnih, eko­ nomskih ...) in si vendar prizadeva ustvariti razmere, ki bi ji omogočile učinkovito vključevanje v evropske inte­ gracijske procese, naj bi izkušnje urejanja narodnostno mešanih okolij čim bolj koristno uporabila. Ta okolja predstavljajo namreč laboratorij, v katerem se teoretične podmene o kulturnem in etničnem sožitju pretvarjajo v stvarno dejstvo. Kakšna naj bo torej vloga šole v na­ rodnostno mešanih okoljih glede na posledice globa- lizacijskih in integracijskih procesov, v katere se bo vključevala Slovenija? Vsebine, ki so jih raziskovalci zaradi skopo odmer­ jenih sredstev preučevali predvsem ekstenzivno, so raz­ prle razsežnosti šolstva v narodnostno mešanih okoljih, ki bi jih bilo potrebno podrobneje preučiti. Področja, ki so še potrebna dopolnitev, so predvsem: 1. Specifika narodnostno mešanih okolij: enotnost kulturnega in etničnega prostora in omejitveni dejavniki, dnevne migracije in šolstvo, funkcija šole v procesu ohranitve družbenih in kulturnih vrednot ipd. 2. Posebnosti šolskih modelov: vključevanje v šola­ nje in prehajanje vpisanih generacij v lokalnem, regio­ nalnem in nacionalnem šolstvu, vpliv reformnih pose­ gov na položaj in vlogo šolstva narodnosti v širšem okolju, eksperimentalno uvajanje novih (preizkušenih) modelov v našo šolsko prakso (model šole Špeter Slo- venov). 3. Kvaliteta pouka: spremljanje učinkov novih kuriku- lov na kvaliteto pouka, zakonski predpisi in posebnosti šolstva v narodnostno mešanih okoljih, vsebinske prila­ goditve posameznih področij (jeziki, družboslovni in vzgojni predmeti), novosti pri pouku drugega jezika (je­ zikovni portfolijo, poučevanje vsebin v drugem jeziku). Da bi nekatere ugotovitve in delovne hipoteze pre­ verili v praksi, je skupina raziskovalcev, ki so se ji pridružili še raziskovalki mag. Marina Furlan Pahulje in Vesna Gomezel Mikolič (ZRS Koper) ter strokovnjaki Zavoda Republike Slovenije za šolstvo - Enota Koper (Mirko Zorman, dr. Luciano Monica, Neva Šečerov), organizirala 15. maja 1998 v Kopru delovni posvet Jezikovna politika in šolstvo na narodnostno mešanih območjih. Udeleženci posveta so na osnovi izhodišč o 70 ANNALES • Ser. hist, sociol. • 9 • 1999 • 1 (16) Lucija ČOK e ta l.: JEZIKOVNA POLITIKA IN IZOBRAŽEVANJE, 69-74 jezikovni politiki in šolstvu ter različnih šolskih modelih v narodnostno mešanih okoljih Slovenije in v zamejstvu prišli do pomembnih zaključkov oziroma razmišljanj, ki jih navajamo v nadaljevanju. K obravnavnim temam so poleg domačih raziskovalcev veliko doprinesli tudi Co­ lin Williams s prispevkom Dvojezično šolstvo v korist evropski demokraciji - primer Walesa, Bojan Brezigar s prispevkom Evropski standardi zaščite jezikovnih manj­ šin in Živa Gruden s prispevkom o dvojezični osnovni šoli Špeter Slovenov.1 JEZIKOVNA POLITIKA IN ŠOLSTVO Jezikovno načrtovanje je oblikovanje družbene orga­ nizacije, ki se udejanja v družbenem položaju jezikov in v dinamiki njihove rabe znotraj jezikovnega korpusa. Jezikovnemu načrtovanju sledi stopnja njegovega ude­ janjanja v izobraževanju in v kultiviranju posameznika ter družbe. Načrtovanje jezikovne politike, jezikovne enako­ pravnosti in uravnavanje obojega ureja država z ustavo in s posebnimi zakoni. Slovenija ureja s svojo ustavo temeljne pravice manjšin. Poseben zakon, ki je v pri­ pravi, pa bo podrobneje opredelil pravice in dolžnosti manjšin ter večinskega naroda. Družbena volja, ki spodbuja odprt način doživljanja narodnostne in kul­ turne raznolikosti, pa se dokazuje v organizaciji šol­ skega sistema. Šola v narodnostno mešanem okolju opravlja svojo vzgojno in izobraževalno vlogo ne le z mehanizmi sožitja med večino in manjšino, pač pa tudi s tem, da izobražuje pripadnike večinskega naroda za življenje tako, da jim omogoča svobodno izbiro poti za uresničevanje osebnih in družbenih potreb. V srednji Evropi so se v 90-ih letih politične in ekonomske razmere precej spremenile, v narodnostno mešanem prostoru zahodne Slovenije pa je koncept izobraževanja nespremenjen. Na osnovi tega se odpira vprašanje, ali je potemtakem prišlo do določenega ne­ skladja, in če je, v čem to neskladje je in kako ga odpraviti. ŠOLSKI MODELI NARODNOSTNO MEŠANIH OKOLIJ SLOVENIJE Izhodišča, ki uravnavajo strukturo manjšinskega te­ lesa se določajo po pripadnostnem - osebnostnem in po ozemeljskem - avtohtonskem načelu. Slovenija je v od­ nosu do svojih manjšin izbrala avtohtonsko načelo, kar pomeni, da pripadnikov narodnostnih skupnosti ne prešteva po njihovi opredelitvi, pač pa upošteva njihovo izvorno pravico do pripadnosti k drugi etniji. Modela šolskega sistema, ki naj bi v vsebinah in organizaciji vzgoje dosegala sožitje med večino in manjšino ter zagotavljala pravice avtohtonih manjšin, sta v Sloveniji dva: prekmurski in obalni. Njuna različ­ nost je posledica tradicije izobraževanja skozi zgo­ dovino, politične volje večine ter razmerja moči med večino in manjšino. Ne glede na to, pa imata modela podobne izhodiščne cilje in bi se zato v določenih potezah lahko zgledovala drug pri drugem. ŠOLSKI MODEL IN INAČICE SLOVENSKEGA ŠOLSTVA V ZAMEJSTVU Področje slovenskega šolstva v zamejstvu (Italija) je urejeno s posebnim državnim zakonom. To pomeni, da je v slovenskih državnih šolah učni program povsem identičen tistemu v večinskih, prav tako državnih šolah, s to razliko, da je v njih učni jezik slovenščina in da se italijanščino poučuje kot predmet od prvega razreda osnovne šole dalje, medtem ko se obrnjeno, v večinskih šolah, slovenščine ne poučuje. Zaradi tega so šole s slovenskim učnim jezikom edini posredovalci sloven­ skega jezika in kulture v izobraževalnem procesu v zamejskem okolju. Zasebno šolstvo, npr. dvojezična osnovna šola v Špetru Slovenovem (San Pietro al Natisone), je razvila poseben model, s katerim uresničuje potrebe po izobra­ ževanju v obeh jezikih in razvija poleg izvornega jezika in kulture tudi medkulturne vrednote. SKLEPI Evropa različnih kultur, narodov in narodnostnih skupnosti se bo ohranila le, če bo temeljna vez stičnih in sožitvenih lastnosti dovolj močna. Mnogi skupni evrop­ ski dokumenti poskušajo postaviti izhodišča razmeram, ki naj bi v večinskih okoljih ohranjala različnost jezikov in posebnosti kultur manjšinskih skupnosti. Večina ev­ ropskih držav vgrajuje v šolske reforme medkulturne vse­ bine in oblike izobraževanja za večjezičnost. Ta sicer ni vselej le avtohtona večjezičnost, vendar je pomen manj­ šinskih in sosedskih jezikov vselej izpostavljen. Reforme slovenskega šolstva ni mogoče avtomatsko prenesti na manjšinsko šolstvo. Prilagojene vsebine kuri- kulov, ki naj pripomorejo k ohranitvi kulturne in jezi­ kovne različnosti narodnostno mešanih okolij, je po­ trebno izvajati tako v večinskem kot v manjšinskem šolstvu. Komunikacija med obema vrstama šolstva pa usiha. Za uspešno izvajanje reforme šolstva v Sloveniji je potrebno poleg splošnih preučevanj stanja2 izdelati tudi 1 Vsi trije prispevki so objavljeni v nadaljevanju tega tematskega sklopa. 2 Gre za obe inačici raziskave Nacionalno šolstvo in šolstvo narodnosti v narodnostno mešanih okoljih, ki so ju ločeno opravili pri Znanstvenem inštitutu Filozofske fakultete v Ljubljani in ZRS Koper (Modeli izobraževanja Z IFF; Nacionalno šolstvo ZRS). 71 ANNALES ■ Ser. hist. sociol. • 9 • 1999 • 1 (16) Lucija ČOK et al.: JEZIKOVNA POLITIKA IN IZOBRAŽEVANJE, 69-74 razvojne naloge organizacijskih in didaktičnih vsebin šolstva v narodnostno mešanih okoljih Slovenije. Alter­ nativni modeli za to šolstvo nastajajo v trenutkih nuje reševanja zapletov na družbeni in politični ravni. V prenovi šolstva v Sloveniji, ali vsaj ob njenem začetnem uvajanju, so se variante in rešitve za šolstvo na narod­ nostno mešanih območjih odložile na poznejši čas in s svojim zamikom povzročile zmedo v šolski praksi. Poznavanje kultur svojih sosedov, pogoji za sodelo­ vanje med strokovnjaki, izmenjave blaga in kapitala so tesno vezani na obvladovanje jezikov. Okolja z več­ jezičnim prebivalstvom imajo izkušnje, ki so prenosljive in dragocene. Občutljivost za ohranjanje identitete ma­ lih narodov in manjšin v teh okoljih naj ne bi vzgajali na novo, saj naj bi se izkazala v vseh oblikah sobivanja. Če naj je temu tako, se mora demokratično načrtovanje jezikovne in kulturne politike neposredno zrcaliti v šolskih programih. Šolstvo na narodnostno mešanih območjih naj bi z vidika sociološko-jezikovnih vprašanj tako imelo dvojno funkcijo: 1. omogočati učencem spoznavanje avtohtonih kul­ tur in njihovih jezikov na takšnih območjih (maternega jezika in jezika(-ov) okolja); 2. sooblikovati ustrezen odnos do lastne kulture in jezika in drugih avtohtonih (ter neavtohtonih) kultur in jezikov. Na območju zahodnega dela slovenskega kulturnega prostora, kjer se ob slovensko-italijanski meji stikata dve kulturi in dva jezika, je prav gotovo potrebno upoštevati obe funkciji šolstva v tem prostoru. Medtem ko je prva naloga s primerno jezikovno in šolsko politiko (z izbiro ustreznih učnih predmetov, tedenskim številom ur posameznih predmetov in primernimi učnimi programi) na nek način lažje izvedljiva, pa je izvajanje druge na­ loge zaradi same narave problema veliko bolj kom­ pleksno in poleg šole vključuje celotno družbeno okolje posameznika ali družbene skupine. Skrb za načrtno izvajanje druge naloge je potrebna še posebej zato, ker se v šoli, čeprav je jezik že sam po sebi pomemben del kulture, pri poučevanju le-tega ne prenašajo nujno tudi druge vrednote te kulture. To pa bi glede na zelo pestro etnično sestavo geografsko zelo majhnega prostora vsekakor bilo pomembno, če no­ čemo, da se večkulturnost (multikulturnost) izrodi iz ideala v navadno modno puhlico. Učenci in dijaki se morajo zavedati, zakaj se - če se - učijo drugega jezika oz. jezika okolja, spoznati morajo kulturo in druž­ benozgodovinski razvoj naroda, ki sobiva ob njegovem lastnem. Samo tako si bodo lahko oblikovali ustrezen odnos do le-tega in sprejeli načela večkulturnosti. Poleg tega je pomembno, da večkulturnost kot družbeno vrednoto sprejmejo vsi evropski in drugi narodi, ne pa samo manjšine oz. manjši narodi. Druga naloga šole je še pomembnejša in težavnejša, če upoštevamo prisotnost številnih otrok iz mešanih zakonov in/ali otrok, katerim šolski učni jezik ni mate­ rinščina (na nekaterih slovenskih osnovnih šolah na Tržaškem je takih otrok čedalje več). Pri tej populaciji je namreč oblikovanje narodnostne identitete še bolj zapleten proces. Seveda se šola v zvezi z omenjenimi vprašanji sooča s celo vrsto problemov, kot so neustrezni učni programi, pomanjkanje primernega učiteljskega kadra, neustrezni učbeniki, bodisi po vsebinski bodisi po metodični plati, neustrezni prevodi učbenikov itd. Pri tem pa mora šola nujno upoštevati vzgojo v družini in druge dejavnike v ožjem in širšem okolju (TV in druga sredstva javnega obveščanja, kulturne in druge javne prireditve, vpliv pomembnih osebnosti, informa­ tika, literatura itd.), ki sooblikujejo obravnavani odnos. Na področju družinske vzgoje se zastavlja vprašanje, koliko na oblikovanje identitete vplivajo starši, koliko pa si jo izoblikuje vsak posameznik sam oz. pod vplivom različnih zunanjih dejavnikov, bodisi v otroških bodisi v kasnejših zrelih letih. Učitelji namreč opozarjajo, da bi večjo vlogo pri odločanju, npr. na katero šolo (slo­ vensko ali italijansko) naj se otrok vpiše, morali imeti otroci oz. mladostniki sami, saj se starši včasih odločajo v nasprotju z otrokovimi potrebami in željami in tudi na škodo lastne in otrokove narodnostne opredelitve. Zaradi tako raznovrstnih dejavnikov in nenačrtne pozornosti, ki jo tem vprašanjem posveča šola, so lahko tudi rezultati, ki jih šola na tem področju pričakuje, drugačni od pričakovanih. Tako imamo na italijanskih manjšinskih šolah v Sloveniji dijake, ki se med seboj raje pogovarjajo slovensko kot pa italijansko, in, obratno, na slovenskih šolah v Italiji dijake, ki med­ sebojno raje komunicirajo v italijanščini kot pa v slo­ venščini. Ne eni ne drugi se narodnostno ne iden­ tificirajo v celoti s svojo matično narodnostjo. Speci­ fično za dijake slovenske manjšine v Italiji je tudi to, da sami sebe dojemajo kot pripadnike posebne etnične skupine, tj. "zamejskih Slovencev", ne čutijo pa iden­ tifikacije s Slovenci v matični državi. Številni šolarji na slovenskih šolah tako v Sloveniji kot v Italiji pa bolj kot lastno cenijo italijansko kulturo, kar je povezano tudi z večjim pritokom informacij, ki jih dijaki dobijo iz ita­ lijanskih medijev, predvsem s televizije. Vprašanje dvojne funkcije šolstva se še razširi, če šolstvo na narodnostno mešanih območjih opazujemo z vidika bližnje evropske integracije. Ob predpostavki, da bo v evropski integraciji vedno večjo vlogo zavzemal angleški jezik, se odpirata dve vprašanji: - vprašanje statusa avtohtonih jezikov v odnosu do angleščine kot jezika mednarodne komunikacije; - vprašanje pomena in nove vloge sedanjih manj­ šinskih šol, saj današnje manjšine po ukinitvi meja v združeni Evropi ne bodo več imele enakega statusa kot doslej. Gre torej za vprašanje evropeizacije manjšinskih šol in multikulturne vzgoje v območjih kulturnega stika. V 72 ANNALES • Ser. hist, sociol. • 9 • 1999 • 1 (16) Lucija ČOK et al.: JEZIKOVNA POLITIKA IN IZOBRAŽEVANJE, 69-74 prihodnosti bo v zvezi s tem potrebno razmisliti na­ slednje: ali naj se ta vzgoja razširi na celotno območje kulturnega stika ali naj ostane omejena le na ozemlje, kjer je zgodovinsko prisotna avtohtona manjšina; kakšne so lahko posledice evropeizacije šolske problematike v okoljih s posebnimi kulturnimi lastnostmi na podruž- bljanje manjšinskih jezikov in njihov prenos iz šolskih struktur v družbo, se pravi v družine in stvarno okolje; kateri naj bodo najprimernejši šolski in izobraževalni organizacijski modeli v večjezičnih in manjšinskih okoljih glede na položaj šol, ki ponujajo pouk manj­ šinskih jezikov v manjšinski družbi in manjšinskem organizacijskem sistemu, hkrati pa so usmerjene v državni, meddržavni in širši mednarodni kontekst. LA N G U AG E POLICY AND ED U CATIO N Lucija ČOK Science and Research Centre of the Republic of Slovenia Koper, SI-6000 Koper, Garibaldijeva 18 Marina FURLAN PAHULJE Science and Research Centre of the Republic of Slovenia Koper, SI-6000 Koper, Garibaldijeva 18 Vesna GOMEZEL MIKOLIČ Science and Research Centre of the Republic of Slovenia Koper, SI-6000 Koper, Garibaldijeva 18 SUMMARY Models o f bilingual education in the world have often been subject to political, social and economic discussions for the last fifty years. In most West European countries there has been a gradual assertion o f minority languages often also lesser used languages, which preserves the language and culture o f national minorities by different forms of education. However, in Central and Eastern Europe the political changes have had influence on the position o f individual ethnic groups and indirectly on the contents o f their social and cultural activities. The article summarizes some findings o f the research project National Education and Education o f the Nationality in Nationally M ixed Areas o f Slovene Istra and Abroad, in which the researchers o fZRS Koper dealt with the models o f national education and education o f the minority in this area.They were interested in how the declared bilinguism in nationally mixed areas is asserted and if the models o f education discussed are appropriate to the goals o f this policy. Key words: bilinguism, models of bilingual education, national education, education of minority, language policy, Slovene Istra, abroad VIRI IN LITERATURA Bernjak, E. (1990): Kontrastivna obravnava dvojezič­ nosti s posebnim poudarkom na slovensko-madžarsko dvojezičnost na narodnostno mešanem območju Prek­ murja (Contrasting study of bilingualism, with special emphasis on the Slovene-Hungarian bilingualism in the ethnically mixed Prekmurje region). Magistrska naloga. Ljubljana, Filozofska fakulteta. Coupland, N., Jaworski, A. (eds) (1997): Socio­ linguistics. A Reader and Coursebook. London, Mac­ millan Press Ltd., New York, St. Martin's Press, Inc. Čok, L. (1996): Model učenja italijanskega jezika za slovensko učno prakso. Annales, 8. Koper. Kaučič Baša, M. (1993): Jezik okolja in jezik šole: Jezikovna politika v Italiji. V: Štrukelj, I. (ur.): Jezik tako in drugače. Zbornik. Ljubljana, Društvo za uporabno jezikoslovje. Modeli izobraževanja ZIFF - Modeli izobraževanja v etnično in jezikovno heterogenih okoljih. Analiza strukturnih elementov za izbiro modelov izobraževanja v slovenskem etničnem prostoru. Nosilka: dr. Albina Nečak Luk. Raziskovalno poročilo. Ljubljana, Znanstve­ ni inštitut Filozofske fakultete, november 1999. Nacionalno šolstvo ZRS - Nacionalno šolstvo in šolstvo narodnosti v narodnostno mešanih okoljih Slovenske Istre in zamejstva. Nosilka: dr. Lucija Čok. Poročilo MŠŠ za leto 1997. ZRS Koper. 73 ANNALES • Ser. hist, sociol. • 9 • 1999 • 1 (16) Lucija ČOK et al.: JEZIKOVNA POLITIKA IN IZOBRAŽEVANJE, 69-74 Nedak-Liik, A. et al. (1998): Medetnični odnosi v slo­ venskem etničnem prostoru. Izsledki projekta. Ljubljana, Inštitut za narodnostna vprašanja. Ochs, E. (1997): Cultural Dimensions of Language Ac­ quisition. V: Coupland, N., Jaworski, A. (eds): Sociolin­ guistics A Reader and Coursebook. London, Macmillan Press Ltd., New York, St. Martin's Press, Inc., 430-437. Pogorelec, B. (1993): Jezikovna politika in jezikovno načrtovanje pri Slovencih - zgodovina in sodobni vidiki. V: Štrukelj, I. (ur.) (1993): Jezik tako in drugače. Zbornik. Ljubljana, Društvo za uporabno jezikoslovje Slovenije, 2 - 17 . Siegel, H. (1998): Multiculturalism and the Possibility of Transcultural Educational (and Philosophical) Ideals. The School Field, IX, 1/2. Ljubljana, 5-32. Taylor, C. et al. (1992): Multiculturalism and "The Po­ litics of Recognition". Princeton, New Jersey, Priceton University Press. 74