Ll«« n kori««l dtUv I|u4»tvft. D«l«v-d to oprtviicnl do VNfli k»r produclr»|o. ThJa pap«r is dovoimd to ih« intsrtitc of tho working cImi Work» •re tr* «ntltUd to all what th«v produc«. Katar*« 1* imo«4-«imi «»iim, Dm. ft, iim7,11 (M M* oifta» StOhtMfO III. *a««r lb* ft«t of U*»f r««* *f lUrob lift. 1ST». OHici: 4008 W. 11. Str.. Ck eip, III. '"Delavci vseh dežela, združite te!" PAZITE* na it«vilko v okUptju kl m n*ha|a poUg va-iaga naslova. Drtkpll»« n««a «podat a/l na ovitku. Ako i 130) I« it«vilka . . ' t «da t vam s prihodnjo it«v|lko naiega lista po-toào naročnina. Prosimo, ponovit« |ft tako). Sle v. (No.) 429. Chicago, 111., 30. novembra (November) 1915. Leto (VoL) X. Kako je lep vojaški stan! Res, res! Človek je včasi krivičen, le ker premalo misli. Tako je krivičen, da bi moral na kolenih prositi odpuščanja. Tudi nam ne bo kazalo nič druzega kakor poklekniti, pa skleniti roke. In kdove, če je sploh le mogoče, da nam odpuste? Zabavljali smo Čez militarizem, da se je kar kadilo. Niso nas prepričale zgodovinske pravljice o vojakih, ki so bili sami višji ljudje, polbogovi. Niso nas genilc mojstrske slike, ki jih kažejo sedaj po vseh ameriSkih showi-h, predstavljajoče junake v uniformah, pomorščake, Neal of the Navy, zmagovalce na Mehikanci in Indijanci, vse s plapolajočo zastavo nad glavo. Niti velikanska vojn® v Evropi z m il joui mrtvecev nas ni mogla navdušiti. Militarizem je bil v naših očeh ostanek barbarstva, strašen kos sramote človeštva! Niamo bili dovolj poučeni — to je vse. In vendar je tako lahko, če se hoče človek poučiti, tako enostavno. Povsod, kjer rekrutirajo ameriške vojake in mornarje, imajo razstavljene slike: Trobentača, kavalerista na konju, veliko ladjo in kanone na njej. Razuntega pa razdajajo letake, vabeče sposobne ljudi pod zastave. Te letake je treba čitati. Sline se pocede človeku, ko vidi, kakšne lepote in dobrote se mu ob-Ijubujejo. "Mladi mož! — pravi eden takih letakov. A!i iščeš dela? če si zdrav, telesno v dobrem stanju, med 18. in 35. letom, tedaj se pogovorimo. Čitaj drugo stran." Tehnika te agitacije je na vsak način dobra. Prva stran je zbudila radovednost, in mladi mož obrne list, pa pogleda, kaj je na drugi strani. Well, tam so lepe reči. "Lahko ti pribavim job, kjer boš kar od začetka prihranil po deset dolarjev na mesec in ta denar lahko vložiš v najmočnejši banki sveta na odstotne obresti. Razun plače, ki jo dobiš, boš preskrbljen z vsem, kar potrebuješ, s hrano, stanovanjem in obleko. Po vsem svetu lahko potuješ in medtem te» če tvoja plača brez pretržka dalje. Na stroške svojega delodajalca lahko potu- ješ, na svojih potovanjih se lahko izobrazuješ, in pri tem dobivaš redno svojo plačo. Časa boš imel, da študiraš in se tako popraviš ter dosežeš napredovanje, in vse to medtem, ko se ti izplačuje tvoja plača. Če oboliš ali postaneš nesposoben za delo, dobiš penzijo, in do konca tvojih dni bo poskrbljeno zate. Če dosežeš starost za odpust, dobiš dosmrtno penzijo. Pridi takoj v naborno pisarno, kjer izveš vse o vojaški službi v ameriški armadi." Tristo zlodjev! Pomcncamo si oči: Kje pa smo? Kje pa je vse to? V Deveti deželi? Ne! V Ameriki, v armadi Zedinjenih dr/Jiv se tako krasno živi. In sam vrag naj razume, kako je to, da je kljub tem čarobijam na tisoče mladih, zdravih .ljudi brez posla, in še bolj naj vrag razume, kakt) je to, da ima ameriška armada največ dezerterjev izmed vseh na svetu. Plačo dola», takoj od začetk» si lahko prihranijo po deset dolarjev na mesec na štiriodstotne obresti, poleg plače hrano, stanovanje, obleko, >es svet lahko vidijo zastonj, pa vendar — pobegnejo. Nekaj se tu ne vjeni«. Ne obljubujejo h tisti letaki nemara malo preveč? Ni li tudi.ta vaba malo spojena s humbugoin, brez katerega se zdi, da ne more biti v Ameriki ničesar? Deset dolarjev na mesec — hm! Človek, ki zasluži deset dolarjev na teden, si tudi lahko toliko prihrani; vpraša se le, kako mora živeti, da doseže tak uspeh. In kolikor poznamo vojaško življenje, bi dejali, da ni zelo mikavno za varčevanje! Največjo važnost polaga letak na potovanje. Ameriški vojak vitli ves svet lahko zastonj. Sestavitelji tega vabila morajo biti precej slabo podkovani v zemljepisju. Kajti svet je vendar nekoliko večji kakor tisti krnji, kamor pošilja A-merika l&hko svoje vojake. " In vsa armada se ne more razlezti po zemeljskem globusu kakor raki po mizi; kdo bo pa ostal v Zedinjenih državah, če pojdejo vsi po svetu? - . Gompers In politika. &e enkrat je zmagal Samuel Oompcrs na konvenciji A. F. of L. v San Kram incu; večina zbora je zopet izrekla kakor lani v Pbiladelphiji, tla se mora doseči osemurni delavnik le z gospodarskim bojem, ne pa z zakoni. Ali bilo je vendar nekoliko razlike; proti zakonitemu osemurnemu delavniku je bilo oddanih 8486. zanj pa G396 glasov. Bilo je torej letos okrog tisoč glasov več za eakon kakor lani, kar je vsekakor napredek. Proti postavni določitvi se je kakor navadno zopet bojeval predsednik federacije Gompers, in poraz manjšine smatra pač za svojo osebno zmago. Ali če pogleda, kako se izpreminja razmerje glasov od konvencije tlo konvencije, ne more biti svoje zmage preveč vesel, kajti skoraj bi se lahko matematično izračunalo, kdaj se izpremeni njegova večina v manjšino. Tudi na kalifornski konvenciji se je Gompers zaletaval v socializem in ga skušal osmešiti, kar se mu pa že zaraditega ni moglo posrečiti, ker je duševno obzorje tega gospoda veliko pretesno. Besede, s katerimi "ubija'? socializem, pobira brez izbirat kjerkoli jih najde, in zato prihaja sam s seboj navskriž. ne tla bi vedel, kdaj. kje in kako. Mož je konservativen in zaradi tega nasprotuje vsemu, kar je po njegm-vm mnenju radikalno..Prav ta konservativni mož pa pravi na konvenciji v San Franciscu: V4 Volilni listek ni nič druzega kakor kos * papirja, ki se vrže v volilno posodo." In Gompers se ne spomni in Tle čuti. da se postavlja s temi besedami v eno vrsto z anarhisti in zastopniki takozva-ne direktne akcije, ki zametavajo politiko in govore o volitvah ravno takt), kakor se je izrazil predsednik Gompers. Gompers je čuden patron in nekoč se bodo a-tneriški delavci sami sebi čudili, tla so toliko» časa trpeli vodstvo tako omejenega človeka. Na isti konvenciji, na kateri je čenčal take neumnosti, je bil ^Gompers zopet izvoljen za predsednika, in radi bi vedeli, na kakšen drug način bi mogla organizacija sploh namestiti svoje uradnike kakor z vol i tv i jo. Da «ni rezultat volitev vselej pameten, je že res; ravno Gompersova izvolitev je dokaz tega. Ali Gompers je s tem rezultatom pač zadovoljen, in dokler ne bo večina delegatov in članov spoznala svoje dosedanja zmote, pač ni nobenega sredstva, tla dobi federacija drugačno upravo. Tako rrrradikalen pa Gompers menda ,tudi ni, da bi verjel, da ne potrebuje organizacija nobene uprave. Če pa priznava nazatlnjaški predsednik potre- * bo volitev v svoji organizaciji, tedaj je logično ne more tajiti za nobeno drugo organizacijo, torej tudi ne za občine, države in zvezo. In če se zdi Gom-persu, da so volitve na njegovi konvenciji važne, tedaj govori nezmisle, če pravi, tla ni politična glasovnica nič druzega kakor kos papirja. Seveda — papir je vedno papir. Zakon, ki se ne izvrftuje, knjiga, ki se ne čita. pogodba, ki se ne izpolnjuje — vse to je papir. In če ne zna volilec prav rabiti glasovnice, je tudi ta kos papirja, le s to razliko, tla ne napravi n. pr. nečitana knjiga nobene škode, napačno rabljena glasovnica pa veliko. Tudi iieoddana glasovnica je napačno rabljena. ker pomaga nasprotniku. Ali o Gompersovih besedah je sploh težko resno govoriti, ker je mož prevelik čenčar in ker govori reči, katerih niti resnično ne misli. Kajti če je prepričan, tla je glasovnica le kos papirja, tedaj naj bi razodel, zakaj se sploh zanima za kongres, zakaj ima tam "svoje" poslance, zakaj skuša v raznih slučajih vplivati na zakonodajo, zakaj govori o oboroževalnih vprašanjih, torej o političnih rečeh? Ne, Gompers ni načelen nasprotnik parlamentarnega sistema in* volitev; on je le nasprotnik ne-odvititiih delavskih volitev in neodvisne delavske politike. Njegov politični evangelij je povsem e-uak kapitalističnemu: Delavec naj prepusti politiko drugim. Kapitalisti vedo, tla je to njihova korist ; Gompers je sicer, kar se tiče st>cialnih vprašanj. zelo neveden človek, tako prokleto neveden pa ventlar 110 more biti, tla ne bi razumel, kdo ima dobiček, če je delavstvo politično indiferentno. UBOGE 2ErJP.ZNICEi Železnice Delaware, Lackawanna in Western i-majo resnično velik križ. Njih vzhtwlne proge so do Seranton. Pa. prenapolnjene z naloženimi tovornimi vozovi, ki ne morejo nikamor naprej. Več kakor šesttisoč vozov z zapada, naloženih z žitom, pičo, moko, bakrom in drugim blagom stoji po postajah in postranski tiri so za cele tedne izpremenjeni tako rekoč v skladišča. Vprašanja pri drugih železniških družbah so pokazala, tla je tudi pri njih tako. Na sto milj tlaljave stoje naloženi vozovi, pa ne morejo nikamor. Cele mesece je imel New York, ki je glavna eks-portna luka in kjer se steka po številnih železnicah blago v pristanišča, silno n&dnormalne izvozne naloge. Le meseca oktobra se je izpeljalo na 393 lati jah za 175 iniljonov dolarjev blaga. Hudo je! Kupčija je krasnp; lahko bi bila še krasnejša. meddržavna trgovinska komisija pa pravi, tla ne more storiti ničesar za odstranitev teh razmer. Če bi bile železnice zvezne, bi se že lahko kaj storilo. Seveda — profit ne bi tedaj tekel v žepe privatnih kapitalistov. Samuel Gompers se tudi poteguje za "vojaško pripravljenost" Amerike. Federacija dela. — kateri je predsednik, pa glasuje za svetovno zvezo strokovnih organizacij, ki naj prepreči vsako vojno. Ali Oompcrs sam ne verjame svojim besetUtn, ali pa verjame, pa je kljub temu za oboroževanje. V čigavem interesu? V delavskem? Ta in oni pride na Filipine ali pa včasi na Kubo. To pač ni kdovekaj! Pri mornarici imajo nekoliko več prilike za potovanje. Sempatje se udeleži kateri res potovanja okrog zemlje. Ali tolikor se nam razmere na t*kih potovanjih že znane, da lahko nekoliko dvomimo o velikih užitkih takih ckspedicij, zlasti pa o velikanski izobrazbi, ki jo obljubuje letak. Ako se hoče človek s potovanjem izobraziti, mora imeti priliko, da si ga sam sestavi po potrebah stroke, v kateri se hoče kaj naučiti. S prouča-vanjem morja, ki je v glavnih rečeh povsod enako, je človek kmalu pri kraju, zlasti če mora na ladji opravljati službo. Postaje v lukah so zanj čisto slučajne —- kakor nanese program potovanja, na katerega nima mornar nobenega vpliva. In kar more v takih lukah videti, je večinoma prav malo. Tupatam se že seznani s kakšno zanimivostjo; ali odtod do izobrazbe je dolga dolga pot, in po mornarskih beznicah, ki so po vseh lukah precej enake, si je gotovo ne pridobi. Vse to, kar čaka vojaka lepega, ga ne more odškodovati za izgubljeno svobodo in za uniformirano podrejenost, tla se suče in giblje brez svoje volje na ukaz. Kasarna je kasarna, doma svobode ne napravijo najlepši letaki iz nje. Toda rekli IkkIo. da so obljube v omenjenih letakih morda pretirane, tla je pa vendar vsaj tlrob-tina resnice v njih. Učili nas btnlo, tla se godi vojaku še vedno bolje kakor brezposelnemu ovoda za nobeno hvaležnost? In Če je bil kdo 2. februarja srečen, pa se ima za to komu zahvaliti, zakaj naj čaka s svojo zahvalo tlo 25. novembra? Ali v tej ponosni Ameriki, v tej "svobodni" deželi, ki je z jezikom za-sto let pred vsem svetom, je ž»' tako, tla je vsaka nesmiselnost "sVeta," če je par let stara. Takt» je tudi praznik svetega purana posvečen, in tla ne pozabimo, kako moramo biti hvaležni, tla smo sploh na svetn, nas guvernerji s proklamaeijami spominjajo, kako dobro se nam godi. Žep nam tega ne pove, in kdor se tla r lepimi !>esetlami prepričati, tla je srečen, kadar v resnici ni. mu niti purana. ni treba. ..... . . ... Večinoma so si te guvernerske proklamacije podobne kakor postne pridige. Lani in letos moramo biti povsod hvaležni, tla nimamo vojne. Ali o-boroževalni kapitalisti so veliko bolj hvaležni, tla je vojna ¡11 le obžalujejo, tla ni še Amerika zapletena vanjo. Za nekolik miljonov delavcev, ki jim pozni-letni čas napoveduje bedo zimske brezposelnosti, je vseeno, če je vojna ali pa če je ni. In če moramo biti sploh hvaležni, tla nimamo vojne, bi radi vedeli, , za kaj bi morali biti hvaležni tedaj, če bi se bile reči malo drugače zasukale; kajti tla ni mnogo manjkalo, pa bi bile tudi ameriške ladje plavale in ameriški regimenti marširali, vedo tudi tisti guvernerji, ki pišejo proklainaeije. Hvaležni pa moramo biti na zahvalni «lavi na vsak način, pa če bi tudi ravno ta dan potres prerukal Zetlinjene države od Atlantika tlo Pacifika. Saj je zahvalni dan v uradnem koledarju. Kna proklamaeija se je pa letos razlikovala od drugih. V Arizoni imajo že od 10. septembra premogarski štrajk, in to je guverner Hunt omenil v svojem razglasu za zahvalni dan,- Dejal je, tla se bojujejo rudarji za pravično stvar in je pozval prebivalstvo države, naj jih podpira z denarjem, živežem in obleko. To je tisti guverner, katerega bi kapitalisti v Arizoni radi odstavili. Po tlržavi kroži peticija, za katero nabirajo podpise z zahtevo, da naj se Hunt odpokliče. In njih žHja je gotovo raitomlji-va. Izdati bt W1 moral proklamacijo. v kateri bi bil pridigal delavcem, kako morajo biti hvaležni kapitalistom, da jim sploh dovolijo zanje kopati baker. Reči bi jim bil moral, da je brezpogojna pokorščina njihova dolžnost; tedaj bi mu bili kapitalisti če že ne hvaležni, pa vsaj naklonjeni. Ali guverner Hunt je že pred zahvalnim dnevom sttSril velik greh: Milice ni hotel poslati nad štrajkarje. Resnično, nesposoben guverner ! Če se že sam ni mogel domisliti, česa je dolžan kapitalistom. bi se bil vsaj lahko spomnil, kako je ravnal guverner Ammons v Oolorado. Hunt pa noče in noče. Štrajkarji niso storili nič hudega, da so v stavki, je njih pravica, in za kar se bojujejo, je pravična reč. Guverner, ki tako govori, je sicer mož zakona, ali mož kapitalistov ni. Torej proč z njim ! • Glasovi za peticijo proti njemu se nabirajo seveda z vsem mogočim pritiskom, zakaj kapitalisti znajo biti solidarni, kadar gre za njihove skupne interese. Ali če bo znalo biti delavsko ljudstvo enako solidarno, se bodo kapitalisti enkrat urezali. MEHIŠKA KRIZA SE BLIŽA KONCU. V Washingtonu mislijo, tla je mehiška kriza za Zetlinjene države pri kfaju. Villa in ostanki njegove razpršene armade beže proti Chihuabua in so prepustili vso državo Sotiora Carranzistom, ki so osvojili mesto Nogales, kjer so se dolgo odi- , gravali glavni 1 m > j i nad občma strankama. Mesto je pač v podobnem položaju kakor srbska mesta; prehajalo je iz rok v roko, in vsaka armada, ki ga je iztrgala nasprotni, je plenila, kolikor je moglA. Živil zelo primanjkuje in zdravstveno stanje je zelo žalostno. Za Ameriko je najvažnejše to. da ni več pričakovati bojev od meji, ki so dolgo grozili z vsakovrstnimi zapletljaji. Admiral Winslov, poveljnik paeifičnega bro-dovja, poroča, tla se je tudi položaj v IjOs Angeles znatno zboljšal in tla ne 1h) treba izkrca vat i ameriškega vojaštva. Villa ima le še Juarez v svoji oblasti, ali tudi patlee tega mesta pričakujejo v kratkem. Izginil je torej eden izmeti strahov, ki so dolgo grozili ameriškemu ljudsttu. Mnogo je sicer kapitalistov v tej tleželi, ki niso zadovoljni s takim razvojem. ker bi bila vojna z Mehiko koristila njihovim denarnim interesom. Ljudskim interesom bi bila prinesla le neizmerno šktslo, in zato je dobro» da je hujskačem vzeta pretveza za hujskanje. Papež Benedikt se je lani trudil, tla bi bosegel čez božič vsaj premirje. Kakor je znano, se mu ni posrečilo. Kljub temu hoče tudi letos poizkusiti, če pojde to lože. Pravijo da je o tej stvari raz pravijal s kelmorajnslrim kardinalom Hartman-nom. Papež misli, da je njegova dolžnost, poizku siti, kar more. v ta namen, dasi ni letos več upanja kakor lani. GOSPODIN FRANJO. ROMAN—SPISAL PODUMBARSKI. Drugo jutro je dal na poŠto pismo, naslovljeno na Bajiéevo mater. Vsebina se je glasila: Milost iva gospa! Zla usoda me je prisilila, da sem danes privedel v Tuzlo Danico Miloše vicevo. Pod Konj-planino se nti ni zdelá več varna. Sirota se je izgubila od svojega roda kakor čebela od svojega roja, videl sem jo brez zaščite, zato jo privijein k svojemu rodu. Tako ji je usojeno. Poznam njeno značajnost, njen pogun, njeno deviško nedolžnost, čednosti, ki jih ne premaga noben uasilnik, vendar pa se mi je zdelo potrebno, da jo vem v Vaši bližini. Vse drugo naj Vam pove sama. Nahaja se sedaj v*zavetju pri davkar skem uradniku Hrenu, ki je dobro znan Vašemu blagemu sinu gospodu Saši. Obžalujem, da je nisem mogel nastaniti v Vaši hiši. srčno mi je žal, da Vas ne morem posetiti in Vam ustno predložiti svoje velike želje. Danica v svojem novem zavičaju morda ne dobi tistega okrilja, ki ga potrebuje. Njen gospodar se mi je danes pokazal strašljivega in jo bo morda pisano gledal, ker je zvedel o njej, da je sestra zaprtega .Jovice, katerega smatra za agitatorja in nezanesljivega človeka, dočim je gospa Hrenova idealna ženska, od katere se Danica lahko mnogo nauči. Ker vem, milostiva, da se zanimate za ubogo deklico. Vas tem laže prosim, da bi blagovolili včasi pogledati k njej in se prepričati, je-li pri Hrenovih dobro shranjena, zakaj meni pozimi neniara ne bo mogoče tako pogosto priti v mesto, kakor sem hodil doslej. To je morda samo domneva, kakor je lahko samo domneva in krivo natolcevanje ono, kar sem gori napisal o gospodu Hrenu. Vsekakor pa bom mirneje prebil pod Konj-planino, ako bom hvaležno spominjal in prosil Boga, naj mi da oči sokolje in bela krila labodja, da poletim spomladi z njo v druge, srečnejše kraje. Vaša razsodnost in dobrota, Vaše usmiljenje do zatiranih in preganjanih ljudi, vse to mi jamči, da nočete preslišati moje neskromne prošnje. Globoko so Vam klanja vdani in hvaležni Franjo Vilar. 42. Vilar je začel riti no Konj-planini: iztrebil je dve novi drči, popravil nekaj žlebov, nekaj jih je nanovo postavil; vse je uredil tako, da bi se na več krajih lahko spravljali hlodi v dolino, kadar začne zmrzovati. Težavno je bilo njegovo delo, ker je bilo treba prodreti na videz nepro-dirno goščavo, z žlebovi premostiti nedostopne usedline, mestoma razstreliti gruče skal in odpraviti kopice po hudournikih nanesene trbline. Delo je trajalo tja do konca leta. V tem času je imel dosti sitnosti in bojev z gozdarjem, ki Je godrnjal, da mu inženir jemlje delavce, tako da zastaja pravo delo, namreč sekanje. "Sedaj bomo napravi jal i samo pota za odpravo lesa, les pa naj stoji," je mrmral. "Vso planino vam preprežem s sredstvi za odganjanje lesa," je odgovoril Vilar. "Skrajnji čas je bil, da so me poslali sem. Vse vaše dosedanje naprave so preproste in nerabne; vidi se jim, da jih ni napravil inženir." "Potrati-glede delavskih moči se moram upreti. Pozimi je pravi čas za sekanje, pa ne bomo mogli napredovati. Svoj ugovor pošljem vladi, ker to zimo ne napravim toliko lesa, da bi z izkupičkom, pokrili stroške." "Pošljite!" je suho odgovoril Vilar. Bierkopf nI bil toliko kratkoumen, da bi ne spoznal, kakšne zapreke pfemaguje inženir: toliko časa trka na vrata sirove prirode. da mu odpre. Tihoma se je čudil bistroumno in smelo izpeljanim napravam, ki bodo naposled koristile tddi njemu, zakaj čim več lesa pojde v dolino, tem več odpade po računu za njegov žep. "Sedaj res zastaja sekanje, toda za to sem odgovoren jaz," je govoril Vilar. "Povsod leže kupi hlodov, ki jih po sedanjih potih ni mogoče spraviti v denar. Videli boste, kako bo vse to po novem letu frčalo v dolino." Gozdar je temno gledal. 'Da bi le ti kmalu sfrčal iz našega tabora!' si je mislil. Ta neprestana želja ag je navajala, da je povsod iskal prilike, kako bi inženirju priskutil službo. Malenkostne Bierkopfove nagajivosti ni.%o škodovale Vilarju, pač pa so od političnih in bojnih dogodkov,vršečih se tiste» zimo,nepričakovano padli' na njegov čisti značaj težke sence, ki so ga spravile v navzkrižje z odločujočimi krogi v Bosni. Odločeval pa je pri takratnih razmerah samo vrhovni general v Sarajevu; vojaštvo in uradništvo ,ga je imenovalo bosenskega vice-kralja, takšna moč je bila združena v njegovih rokah; prideljeni mu civilni adlatus mu je moral tudi pri naredbah nevojaškega značaja le kimati. Razglasitev brambnega zakona z dvoletno aktivno službo se je le polagoma širila po zasedenih deželah: po nekaterih svetu odleglih krajih so zvedeli o novein zakonu šele koncem novembra. Razburil je obubožano, v nadah o novi upravi prevarjeno ljudstvo, in različni agitatorji so imeli lahko delo, nagnati prebivalce goratih in težko dostopnih krajev k uporu. Slikali so nevarnosti, ki prete ljudstvu, in jih poveličevali na vse mogoče načine, fivaba hoče Bošnjake tako organizirati, da bodo sami streljali na domače ljudi, dasi do tega nima pravice, ker vrhovni glavar Bosne in Hercegovine je Se vedno sultan. Vojak se bo dve leti valjal po vojašnicah in ko pride domov, ne bo za nobeno delo. Razvadil se bo, navadil se hrane, kakršne doma ne more imeti, odtujil se bo domačin Segam in starodavni edino-pravi veri. Na duSi in telesu pohabljen, se vrne domov kot suženj mehkužnfcsti, kot propalica in postopač. Tako so govorili agitatorji in ne brci uspehov. Dočim je brambni zakon podkuril le obstoječo nezadovoljnost in ogorčenost, so vesti o vstaših, nastopajočih v Krivošiji in Hercegovini, zbujale uado, da se bliža veliki dan. Te vesti so silno pretiravale, ker njih namen je bil, v pronica v o luč postaviti vstaško gibanje ,kateremu ne more priti do živega vojaška sila. Po njih so rastle uporne Čete kakor gobe in vsak vstuŠki vojvoda je baje poveljeval 'hiljadam junakov'; ki jeiuljo in plenijo obmorska mesta južne Dalmacije. Dalje so se širila lažniva poročila, da se snujejo po vsem slovanskem svetu in tudi v Angliji odbori za podpiranje vstaje. Takšne novice so marsikaterega omahljivea spravile v vstaški tabor. Agilni Stojan Kovačevič in nekdanji turški buljuk-baša Salko Forta. oba tedaj poveljnika majhni čet, broječih do 200 mož, sta s pregovarjanjem, žugaujem in strahovanjem pohunila malone vso Hercegovino; drugi četovodje so zanesli plamen vstaje v južno Bosno, Krivošija pa, kjer je bil spomjadi 1881. I. razglašen brambni zakon, je stala že oktobra, ko so se začeli vojaški nabori, v očitnem uporu. Za vstajo ugodna tla so se nahajala sanjo v o-nih krajih, kjer je zemljepisna lega, značaj težko pristopnega sveta ter obupnost bednega ljudstva silila k odpornosti. Ves hosenski svet severno od Sarajeva je ostal miren, ker tukaj je bližina naših mej onemogočila vsak odpor ; ta del Bosne obsega rodovitne ravnine rn nizke uo vrha obrasle planine; pri urejenih agrarnih razmerah bi preživil lahko dvakrat toliko prebivalstva, kakor ga preživi sedaj; posestniki in soposestniki ali najemniki te rodovitne zemlje niso poslušali agitatorjev, ki so jim obetali uspehe zelo dvomljive vrednosti, ker človek gre kakor žival po samoohranskem nagonu vedno le tja, kamor kaže korist in varnost; niso zgrabili za orožje; čeprav so pisano gledali na mnoge tuje koloniste, ki jih je vlada naselila med njimi, na davke, na tlako, sploh na ves novi red, ki so ga smatrali za nered in nasilje. Na bosen-skem vzhodu, namreč v tuzlanskem okraju, ločenem po reki Drini od svobodne Srbije, je zastavila agitacija sicer z vso silo, opravila pa je malo, ker tudi tu je bilo prebivalstvo imovitejše, nepri-stopno negotovim obljubam in kar je glavno, mejna reka Drina, dobro zastražena, bi zahranjevala večjim četam za slučaj poraza svoboden prehod na varna tla. V Belgradu je vladal takrat knez Milan, ki se je čutil varnejšega v tujini nego na domači zemlji. Hlepel je po kraljevski kroni, ki si jo je 6. marca 1882. 1. res posadil na glavo. Tega je skrbelo tisto zimo novo dostojanstvo, zato je želel z Avstro-Ogrsko najboljših odnošajev in je skrbno pazil,, da bi liosenski upor ne dobival kakšne zaščite iz njegove države. Ker je pa od Bel-grada do Drine precej daleč in je večrrta njej$ovih podložnikov sovražila1 njegov značaj in njegove tendence, se je vkljub njegovi nevtralnosti dan na dan zgodilo, da je v Bosni kompromitiran človek našel ob Drini na srbski strani gostoljubne ljudi. Pri izplačevanju drvarskih dnin je zapazil Vilar, da od obroka do obroka narašča nezadovoljnost v delavskem taboru, da se v njem eimda-Ije bolj razvija agitacija za odpravo nedostatkov. In začel je slutiti, da §e pod to pretvezo pripravljajo delavci na drzna podjetja. Pri izplačevanju koncem novembra je doživel neprijeten prizor. Poprej so drvarji toliko uvaževali svojega dobrega gospodina Franja, da mu niso zavrnili niti ene znamke, ker so upali, da sčasoma uredi to sporno stvar po njih želji, a sedaj je Lazar Tun-guz nabral pri tovariših polno pest znamk — agitator je imel široko pest — ter jih vrgel inženirju pred noge., "Nu, Tunguz, še ogrel se nisi v našem taboru, pa že prodajaš nezadovoljnost, (''emu šinitaš tovariše, ki hočejo mirno opravljati svoj posel T" jc vprašal Vilar, strmeč v svoje listine in jedva kroteč jezo. iskal je primerno besedo, s katero bi zabrisal nastop nasilnega Ilercegovea, primerno odbil udarec, tako da bi se videlo, kako se gle--4e osnovani .*w-hte*' njema s tessČi, sicer pa zahteva pokorščino, brez katere ni mogoče uspešno delo. Dvignil je glavo in vso družbo je obrsnil z zadivljenim pogledom. "Stopi bliže, Tunguz, da si pogledava naravnost iz oči v oči!" je velel. ITercegovec je napravil tri trde korake proti Vilarju. "Evo me, gospod inženir! Kdor išče vraga, lahko ga najde." Vilar je ostolbencl ob takšni predrznosti. "1 ti ga najdeš. Prijatelj, nihče ni navezan na naš tabor. Komur ne ugaja tukaj, naj mi odpove in naj gre. Tvoje besede toliko pristejajo drvarju, kolikor niz biserov žilavem?! »rntu." "Vaš general Jusuf beg Filipovič je obetal, da bo odšle Bosni in Hercegovini sreče in svobode i čez brk — " . "Kaj ima opraviti general z znamkami, s prežganko in s tem, koliko ur na dan naj delamo pozimi in koliko poleti t Tu smo delavci in ne agitatorji. Pusti na miru generala! Si že oni dan govoril o njem, pa te žal nisem zavrnil. Jaz delavcem ne morem iztresati iz rokava, česar sam nimam." "Delavec ostane na vekov Teke delavec, nikdar ne bo gospod,*' je rekel Trkulja. "Skoraj da bo tako, pa je le vse Časti vreden delavski stan," je z vnemo odgovoril inženir, spravljajoč plačilne listine v žep. "Delavčevi žuljiiin mozolji ustvarjajo vse, kar potrebujemo, od opank pa do brze železnice in velikolepih palač. Vendaf pa so delavci kakor telo brez duše, ako nimajo vodnikov, ki jim za vsako podjetje nsčrtajo osnovo in zasnujejo načrt. Te je treba posluSati in se ravnati po veljavnih zakonih." "Velika je tvoja učeuost," je rekel lokavi Tunguz ter se v vdanosti nekako skrčil liki tiste živalce, ki jih imenujemo mehkužce. * "Tudi moja potrpežljivost je velika, lahko se pohvalim. Ne izkušaj je preveč I" Tunguz je hipoma zopet vzrastel do neznanske velikosti. In zadirčno je govoril: "Vaši učeni ljudje so nam prinesli ogromno kopo novih zakonov, a naš trpinčeni narod ae je prepričal, da je tem več krivic, čim več je zakonov. Toliko časa so vaši ljudje nabijali puške, da so se naposled sprožile. Že se glase bojne pesmi po hercegovskih in dalmatinskih skalah —" "Drzen človek si, Tunguz!" je za vpil Vilar, ves rdeč v lice. "Ne pljuj v veter, da ti ne pade na obraz! Ne kliči pušk, ki so nam itak blizu! Povedal sem ti že, kaj ti je storiti. Kdor ni tu zadovoljen, naj gre drugo pot!" Obrnil se je, da odide v dolino. Tedaj je zapazil, da ao se Slovenci razmahoma vrgli na tla ter, suvajoč in dregajoč se, pobirali znamke, dočim so Ftali Srbi, Hrvati in Turki nepremično kakor granitno stebrovje. Za-gnusilo se mu je vse skupaj. Ko je napravil dvajset korakov med vevevjem, je slišal Konjhodži-čev glas, ki je viknil: Padišahim, čok jaša! (Ži-vio, sultan!) In slišal je, da je vzklik ponovila tretjina delavskega tabora. Podobno se je godilo tudi plačilne dni meseca decembra. Vilar ni več z onim naivnim veseljem nosil plače v Medvedji Dol. Gajer mu je svetoval, naj pokliče k vsakemu izplačevanju orožni-ško asistenco iz bližnjega Piliča, inženir pa ni hotel v senci bajonetov govoriti s svojimi drvarji. Vedel je, da sta prva hujskača Tunguz in Konj* hodzič, no naravnost jima m hotel odpovedati dela, tega ni pustilo njegovo usmiljeno srce. Odkar so se nahajali orožniki v Piliču, se vnanji agitatorji niso upali v Medvedji Dol, pač pa so delavci ob nedeljah in praznikih trumoma zahajali v han ob Oskovi in celo v daljne Živi-nice. Tam se jim je oprezno pridružil tuj človek, katerega oje poslal kakšen odbor za vtaško gibanje. Takšni tajni odbori so delovali v zasedenih deželah in v večjih mestih sosednjih držav, kamor je pribežalo mnogo uglednih bosenskih in hercegovskih emigrantov. Balkanski polotok je bil v zadnji četrtiti 19. stoletja preprežen z vsta-škimi odbori ali komiteji, iz katerih je izhajala vsa ona živahna agitacija, ki je rodila vstajo v takozvani Novi Avstriji, pozneje pa je vzdrževala dolgotrajni breobzirnj odpor v Macedoniji, Stari Srbiji in v krajih, kjer prebivajo Grki. Decembra je bil Vilar dvakrat v Tuzli. Sevala je obakrat posetil Danico. Prvikrat je prišel precej po obedu, ko je Hren sedel še doma pri kavi in pipi in je bila krog njega zbrana vsa rodbina z Danico vred. Prepričal se je, da se ji godi dobro, kakor še Živ dan ne. Hren nikakor ni jM»/<®j&Kla je njea brat osamljen malone vele-izdaje; tajjna bojsznost se je mnogokrat pritihotapila v njegovo dušo, toda. dobičkaželjonst jo je premagovala in nič vščipljivega ni izustil pred deklico. Gospa Minka. dobro in odkritosrčna, jo je pohvalila, rekoč: "Mehko in tino kakor mačica se suče po hiši, najde vsako delo, v vsako špranjo pokuka, noben prašek ji ne uide. Otroke mi je kar odtujila, le za njo gredo, \o z njo bi se igrali. Če sem poprej s trga prišla domov, so mi pritekli naproti .iztegali roke k meni, a zdaj se ne ganejo od nje." "Kar začarala jim je s svojimi puntarskimi očmi," je pridejal gospodar in vedel Vilarja za mizo. Omamljenih oči je zrla Danica na prijatelja in tresla se ji je beseda, ko je vprašala po Perovem in Vazkovem zdravlju. Hotela je izzvati njegov glas, da bi govoril samo njej in bi iz njega spoznala. trepeče li Se tista bol v njegovem srcu kakor v njenem. Vdano in sramežljivo ga je poslušala, ko ji je mehko govoril o stvareh, ki so ji bile itak znane. Neko plahost je videl v njenih pogledih in neko čudenje, kakor bi hipoma vprašala: de li mogoče, da je prišel tako krasen in tako dober človek iz švabskih dežel k nam? A nagli so bili njeni pogledi in bistri, kakor se bliska za planino. Skraja se je bal kalešne vesti, da se vrši morda preiskava zaradi Daničinega kinžala; ker pa Hrenova nista ničesar omenila o tem, se je potolažil. Hrenova sta molčala, videč, da si-• m l avtor ljubljenco pogovarjata toliko z očmi kakor z opreznimi besedami in da polagata v vsako besedo neki poseben pomen, nerazumljiv onemu, kateremu je prva ljubezen že za brdom. Gospodar se je po idealni strani poglobila v ljubezen srečne dvojice; smehljaje je kimala z glavo, kakor bi hvalila mlada človeka zato, ker več ne živi en eden ne drugi sam zase, amjMik oeividno misli vsak prav toliko na drugega, kolikor se zaveda samega sebe. V te različne občutke je zdajci udarila Grgi-čeva majka. kakor butne ob mirno potujočo ladjo ledena gora, plavajoča po širokem oceanu v gor-kejše kraje. Majka je v kuhinji pomivala posodo. Skozi okence je videla, da pride gospodin Franjo. Nadejala se je, da je pa nihče ni spomnil, je naposled sama pohitela tja, da pozdravi svojega dobrotnika. "O gospodine Franjo!" je za vpila že ob vratrh. "Srečala te dobra sreča in gospodin Bog!" Posegln je po njegovi roki, jo pri vil« na svoje suhe prsi in zroč na Danico, je s preletečim glasom v eni sapi zagostela: "O kakšna lepota in dobrota je tvoja zvezda danica! Bel kruh na belem prtu. zlato jabolko na zlatem pladnju. Da bi oba dolgo poživela in pošten rod rodila in z rodom «<* podičila kakor pav z zlatim perjem, kakor polje z rumeno pSenico in trta s slakim grozdjem!" Pri zadnji besedi se je je utrgala sapa; po hipnem odmoru se je, spnstivSi Vilsrjevo roko, udarila hripsva v grlu: "Tako ti Boga!" — kar je pomenilo: Naj se zgodi tako! Amen!" Položil ji je roko na ramo ter jo ljubeznivo k vprašal: "Kako si, majka!" Pa starka gs je v svojem vzhitu preslišala, ker tisti hip ji ni bila mar lastna blagobit. Ko se je sunkoma odhrk-nila, je visoko dvignila desnico z razprtimi prsti in zanosilo je poudarila: "Kdor In vama hote. škodovati, ne daj mu Bog!" "Pomagal Bog i tebi, majka mila!' je dejal Vilar ter si pogladil bradico. pfl Starka je stisnila pest in jo, zadihaje se, po-držala nad seboj. Po trcuotnem oddihu je iztegnila palee in se na pol okrenila k oknu, tako da je gledala v mesto. "A ona — ona — ljuba gospodina Bajiča — ljuta kača -—" jo grožljivo * kliknila iti sovražen ogenj se je pojavil v njenih oživljenih očeh. "Za Boga, kaj pa je z gospo. Ljubico!" je vprašal Vilar, kažoč se prestrašenega. "Kače naj se ji vijejo krog duše, naj ne dobi od srca poroda, težke muke naj boluje, težke poti naj potuje, mirni spanec naj beži od nje! V poslednjo posteljo, ljuto ozko in tesno, v domovanje brez vrat in brez okna naj jo položc kakor oglje očrnilo! Boga mi!" Po tej strašni kletvi je s samoljuhnim pogledom ohrsnila nagomililo dobrega in protivnega, a sedaj sem vse izhriihnila — bognio! Mirno se je sklonila čez mizo in pobrala posodo za kavo. Hrenova. anDica in Vilar, vsi so se tiho in pomembno spogledali. Gospodar je vzel pipo iz ust in ogorčen je zablejal v nasprotno steno: "Osel! Osel!" "Gospodine Franjo, dovolite, da vas i jaz imenujem tako, kakor sem se navadila od Danice. Saj pač veste, da je gospa Ljubica pobegnila?" je izpregovorila gospmlinja. "Kje bi zvedel! Od Agularja sem šel naravnost sem. Ničesar ne vem," je odgovoril v veliki osuplosti inženir. "Pobegnila? Kkaj pa?" "Predvčerajšnjim popoldne je rekla doma, da pojde v posete k prijateljici. In je šla in več se ni vrnila. Pravijo, da je pobegnila v Banja-luko. Kam pa drugam!" "A-a! Čudom se čudim, dasi je bilo kaj takšnega pričakovati od nje." « "Ubogi Babic! Tudi jaz sem slutila, da mu pride nesreča v hišo." Zda j ko se je usodno dejanje že završilo, se je vsem zahotelo vedeti,»da so kaj takšnega že i/.davna pričakovali, prej pa se nikdar niso izrazili, da kaj pričakujejo. Morda v naši zavesti nekaj mrli o bodočem slabem dejanju, kar imenujemo slutnjo, toda logična razporednost dejanj nam je jasna šele tedaj ,ko se je vse že završilo. Slabo priporočilo pa je za nas to, da po dovršenem dobrem dejanju nikdar ne rečemo: To sem pričakoval. Morda zato. ker je slabih činov več nego dobrih ali pa je v nas tako malo zaupljivosti v Človeško dobroto in toliko črnoglednosti. da od sobrata ne pričakujemo dobrot, ampak vedno le zlo. "Kakor poosebljeno pohujšanje ji je bil pl. Pester vedno za uptajtii. Ni čuda —" "Minka, tisto plemenitost pred njegovim imenom mi pa le izpuščaj! Takšen človek imj toliko plemenite krvi v sebi, kolikor bosensK^T koštrun, ki se pase na planini. Kako more biti še plemenit oni uradnik, ki je zapeljal soprogo svojega tovariša, čeprav nižjega po činu. Pes je, in naj bo stokrat načelnik. Uredniški stan more v teh težkih časih uspevati le tedaj, ako vlada v njeni nravo tovarištvo in duh skupnosti. Eden za vse in vsi za enega. Lopov je Pester, to rečem Se enkrat, pa naj me zapro. če me hočejo." Tako se je sokolil Hren, a precej je upadlo njegovo junaštvo, ko je zagledal, da stoji majka še pri durih inprisluškuje. In oglasila se je majka: "Veste li, gospoda, kako jo je ugrabil! Preoblečen /.a bogatega Turka. se je pripeljal v mraku pred mesto, ona pa je prišla in Skočila k njemu na voz. In oddirjala sta v večerno meglo. Ljudje so videli, kako se je zgodilo." "A, majka!" se je vzncscl Hren. "Čemu pa povedaš posluške? Tukaj si opravila. Idi v kuhinjo pomivat! Š«. tega je treba, da bi se raznesli naši pomenki!" Starka je odprla duri, toda kar se ji je bilo nabralo na jeziku, to je moralo na dan. Vzravnala se je, zasvetile so se ji zbadljive oči in kliknila j. v imihV. "On; snutatVri-f plačri vragu bsrač za svoje zlo delo — bognic!" "Ti ga pozoveš na dvoboj, baba neumna t" je zarenčal za njo gospodar. "Bog ve, kako se to konča." je rekla gospa. "Brez krvi gotovo ne. Bajič je častihlepen in pogumen," je menil Vilar. "Danes dopoldne sem ga videla iti preko čaršije. Da ga vidi kdo, ki ne pozna njegove nesreče, bi mi.Ml, da ga tare huda telesna bolezen, tako se mi jO zdel upadel in medel. Slep in ,glun za vrvenje na ulici je šel mimo mene, zroč v tla. kakor bi iskal .svojo srečo. Takšna sramota boli." — (Nadaljevanje.) — Prebivalstvo sveta. V trenotkii, ko se takorekoč odločuje usoda sveta, ne bo odveč navesti velikost in prebivalstvo naše zemlje: površina kvadr. km. število na 1 kvadr. km prebivalcev Evropa 9.973,533 452,379.000 45.5 Azija 44.450.213 781,235.000 19.6 Afrika 29,887,784 136.174.000 4.5 Amerika 39,981,723 189.534.000 4.7 Avstralija in • Oceanija 8,954,668 7.760,000 0.9 Polarna zemlja 12.669,500 15,000 — Skupno 145,917,426 1,657.097,000 11. iti En lajtnant in pet gasilcev newvorške požarne hrambe je bilo ranjenih, dva težko. To se je zgodilo, ko so gasili gorečo hišo. Ali je junaštvo na bojišču več vredno? A I) V KRT I SEM UNI Avstr, Slovensko UltUMTllMM li JUUftfia mL Bol. Pod. Društvi UkorponrMM H. («hnn • UNS v «Hart luw Sedet: Frontenac, Kana. GLAVNI URADNIKI: Predsednik : MRATIN OBERŽAN, Box 72, E. Mineral. Kana Podprede.: JOHN GORSEK.Box 179, Radie y, Kana. Tajnik: JOHN ČERNE, Box 4, Breesy Hiil, Mulberry, Kesu Blagajnik : FRANK STARČIČ,Box 245., Muiberry, Kao.stavo ljudstva. Kakor se vidi, je mnogo lažje gojiti pritlikava drevesa, kakor podaljševati človekovo postavo. Moderni londonski vlomilci. Zadnji čas se množe v Londonu vlomi tako, da je nasproti njim policija brez moči. Ni dne, da bi se ne zgodil kak senzačni Vlom v Londonu. Stari tat s svetiljko in z ve-trihom ni še sicer izginil, a moderni vlomilci delajo tudi moderno. Orodje tatov je duhovito in skrbno izdelano. V Scotland Yard muzeju je razstavljeno tako čudovito o-rodje. Na prvi pogled se ti zdi, da je to Je kos fino pobranega jekla, dolg sedem palcev. A če pritisneš na neko pero, se pojavi sveder, če pa na drugo, pa zvijač, tretje pero izproži steklorezee, četrto pa dleto. Orodje ne izp roženo je na eni strani kladivo, na drugi strani pa lomilec. Pri vlomu s svedrom, kladivom in dletom ve policija, da je storilec novinec ali pa jako neroden hudodelec. Znanstveno izobraženi hudodelec namreč u-porablja pri vlomih termit ali pa nitroglicerin. S termitom, ki razvija velikansko vročino, vlomilec jako hitro raztopi jekleno ploščo blagajne in napravi z njo luknjo. A s termitom pa niso preveč zadovoljni. ker svetlo gori in se kadi. Nevarni nitroglicerin je spretnemu hudodelcu bolj všeč. Z brizgalno vbrizga nitroglicerin v kako razpoki» blagajn* in ga vžge s kapsel-nom. Zamolkel pok in blagajna je odprta Tudi z elektriktf so ie raztopili jeklene plošče. Da hudodelcem ne pride policija na sled po vtisu prstov, nosijo vlomilci med delom — place rokavice. Koncem decembra poteče deset let, odkar izhaja "Proletarec." Meseca januarja 1906. je izšla ujega prva Številka; a. prvo izdajo leta 1906. stopa torej list v drugo desetletje svojega obstanka. Deset let je kratka doba, pa je tudi dolga; v zgodovini sveta šteje jako mak), v zgodovini modernega delavskega gibanja, v življenju delavskega lista pa obsega tako množino dogodkov, toliko dela, truda, boja skrbi in uspehov, da se je že vredno koncem takega razdobja malo ozreti nazaj in pogledati, koliko upov se je uresničilo, koliko se jih je izjalovilo, koliko ciljev je doseženih, koliko jih je še daleč na poti. Zaradi tega izide prva januarska številka "Proletarca" kot "jubilejna" izdaja in bo v tem zmislu urejena. Vse slovensko socialistično gibanje v tej deželi je spojeno s " Proletarcein". Zavedni prole-tariat našega naroda v Ameriki je že davno spoznal, da je "Proletarec" kot slovenski glasnik Jugoslovanske Socialistične Zveze edini izmed vseh tukajšnjih listov resnično delavski, dasi se poslužuje tega imena iz reklamnih ozirov skoro vse slovensko časopisje v Ameriki. "Proletarec" zastopa interese delavskega razreda in ne pozna v tem ozi-ru nobenega kompromisa. Kar je delavstvu škodljivo, je škodljivo, in se ne more z nobenim obračanjem in z nobenim "postavljanjem na stališče" iz-premeniti v koristno. Zato se ni postavljal "Proletarec" nikdar na nobeno drugo stališče kakor na delavsko, in se tudi za naprej ne bo dal premakniti. Svet je velik in življenje je pisano. Mnogo je velikih, glot>oko v interese človeštva segajoči h dogodkov tudi izven rudniške jame, tovarne in delavnice. Ali tistega, kar se godi v parlamentih in vladnih uradih, v kabinetih diplomacije in za kulisami politike, v taborih iu na bojiščih, ne sme delavec gledati z drugimi očmi kakor z delavčevimi, če noče izgubiti samega sebe in postati žoga sil, ki st» hočejo igrati z njim. "Proletarec" se je vestno trudil, da bi bil delavcu zvest svetovalec in vodja na potih, ki s«' tisočkrat križajo in kakor mreža prepletajo; vpričo vseh dogodkov tega življenja je luščil jedro iz skorje in lupine ter izkušal pokazati delavcem, kje so njihovi interesi in kakšna je metoda za njih zaščito. S svojo nepopustljivo8tjo in doslednostjo si je "Proletarec" seveda pridobil mnogo sovražnikov. Ali naloga delavskega lista ni delati prijazen obraz tistemu, ki bi se sicer jezil. Kdor se bojuje za veliko načelo, mu mora ostati zvest tudi v tiaj-ljutejšem viharju, in "Proletarec" lahko pravi, da mu je ostal zvest vseh deset let. Temu velikemu načelu pa je "Proletarec" ravno s svojo nevpogljivostjo pridobil tudi mnogo prijateljev in novih bojevnikov. Armadni zbor slovcuakih socialistov v Ameriki šteje mnogo mnogo takih Članov, ki so prvo spoznanje pravih delavskih interesov zajeli iz tega lista, in mnogo takih, ki so svoje socialistično znanje utrdili in obogatili iz njegovih člankov in razprav. Zato pa je "Proletarčeva" desetletnica prava desetletnica zavednega delavstva v Ameriki in naša slavnostna izdaja je namenjena najširšim njegovim krogom. Naše klube, uaše zastopnike in sploh vse prijatelje lista prosimo torej, da razvijejo agitacijo za čim večje razpečanje jubilejne številke, za katero se uredništvo in upravuištvo potrudita, da bo ugajala vsakemu odjemalcu. List bo urejen primerno slavnostni priliki; obsegal bo raznovrstne članke zanimive vsebine, izključno izobrazno čti-vo, in bo lepo ilustriran. Cene so sledeče: Posamezen iztis stane 5e 10 iztisov......$ .45 25 50 70 100 1.00 1.85 2.50 3.25 200 iztisov 200 400 " 500 4 1000 .....$5.50 ...... 8.00 ......10.00 ......11.50 ......19.00 r Sodrugi! Prihodnje leto bo za ameriške delavce jako važno, ker bodo v jeseni nacionalne volitve, pri katerih se bo odločevalo o velikih vprašanjih. Tudi "Proletarcu" bo to nalagalo velike dolžnosti, kajti v borbi je vrednost neodvisnega delavskega časopisja neizmerna. Začnimo leto uspešno, da ga tudi uspešno zaključimo! Razširimo slavnostno številko "Proletarca" povsod med slovenskim delavstvom, razvijmo s tem agitacijo za list in pripravimo agitacijo za volitve! Izpolnite ta kupon, izrežite ga in pošljite našemu upravništvu: UPRAVNIŠTVU "PROLETARCA" 4008 W. 31st St., • CHICAGO, ILL. Pošiljam .......... dol......... cent. za .................iztisov slavnostne številke "Proletarca". Pošljite na naslov: Ime. Ulica................................... Mesto.................................. Pes v vojni. -V Budimpešti je bilo javno predavanje o porabi psov o. vojni.. V prvi vrsti služijo za to, da iščejo ranjence in opozarjajo nanje sanitetno patruljo. Po zaslugi psov je prišel že marsikak ranjen«« š<* tako pravočasno do zdravnika, da mu je bilo mogoče ohraniti življenje. Na neugodnem terenu traja namreč lahko več ur in še dlje, p redno najdejo sanitetne patrulje ranjenca. Psi pa se rabijo tudi za stražo. Na Francoskem se je dostikrat zgodilo, da so na straži stoječi psi opozorili nemške vojake, da se plazijo k njim francoski. Dalje porabljajo Nemci pse tudi za nadzorovanje ujetnikov, posebno pa za izsledovanje ubeglih ujetnikov. V Karpatih do bili psi nosilci in vozilci vsakovrstne prtljage. Za gojenje in dresiranje psov je zdaj neki grof Maks Wicken-burg začel v Avstriji propagando in se za ta namen zbira podoben zaklad. Francesco Piseotti, eden izmed italijanskih vojnih poročevalcev na fronti, priobeuje v socialističnem "Avantiju" naslednjo sliko o bojih v Karnijskih alpah: Naši ljudje se nahajajo v strelskih jarkih nekaj dvanajstoric metrov oddaljeni od avstrijskih postojank ter so izpostavljeni stalnemu ognju sovražnih topov in pušk. Tu je poizkušal sovražnik — vsekakor brezuspešno — prodreti naše brambne čete v Karnijskih alpah. Ob sestopu z griča X ... smo videli ognjeno črto v boju v vsej njeni živi resničnosti, prihajanje in odhajanje sanitete, ki je nudila prvo pomoč, in nastajanje pokopališča. K sreči so bile naše izgube tekom dneva razmeroma majhne, na nam odkaza-nem mestu so bile celo neznatne. Kljub temu mi bodo ostali v duši neizbrisni vtisi. Ranjenci dobe prvo pomoč predvsem v takojšnjem razkuženju rane, na bojišču, v strelskem jarku; nato se nemudoma prepeljejo v vojni lazaret, kjer se izvede kirurgično postopanje, in od tu jih spravijo nosilci Rdečega križa v eno najbližjih bolnišnic. Vse to se izvrši v metodičnem rodu in skoraj mehaničnem ritmu tekom nekoliko ur. Človek se ne more ubraniti ironične- mu nasmehu ob paradoksnih delih vojne; tu najpopolnejše naprave, da se življenje ohrani, ondi najdrznejša sredstva, da se uniči.. Bledi in tihi ranjenci se polože na udobne nosilnice; težko ranjeni šepetajo v mrzličnem deliriju nežna imena, krvave kaplje označujejo stezo, po kateri gremo; pri-pognemo se, da poberemo s krvjo omadeževan kamenček in ga spravimo kakor relikvijo. Nosilnica se ustavi. Nosilci počivajo in se izmenjajo. Približamo se enemu ranjenih. Domobranec je, najbr-že reven družinski oče, in zdi se mi, da vidim pod napol zaprtimi trepalnicami oči, ki sanjajo o daljnih dragih, ki so tako daleč in ničesar ne slutijo. Pozdravimo in tolažimo reveža, dočim se nam samim v solzah zamegle oči in nam jok duši besdo. In ranjenec samo šepeče: "Nič ne de, ozdravil liom. Storil sem svojo dolžnost." Drog ranjenec leži tu z o-teklim, krvavim obrazom. Ko ga tolažimo, zasliši tresk v bližini razletele se avstrijske granate. — Njegovi udje se iztegnejo, izpod odeje potegne krvavo roko in za-kliče: "Morilci! Izdajstvo!" Ta nosilnica se na stezi križa z no-silnieo, na kateri leži mrtvec z zakrito glavo. Ranjenec se ozre tjekaj in obrne j>ogled v stran. In vsi sledimo, skoraj ne da bi vedeli, vojakom,tiho,odkritih glav,pretresen i groze. Nad nami na potu, po katerem gredo ranjenci v lazaret, in na potu, po katerem gredo mrliči k večnemu pokoju, se razletavajo granate neprestano in topovi pozdravljajo svoj plen. Tu leži pokopališče. Grobovi, na katerih že raste trava, ki jih pokriva še sivorjava zemlja in odprti grobovi, ki čakajo onih, ki imajo po priti. Na vsakem pokritem grobu trije majhni križi, ime, številka, cvetlice, okrog pa svečane temne smreke, ki radovedno zro na ovenele vence in nosilnice ob odprtih grobovih, in granate buče dalje skozi ozračje in razsi-pavajo snopove gorja, vedno še, vedno zopet. O vi, naši bratje, vi neznani ul>ogi mrtvi! — Oddaljimo se s pokopališča, spominjajoči se ubogih vdov in sirot, ki zaman pričakujejo svojih hraniteljev in brez uspeha pišejo: "Dragi mož. ljubi oče, pričakujemo dobrih poročil od tebe in upamo, da te Ma-doiina kmalu privede domu. Neprestano mislimo na te in se veselimo na uro, ko nas boš zopet objel." Živali na lovu in vojni. lajskih otočjih živi ribica streljav-ka, ki brizga iz gobca vodo na žuželke, ki sede na rastlinah ter jih strelja ksebi v vodo. Jako uspešno orožjo so koprivne kapsulo večinoma krasnih morskih klobukov, ki jih imajo uekateri kar cele baterije ter so uad pomorskimi živalmi resnične roparice. Te živali imajo v sebi omotičen strup, ki omoti celo odraslega človeka, če ga zaloti. Potapljači in nabiralci pomorskih gob večkrat nevarno zbole zaradi takih brizgov. Vse vojaštvo nosi enako sivo vojno opravo, da bi ga sovražnik ne videl; živali po stepah in puščavah pa nosijo že davno stepno uniformo, po snežnih in ledenih krajih pa belo. Tudi vojaštvo nosi pozimi v snegu bele plašče in čepice, da se ne razločijo od snega. Po zelnem polju in v pragozdih ima premnogo živali, žuželk, se-savcev in tičev Čisto zeleno zunanjost, da jih ni možno nikakor opaziti. Ličinka volkodera (mravode-ra) napravija lijakom podobne pasti kakor vojaki takozvane volčje pasti, bombardira pa tudi žuželke s peskom, da se zvrnejo k njej v jarek. . Umetno spletene mreže roparskih pajkov zbujajo občudovanje človekovo, ker jih spletajo tako genialno, praktično in močno, a tudi čudovito krasno, da bi kaj enakega ne splel noben inženir. V moderni vojni pa imamo sliČne žične o-graje. Pri nekaterih mravljah imajo celo vojaško kasto, ki se le bojuje, a ničesar druzega ne dela. Vojaki imajo velikansko glavo z močnimi čeljustnimi kleščami; ponekod i-majo te čeljusti sabljasto obliko, s katerimi sovražnika pokose in pomore. O sesavcih ni treba govoriti, saj vemo, da je medved vedno pripravljen na juriš; postavi se na zadnji nogi, prednji šapi pa uporablja tepež, objem in poboj. Gorila in šimpanz odlomita celo debelo vejo in jo vihtita kakor vojak puškino kopito. Iz živalstva bi se dalo navesti še več zgledov, ki dokazujejo, da je njegova borba zelo podobna človeški, — a naj že ti zadoščajo v dokaz, da tudi najnovejše tehniške iznajdbe pravzaprav niso nič novega, nego le doslej neuporabljeni pojavi narave. Število učiteljic. Učiteljic, ki se bavijo z vzgaja^ njem mladine, je v Avstriji 20,000, na Ogrskem 5896, v Švici 3600, na Angleškem 66,300, na Škotskem 7000, Irskem 7000, Danskem 1800, v Švedski 2649, v Norveški 2358, na Finskem 920, v Rusiji 22,400, na Francoskem 49,500, v Italiji 31,800, na Portugalskem 22,000, v Združenih državah ameriških nad 80,000. Čez 1800 let izkopana. V Pompejih pod Vezuvom so izkopali truplo neke Pompejčanke, vi je bila pokooana nad 1800 kt. Vi mrliču so našli velike dragocenosti. Dovršeno umetniško izdelana sta dva uhana, ki imata 21 biserov. Koliko pojedo ljudje kruha. Iz neke statistike iz leta 1880. vidimo zelo zanimive podatke o potrošen ju kruha pri evropskih narodih» Tako je leta 1880. največ kruha potrošila Francija, vsaka lseba 258 kg na leto, za njimi )anci 256. Belgijci 240, Nemci 211, Švicarji 135, Nizozemci 201, iusi 173, Avstrijci 135, a najmanj 'ortugalci 127 kg. Sedaj pojedo največ kruha Danci, oseba 287 kg. Za njimi Belgijci, Francozi; a Nemci pridejo na četrto mesto z 236 kg na osebo. Vzrok večjemu trošenju kruha je poinankanje in draginja mesa. Človeštvo si po pravici mnogo domišlja o svojih čudovitih iznajdbah, in tehnika je danes nad vse spoštovana, ter najbolj koristna veda.Toda kdor opazuje živalstvo, najde v njem marsikaj, kar pozna jo ljudje šele v zadnji dobi,kar pa so živali uporabljale že v davnih časih, in kar so spravile med ljudmi šele najnovejše iznajdbe prav do posebne veljave. Topovi, ki mečejo granate na neverjetno daljavo, bombe z omamljivimi plini za-dušljivega smradu, žične obrambe, polne Smrtonosne elektrike, mine v zemlji in v morju, podmorski čolni s torpedi, ki uničijo oklopnice in ogromne dridnavte, vse take in c-nake bojne naprave uporablja v obrambi in naskoku tudi živalstvo. Nekatere ribe izmed črnic (Sint-nic) imajo na koncu črevesa mehur, kjer se jim nabira sapica, t. j. črna, tinti slična snov, ki jo iz-brizgavajo, kadar so v nevarnosti. Medtem ko se sovražnik ustraši črnega pojava in se skali voda, u-ide črniea, ker se je naredila nevidno. Ameriški jazbec ali skug. ki dsje dragoceno kožuhovino akungš, brizga tudi neko smrdljivo snov na svojega sovražnika. Zadene ga izredno točno na 6 in več metrov daleč. Njegov smrad prav nič ne zaostaja za vojnimi dimnimi bombami, ki jih uporabljajo na francoski fronti, smrdi na kilome- tre Maleč in se ne.izgubi po cel mesec. Človek, ki ga je obrizagl tak jazbec, več tak ne more v družbo, ker preveč smrdi. Knako smrdljivo snov brizga tudi naš dihur, a tudi žaba krastača se brani s slično snovjo. Nekatere ribe, somi in *ka-ti nosijo v sebi elektriko, s katero odbijajo ali napadajo. Neke vrste jeguljev, imenovanih torped, ki se branijo z lastno elektriko, so dale celo ime podmorskim torpedov-kam. Polipi imajo močne lovke, s katerimi se oklenejo in ujamejo svoj plen. Nekateri morski pajki brizgajo slinaste nitke za žrtvami ter jih love kakor z lasom, tudi navadni pajki brizgajo svojo pajčevi-co na žuželke. V Indiji in na Ms Čolni iz papirja. Japonski vieeadmiral Yoka.va-ma je iznašel način setftave papirnatih čolnov, da se more rešiti moštvo podmorskih čolnov v slučaju nesrečo. Papir "hiškirazu" imenovan, ki jo že sam po sebi jako trden, sestoječ iz murvinih niti, se preparira tako, da drži vodo, VRled česar je še bolj trden kakor poprej. Dva lista tako prirejenega papirja so zlepita skupaj tako trdno, da jih dva človeka ne moreta raztrgati, pa če napnota vso svojo moč. Ta papir leži lahko pod vodo celo ure, ne da bi izgubil svojo trdnost. Čoln jo pravzaprav neke vrste plav, sestoječ iz več papirnatih cevi, v katere so na-vloče zrak in ki so razvrščene ks-kor hlodi po plavu. PROLETAREC LIST ZA INTEBE1E DELAVSKEGA LJUDI rVA. IZHAJA VSi KI TOBEK. - Lsstmk im ojnem polju podajo roke v skupnem nastopu zoper skupne sovražnike. Po vsem, kar se je zgodilo, je srbska država zgubila pravico in možnost do obstoja. Le dve narodni ideji zainoreti pod svojim čistim praporjem v bodoče živeti med jugoslovanskim rodom: hrvatskoslovenska in bolgarska — prva v okviru starodavne habsburške monarhije, s katera stoji in pade, a druga v okviru neodvisne Velike Bolgarije. Kako smešne so klevete, ki le^e od izvestne strani na Bolgare, da so izdali "slovansko stvar!" Kdo je neki bliže Bolgarom na celem svitu, po krvnem sorodstvu, jeziku in iskreni bratski ljubezni, nego mi Slovenci in Hrvatje? In ti se kot en mož bojujejo z breziz-glednim junaštvom v slavnih armadah habsburške monarhije. Bolgari se tedaj le pridružijo svojim najbližjim slovanskim bratom. Če je pa kdo na svetu izdal slovansko stvar, je to Rusija s Srbijo, ki je leta 1913. prodala junaško Bolgarijo, leta 1915. pa naj-kraanejše hrvatske in slovenske zemlje ob sinji Adriji. Junaška Bolgarija si poišče sedaj z mečem svojo pravdo. In to je ista pravda, za katero je potegnil meč naš cesar Frane Josip, meč. ki ga že več kot 14 mesecev vihte z nezlomljivo hrabrostjo hrvatski in slovenski regimenti, meč, ki je pognal nedogledne ruske množice daleč v planjave in močvirja notranje Rusije in ki je ukazal: Stoj ! brezštevilnim italijanskim trumam ob zeleni Soči. Po vstopu Bolgarije v svetovno vojsko je upati, da bo vojske preje konec, kot se je v obče mislilo. In ta vojska ho rodila neposredno soseščino in stalno prijateljstvo med našo monarhijo in Bolgarijo. Hrvatje in Slovenci se okrito-sreno radtijemo ob tej misli in izza črnožoltih svojih mejnikov kličemo iz dna srca bolgarskim bratom: Pozdravljeni! Skupno hočemo izvojevati Veliko Bolgarijo in veliko, nadvse mogočno habsburško monarhijo — neločljivi prijateljici in zaveznici na veke. Slava Bolgarom! I)r. Ivan Sušteršič. Te besede govnre sieer same zase precej zgovorno. Presenetile nas niso, Sušteršič ve že davno, kaj pričakujejo od njega na Dunaju, iu se po tem ravna. Saj je bil dični klerikalni vrhovni poveljnik prvi mož v Avstriji, ki je javno, ua velikem shodu zahteval vojno proti Srbiji in napovedoval, kako bodo "slovenske pesti padale na glave takozvanih srbskih bratov." Vsa ta klerikalna politika naui je davno znana in nikdar nismo dvomili, da so slovenski klerikalci pravi habsburški politični hlapci in v tej službi pripravljeni na vsako podlost. Ali zadnji čas so nas hoteli zopet nekateri ljudje 'prepričati', da se je to po izbruhu vojne popolnoma izpremenilo. Sušteršičev članek je pač najboljši dokaz, da to ui res, ampak da je stopila klerikalna garda še odločneje v službo švare-gelberske ideje, fn "Slovenec," o katerem so nam prinašali — zopet iz Ijondona — poročilo, da s«' je poboljšal, češ da bi bil drugače izgubil svoje naročnike, se je š»' po-hujšal. Izpremenilo se je na Slovenskem marsikaj, to je res; ampak ne na boljše, temveč na slabše. Da je Sušteršičev članek in njega objava sploh mogoča, je naj žalostnejše znamenje razmer med Slovenci. Danes s«' o Krekovem govoru že ne more več razpravljati kakor o samostalni izjavi, ampak treba se je ozirati obenem na ftušteršičevo izjavo. In ko.izpregovorimo o Krekovem govoru, bomo to storili. MAJHNA DEDÔÔINA. Iz I*hiladelphije poročajo, da je Peter A. B. NVidener, ki je tam umrl, glavni del svojega premoženje zapustil svojemu sinu Jo-seph E. Widenerju. Premoženje cenijo na 50 do 70 miljonov dolarjev. Koliko je srečni dedič storil, da je zraslo to premoženje? Koliko podedujejo tisti, ki so to premoženje ustvarili s svojim delom ? Naša družba je osnovana na podlagi pravičnosti in po naukih kapitalističnih modrijanov ni treba ničesar izpreminjati. Kakšnim ciljem bo sedaj služilo to ogromno premoženje t Izkori-ščevanju! Tudi če bi njegov novi lastnik začutil v svojem srcu kakšno človeško ginjenost in bi daroval par miljonov za doVjrodetftfc namene, bi bila to le kapljica na razbeljen kamen, v njegovih rokah pa ostane na vsak način o-gromna svota, ki se bo hotela obrestovati. In to je mogoče le na ta način, da se vtakne denar v prijetja, kjer se plačuje delavcem manj, nego je njih delo vredno, ostanek se pa doda kapitalu, tako da rastejo iz starih miljonov novi miljoni. In vsak novi miljon prinaša lastniku novo moč in povečava odvisnost delavstva. Čim več.i^ je gospodarska sila na eni strani, tem hujše je suženjstvo na drugi. Človeštvo potrebuje organizacijo, ki enkrat za veselej onemogoči taka privatna bogastva. Človeštvo potrebuje socializma. Rebelov pogreb. V Waihingtonu se boje atentatov. Iz zveznega glavnega mesta poročajo, da je bil izdan ukaz, po katerem se morajo vsa vladna poslopja dvojno postražiti. V državnem in v vojnem oddelku so dobile straže nalog, da zaslišijo, in če se jim zazdi potrebno, tudi preiščajo vsa kega, kdor bi bil videti kaj sumljiv. Že odkar je v kapitolu počila pred meseci bomba, je bilo vse za-stražno; sedaj so Se podvojili paz-nost. < V četrtek, ua zahvalni dan, se je truplo v drža vi mormonov j ust i fie i ranega delavskega agitatorja in revolucionarnega pesnika Joe liillstrouia vrnilo v vesoljuost prirode. Na pokopališču Graeeland so bili sežgani njegovi zemeljski ostanki; delavci imajo enega bojevnika, zatiralci enega nasprotnika na tem svetu manj. Ali ko so v Salt l^ake City, Utah, ustrelili njegovo telo, niso mogli zatreti njegovega duha, ki živi dalje med zavednim bojevitim proleta-riatom. # llillstromovo truplo je bilo iz mesta ob slanem jezeru prepeljano v Chicago, in tukaj se je glavni pogrebni obred izvršil v West Side Auditorium. Bil pa je svoboden obred brez cerkvenih ceremonij, kajti pokojnik je ostal tudi svojemu svetovnemu nazoru zvest do zadnjega diha; kakor je šel v smrt brez duhovniškega posredovanja, tako se je vrnil tudi v Prirodo brez pomoči samozvanih božjih namestnikov. ^ Velika dvorana v West Side Auditorium je bila mnogo premajhna, da bi bili mogli priti vanjo vsi, ki so se zbrali, da izkažejo mrtvemu bojevniku zadnjo čast. Na tisoče jih je stalo na ulici iu policija je bila po vsej okolici pripravljena, tla poseže vmes, če bi bilo treba "delati ml." Na srečo je, bila množica tako pametna, da je ostala mirna, iii tako je bilo vse v redu — brez njene pomoči. Truplo je bilo zavito v rdečo zastayo. Na krsti in okrog nje je bilo mnogo cvetja, ki so ga deloma prinesle chictfške, deloma pa poslale zunanje organizacije. Tutli mnogo posameznikov je darovalo vence, med njimi švedski poslanik v Washington»! W. F. ('algin. Dvorana je bila že ob 10. dopoldne vsa napolnjena ; svečanost pa se je pričela pol ure pozneje. Najprej je zbor 1. W. W, zapel "Delavci sveta, zdramite se!" Besedilo pesmi je sestavil Ilillstrom sam. Potem je Jenny Woszynszka zapela * ' The Rebell Girl," "Stung Right" in "The Preacher and the Slave," John Chellman pa neko švedsko pesem. Potent so sledili govori. Prvi je imel besedo William Haywood. Dejal je približno sledeče: "Zbrali smo si? tukaj, da izkažemo zadnjo čast Joseph u Hillstromu, ki so ga oblasti države Utah umorile. Joe Hill — to je ime, kije bilo l>olj znano — ni bil usmrčen, češ da je bil kriv, ampak zato, ker je bil član organizacije I. W. W. Guverner Spry, v čigar rokah je bilo, da bi bil preprečil ju-stični umor, je naravnost izjavil, da ne Ik> miroval, dokler ne Imi zadnji član I. W. WT. izgnan iz Utah. Ker je Hillstrom zastopal pravice delavstva, je bil nezaželjen član družbe v Utah, in vsako sredstvo, tla se ga iznebi, ji je bilo prav. Dobro vedoč, da ne gre le za njegovo osebo, ampak za veliko stvar, je Ilillstrom v svojem zadnjem pozdravu, poslanem-meni in delavstvu sploh, iirekel: "Ne žalujte po meni, ampak organizirajte!" To so bile zadnje besede, ki jih je Joe HitlNpa-menil svojim prijateljem. Da se pa razume vsa krivičnost, ki so jo .porabile oblasti* v Utah napram Hillstromu v boju za edino, kar je imel, za življenje, moramo slišati moža. ki je bil tesno spojen s llillstromovo obrambo. V svojem zadnjem pismu je dejal, da pozna sodnik Hilton iz Denverja popolnoma njegov slučaj. Zato ne morem storiti nič boljšega, kakor da dam besedo Hiltonu." Nato je vstal bivši sodnik iz coloradskega glavnega mesta O. N. Hilton in pričel svoj govor ob nepopisni napetosti poslušalcev. Posegel je daleč nazaj v zgodovino mormonov in opomnil, kako so bili izgnani iz države Illinois. Naselili so se v U-tah, kjer so se popolnoma posvetili svoji nestrpni veri. Drugoveree, ki so skušali z njimi živeti, so znali s hinavskimi pretvezami zvabiti v gorovje in jih tam brez usmiljenja pokončati, ('ez tristo ljudi so pomorili na ta način, in tisti duh sovraštva še živi med njimi in jih vodi. da hočejo s silo zatreti vsako svobodno gibanje človeka, ki misli drugače kakor oni. Mormonska cerkev ima prebivalce v Utah, Idaho in New Mexico v svoji hipnozi in skuša razširiti avoj vpliv tudi v Colorado. Guverner Spry je veličina med morinoni, in brez dvoma se lahko pravi, da bi bil Ilillstrom še danes živ, če bi bil — mohno-uec. Načelnik porotnikov je bil potomec enega izmed ustanoviteljev mormonske naselbine in njegove antipatije so bile od vsega začetka naperjene proti Hillstromu. Duh mormonske nestrpnosti se je najbolje pokazal, ko je hotel predsednik Wilson nastopiti za Hillstroma in je imel v tem slučaju vse ameriško ljudstvo na svoji strani. Kakšen odgovor je dal tedaj guverner Spry? Brzojavil je predsedniku, naj se rajši ne vmešava v zadeve države Utah. Člani L W. \V. — pravi Hilton — ne zagovarjajo sile, ali oblasti, ki so odgovorne za llillstromovo smrt-, ne bodo ušle svoji usodi. Predsednik Wilson je nekoč dejal, da prinašajo priseljenci, ki prihajajo v našo deželo, s sabo sanje o svobodi in enaki praviei za vse in da so taki sanjači jako dobri za naše življenje, ker nas spominjajo na naše ideale, če pozabimo včasi nanje v I mi j u za vsakdanji kruh. Tak sanjač je bil Ilillstrom ; verjel je, da imajo vsi ljudje enake pravice in je živel med mormoni po svojih idejah. Govornik se je nato obširno havil s procesom in dokazal, da je bila pri sodišču poteptana pravica, le da je mogel I4ti obsojen nepriljubljen mož. Hilton je bil pozvan na zagovoruištvo, ko se je pokazalo, da je stvar resna. Vsakdo v mestu in po vsej deželi je mislil, da bo prizivno sodišče zavrglo sodbo prvega sodišča, in šele, ko se je pokazalo, da ni tam pričakovati pravičnosti, je bilo jasno, da je položaj resen. IlilstrOm bi bil lahko rešil svoje življenje, če bi bil povedal ime žene, s katero je bil v noči umora skupaj. Odklonil je to in dejal, da zahteva le pravičen proces, tedaj da lahko dokaže svojo nedolžnost. Pravičnega procesa ni mogel dobiti, in tako je umrl kot mučenik svojega prepričanja na večno sramoto države Utah ! &e se ni bilo ohladilo njegovo truplo, ko je guverner Spry ponovil svojo grožnjo, da bb izgnal vsakega člana I.*" W. W. iz Utah, |>a če bi moral to sam storiti. Guverner Sprv vtelesuje dam* tistega duha, ki je svojČas v mormonski državi pomoril tristo drugoveree v. Ilillstrom je mrtev, ali nikdar ne umre njegov duh, in njegovi ideali, ki so ovekovečeni v njegovih poezijah, nam bodo vedno kazali njegovo postavo pred očmi in nas spodbadali na boj za osvoboditev delavskega razreda ... S Hiltonovim govorom je bil ta del svečanosti zaključen. Larkinov govor je bil zaradi poznega časa odgoden za pokopališče. Haywood je preči-tal došle sožalue brzojave, pevci so zapeli nekoliko pesmi, nato je psem delavcev dvignilo krsto. Na Taylor St. se je ranžiral sprevod. Krsto so odnesli do postaje nadcestne železnice na Halsted in Harrison St. Za krsto je šlo na tisoče žalujočih, na tisoče jih je pa stalo v špalirju. V sprevodu je vihralo nekoliko rdečih zastav in donel je refren socialistične himne: * Then raise the scarlet standard high; Beneath its folds we'll live and die. Though cowards flinch and traitors sneer, We'll keep the ml flag flying here. \ ' . Medtem ko je godba igrala maze!jezo, so nesli krsto na železniški voz, ki je bil že pripravljen, da jo odpelje na pokopališče Graceland. Na krsti je bil napis: "Za spomin na Joe Ililla. Nikdar ne pozabimo. Umorjen od oblasti države Utah dne 19. novembra 1915." Na pokopališču je govoril James Larkin iz Dublina, razun tega so bili kratki nagovori v švedskem. ruskem, ogrskem, poljskem, španskem, italijanskem. nemškem, židovskem in litvinskem jeziku. James Larkin. znan kot v V stvar je baje zapleten bogati Nemec Franz Rintelen, ki je prišcT sem približno ob istem času, ko se je Vietoriano Huerta pripeljal iz Barcelone, kjer so ga bili obiskovali nemški agenti. Pravijo, da je bilo na razpolago 50 miljonov dolarjev. Od katerih so dobili Huertovi agenti deset miljonov. Preti kratkim je bilo v nemiko-južnoameriški banki v Mexico zaplenjenih 95,000 dolarjev tega denar- ja, 600.000 dolarjev je pa v podružnici te banke v Ila van i. Namen akcije naj bi bil ta, tla bi se bil v Mehiki napravil položaj, ki bi bil Zedinjenim državam zvezal roke in jim branil odločno nastopati v zapletjajih z Nemčijo. Ker ho čez par tednov v San Antonio, Tex., proces proti Huerti, je mogoče, tla pridejo tedaj nataučiiejšr podrobnosti na dan. Kakorkoli bi se na prvi pogled zdelo nezmisel-no, da bi Nemčija trosila miljone za inehikanske reči, vendar stvar ni preveč fantastična. V sporih zaradi Lusitanije i. t. ti. je Nemčija res odnehala; toda rada ni storila tega in kakor je znano, se je tlolgo obotavljala. Nota za noto je romala irWash-ingtona v Berlin in iz Berlina v Washington, preden je nemška vlada priznala, tla ima Amerika prav. Ako bi bile Zeti in jene države takrat resno zapletene v kakšno mehikansko kolobocijo, je zelo lahko verjeti, da ne bi bila Nemčija odnehala, ampak bi bila vetrajalo-ae tališču, .na katero se je hotela izprva postaviti: Da je vse prav, kar stori ona in njeni organi. Zato tudi ni izključeno, tla je skušala sama napraviti tak položaj, ki bi spravil ugodnosti na njeno stran. Če pa je tako, tedaj ni bil s Huertovo aretacijo zadet samo Huerta. ampak ie bolj nemška vlada. Tedaj bi bilo tudi razumljivo, zakaj jo je minila trma. Iz tega izhaja sklep, da je tudi Amerika močno intyi^sirana na tem. kakšen bo bodoči mir v Evropi in kakšne bodo garancije, da ne bo prelomljen. Mir, ki prepreči vsako hegemonijo v Evropi in ki napravi iz mednarodnega mirovnega razsodišča forum, kateremu se ne l>o mogla nobena država v slučaju spora izogniti, je za Ameriko ravno zaradi teh in podobnih kriz tisočkrat važnejši kakor vse oboroževanje. Niti kralji niso varni cenzure v Avstriji. Znanstveni mesečnik nemških socialistov v Avstriji "Der Kampf" je v zadnji številki objavil članek Maksa Adlerja "Friedrich der Grosse über Krieg und Frieden." V članku so bili citati iz Pnedri-chovega " Antimaeehiavell." Če bi se drznil kdo v Avstriji kaj neprijetnega reči o nekdanjem pni-skem kralju, bi takoj mobilizirali proti njemu paragraf o žalitvi veličanstva. 'Ali kar velja za navad-ne Franejožefove državljane, to nc velja za državnega pravdnika. ki je konfisciral ves Adlerjev članek in tudi kraljevskim besedam ni prizanesli. Saj je res tla je bil Friderik nekam čuden patron; bil je prijatelj francoskega filozofa Voltaira. in kar se tiče vere, ni bila sveta cerkev z njim nič zadovoljna. Ampak kralj je navsezadnje kralj; in bil je pruski kralj, praded sedanjega nemškega kajzerja, Franc-' jožefovega zaveznika in jeroba. Pa vendar ni varen konfiskacije v Avstriji. Naposled se 1h> cenzor zmotil, pa ht) konfisciral še Francjožefa samega. To bi človek še najlože preživel. Ravnateljstvo Du Pont Powder Co. je na svoji seji sklenilo sledeče dividende: ^Poldrugi odstotek redne četrtletne dividende na stare, pol odstotka na nove, razuntegs 28.5 odstotka posebne dividende na nove delnice. Smodnik se izplsča fabricirati ; ampak ne delavcem. VABNOST VELIKEGA MESTA. Ce imajo Američani sploh velik ameriški ponos, imajo Chicažani še posebej svoj chicaški ponos, ki jc Se za nekoliko stopinj večji. Mesto je res veliko in se je v kratkem času povzpelo od neznatne naselbine do dvainiljouske občine. Zato govore Chicažani radi o velikem razvoju. Ali v marsičem se motijo . Mnogo hiš, mnogo tovarn in mnogo ljudi — to se v' dvajsetem stoletju še ne more imenovati velik razvoj. Kakšne so hiše, kako žive ljudje, kako se upravlja občina — to in še marsikaj dmzega so vprašanja, ki tudi kaj pomenijo. Načelnik zdravstvenega urada Charles B. Bali je z odgovorom na nekatera teh vprašanj zelo nezadovoljen, in sicer po pravici. Pravi, tla se v Chieagi prav lahko po-nove požari iz leta 1871., in sicer še v mnogo večjem razmerju, kajti pri stavbah se še vedno rabi mnogo lesenega materijala. Na nekem predavanju v Lake View Hall je dejal, da ima Chicago še vedno 1300 milj 'netlakovanih ulic in uličic, po katerih se nabirajo smeti. Razun tega potrebuje mesto za eno četrtino več parkov, nego jih ima. Treba je tudi temeljitih predpisov za tenement-house. Da, Chicago je veliko mesto, in kdor sede v avto, pa se prepelje le po boulevardih, bo dobil tudi vtisk, tla je lepo mesto. Kdor pa pogleda v tiste kraje, kjer stanujejo revnejši sloji, se bo pa laliko zgrozil. In seveda je t Ki i varnost proti požarom ravno v teh krajih najmanjša. Zato pa odmevajo taki klici kakor Ballovi večinoma nedišani, kajti več^ i tistih, ki zaston»jo "mesto", zastopa v resnici le bogatine. on on oo DO □a OD ua PO na oo Listi poročajo, da čita Wilson vsak večer svoji nevesti. Tako poročajo evropski listi o monarhih. Kašelj in hriparost prideta z mrzlim vremenom, ter jih Je težko odpr t Njihovo zdravljenje zahteva hitre pomoči in rabo kakega ¿ar *levega zdravila. SEVERAS _ Balsam for Lungs (Severov Balzam za Pljuča) se rabi pri zdravljenju prehlada, kailja. hripavoeti, vnetja sapnika in oelovtkega kailja že pietekkh pet in trideset let Je zelo izborni teiilni pripravek. Njegovo rabo priporočamo veim — mladim in starim, otrekom in odraslim. Cen' 2b in 60 centov. "Intal «em hudi kalalj" pl»a g. Prank Vach», la f Jk Hiver. Mkou., "tar mmu kupil »taklenifo beveruvotf.« 11« tanin sh Pl)ufa In prwlno win na Pornbtl celo htekl«*ntro. k k.tfelj popolnoma uguiil. Jas m»ui 03 lat k Ur ter M ¿drave«a pOCUti M i ' g! BS □ C as OL DC BS ISS DB OO Kupite SEVEROVE PRIPRAVKE od vaiefa lekarnarja. Zavrnite na»lome»tltve. Ako vat lekarnar na mora iitlniltl, naročita jilt od na». 7APFKA media glavobol, o* Mutua. J «•true pri-tolbü. z lat« nica ni <••!<' mcu m» vdajo nlriv ijtfiiju. ako mí rabijo kakor navedeno v navodilu SEVERAS Liver Pills ibeverove Jetrne Krogljioe). Cena F. SEVERA CO., Cedar Rapids, Iowa. DU BB DO na oa cc? n □ cm □ u Q U E J Q LI POTRUDITE SE! Božič se bliža in čim preje se spomnite svojih v domovini in jim pošljete nekaj denarja, tem gotovejši ste lahko, da si bodo kaj bojšega preskrbeli za praznike. Sedanfe cene so: 10 kron za............$1.60 20 kron za............$3.15 30 kron za............$4.70 40 kron za............$6.25 50 kron za............$7.80 100 kron za..........$15.60 200 kron za..........$31.20 400 kron za..........$62.40 500 kron za.........'.$78.00 1000 kron za.........$156.00 Nad tisoč damo še posebne znižane cene! Prebitek in glavnica $669,672.99 Huniine uloge $4,687,208.83 Piiite nam v vašem materinskem jeziku na KASPAR STATE BANK 1900 BLUE ISLAND AVENUE, CHICAGO, ILLIONOIS. Tudi ženske žele miru. Kaj stori Wilson? "Odlične dame," ki so udeležene v mirovnem gibanju in se trudijo, tla bi dosegle konferenco nevtralnih dežel, ki bi izkušala napraviti konec vojni, so bile v petek pri predsedniku Wilsonn, da bi ga pridobile za svoje načrte. Izročile so mu razne na lokalnih shodih sprejete resolucije, ki ga pozivajo, naj se obrne do drugih nevtralnh vlad. ki naj imenujejo delegate za taki) konferenco. Resolucije se sklicujejo na neko trditev, o kateri smo že pisali. Tisti ženski odbor, ki je po ha-ški konferenci potoval po evropskih glavnih mestih. namreč pravi, tla je dognal, da nc bi vlade vojskujočih se narodov nič ugovarjale konferenci nevtralnih, ki bi imela namen, da'konča vojno. • Predsednik Wilson ni dal damam nobene obljube; vendar so pa videti zelo optimistične. Ena izmed njih je dejala, ila je napravil njih obisk glo-Ifok vtisk na prezidenta in da bo po njenem mnenju kmalu kaj slišati iz Bele hiše. Cenjenim damam bi bili) želeti mnogi) s reče 7 ali zdi se nam. ila imajo za svoj optimizem prav malo razloga. Spustile so se v visoko politiko, pase vitli, tla so prave diletantke v njej. Priznamo, tla je meti njimi nekaj takih, ki so pri drugih rečeh pokazale dobro srci» in dobro volji). Ali poleg njih so take, ki jim je mnogo manj za stvar, namreeč za mir. kakor za to, tla prihajajo v visoke, vladajoče krogi' iti da se tiskajo njih imena v časopisih. Verjamemo, tla so dobilf* tisti» gospe in gospodične. ki so potovale v Berlin in Pariz, v Petrograd in Kim itd. vtisk, tla ne bi ondotne vlad«* pro-tflstirale.-.če bi. nevtralne države sklicale konferen- co. Saj jim ne bi mogle zabraniti tega. Ali drugo in odločilno vprašanje je, kaj bi taka konferenca dosegla. Dejstvo je, da hoče vsaka izmed bojujočih se strank kaj pridobiti. Na noben način noče nobena ničesar izgubiti. In doslej upa vsaka, da se ji posreči, kar hoče. Kje je tisti čarodejec, ki bi spravil s sveta tista velikanska nasprot ja, ki jih ločijo T Delegati na konferenci bi imeli lepe besede. Ali s temi se opravi prokleto malo. Naj li nevtralne države zagroze s silo, ako no odlože orožja tiste, ki so sedaj na vojni T To bi pomenilo, da bi bilo še več Vojne. Sicer bi se pa s taki) grožnjo naravnost osmešile, kajti vse dežele v Evropi, ki st) še nevtralne, niamjo skupaj toliko mi-litaristične sile, kolikor jih ima alianca ali pa enten-ta. Kaj naj torej grozo? Vojne so siti vsi; to je gotovo res. Ali s svojo škinlo je noče nobeden končati. In nobeden noče priznati,da je premagan, dokler'ni prisiljen na to. Zato si ni od vseh teh poizkusov ničesar obetati. Lani, kt) je Wilson storil neke korake, še ni bil položaj tako težaven kakor sedaj; pa ni mogel tedaj ničesar opraviti, in zato ne verjamemo, tla bo sedaj sploh kaj poizkušal. ( V ui bilo mogoče preprečiti to vojno ali pa jo vsaj ustaviti, ko še ni bila tako velikanska in obširna, se Im> nadaljevala tako dolgo, ila se bo morala končati, bodisi da ena stran ne bo mogla več, ali pa tla opešata obe, ali pa da postane breme narodom res pretežko, in se vojna izpremeni v revolucijo. Ti» je sicer žalostno, toda žalostnih dejstev ne spravi prazno upanje s sveta. Kal so vredne trdni ave, Tekom sedanje vojne se je marsikdo čudil, da so trdnjave nenavadno hitro padale. V preteklosti je bili) drugače. Nekatera obleganja so bila v primeri s sedanjimi neskončna. Najilalje je bila oblegana od leta 1628. dalje trdnjava Gibraltar, ki so jo oblegali od 1779. do 1782. leta brezuspešno 1167 dni. Nato slede obleganja Cadiza 1810. do 1812., ki je trajalo 903 dni, Candije 1667, do 166!)., 828 dni, Brede 1624. do 1625., 485 dni, La Rochele 1627, do 1728, 438 dni, Missolunga 1828. ih) 1829., 370 dni, Sebastopola 1854. do 1855., 346 dni, Vezzua 1704. do 1705., 330 dni, Danclga 1813., 319 dni. Od drugih obleganih trdnjav omenjamo še: Port Artur 1904. do 1905., 221 dni, Plevna 1877., 142 dni, Pariz 1870. do 1871., 131 dni, Ladvsmith 1899. do 1900., 119 dni. Kolberg 1807., 105 dni. Oblegovalne in obkoljevalne čete so naraščali' z naraščanjem vojske. Napadalci so imeli, ko st) oblegali, mož Nemci Pariz 1870.—71..................240.000 Turki Dunaj 1683..................... 200.000 Anglija in Francija Sebastopol 1854.—55..200.000 Nemci M »tj 1870....................... 200.000 Japonci Port Artur 19odatke: mož Francozi v Parizu 1870.—71............400.000 Francozi v Metzu 1870. .................180.000 Rusi v Sebastopol u 1854.—-55........... 75.000 Avstrijci v Pragi 1757.................. 50.000 Turki v Plevni 1877. ................... 50.000 Francozi v Draždanah 1813............. 37.000 Poljaki v Varšavi 1831................. 37.000 Danci v Diiplu 1864. ................. 23.000 Francozi v Strasburgu 1870............. 23.000 Vse te trdnjave so napadalci najprej popolnoma obkolili, ker so do nedavno menili, ila je obko-1 jen je potreben predpogoj za uspešen napad. Šele v sedanji vojni se je izkazalo, ila to ni potrebno. Od manjših trdnjav so se izvršili napadi na Namir in Liege. od večjih pa Antverpen, ne da bi bile prej popolnoma obkoljene in odrezane z zunanjim ozemljem. To je poučno za kričače. ki zahtevajo vedno miljone in miljone za " Preparedncs". Kakor s trdujavami, je namreč z vsemi vojnimi sredstvi. Tehnika napretlujc; nov izum prekwenc čez noč vse. kar jc prej veljalo, in miljoni, izdani za "pripravi jenoatM, so bili pometani v morje. ADVERTISEMENT SLOV. DELAVSKA UMUMUm dM 14. »»O»« PODPORNA ZVEZA UkMVortnM «T ».ril« UM * MM h»- Sedet: Conemaugh, Pa. OLAVNI URADNIKI: Predseduik: FRANK PAVLOVČ1Č, 48 Main Bt.f Conemaugb, Pa. «Mik: J0«1P ZORKO, H. F. D. 2, bo« 50, W-.t N.wtoa, Pa. Tajnik- ALOJZU BAVDEK, 46 Main St., Conemaugh 1 a. Pomožni tajnik: IVAN PBOBTOR, boa 120, Itaport, Pa. Blagajnik: JOSIP ŽELE, 6108 St. Clair Av.., Cleveland Ohio. Polini blagajnik: J081P MAHINClC, 5805 St. Clair Av.., Cl.veland, O. ZAUPNIK: ANDBEJ VIDBICH, 46 Main St., Coneinaugh, Pa. NADZORNIKI: VILJEM SITTER, 1. nadzornik, 46 Main St., Coneinaugh, Pa. FRAN TOMA21Č, 2. nadaornik, Gary, Ind., Toleston, Sta., box 73. NIKOLAJ POV6E, 2. nadz., 1 Craib St., Numrey UiU, N. S. Pittsburgh, Pa. POROTNIKI: IVAN GORŠEK, 1. porotnik, Boz 195, Radley, Kanza». JAKOB KOCJAN, 2. porotnik, 6121 St. Clair Av.., Cleveland, Ohio^ ALOJZIJ KARL1NGER, 3. porotnik, Girard, Kanza*, R. F. D. 4, Boz 86. VRHOVNI ZDRAVNIK: F. J. KERN, M. D., 6202 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. POMOŽNI ODBOR: GLAVNI URAD v hiši št. 46 Main St., Coneinaugh, Pa. SPENDAL IVAN, Conemaugh, Pa., Box 781. GAČNIK IVAN, 425 Coleman Ave., Johnstown, Pa. GABRENAJA JAKOB, Box 422, Conemaugh, Pa. BOVC FRANK, R. F. D. 5, Box 111, Johnstown, Pa. SUHODOLNIK IVAN, Box 273, South Fork, Pa. ZOLER ALOJZU, Box 514, Coneinaugh, Pa. ■...... » * Uradno Glasilo: PROLETAREC, 4008 W. 31st St., Chicago, 111. Cenjena društva, oziroma njih uradniki, so uljuduo prošeni, pošiljati vse dopise in denar naravno*t na glavuega tajnika in nikogar drugega. Denar naj se pošilja glasom pravil, edino potom Poštnih, Ezpresnih, ali Baufnih denarnih aakaznic, nikakor pa ue potom privatnih čekov. V slučaju, da opazijo druitveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nemudoma naznanijo uradu glavnega tajnika, da se v pri hodnje popravi. IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA S. D. P. Z. Premembe. Od društva štv. 1: Louis Bevc, cert. štv. 1304 k dr. štv. 2; Alojzij Telič, c. štv. 3266, J osi i Culkar, c. štv. 6 oba k dr. štv. 36. Od društva štv. 2: Josip Abram, c. štv. 682 k dr. štv. U; Ivan Gačnik, c. štv. 3017 k dr. štv. 18; Luka Stritof, c. štv. 2265 k dr. štv. 51. Od društva štv. 3: Josip Končan, c. štv. 4174; Anton Zore, c. štv. 71; Luois Jakobe, c. štv. 4446; Medle Ivan, c. štv. 91; Josip čukajne, c. štv. 4931; Gašper Perovčič, c. štv. 583; Ivan Svete, c. štv. 3353; Ivan Klajder, c. štv. 4074; Anton Zalar, c. štv. 4179; Josip DraČar, c. štv. 1569; Anton Sive, c. štv. 1572: Anton Keržič, c. štv. 4173; Franc Pristave, c. štv. 1573 vsi k dr. štv. 79. Od društva štv. 4: Franc Prumk, c. štv. 4243 k dr. štv. 1; Franc Ileršič, c. štv. 4927; Anton Jakopin, c. tv. 918 oba k. dr. U; Matija Intihar, c. štv. 4433; Franc Zabukovec, c. štv. 4579 oba k dr. 54. Od društva štv. 5: Ivan činžar, c. štv. 266; Karol Radej, c. štv. 4157 in Štefan Vidmajer, c. štv. 2004 vsi k dr. štv. 2; Josip Zakraišek, c. štv. 3521 k dr. 13; Franc Stermljan, c. štv. 2479 in Franc Rupnik, c. štv. 4452 k dr. 75. Od društva štv. 6: Alojzij Telič, c. štv. 3265 k dr. 1: Matija Palčič, c. štv. 4635 k dr. 3 ; Franc Oblak, c. štv. 4028 k dr. 5; Mihael Telič, c. štv. 4543 k dr. 51. Od društva štv. 7: Ivan JuršiČ, c. štv. 4752 k dr. 34. Od društva štv. 11: Josip Abram, c. štv. 682 k dr. 2; Alojzij Petrič, c. štv. 4847 k dr. 26. Od društva štv. 12: Martin Podobnik, c. štv. 2060 k dr. 26; Josip Zgonc, c. štv. 4887 k dr. 37; Josip Penič, c. štv. 1358; Josip Glas, c. štv. 340; Matevž Penič, c. štv. 4710; Terezija Penič, c. štv. 2460; Štefan Penič, c. štv. 4453; Franc Grebene, c. štv. 2530 vssi k dr. 70. Od društva fttv. 13: Andrej Zalokar, c. štv. 4034 in Josip Zakrajšek, c. štv. 3521 k dr. 5; Josip Simončič, c. štv. 513 k dr. 10; Franc Medved, c. štv. 4684 k dr. 34; Anton Verhovšek, c. štv. 1999 k dr. 55. Od društva štv. 14: Lovrenc Stulc, c. štv. 1191 k rir/73.*" Od društva štv. 19: Ivan Kastelic, c. štv. 3405 in Franc Kastelic, c. štv. 490 k dr. 60. Od društva štv. 20: Josip Skerl, c. štv. 1659 k dr. 15; Franc Renko, c. štv. 2881 k dr. 34. Od društva štv. 21: Josip Franko, c. štv. 553 k dr. 50. Od društva štv. 23: Ivan Princ, c. štv. 3864 k dr. 2; Jakob Strel, c. štv. 4878 k dr. 6; Franc Zavbi, c. štv. 1326 k dr. 30; Karol Stermole, c. štv. 2152 in Anton Prijarelj, c. štv. 2889 k dr. 38; Peter Skerjanc, c. štv. 3759 in Jakob Šuštar, c. štv. 3186 k dr. 40. Od društva štv. 25: Franc Možinn, e. štv. 1617 k dr. 60 ; Frank Ravnikar, c. štv. 735 k dr. 77. Od društva štv. 26: Martin Podobnik, c. štv. 2060 k dr. 12. Od društva štv. 28: Leopold Slepič, c. štv. 4563 k dr. 14. Od društva štv. 34: Ivan Juršič, c. štv. 4762 k dr. 10. Od društva štv,. 35: Ivan Prudič, c. štv. 4045 in Anton Seme, c. štv. 1885 k dr. 51: Matilda Kobal, c. štv. 4339 k dr. 62. Od društva štv. 36: Franc Žganjar, c. štv. 8319 k dr. 4; Štefan Stupič, c. štv. 3662 in Andrej Zupan, c. štv. 3731 k dr. 11; Franc Gle«, c. itv. 3939 k dr. 27; Štefan Siljevinac, c. štv. 4794; Štefan Siljevinac, c. štv. 4797; Jurij Siljevinac, c. štv. 4798; Milan Siljevinac, c. štv. 4796 in Katarina Siljevinac, c. štv. 5013 k dr. 45. Od društva štv. 39: Matevft Mež-nar, c. štv. 4071; Jakob Brus, c. štv. 3417; Jakob Nagode, c. štv. 8416 in Pavel Matušek, c. štv. 4594 k dr. 88. Od društva štv. 43: Ignac Ponikvar, e. štv. 1862 k dr. 23. Od društva štv. 51: Franc Furinn, c »tv. 2299 k dr. 54: Mihael Horvat, c. štv. 3916 k dr. 61. Od društva štv. 53: Andrej Frane-tič, c. štv. 2231 k dr. 51. Od društva štv. 54: Matija Intihar c. štv. 4433; Josip Urbič, c. štv. 4913 Franc Zabukovec, c. štv. 4579 in Ja kob Jozelj, c. štv. 4912 k dr. 3: Ivan Granda, c. štv. 2203 k dr. .5; Franc Obreza, c. čtv. 4676 k dr. 29; Franc Furlan, c. at\. 2299 k dr. 51. Od društva štv. 60: Josip Sodar, c štv. 3866 k dr. 33; Martin Grmek, c štv. 4450 k dr. 3. Od društva štv. 62: Josipina Turk c. štv. 2801 k dr. 49. Od društva štv. 63: Terezija Grum c. štv. 4020 k dr. 7; Anton JeVševar c. štv. 4375 k dr. 75. Od društva štv. 65: Franc Pernišek c. štv. 3221 k dr. 13; Ivan Zaveršnik c. štv. 3806 k dr. 34. Od društva štv. 70: Jurij Bajš, c štv. 3490 k dr. 13. Od društva štv. 71: Rudoli Babič c. štv. 4294 k dr. 26; Ivan Popetnik, c far. :*f>00 in Ivan Puanik, c. štv. 4396 k dr. 51. Od društva štv. 73: Terezija Jeram c. štv. 2941 in Anton Jeram, c. štv 2821 k dr. 28; Ivan Brodar, c. štv 2792 k dr. 75. Od društva štv. 74: Jernej Gril, c štv. 3764 k dr. 3764 k dr. 22. Od društva štv. 75: Terezija Batis c. štv. 4708; Josip Batis, c. štv. 1152 in Frank Steriljan, c. štv. 2497 k dr 5; Josip Urbanija, c. štv. 4709 k dr 40; Ivan Brodar, c. štv. 2797 k dr. 73 Od društva štv. 76: Vincenc Keršul c. štv. 4329 k dr. 26; Josip Jelovčan c. štv. 1072; Martin Zgravc, c. štv 4603 in Franc Menart, c. štv. 4324 dr. 34; Ivan Vidmar, c. štv. 4604 k dr 61. Od društva štv. 77: Ivan Kmetič, c etv. 2023 k dr. 25. |Od društva štv. 78: Ivan Kopriva, c štv. 5079 k dr. Nadaljevanje sledi. LOUIS BAVDEK, tajnik S. D. P. Z. VABILO! La Salle, 111. ('lani društva "Od boja do zma ge'J šteV. 22. v La Salle, 111., st tem potom vabljeni, da «e 5. de eettibra 1915. kolikor mogoče jk» noštevilno udeležite društvene se je, katera je sicer zadnja v letu FO&D HOČE MIR in orožja za šest miljonov Ruaov. To ne diši po miru, in če miali Henry Kord je bogat mož. Tudi I Kord, da bo njegova družba izrabi-v Ameriki, kjer pomenijo miljoni 1* božično razpoloženje, tedaj ima več kakor v Avstriji, Italiji ali o psihologiji vladajočih zelo slabe Španiji,šteje med bogatine.Njegov pojme. Tudi lani je bil božič, in poklic je izdelovanje avtomobilov. P»P0* ni mogel doseči niti 24 urne-To nese več kakor izdelovanje uče- K» premirja. Eno uro o polnoči nih razprav, pesmi in drugih ide- so po zakopih brez dogovora 44 p raz alnih ropotij. V avtomobilih je novali božje rojstvo;" pa so zopet tiogastvo, in Ford se nima pritože- zagrmeli topovi in počile puške, vati. Računska poročila njegove Božič ali veliki petek, to je bogu družbe ao sijajna. umora vseeno. Evropske države se Ali Forda ne zadovoljujejo lepe ne bojujejo za krščanstvo in za u- divideude in vodena akcija. V nje- smiljenje. Ford ima mnogo mil jo- govi duši veje častihlepnost, ki jo nov; ali toliko jih vendar nima, da aploh opazujemo pri mnogih ameri- bi mogel z njimi nasititi vati pože- ških multimiljouarjih. Eden da- Ijenje vladajočih v Evropi. Mogo je denar za javne knjižnice, drugi če je, da dobi on Nobelovo mirov- za univerze, tretji za mornariško no nagrado; ali če se bo sklepal Gotovo je, da more edino socialistična iikternacionala z neko notranjo upravičenostjo upati v uspeh. Kajti če ni mogoče lz ljudskih mas izvabiti tnoči, ki u-stavi klanje, tedaj je ni nikjer na avetu in tedaj ne bi ostalo nič druzega kakor Čakanje na tisti konec/ ki mora priti prejalislej, če traja vojna tri leta ali pa š< dlje. Prav ta pozicija iijjernacionale ji pa daje ne le pravico, temveč ji celo nalaga dolžnoat, da se poba vi a problemom in mu seže do dna. Tudi če njeno prizadevanje potem ne rodi popolnega uapeha, mora vendar imeti cilj. Tak cilj bi bile Zedinjene drža ve evropska. Lahko ai je misliti igo. Pravzaprav je vse to dobra mir v Evropi, bodo odločali drugi tako zvezo v različnih oblikah. A-kupeija. Toliko ne (kida nobeden | faktorji kakor njegova ekspedieija. | li to je postransko. Glavno jc to, od svojega kapitala, da bi njegova >odjetja občutila kakšno pomanj-1 ZEDINJENE DRŽAVE EV*OP- j precej radikalno odstranila celo t iično razoroženje. Podaljšanje dosedanjega stanja pa bi nujno moralo imeti naaproten učinek, zlasti dokler ni socialna demokracija po vsej Evropi dovolj močna, da bi mogla preprečiti dovoljevanje in realiziranje vojaških kreditov, , Zedinjene države evropske bi, tč ali nehote zbližale narode in pospešile delo iuternacionale. Vpliv zapadne kulture bi se enako povečal, kakor konstitucional-na privlačila sila naprednih narodov. V povečanem okviru se mora zmanjšati moč absolutističnih tudi če ostanejo monarhične, ho-tedenc, ki je velika, dokler ae lahko popolnoma koncentrira v razmeroma ozkih mejah. 11 lv» jo ^imiiannnu. viiuvuu jv i», da je praktično mogoča in da b. Ministrska kriza na Portugalskem. kanje. Kar dajejo, se pa lahko smatra za izvrstno reklamno investicijo. Če opazi človek na Sest- SKE. vrsto nasprotij, ki so doslej ved no dajala potuho militarizmu in Socialistične organizacije še ni- s trajnim pripravljanjem za vojna jst i strani lista Carnegijev oglas. I so tako močne, da bi postavile ko | no povečevala vojno nevarnost, pa se spomni, da je čital njegovo lektivizem na mesto kapitalizma, Ako smo^prepričani, da oboro-ime že na prvi strani in si pravi: in dale svetu tudi politično obli ževanje ne varuje miru, temveč Aha, to je tisti Carnegie, ki je ko, ki bi se vjemala z novim go- ga ugrožuje, moramo spoznati, da dal cel miljon za biblioteko," bo či- spodarskim življenjem. Če bi bi- bi- le taka odstranitev nasprotij, tal tudi oglas z večjim zanima- la sila internacicnale že tako ino- kakršno bi involvirale Zedinjene njem. Ročna, ne bi sedaj človeška kri | države evropske, omogočila prak Tudi Ford ni padel na glavo, namakala evropskih poljan Zdrava je in porodila mu je že raz- Kolikorkoli more imeti sociali- Alinistrski predsednik Castro je ponudil predsedniku Machado svojo resignaeijo in ono celega kabineta, vendar pa predsednik ni sprejel demiaije, temveč je naprosil ministrskega predsednika, naj ostane toliko časa v uradu, dokler ne odloči parlament, kdo bi bil primeren za naslednika sedanjega ministrskega predsednika. ped e i jo v Evropo, ki naj ustavi vzajemnost, izpremene prijatelje vojno. Wilson je ž ski m državam za dosego miru ; Pokojni papež _ _______ sedanji papež mu je sledil ; pa ga treba misliti tudi na garancije nista ustavila. Ford si misli po- za njega trajnost. In ce tudi ve- jj vsem pravilno: Wilson ni nič dru-|mo< <]a nj brezpogojnega jamstva jj zega kakor predsednik Zedinjenih zoper krvave spopade, dokler vla- p lržav. mojih miljonov pa nima. Pa-mh kapitalizem, ker se v njegovem pež je glavar cerkve in ima morda | gi«temu venomer .porajajo na-|jj ZA LETO 1916 je izšel. Koledar je vezan v trde platnice, šteje 240 strani in ima sle-dečo vsebino: SPISI. Koledar za leto 1916. — Stoletna pratika. — Splošen kalendarlj ln zbirka raznih podatkov (Naše osolnčje. Zemlja ln luna. Stanje planetov I v nebesih kaj vpliva; vojna je pa gprotja, se moramo vendar po- ^ 1916. Volilni koledar. Časovna razlika. Množitvena tabela. Časovna ^ grami segali že imena 119 oseb, baje namenjenih, da odpotujejo dne 4. decembra s Fordom. Ali Edison jt1 odklonil, češ da nima Hellen Keller se zanima toda preklieati ne more svojih predavanj. Nekoliko guv^nerj takoj odpovedalo ...' Nic ne de. Toliko lj Ford s svojim denarjem ž — Theodore Cvetkov: Zakaj se boje ljudje teme. — Howard Moore: Ostanki barbarizma v civiliziranih ljudeh. — Odlomki. — Sčegetalke. Oglasi. SLIKE. « Uvodna slika v dveh barvah. — Planet Saturn. — Če bi se sovražnika zmenUa ... — Stolp biserjev na razstavi v San Franciscu. — Pre-kuenjeni parnik Eastland. — Mladi RockefeUer. — Stari Rockefeller. — John R. Walsh. — John R. Lawson. — Usmrčenje "nezvestih" v Me- ........... w i rj biki. — Mrliči na bojnem polju. — Prizor iz francoskega bojišča. — časa za to. preti na razne načine. Izreecna g j^^y najn0vejši mortar. — Kmet koplje grob padlim vojakom v Oa-a za stvar, I P« l)i,a tekom vojne beseda — ^ UcljL _ Nemška vojaška kuhinja. — "Civilni bojevniki" v Belgiji ča- ki ima I ^ kaj0 na smrt _ otroci v Nemčiji se vežbajo sa klanje. — MiUtarističnl smodnišnica in se bodo iskre kresale noèindan. Uspešneje bi se dal mir pod- vseeno od katere strani najvažnejša. To je dan volitve Volitev novih odbornikov za letolpaj, «la mu ne bo dolgčas l!»1ti. I mamo se marsikaj važnega ' "....... : 1.........4 * pogovoriti. Nobeden naj na ta dan ne ostane doma. Vsakemu sta dani dve priliki. Lahko voliš, in če ti sreea potegne, si lahko odbornik. Torej ne pozabite na 5. decembra vsi k bratu Frank Gregorichu v La Salle, 111.! Sobratski pozdrav! Ferdo Arzenšek, tajnik dr. O. IV D. Z., La Salle, lil. Ôola za tatove. Berlinska kriminalna policija je zasledila šolo za tatove. Profesor je bil že večkrat ka?movani trgovec Artur Serig, ki je stanoval v neki kleti. Iz priailnih zavodov pobegle hudodelce je prvi čas skrival. Vsak je moral plačati za hrano in stanovanje 3 marke na dan. Nato jih je jemal a aeboj na trg, kjer jih je učil kraati ženskam denarnice, za kar so mu mo rali plačevati odstotke. Ko so bili dovolj poučeni, jih je pustil samostojno delati. Tudi vlamljati jih je učil. In v Evropi bo imela družba vo nekoliko uljudnih sprej kavalirsko jo IhkIo pozdravljali v Londonu in v Berlinu i kainor pride, ji bodo zatrjevali -si tudi oni od vsega sr» ru. ' Kaj bo opravila pozitl je seveda drugo vprašanj« ki se bojujejo v Evropi, i je interese. Ali jim dokazati, da dosežejo vsi s sklepom miru to, kar hočejo! Ali ima dovolj moči, da prisili nemškega kaj-zerja, da vrne Belgijo Belgijcem in Srbijo Srbotn? Ali more dokazati Angležem, da je njihovega hegemonija na morju že izgubljena! Nemčija in Avstrija se pripravljata, da osvojita Albanijo. Kaj-zer hoče slovesno jahati skozi Carigrad, ne le zaradi lepe parade, ampak ker hoče Nemeija čez Carigrad trgovsko stopiti v Malo Azijo pa dalje do indijskega morja. Kitche-ner pa obljubuje, da bo štela angleška grmada meaeea marca štiri miljone moš in da bo angleška in-duatrija izdelala dovolj municije V takih razmerah dobivajo tu- ^ di radikalne izpremembe konste- ^ lacije praktičen pomen in Zedi- ^ 8k>v. soc. klub v Superior. Wyo. — Slov. soc. klub v Kenoshi, Wis. — Frančiška Tratnik. — Josip Dernač. — Ernest Untermann. — Ralph Korngold. — May-Wood Simons. — Chas. Ed. Russell. — Mm. E. Rodriguez. — John C. Kennedy. Skupaj 64 BUK. ZEMLJE VIDNI OBRAZCI. čenje odstranilo celo vrsto ano vi, iz (katerih se porajajo kon-l^j flifcti. ln ker se bo socialistična;^ stranka morala polotiti posredo-j^ vanja za mir, je tudi ona v prvi j ^ vrsti poklicana, da razmotriva ^ pogoje, ob katerih bi moglo biti | * njeno delo uspešno in uspeh ¿imjg trajnejši. ' Bojni pas v Belgiji ln Franciji. — Rusko nemžko avstrijski bojni pas. — AvstriJ sko ltalij anskl bojni pas. CENA 40 CENTOV • poštnino vred sa va. kraj. Zedinjenih držav. Koledar j. letos pet centov dražji, ZATO PA IMA 48 STKANI VEČ. Noben slovenski delavec bi nt smel biti brez t. zanimiva in koriatn. knjig.. Naročit, ga I. danes. Naročila sprejema PROLETAREC, 4001 W. 31. BT., CHICAGO, ILL. J s ff PISMO O SATANU, Gospod umlnikl Ce ae ne motim, spadate tudi Vi med tinte čudne brezverce, ki nočejo verjeti v hudiča. Da priznam odkritosrčno: Nekaj časa aem bil tudi jaz kakor Herkules na razpot-ju; nisem vedel, ali naj verujem ali ne. Želel aem, če je Satan, da bi se mi sam prikazal in me tako prepričal. Na tihem sem se sj>o-minjal, da ni bilo tako znanje pravzaprav nikdar škodljivo, kajti njegovo peklensko veličanstvo je prinašalo večinoma prijetne reči s sabo. Fausta je Mefistoteles pomladil in pomagal mu je do ljubezni z Margareto, ki je morala biti na vsak način čedno dekle; stari filozof se drugače ne bi bil zagledal vanjo. Drugim ljudem je zlodej prinašal eekinov; nekaterim modrosti, še drugim dolgo življenje. Res je, da je bilo za vse te dobrote zapisati dušo. Toda Goethe-ovo veledelo nam ravno tako kakor narodna pravljica dokazuje, da mora biti podzemeljski gospodar prav slab trgovec, kajti naposled je bil vedno ogoljufan. Kovač ga je spravil celo v steklenico, kar mora biti še hujše kakor v Bridewell. Človek je od nekdaj nehvaležno bitje in niti z vragom ni imel usmiljenja. Ali ker sem živel mnogo med ta-kozvanimi modernimi ljudmi, sem se bil, kakor pravim, sam nalezel njihovega skepticizma in moji dvomi so postali tako močni, da nisem več verjel niti v Asmodija, ki je pomagal pesniku na Španskem gledati skozi strehe. Želja, da bi se Ve znan i 1 s hudičem, če je, me pa kljub temu ni zapustila. Vi nemara ne veste, kakšna moč je v živi želji. V njej je sugestija. Če zna želja z vso tajno silo človeške notranjosti zahtevati, todaj se izpolni. Mora se izpolniti prav tako kakor mora hipnotiziran človek preobračati kozolce, kadar mu to ukaže hipnotizer. Tako se je zgodilo, da je očutil moč moje želje tudi peklenšček, in — prikazal se mi je! Vidim Vas, kako sedite za svojo uredniško mizo in se porogljivo nasmihate. Vi s svojo prirodoslovno učenostjo, k svojim monizmom, s svojimi framasonskimi idejami, s svojim duševnim nihilizmom! Vi že veste, da ni v vesoljnosti prostora za pekel, in če ni pekla, tudi ne more biti hudiča — kajneda! Vaši smehljaji bi Vam zmrznili na obrazu, če bi doživeli, kar sem doživel jaz. Ali Vi ne morete, ker ne spadate med tiste izvoljence, katerim je usojeno videti in spoznavati nadnaravne reči. Rekli boste seveda, da sem lažnivec, ker ste se ob nalivu telegramov z bojišč in z diplomatičnih kabinetov navadili smatrati izmed desetih vesti devet za zlagane. Toda če bi se jaz lagal, bi Vam zdaj o-pisal hudičeve rogove, njegovo kopito, rdeči plašč, pero na klobuku in njegov meč. Saj ga poznate takega iz opere in iz starih povesti. Jaz sem pa resnicoljuben mož in četudi bi bila romantika bolj mikavna, povem vendar po praviei, da je stvar vsa drugačna. Če je hodil satan v dobi naših dedov tak po svetu in če ga ima še Cankar v dolini šentflorjanski sepavega in po žveplu smrdečega. Vam «lam jaz lahko črno na belem, da vse to dandanes ni res. Gospod zlodej se je moderniziral in je — vsaj v A-meriki — opravljen kakor najele-gantnejši newyorški gentleman. Najdovršenejši gizdalin bi se še lahko navadil od njega, kako se zaveže kravata in kako se vtakne igla vanjo. Kje sem se z njim seznanil! V vaudeville. Aha! — Saj uganem Vaše misli. Vi ugibate, da so tam igrali kakšno neumnost, v kateri se prikazuje izmišljen hudič, ali pa celo da je bil le v kinematografični sliki. Kaj še! Tam bi ga bili kazali takega, kakršnega si ga ljudje predstavljajo. Pa sem Vam že dejal, da je kavalir. Bil sem v mostu v vaudeville. Sam vrag me je zanesel tja. Sicer sem bolj praktičen mož, ali včasi pograbi človeka vendar hrepenenje po višji umetnosti in to veste, da so največji duševni užitki v moving pieture showih in v vaudovillih. Oh. Ae vidite človeka s črnonam*^ zanim obrazom skakati po odru, če* da pleše nigrski ples, se Vam mora smejati srce v prsih. Priskrbel sem si torej sedež v Muzinem hramu — seveda »cm moral pol ure čakati na hodniku, predau sem prišel na vrsto — in potem sem opazoval prekrasne produkcije samih prvih sil. Kavno je neka pevka v kratkih krilih demoii strirala, kako se poje brez glasu in šole, ko me je neka tajna moč prisilila, da sem pogledal svojega soseda na desni. Bil je omenjeni kavalir, ki je zrl vame, kakor da se produciram jaz. Malce so je nasmehnil, ko je opazil, da ga gledam, |>a je |s>šepetal: — Klieali ste me in prišel sem. Priznavam, da seui odstrmel. Nisem se mogel spomniti, da bi bil koga klical. Moj sosed je pa očitno užival ob moji zmedi in okrog usten so mu je raztegnil širok satanski smehljaj. Po tem sem ga spoznal. Ni me sram povedati, da sem se prvi hip ustrašil. Zganil sem se in liemura seiu hotel res pobegniti. A-li vrag me je ustavil s svojim pogledom : — Saj si plačal vstopnino. Zdaj ostani! Prav je imel. Ostal sem. In ker je izgledal tako civiliziran kakor kašen Teddy ali Big Bill, seni se knuüu pomiril. — Prišel si torej, sem dejal. Pokaj pa, če sineni vprašati! Čudno se je nesmenil in («1 govoril : -— Pogledat tepea. Cenjeni gospod, Če bi bil lažnivec, ne bi pripovedoval tega; ali meni gre za resnico. Bil sem pač nekoliko užaljen, toda stvar je bila interesantna, pa sem zatajil svoje občutke. — Mene tepca! srni vprašal. Zakaj j>a tako češčenje! — Če mi ne bi bilo za to, je odgovoril, da res natančno vidim pravega tepca, ne bi prišlo nobenemu hudiču na misel, da se postavi pol ure v mraz in burjo, prestopa z ene noge na drugo, se tlači polagoma korak zn korakom dalje do blagajne, pa plača 35 centov za to, da sme sedeti v slabem zraku med ljudmi najslabšega oJ5 odstotkov te plače, ko je-so-drug Kennedy predlagal, naj sc mu zniža plača na 18.000, kolikor dobiva župan, so pa nadzorni inženirji po večmesečnem proučevanju "spoznali", da ima gospod Busby še premajhno plačo. Vzemi malim, pa daj velikim — to je načelo kapitalistične družbe, in to načelo velja tudi v mestni upravi v Chicagi. Padajoče veličine. V Chicagi se približuje koncu proces bivšega načelnika detek-tivnega oddelka kapitana J. J. Halpina in bivšega detektivnega seržanta Walter O'Briena zaradi grafta. Ker se je izvedelo, da po nekatere še aktivne glave policije zbirale denar na fond za obrambo obtožeiicev, je komisija za civilne službe uvedla preiskavo, in vsled te sta bila suspendirana od službe policijska kapitana John Pta'ek, car na lawndalski policijski postaji in Jas. Gleason, ki je bil pod Harrisonovim županstvom načelnik policije. Preiskava je podala podatke, da so t* vršile pri policiji tudi druare rbfrke in sedaj se bodo preiskale tudi te zadeve, predvsem zbirka za dragocen srebrn dar za načel i i lika policije Ilealeya in ».birka za bojeviti fond državnega pravdni-ka lloyua. Zaslišan bo tudi zna-ui sovražnik organiziranega delavstva P. D. Lav in s postaje Hyde Park. SCHMIDT MORA UMRETI. Proces katoliškega duhovnika liana Sehinidta je pri kraju in njegova usoda je odvisna le Se od newyorškega guvernerja Whit-mana, od katerega je pa zanj prav tako težko pričakovati milosti kakor za Beekerja. VfHieno sodišče, pri katerem je Sclunidt upal doseči nov proces, je pot rdi-I > smrt »o obsodbo in določilo, da naj se izvrši justifikacija tisti teden, 1 j se prične z 10. januarjem. liana Sclunidt je bil obsojen zaradi umora svoje ljubice Ane Auintiller; njeno telo je razseksl m posamezne kose znosil v votlo. Cmor je svojčas priznal, govoril je pa tako, kakor da se ga j'j polotila verska blaznost. Zadnji čas je tajil zločin in dejal, da je Ana umrla kot žrtev nedovoljene operacije . Ko s o mu naznanili razsodbo vzklienega sodišča, se je v celici v Sing-Sing bridko zjokal. Dvaindvajset drugih obsojencev ga je tolažilo, ali tedaj je le še bolj jokal. V "mrtvaški hiši" je že skoraj dve leti. Mednarodne poštne znamke, Komisar za zunanjo trgovino na chicaški borzi II. II. Garved obravnava z zvezno vlado o veljavi poštnih znamk, ki naj bi imele vel javo za vse dežele na svetu. Poštna znamka je majhna reč, pli v svetovni trgovini je zelo važna. V sedanjih razmerah n .pr. ni mogoče poslati adresatu poštne znamke za odgovor, če živi v dm-ui deželi kakor pošiljatelj Niti na Filipine to danes ne trre. Pri konzulatih t u i i h dežel tudi ni croče kupiti znamk njihove pošte. Garver nasvetuje zaraditega, da naj se uvedejo mednarodne poštne znamke, in podpredsednik odbora za zunanjo trgovino J. F. Nickcrson ga podpira. Sedanji kuponi bi se lahko izpreinenili v take mednarodne ztiamke in s tem bi se odpravilo mnogo težav. Sicer bi se pa moralo pritisniti na konzulate, da bi imeli znamke svojih dežel na prodaj. Znamka je majhna reč, ali take majhne reči kažejo, kako nešte-vilne so mednarodne potrebe modernega življenja. Pamik zgorel. Parnik "Tivoli," ki je bil last Baltimore, Chesapeake and Atlantic, je bil v petek večer v zalivu Chesapeake nedaleč od Thomas Point uničen od ognja, kakor poroča kapitan Pratt z ladje "Somerset." Kaphan ladje "Tivoli" Richard Howard, posadka, ki je štela 37 mož in potniki. 15 po številu, so bili rešeni od ladij "Florida" in "City of Richmond" ter prepeljani v Baltimore. Ožgano ogrodje ponesrečene ladje je nasedlo na obrežju blizu Thomas Point. Posadka tega parnika je bila prej na ladji "Maryland," ki je tudi meseca januarja zgorela. DOPIS. Wilburn, W. Va. Cenjeni sod rug! Tukaj v tej naselbini sem se za-čaano naselil, dokler se delavske razmere kaj ne izboljšajo drugod,a tukaj se z delom ne morem pohvaliti; dela sc» sicer vsak dan, ali zaslužek je majhen. 26 centov je (si tone, potem naj pa vsak sam razsodi, kaj da je, če človek ne produ-cira 20 ton premoga, pa ne pride na svoj dnevni zaslužek. Draginja je velika tukaj, ker jo samo kompanijska prodajalna, ker dru-zih prodajaln ne morejo postaviti tukaj. Zakaj družba okupira vso zemljo v naselbini in okoli nje. Tako jma zaprte meje, ker so že po naravnem ustvarjenju kakor . nalašč postavljeni visoki hribi, da s«» človek težko priplazi čez nje. Tako ima kapitalizem vse ugodnosti, da nesramno izkorišča ljudstvo, tako da v West Virginia kapitalizem še prekaša svoje brate v drugih državah. Tukaj imamo strokovno linijo, ali stoji bolj na slabih nogah; seveda je tega kriva nezavednost delavcev, ki se za vse drugo prej zanimajo kakor za strokovno in politično organizacijo. In kakor se lege tega kraja tiče, izgleda kakor puščava Sahara in je mrtvo in pusto vse na okrog. In še ena neprilika je tukaj; to je prohibieija. Taka je svoboda v West Virginia, ki je že davno pokopana, kakor je razkopan babilonski stolp. Ali jo imajo pa skrbno shranjeno v omari v Char-lestonu? In kadar jo potrebujejo kapitalisti proti delavcem, takrat zopet zagleda beli dan, ali v čisto drugačni obliki. Tako je. v \V. Va.. in ker je delavstvo večinoma neorganizirano, je Se slabše po takih krajih, tako da je prava suž-iiAst. Enkrat jih je Lincoln osvo-I m n 1 i 1 iz nje, ali iz kapitalistične sužnosti se Isjdo morali samo osvo-I»oditi Toda vse kaže, da to Se ne bo tako hitro, ker zamorci silijo nazaj v versko sužnost. Ker drugega razvedrila tukaj nimamo. kakor štiritonske kare, so nam ga oni napravili s svojo versko ceremonijo. Tako so ti duševni siromaki uganjali verske burke notri v vodi in kričali proti nebu. da sem mislil, da bodo takoj zleteli v nel>eške višave. Ali zmotil sem s*'; k<» s«» prišli iz vode, so se tri*sli kakor šiba na vodi tako jih je objel sveti dnh v podobi mraza. Tako torej narodi izvršujejo svoj«' verske ceremonije, ki jim nikdar ne do nič koristile. Tako se zanimajo za «Irugi svet, ali «la bi se kaj zmenili za izboljšanje svojega ža lostnega položaja, to jim Se na misel ne pride. Zato t(»r«\j kapitalisti nemoteno dalj«' izvršujejo svoj posel na račun delavcev. Tor j vam kličem, delavci, združite se pod prapor mednarodnega sociali zma. «la stremo sedanji gnjili sistem in vladajočo kapitalistično korupcijo. in da dosežemo boljšo bodoč-nost. S socialističnim poz«lravom. Ton v Zalar. Zavezniki so obljubovali Srbiji pomoč, zdaj ni več Srbije. Tolik«» so bile vredne obljube. RazMrlte «v oje znnnie! Poučite ne o iooisli/.mn! Razvedrite ««duha? "Proletsrcc" ima v nvoji književni salngi «Meče knj'K«' »n 1 te naročilo S«» «lan«'«: g1 ^ Jiaksim Oorki: Mati, mehka vezba • Upton Sinclair (poslov. Jos. Zavertnik in Iv. Kaker): DiungsL Povest iz chicaiklh klavnic ...........................................Z? Enrico Ferrt: Socializem in moderna veda .......................... Država prihodnjo*«.............................................. Proletarlat.....................................................J" Etbin Kristan: Nevarni socializem ................................"J Komunistični manifest............................................ Kdo uničuj« proizvajanje v malem ................................ •{» Socializem.....................................................:n Socialistična knjižnica. 2 zvezka in "Naia bogststva .............JO KapitaUstični rasred .............................................JJ? Vojna in soetjalna demokracija...................•......... • • • • • -10 Prof. Wahrmund (poalov. A. Krintan): KatoUiko avetovno nazlranje tO ivebodna znanost......................................... O k on «umni h društvih..................-.......; •—•■ • • • • .<..... Moderni poUtlčni ratvoJ.-Moderni gospodarski rasvoJ-CilJi socializma .10 Zadružna prodajalna ali konnura ...........i.......................J® Štiri črtic«. (Poljudne sblrke i' Več luči I" S. snopič.)................ 10 Kako je lep vojaMti itan. (Poljudne abirke "Več luči!" 6. snopič.)... .10 Katoliška cerkev ln todaUsem ......................................J® Spoved papeža Aleksandra .........................................Jj» Francka la drugo.............................................. JH» Vse te knjige ln broftnre polijemo poltnlne prosto. PROLETAREC, 4006 W. Stst 8t.. CHIOAOO, ILLINOIS. StranKo, j > >*<,.>.>*o**«*i Youngstown, 0. Jugoslovanski soc. klub št. 62. priredi javen ljudski shod v nedeljo dne 5. decembra t. 1. ob 2. popoldne v prostorih sodruga Fr. Slabet a v Struthers, Ohio. Na shodu bo govorila naša sodružica Jo-sepina Zupane; njen predmet b«) "Socializem in kapitalizem". So-«Irug John Petrieh bo predaval; njegov predmet bo "Razvoj človeštva o«l prvega stadija, ko se je človek zavedal kot bitje, pa do današnjega dne". Ker In» dnevni red jako zanimiv in poučljiv, se prav uljudno vabi slovensko občinstvo, «la polnošte-vilno poseti ta shod. Odbor soc. kluba št. 62. TAJNIKOM SOC. KLUBOV, ZA-STOPINKOM IN POSA MEZNIKOM. Meseca januarja bode minulo deset let, odkar je začel izhajati Proletarec. Uredniški odbor lista je sklenil, da v spomin desetletnice izide Proletarec v olepšani izdaji. Posebnih pismenih vabil za skupne in večja naročila ne bode-mo razposlali; pač pa naj vsakdo, kateri želi več iztisov te intere-santne številke, izreže kupon in pove, koliko številk naj mu pošljemo. Cene za to slavnostno izdajo, katera izide dne 4. januarja 1916, se vidijo na drugem prostoru lista. Vsa naročila mora imeti tf-pravništvo v rokah najkasneje do 31. decembra. Na naročila, kamera bi prišla pozneje, se ne bodemo mogli ozirati. ! Upravništvo Proletarca. TAJNIKOM, ZASTOPNIKOM IN POSAMEZNIKOM. Naš "Družinski Koledar" je izšel. Da ne bo nepotrebnega povpraševanja in pisarjenja, naj si vsakdo zapomni sledeče:— Koledar stane 40 centov, za kar ga naročnik dobi poštnine prosto. Kdor jih naroči več kot 10 skupaj, jih dobi od 10 do 25 po 38 centov; od 25 do 50 se dobe po 37 oentov; kdor jih pa naroči več kakor 50, jih pa dobi po 35 oentov komad. Manjša naročila pošljemo po parcelni pošti, večja pa po ex-presu. Tudi letos bomo po expre-su tako pošiljali koledarje, kakor smo jih lansko leto, to je, da ne plačamo takoj mi, pač pa tisti, ki jih je naročil. To je zaradi tega, ker expresna družba mnogo bolje pazi, da se blago ne izgubi. Naročnik naj nam potem naznani, koliko je plačal expresa, nakar mu stroške povrnemo. Koledarjev se je tiskalo le gotovo število, in kdor gu hoče dobiti, naj ga takoj naroči. Lansko leto bi jih bili lahko najmanje en tisoč več prodali, ako bi jih bili imeli. Tajnikom soc. klubov, društev, zastopnikom in drugim priporočamo, da naj koledarje kolikor mogoče naročujejo skupno. Na ta način so koledarji cenejši za Vha, mnogo nepotrebnega dela pa prihanjenega za vse. Klubi, ki so že naročili koledarje, plačali jih bodo pa pozneje, naj pri pošilja nju denarja izrecno povedo, da so koledarje že prejeli, ker drugače bi se znalo pripetiti, da bi jim iste ponovno poslali, za prve jih pa tirjali. Najrajši vidimo, da se nam denar pošlje po "Money Order". Upamo, da bo koledar vsakemu vieč. Niti Angleži, ki imajo Ogromno literaturo, ne prodajajo novo izišlih knjig za tako nizko ceno, Upravništvo. LISTU V PODPORO Anton Drayer, Eveleth. Minn., 60c. — John Sanice, Bingham Canyon, Utah $1.00. Skupaj $1.60 Zadnji izkaz $567.70. Vsega do danes $569.30. Cerkev, ki se smatra za nezmotljivo, ne more biti tolerantna. Predsednik Wilson je dobil mnogo predlogov o rečeh, ki naj bi jih sprejel v svojo poslanico za kongres. pa je baje vse odklonil in sc bo v svojem odprtem pismu glavno bavil z vprašanjem narodne o-brambe. Ko je Italija slišala, da hočeta Nemčija in Avstrija vdreti v Albanijo, je bila brž pripravljena, da pošlje vojaštvo na Balkan. Prej ui bilo mogoče. POTREBUJEMO dobrgu, pridnega in zanesljivega moža, kateri bi za nas prodajal zemljo v naši novi Slovenski naselbini v Wisconsinu. Pravi mož lahko zasluži lep denar! Sprejme se vseeno, ako ravno nima do sedaj v tem poslu praktičnih izkušenj. Pišite za pojasnilo v angleškem jeziku ali vprašajte ustmeno pri: Orimmer Land Co., 1263 Paulina St., cor. Milwaukee ave., Chicago, 111. (6x adv.) Moderno urejena gostilna VILLAGE INN s prostranim vrtom za izlete MARTIN POTOKAR, Ogden Ave., blizo cestno ielesni-ške postaje, Lyons, 111. Telefonska štev.: 224 m. Dr. Rlchter's Pain Expeller sa revmatične bo-ločine, sa bolečino otrpnolostl sklopov ln miMc. Pravi se dobi lo < r.avitku, kot vam kaže ta olika. N« vzemite ga, ako nima na zavitku n»4e tržne znamke ■ Sidro. / 25 in 50 centov ▼ voeh lekarnah, i», pa naročite si naravnost od Md. Richter Ui. 74-80 Washington Street, New York, N. HT. CARL STROVER Attorney at Law Zistipi si »iih sodiilih, specialist za tožbe v odškodninskih zadevah, dt. sobe 1009 133 Vi. WASHINGTON STRE El CHICAGO, ILL. Telefon: Main 3989 Dr. W. C. Ohlendorf, M. D Sdravmlk sa notranjo bolosnl ln ranocolnlk. utdravailka preiskava brezplačno—pio teti jo lo odravila 1924 Blue ~ Ave., Chicago. Uroduje od 1 do I p* pol.; od 7 de » svo«or. lsvoa CUe** üvo4i bolaiki naj pile jo eleventh*. «J. A. FISCHER Buffet Una na raspoiago vsakovrotno piv« via«, «od h o, L L i Izvrstni prostor za okropêilo. 17SS W. asta St., Chicago. K Toi. Lawadalo 17S1 phone; canal m14 POZOR! SLOVENCI! POZOR! SALOON s modernim kegl|&čeii Bivši Martin Potokar plače Sveže pivo v sodčkih in buteljkah in druge raznovrstne pijače ter unijske smodke. Potniki dobe čedno prenočišče za nizko ceno. — Postrežba točna in ic-borna. — Vsem Slovencem in drugim Slovanom se toplo priporočata JAZBEC & OMAHEN 1626 S. llaCinc Ave.. Ctrft«0t>. UI Socialistične slike in karti. "Piramida kapitalizma"t s slovenskim, hrvatskim in angleiki» napisom. "Drevo vsega hudega" s slo venskim napisom. "Zadnji štrajk" a hrvatski» napisom. "Prohibition Dope" s anglsl kim napisom. Cene slikam so 1 komad 16s; 1 tucat $1; 100 komadov $7.00 Cene kartam: 1 komad 2ol 1 tucat 15c, 100 komadov 70e. Poštnino plačamo mi u vso kraje sveta. . INTERNATIONAL PUB. 00 1311 K. «th St, Cleveland. Ohio MODERNA K NI OO VEZNICA. Okusno, hitro in trpežno dele za privatnike in druStva. Spreje mamo naroČila tudi izven mesta. Imamo moderne stroje. Nizko cene ln poltena postrežba. BRATJE HOLAN, 1633 Bine Islsad Avti, (Adver.) Ohieuto, XII 8 1» HOLET A HKC Milan Pugelj: SAMOTAR. i Ko je zvedel po očetovi amrti za testament, je odiel iz domaČe hiše. Bil je. presenečen in razoča ran. Mati, brat, sestra, oelo stara služkinja — vsi so dobili denar v roke, a 011 bo dobival stalno me sečno vsoto in to kakor nalašč za to, ker je hotel biti sam zase in da leč od ljudi in stanovanj. Ko je obiskoval šole, ni mogel in ni ma ral njegov um hoditi paralelno s pojmovanjem učiteljev in poučen cev, zato se je odločil za svoj svet Za vse, kar so razglabljali drugi v duhu, je našel on svojo pot, ki ga je vodila do posebnega in iz rednega zaključka. Taki dogodki so ga.odvračali od ljudi in ga za klepaii zase. Sovražil ni nikogar a vendar je bila vedno jačja sila ki ga je tirala v njegov svet, kjer bi mislil po svoje in kamor bi ni koli ne segla razimotrivanja njegovih sosedov in znancev. Ko je bil otrok, je večkrat podivjal. Zlasti rad je tenel hčer o-četovega oskrbnika, drobno in než no Heleno. V poznejših letih se je predrugačil; otroška strast je dobila novo lice, pričel se je živo zanimati za Heleno, kar se je zdelo njegovi obitelji ncuinevno in neprimerno. Zrastla je bila v ten ko in vitko žensko, ki je posedala največkrat spodaj za hišnim o-glom, koder se je širil spredaj in na desno in levo prostran vrt. Pre birala je knjige, gledala je včasih po rožah in grmih z velikimi črnimi očmi, ki so bile jasni besed-pici srca, razkrivajoči notranjost in govoreči resnico vsakomur, kdor je znAl vanje gledati in ž njim občevati. Vedno, zlasti le ob lepih večerih, je našel v njih svoje misli in svoje želje. Ko je za par minut odložila knjigo, takrat so se polahko dvignili njeni pogledi in taki, kakor so bili, polni sanj, ki so se jih napili iz knjige, so se vzpeli v gracijoznem loku kvišku proti modrini nebu in plavali vse tja dalje v kraje samote, svobode in lepote. Spočetka jo je opazoval od daleč, pozneje je prihajal k" njej in z njo govoril. Ti pogovori so ob stajali iz redkih stavkov, ki so bili sami na sebi večkrat brezpomembni in so se tikali nečesa povsem drugega, navadno vsakdanje" ga in nezanimivega. Če je hotela ona kaj pripovedovati, kar je posnela iz svojih knjig ali kar ji je v zadnjih dneh prepletalo glavo, je postal on zadivljen, prepadel in slabovoljen. Zato je kot hči o skrbnika njegovega očeta vselej prenehala in umolknila, da ne bi povzročala kot nekaka dalj rta služabnica svojemu daljnjemu gospodarju neprijetnosti in dolgega časa. Nekega večera jeseni je prijel ta daljnji gospodar njeno roko, jo poljubil in rekel: "Helena, kako sem vam hvaležen, ker me razumete. Čemu besede, ko jih duše ne potrebujejo!" Njo je mislil vzeti seboj v svoj kraj, pa ji ni tega nikoli omenil. Bil je prepričan, da ve ona vse tisto, kar ve on, da je občutilo vse to že davno in da se tiho v duši že pripravlja na odb od. Na vse to je padel očetov testament, po katerem ni misliti na to, da bi si mogel on kdaj sezidati domovanje in urediti svoje prilike tako, kakor je hotel. Razpolaga le z izbero stanovanja, katero latfko najine sredi mestnega trušča in vrišča ob prometnih ulicah in cestah ali zunaj mesta kje v zelenih vilah, ki kukajo z belimi stenami izmed zelenja in rož tja na cesto ali na obratno stran proti zarastlini gričem in holmom, koder žvižgajo kobilarji in kriče vrane in srake. Iz domače hiše je hotel oditi tiho in neopaženo in to zlasti zaradi ženske, ki se je prej ž njo seznanjal in sestajal. Preselil se je zjutraj na vse zgodaj v najoddaljenejšo vilo zunaj mesta in prihajal od tam redko nazaj. Prve dni vsakega meseca je šel v urad po denarje, vse druge čase je hodil zunaj po gozdih in poljih, poslušal in opazoval gozdne ptice, gledal iz skrivališča za srnami, počival na mahu in strmel skozi bukovo vejevje v čisto nebo, koder je bežala od čssa do časa prosojna meglica. Njegova obleka je postala ponošena, njegovi ovratniki pomečkani in rumeni, čevljem so se obrnile pete, lica je porastla brada in izpremenil se. je docela. Tz elegantnega mestnega človeka je postal oguljen in zamišljen predmestni škric, ki tava po trav. natih stezah, seka s paličico ob-potnim cveticam glave in svoje zmišljs. Na očeta se je spomiujal sovražno, na brata in na sestro je pozabil, mati mu je stopila mnogokdaj pred oči; a zavedal se je, da stanuje v isti hiši, kjer prebiva u-sodna ženska, in zato ni mislil iti nikoli k njej. O njei — o ženski — je vedel, da je njej vse to zna ji o, da ve, zakaj je odšel, kako se je ž niin zgodilo in kako se je vse zrušilo in padlo. Zvečer, ko sedi /,a hišo in ko se vzpno njene zamišljene in razsafljane oči v gracijoznem loku od knjige preko vrtnega grmovja in drevja proti modrini neba, tokrat zagleda njega, vidi ga skozi bukovo vejevje na gozdnem mahu, zatopljenega e-nako v sanje in v misli nanjo. Teh dvoje življenj — njo in njega — bodo vedno prepletale mreže nevidnih, a postih in trdnih duiev nih vezi, ki iih niti smrt ne bo razrušila. Ne bo jih razdrla smrt — teh vezi — pač pa spojila. S smrtjo preneha biti človek človek, njegova človeška pot se od-krhne, ali prične se druga, nova, zdaj se neznana. Pade v naturo, razkroji se v njej in pretvori novo bitje. In tam v vesoljstvu, kjer nič ne izgine in ostane vse večno, tam bosta živela dalje v neskončnost in nikoli izginila. Morda se dvigne iz nje roža, morda tiho drevo, ki bo cvetelo ob vsaki pomladi in šumelo dolge dobe v plašnost jesenskih večerov. In on postane morda hrast, morda lipa. ki ls> preživela stoletja in gledala slavo in propast mnogih rodov. Najdejo se lahko njuni atomi te v delni množini v majhnih živali cah. ki se srečata na poljski bilki Ne govorita, kakor nista zdaj v človeškem življenju mnogo govorila, ali poznata se iz stoletij, iz pradob in veselita se drug drugega. Večer je, vzpneta se v makov cvet in tam dočakata jutra v sreči in blaženstvu. Ali visoko v o-zračju dva metulja — glej, tu so s»' našli po stoletjih in stoletjih njuni atomi! On ostane sam in tudi ona. Ni jima usojeno samo človeško življenje, del vesoljstva sta in v njem ostaneta večna. Najdeta se še, ker ni mogoče, da bi se enkrat v tisočletjih ne srečala. Zdaj, kot človeka v življenju, se ne moreta združiti, ker sta vezana na socijal-ne vezi družbe, na šege in zakone ljudi in časa. Premalo imata prilik za tisto srečo, katero si želita i»i sta si jo odločila in zato ostaneta ločena., počakata konca zaigrane igre, da jo pričneta po tem življenju v vesoljstvu znova. Ker je mnogo mislil, ni imel časa za spanje niti ponoči. Spal je nudo in postal prepadel in suh. Sitra gospodinja, kjer je stanoval, je hotela dostikrat ž njim govoriti, ali to so bili najvažnejši in najmanjši drobci tetra življenja, ki ga je obdajalo in katero je on Ae v njega velikosti in sili uma odložil in mislil preko njega v novo bodočnost onffrfni smrti. Če je slišal, da se pogovarja na hodniku, da pomiva v vedno odprti kuhinji, ali da šara s svojimi starimi koraki po veži, ni odšel iz «obe. Čakal je, da se je umeknila in da je postalo zunaj vse tiho. Nekje blizu tistih -vil pa je ob večerih piskal neznan človek na. piŠčal in to de rad poslušal in Iju-i il. Slonel je med zelenjem na oknu. tiščal pesti v črnozarastln lica in strmel po večernem nebu in krajini. Oore in nebo so žareli v zlatu večerne zarje, preko polj in njiv je ležala ogromna senca večera, nebo se je modrilo in pelo ob obzorja do obzorja; sredi travnikov je tekla bela cesta in tam v dalji se je vil med grmovjem vlak s prvo rdečo lučko tistega večera kakor igrača za otroke. In v tej tihosti in prostranosti večera je pela piščal, vila glasove, jih višala in nižala in prinašala in zlivala v uho neko polno, okrogro žalost, ki je sedala in se vlegala no duši kakor težek in omamen vonj. In vedno še ni hotelo biti nikogar od noWne strani. Vlak se je ze davno izgubil, zarja je spolzela s solneem vred za gore, ki so postale mračne in nejasne, nebo je pomodrilo in pogledalo po večeru * nrvimi zlatimi očmi, cesta je 11-tonila v mraku in polja so se zlila v eno samo temnozeleno plan. (Nadaljevanje sledi.) SAMOMORI. Po poročilu koronerja Petra M Hoffmana je Lilo v zadnjih 10 letih v Chleagi 5078 saihomorov. Izmed vseh samomorilcev jih je bilo 21 odstotkov starih 40 do 50 let, 44 odstotkov pa 30 do 40 b t Od leta 1905. so ae samomori pomnožili za 49 odstotkov; to se pra* vi, da so se takorekoč podvojili. Glavni vzrok je iskati v gospodarskih križah, ki povzročajo bedo med ljudstvom. Ustrelilo se je 1588 oseb, zadušilo 1407, zastrupilo pa 1302. Ostali so si končali življenje na različne načine. Na posamezna leta odpada naslednje število samomorov: 1905 — 453; 190« — 415; 1907 — 407 ; 1908 —- 535; 1909 — 476; 1910 -489; 1911 — 523; 1912 — 554: 1913 — 572; 1914 — 632; 1915 — 622. Ker pa ni od letošnjega leta minilo niti popolnih 11 mesecev, ko je bila sestavljena ta statisti ka, je lahko mogoče, da še prekosi lansko leto. Zanimiv« je, da se je število za strupitev znižalo, odkar je vojna: strupi so se namreč podražili. IZVOZ. Zvezni uradniki računajo, da doseže letošnji ameriški izvoz 4 milijarde dolarjev. Od lanskega do letošnjega oktobra je znašal $3.318,634.636, uvoz pa le oktobra 1334,638.587. Oboje je rekord. V 12 mesecih je znašal ves uvoz $1.691,748.013. Vsa zunanja trgovina Zedinjenih držav v tem letu je bila torej vredna 5.010,382.649 dolarjev. Kapitalistična žetev! Bitka z Mehikanci. V petek popoldne se je razvila med Mehikanci in ameriškimi obmejnimi četami prava bitka, v kateri *o imeli prvi dvajset mrtvih, zvezni vojaki pa dva mrtva in osem ranjenih. Dognano ni, če so bili Mehikanci (arranzisti ali pa Villisti; bolj verjetno se zdi, da so bili zadnji, ker je po odhodu Villovih čet iz Sonore zaostalo mnogo maroder-jev, ki so pijančevali in streljali tjavendan. Do boja je prišlo, ko ko krogle prizviždale v ameriški tabor. Prišli so pa že ('arranzisti v Sonoro, pa so mislili, da streljajo Villisti na nje, in so tudi začeli pokati. Tako se je zgodilo, da je bil zadet tudi Carranzov vojak, ki je hotel kot sel jahati k Američanom, pa ni imel parlamentarskega znamenja. Carranzova generala Obegon in Calles sta potem prijahala v No-gales in sta se spravičila pri ameriškem polkovniku Sage. Čete ob emji so pojačane. Krasna svoboda. V Fairmont, W. Va., je bil pred kratkim odpuščen pomožni poštar \V. II. Brand iz ničevnega razloga. Da bi protestirali proti takemu zatiranju privatnega mišljenja, so ondotni kb-rki in pismonoše napovedali stavko. V petek so njih 22 nenadoma zaprli. Vladni poštni inšpektor J. B. Robertson je odpri-segel tiralico, ki jih dolži zarote z namenom, da svojevoljno preprečijo poštni promet. Sladka dežela svobode! Ogenj v municijski tovarni. Iz Toledo, O., poročajo: V tovarni Toledo Machine and Tool Co. je požar povzročil za 10,000 dol. škode, tako j« ogenj nastal, ni znano. Družba se je že nekoliko mesecev bavila z izdelovanjem streliva za evropske države. Tovarna je bila že zaprta, ko je začelo goreti, in preden so opazili ogenj, se je že močno razširil. Vladne oblasti so uvedle preiskavo. Žrtve tornada. Iz Little Rock, Ark. poročajo, da je bilo v okraju Hot Springs deset oseb ubitih, 25 pa poškodovanih, ko je ponoči dne 27. novembra divjal tornado. Vse žrtve tega viharja, o katerih so došla poročila od Hot Springs, štejejo šestdeset ranjenih. Pozdrav za Ferdinanda. "Daily News" objavljajo brzojavko, ki jo je poslal vojvotla Montpensier svojemu bratrancu, bolgarskemu kralju Ferdinandu. V tej brzojavki je rečeno: "Tvoja pokojna mati, moja teta Klementina. in tvoj stric se bodo dvignili iz svojih grobov, da ti zaženejo v o-braz svoje prokletje. I11 jaz) ki sem ti tolikokrat poslal svoje najsrčnejše želje, te več ne poznam. Prepuščam te tvoji vesti, tvojim Turkom in tvojim Nemcem." Ljubi Bog! Familija Koburg je tako internacionalna, da morajo v svetovnem konfliktu njeni člani priti navskriž. Saj je kneževska familija. ¿evolucija na Formori. [Veliki otok Formoza na Dalj-neiirvthodu je že izza mandžurske vojne v posesti Japonske. Pred kratkim je na tem otoku nastala revolucija proti japonskemu go-spodstvu. Daljših vesti ni. Za matere. Naravna prehrana dojencev za pušča večkrat sledove, povzročene po materah. Ti sledovi oslabijo včasih otroke do skrajne mere. ali tako, da otroci le bolj počasi okre vajo. Radi tega priporočamo takim materam če so slabotne, ali če trpijo vsled zapeke (zabasanosti), II. podprtxls. Adolf J. Krasa, blagajnik. Ravnateljskl HtcIiMi zlmimr. tk Knianucl bwftMà Ur. Anton Blankk^ Ab«! Davis 4 ¥LV g.r0e. (Advertisement.) NAZNANILO. * Valentin Kerhlikar, saloner na 1701 IVoria Rd."je hudo obolel in bil dne 28. oktobra operiran za boleznijb "Appcndicitis*'. Operacijo je srcč*»o prestal in je ?e II. novembra prišel iz bolnišnice. Upati je, da rojak v kratkem zopet popolnoma okreva. ' (Adv.) En najboljših socialistični! revi i r angleškem jeziku v Amen ki je: "INTERNATIONAL SO CIALIST REVIEW." — Izhaj» mesečno in stane $1.00 na leto. — Naslov: Int. Soc. Review, 341 F Ohio St., Chieago, HI. LOUIS RABSEI moderno urejen aslun H 410 8IAI0 AU., IEI0SHA, Wis Telefon 1199 M. A. Weisskopf, M. D, Izkušen sdravnik. € rado je od 12 A. M. —8 F. M in od 8—10 P. M. V sredo in as daljo večer neuraduje. Tel. Canal 47« 1901 8o. Ashland ava. Tel. retidence: Lawndtle 893€ zrhtevajte vedno dobre, zdrave in pristne pijače, ki no-»ijo na steklenici napia lmported, in to ao A. Horwatove: Importiranl Brlnjevac, Slivovec. Tropinovec, Grenko Vino in Kranjski Orenčec. Moja tvrdka je prva in edina samostojna, ki importira žgane pojače in zelišča, naravno»! iz Kranjskega. Rojaki, zapomnite si, da je A. Hor-uatovo Grenko Vino napravljeno iz najboljšega califor- nijakegs rudečega vina i a iz najzdravejših zelišč ter nad-kriljuje vse druge pijače te vrste za človeško zdravje. Kavno tako Kranjski GrenČec.«Posebno ako pijete slabo žganje, ne bo niktlar škodovalo, če denete polovico tega grenčeca vsem. 0 A. HORWAT, G00 N. CHICAOO ST., JOLIET, TT.T. < MMMMMMMHMMMM»»M»»»MMMMHMMMMI» < ► X ! I ADAR potrebujete društvene potrebščine kot zastave, kape, re-galije, uniforme, pečate in vse drugo obrnite se na svojega rojaka F". KERŽE CO.; 2711 South Mlllard Avenue. CHICAGO, ILL. Cenike prejmete zastonj. Vse delo garantirano. J i| Edini slovenski pogrebnik jj MARTIN BARETINČIC 824 BROAD STREET TEL. 1475 JOHNSTOWN, PA. VRNIMO SE! V lekarnah Triners BÍTTIR-WINE t*»»» nov* horké víno Cena $1.00 Prav radi se spominjamo onih dni, ko smo bili krepki in polni zdravja in življenja, in ko si bil v svesti, da je ta svet nebeški raj, poln srečo in veselja za nas. Kaj nas je zadelo, da nismo več onegn mnenja; da «mu premenili svoje navade in je odtujil» od srednje poti, ki se imenuje zmernost v vsaki stvarif Vrnimo se k starim navadam, k navadni hrani, k bolj resnemu delu, k svežemu zraku, a zlnsti pa moramo pazno skrbeti za svoje prebavne organe, da preprečimo zabasnnost in nje posledice, ter slabost in nervoznost Kakor hitro opazimo nered, ne pozabimo na Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino To zdravilo je jako važnega pomena, ker pospešuje delovanje prebavnih organov in tako nam povrne prejšnje navadno zdravje za dobo dokler zopet ne pademo v razvade. To zdravilo tudi — PREKINE BOLEČINE 12 DROBJA. ODSTRANI ZABASANOST, DOPRINESE OKUS DO HRANE, POMAOA PREBAVLJATI, OKREPČA PREBAVNO MOC, OHRANI ORGANE DELAVNE, OD8TRANI NERVOZNOST. Urejuje, okrepčuje, daje novo itooč, prepreči in odstrani zabnsanost, potolaži glavobol, da je pomoč dekletom is Jonam v slučaju neprilik, ter vseh drugih enakih boleznih. Ako hočete jpreprečiti bolečina, imejte vedno priročno TRINERJEV LINIMENT in ribljite telo a njim kadar čutite najmanjšo bolest, bodisi rev matično ali nevralgično Cena 25 in 50c, po polti 35 in flOe. JOS. TRINER Chicago, m. Izdelovalec, 1333-1339 So. Ashland Ave.