K LETO XXIX Z G 0 R ISSN 0351-filHO 9 7 70351 81 401 4 9 11 j ; ' ■ g3*Ä||g| ^WP^T,.. 3M^y8|friHf^#ik\v] V“ |1» j «T «v -v ■I»; If ?-ffif . • 1 ’ $|P ' S # S ' - k--o L ■ m 'L Kl l«'. /o ljubljanska banka Splošna banka Velenje d. d. Velenje INFORMACIJSKI SISTEMI LJUBLJANSKE BANKE SPLOŠNE BANKE VELENJE d.d. Kolikšna je obrestna mera tolarskih depozitov ta mesec? Kakšen je danes prodajni tečaj nemške marke? Ali posluje ekspozitura Šoštanj tudi v soboto? Odgovore na ta in vrsto podobnih vprašanj vam ponujamo na informacijskih sistemih Ljubljanske banke Splošne banke Velenje d.d. - BBS in PHONEBANKING, nekatere storitve elektronskega bančništva pa vam ponujamo na mednarodnem računalniškem omrežju INTERNET (na naslovu: http://www.lb-sbv.si.). In kar je navažnejše! Ob obilici različnih informacij, ki so vam na voljo na omenjenih sistemih, lahko na kateremkoli od naštetih info-sistemov dobite tudi informacijo o STANJU NA VAŠEM TEKOČEM ALI ŽIRO RAČUNU. Za podrobnejše informacije o sistemu BBS pokličite tel. št. 859-106, informacije o sistemu PHONEBANKING in INTERNET pa dobite na tel. št. 854 - 251 int. 221. BBS, PHONEBANKING, INTERNET - VIR HITRIH IN HVALITETNIH INFORMACIJ. OPTIKA PRODAJA ORTOPEDSKIH PRIPOMOČKOV IN SONČNIH OČAL MATEJA LIKEB s.p. Ob Trnavi 1, Mozirje tel. 832-240 c(9:f~ Pomlad je obdobje, ko naše oči potrebujejo zaščito pred močnimi sončnimi žarki. V naši optiki vam ponujamo kvalitetna zaščitna sončna znanih proizvajalcev, kot so: RAY BAU, RANDOLPH, ROLLING, WINCHESTER, COUNTRY, WILLAG, CHARM... Vsa sončna očala imajo UV zaščito, izbirate pa lahko med različnimi cenovnimi razredi. NUDIMO VAM TUDI: * domače in uvožene korekcijske okvirje in stekla, očala za zaščito pri delu, popravila očal, vrvice, etuije, krpice, tekočine za kontaktne leče, povečevalna stekla... * ortopedske pripomočke (akustimulator, kosmodisk) * več vrst daljnogledov (pustolovski, lovski, klasični) * strokovno svetovanje NOVO: V MESECU MAJU ODPIRAMO NOVO, DODATNO POSLOVALNICO V POSLOVNEM OBJEKTU IZOLES V NAZARJAH ss /vss/ r rfr* ^/rrss :K PP ISSN 0351-8140 Leto XXIX, št. 9, 30. aprila 1997 Izhaja vsak drugi petek ' - \X S\ Ustanovitelj: Skupščiiia/občine Mozirje Izd■ Računalniška obdelava: Tomaž Pajk \ Trženje: \\ jsV \\' Helena Kotnik, mobitel 0609/647-240 Naslov uredništva: > ' >- SäMHske:;iiöyjca>N^, '\\S\ \\ Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje Telefon: 063/833-230 Faks;'063/833-210 \\ X'/ E-pošta: \\\ savinjske.novice(. Po mnenju Ministrstva za,. ' informiranje RS št. 23/130-92 z dne ■ \ 26.2.1992 šteje časopis med: proizvode informativ n e (ja značaja, za kate&irse\ piačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%/ j \> \V\\ Objavljenih rokopisov in fotografij ne /vračamo. Pridržtijemo si pravico krajšanja • besedil. - ? /\\ - x Pisem bralcev in oglasov ne :\\:\ lektoriramo. Odpovedi sprejemamo za nasledile /\\ polletje. VoK 111 2 12 TRETJA STRAN Kot sem napovedal prejšnjikrat, je tokratna številka Savinjskih novic izšla dva dni prej kot običajno. Vzrok temu so kajpak prvomajski prazniki, katere s (m) o nekateri kar težko čakali. Prazniki so sicer prišli, vendar žal brez tistega pravega pomladanskega vremena, katerega bi si po dolgi, predolgi zimi vsi želeli. Prav takšno lepo vreme so si želeli tudi organizatorji prireditve v Savinjskem gaju, toda zaenkrat vse kaže, da bo ostalo kar pri željah. No, morda bodo naslednji dnevi mojo napoved postavili na glavo. Ko bi vsaj bilo tako! Preveč truda je bilo namreč vloženo v savinjski park cvetja, da bi žalostno sameval v svoji lepoti. Iz Ljubljane smo medtem slišali presenetljivo dobre novice, da naj bipost-opekpostavitve radarjev na Menini planini vendarle ustavili. Zgornjesavinjskaposlanca Slovenske ljudske stranke Jakob Presečnik in dr. Franc Zagožen sta se izjemno angažirala in se za takšen sklep uspela dogovoriti s podpredsednikom vlade, obrambnim in ministrom za promet in zveze. Seveda je o končnem uspehu še preuranjeno govoriti, toda prvi korak je le storjen. Preden se za tokrat poslovim, mi dovolite, da vam iskreno zaželim mirne in prijetne praznike, na svidenje pa spet 16. maja z zanimivo avtomobilsko prilogo! ■p/LOS* ^ ^ č/e/a č/vdčirrzo /dfa/fMazzz l/z čfz'afcezn-SAjM/č/jlčA /i&vžc/ IZ VSEBINE: Logarska dolina d.o.o.: Skrb za ohranitev _ , krajinskega parka.......4 Savinjski gaj: Cvetje in ideje ‘97.....4 Zadruga Mozirje: Kako shaj aj o v EU \ ^ avstrijski kmetje......j. 7 Menina planina: padarjev vendarle ne bo? ................ 8 TD Rečica ob Savinji: 'L ... 'Ocenjevanje želodcev 9 Intej^^rvjK'-' -Jakob Presečnik, poslanec SLS v državnem zboru . 11 Radioklub Mozirje: Še vedno brez klubskih /prostorov.............12 Razstavišče Lija Maribor: Goran Horvat,- - s samorastnik ...........16 Duo Zlatorog: Čarovnika za dobro voljo.... 50 let skupnega življenja Zakoncev Acman: v Ko se'zakon pozlatK:.^> 18 Zgodovina ih narodopisje: /Železnica skozi dolin^).,/^l /K'K V' j Pomladanske čistilne - ;/j akcij e.......... , Mladi bobenček: Karaoke v Nazarjah. NK Elkroj Mozirje: Novo vodstvo na pragu -C nove pomladi..........z....... 26 Za rMty^drilo: Žadrečke novice36 .. /NASLOVNICA Karaoke v Nazarjah Foto: Tomaž Rajk Logarska dolina d.o.o. V ospredju skrb za ohranitev krajinskega parka Podjetje Logarska dolina d.o.o. je bilo ustanovljeno pred petimi leti kot reakcija na takratno neurejeno stanje v krajinskem parku Logarska dolina. Nenadzorovan izletniški turizem je dolino dobesedno uničeval, zato so domačini, solčavsko turistično društvo in nekaj podjetij, ki se ukvarjajo s turizmom, ustanovili družbo z omejeno odgovornostjo, katere glavna skrb je (v skladu s koncesijsko pogodbo) ohranitev in ureditev krajinskega parka. Podjetje se financira iz naslova prispevka, ki se zaračunava lastnikom motornih vozil v času poletne turistične sezone, sredstev sponzorjev, izdelave in prodaje turističnih artiklov, sredstev članov podjetja, storitev turističnim subjektom v dolini in sredstev, pridobljenih na javnih razpisih. Glavnino sredstev predstavlja tako imenovana parkirnina, ki se namenja za delovanje nadzorne službe, urejanje komunalne in turistične infrastrukture, razvojne projekte v smislu zaščite in urejanja statusa krajinskega parka, odškodnine in varovanje naravne ter kulturne dediščine. Domačini so nadaljnji razvoj doline zasnova- li na podlogi povezave gozdarstva, kmetijstva in turizma. Turizem je torej le ena izmed dejavnosti, je pa vsekakor najbolj perspektivna. Toda tudi pri tem je potrebno ravnati previdno, saj preveč množičen obisk doline lahko pomeni zanjo prehudo obremenitev. Izhajajoč iz tega dejstva v podjetju Logarska dolina že nekaj časa razmišljajo o postopnem zapiranju doline za motorni promet. Tako naj bi prihodnje leto ob konicah obiska v dolino spustili samo določeno število motornih vozil. Ostali bi parkirali pred dolino in se vanjo odpeljali z javnim prevoznim sredstvom. Ta poteza se zdi ob pričakovani modernizaciji mejnega prehoda Pavličevo sedlo in večjem obisku še posebej smiselna, saj obiskovalci nenazadnje prihajajo v Logarsko dolino zato, da bi uživali v naravi ne pa v gneči pločevine. Ministrstvo za okolje in prostorje projekt prometne ureditve na Solčavskem prijavilo za program Phare. Zaradi pričakovanega lažjega prehoda državne meje preko Pavličevega sedla se je podjetje Logarska dolina že pred pol leta začelo intenzivno povezovati z Železno Kaplo in Jezerskim. Gre predvsem za izmenjavo izkušenj na področju turizma kot dopolnilne dejavnosti na kmetijah s poudarkom na prodaji domačih kmetijskih proizvodov. V Železni Kapli imajo na tem področju že dolgoletne izkušnje, Jezersko pa išče svojo vlogo v programu Interreg. Letos nameravajo v Logarski dolini na turističnem področju poleg že omenjenega postoriti še marsikaj, zlasti kar se tiče organizacije dodatne ponudbe, prodaje turističnih artiklov in skupne promocije. V čudovitem naravnem okolju je že na voljo planinarjenje, alpinizem, prosto plezanje, sprehodi (Pot po Logarski - triurni sprehod z vodenjem mimo naravnih in etnoloških znamenitosti), jahanje, gorsko kolesarjenje, jadralno padalstvo, trim steza, vožnja s kočijo ali sanmi, lokostrelstvo, smučarski tek, alpsko smučanje, sankanje, plezanje po zaledenelih slapovih, deskanje na snegu in drsanju. Obstoječo ponudbo nameravajo bolje komercialno izkoristiti in kvalitetno dvigniti na višji nivo. Delovna skupina v okviru podjetja skupaj z zunanjimi sodelavci pripravlja popis potrebnih investicij v prihodnjem obdobju na področju ureditve in zaščite naravnih znamenitosti in okolja v parku, komunalne in turistične infrastrukture, ureditve prometa, turističnih objektov, dodatne ponudbe in investicij v kmetijstvu. Logarska dolina torej vse bolj postaja turistični biser ne samo po izgledu ampak tudi po ponudbi. Že v letošnji glavni sezoni bo poleg že opisanega turistom ob ponedeljkih na voljo vodenje po dolini, ob sredah izlet v Potočko zijalko, ob sobotah pa bivanje v olcerski bajti. Franci Kotnik Savinjski gaj Cvetje in ideje ’97 V nedeljo se je v Savinjskem gaju začela velika mednarodna prireditev z naslovom Cvetje in ideje ’97. Na njej sodelujejo razstavljalci iz Slovenije in tujine, vendar ne gre zgolj za klasično razstavo cvetja ampak poteka pred parkom tudi prodajni vrtnarski sejem. Dolgo seje letos obotavljala pomlad, preden je dokončno prestopila prag naše dežele, toda to se v Savinjskem gaju ne pozna. V parku namreč cveti več kot 250 tisoč čebulnic z Nizozemske in več kot 150 tisoč sadik domačega cvetja. Ambient je prekrasen žal pa jim vreme tako kot lani ni najbolj naklonjeno. Prizadevni člani Ekološko hortikulturnega društva Savinjski gaj so se znova izjemno potrudili žal pa jim tako kot lani vreme ni najbolj naklonjeno. V vsej svoji bogati vsebini so seveda zaživeli tudi etnografski objekti: mlin, kovačija, kmečka hiša... Ponudba je pestra in prisrčna. Ob tokratni prireditvi je tretjič zapovrstjo izšla tudi reklamna edicija naše časopisne hiše. Uvodno besedilo zanjo je napisal “duhovni oče” Savinjskega gaja, dipl. ing. Miha Ogorevc. Med drugim pravi takole: “Ko na sončnih prisojah veličastnega naravnega okolja Zgornje Savinjske doline že odcveto naj izrazitejši znanilci pomladi - teloh, zvončki, jetrnik in trobentice, se v vsej slikovitosti prebudi cvetje v Mozirskem gaju. Po pusti zimi brez cvetja in zelenja smo pomladnega oživljanja narave pač vselej bolj veseli, kakor vseh drugih letnih časov.” Savinjski gaj se torej spet razdaja z lepoto. Dovolite, da jo košček podari tudi vam, prireditev Cvetje in ideje ’97 traja namreč vse do 5. maja. Franci Kotnik Sklad za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja Drugi javni razpis za posojila Sklad za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja je 23. aprila objavil drugi javni razpis za dodeljevanje ugodnih posojil in jamstev projektov, ki so namenjeni skladnejšemu regionalnemu razvoju in ohranjanju poseljenosti podeželja. Ob tej priložnosti so predstavniki sklada in ministrstva za ekonomske odnose in razvoj na tiskovni konferenci predstavili problematiko regionalnega razvo-ja in poseljenosti podeželja. Predsednik upravnega odbora sklada Ivo Piry je povedal, da zaenkrat še ni bistvenih sprememb na področju politike regionalnega razvoja, da pa je v procesu priprave nacionalna strategija regionalnega razvoja. Povedal je tudi, da bodo skušali skozi zakon o spodbujanju regionalnega razvoja vpeljati funkcionalno regionalizacijo. Odsotnost celovite nacionalne strategije regionalnega razvoja skuša upravni odbor sklada reševati s strokovnimi rešitvami, kijih verificira vlada. V tem trenutku je sklad eden redkih instrumentov, ki jih ima vlada na voljo za reševanje omenjene problematike. V skladu z zastavljenimi cilji se kapitalska moč sklada povečuje, kar postavlja sklad na pomembno mesto v ustvarjanju in reševanju regionalne politike. Po zadnjih podatkih se je kapital sklada iz naslova kupnin povečal in znaša dve milijardi in pol tolarjev. Direktor sklada Bojan Dejak je predstavil vsebino drugega razpisa in povedal, daje višina zaprošenih sredstev v prvem razpisu za petkrat presegla razpisana sredstva, kar kaže na veliko zanimanje za posojila sklada. Drugi javni razpis se vsebinsko ne razlikuje bistveno od prvega, le strukturno je nekoliko drugačen. Na razpis se lahko tako kot pri prvem razpisu prijavijo fizične osebe (kmetovalci) in gospodarske družbe, samostojni podjetniki ter obrtniki z demografsko ogroženih območij. Na voljo je 950 milijonov tolarjev, pogoji kreditiranja pa so v posameznih točkah ugodnejši od pogojev dragih skladov. Prav tako je sklad za regionalni razvoj fleksibilnejši pri oblikah zavarovanja posojil. Kriteriji dodeljevanja posojil so podobni kot lani, vendar bo dodeljeno manjše število posojil oziroma jamstev, zato bodo zneski višji. Franci Kotnik Demografsko ogrožena območja po občinah GORNJI GRAD: Bočna, Dol, Florjan pri Gornjem Gradu, Lenart pri Gornjem Gradu, Tirosek, Šmiklavž. LJUBNO: Planina, Primož pri Ljubnem, Ter. LUČE: Logarska dolina, Luče, Konjski vrh, Krnica, Podolševa, Podveža, Podvolovljek, Raduha, Robanov kot, Solčava, Strmec. MOZIRJE: Dobrovlje pri Mozirju, Dol Suha, Lepa njiva, Poljane, Šmihel nad Mozirjem. NAZARJE: Čreta pri Kokarjah, Rovt pod Menino, Za-vodice. oooj$r*UKt kotu t K Potem, ko smo opravili vse obveznosti do države, nas bržkone zanima, kaj meni o naših dostavljenih podatkih, poslovnih knjigah in evidencah, prikazanih obračunih in izkazanih obveznostih do države nadzorni organ. Davčna služba Republike Slovenije. Podatki, kijih povzemamo, izvirajo iz poročila o delu DURS za leto 1996, ki ga je Ministrstvo za finance objavilo v marcu 1997, podatki pa so bili objavljeni tudi v aprilski številki strokovne revije Denar. Nekatere ugotovitve s področja obračuna davka od dobička pravnih oseb: Osnovna ugotovitev pri pregledih davka od dobička pravnih oseb je bila prenizko izkazana davčna osnova. Vzroki za to so lahko trije in sicer: prenizko izkazani prihodki, previsoko izkazani odhodki in/ ali nepravilna uporaba davčnih olajšav. Med prihodki DURS ugotavlja nepravilnosti zlasti zaradi neurejenega knjigovodstva in nezadostnih davčnih evidenc, davčni zavezanci pa ne izstavljajo računov za opravljen promet, oziroma izkazujejo poslovne spremembe na podlagi neverodostojnih knjigovodskih listin. Kršitve enotna davčna služba ugotavlja tudi v primerih dajanja posojil zaposlenim, lastnikom in povezanim osebam brez obresti in po nižji obrestni meri, kot je predpisana z davčnim zakonom, pri tem pa razlike ne upoštevajo pri ugotavljanju davčne osnove. Med odhodki je osnovna ugotovitev, da subjekti izkazujejo med odhodki tudi zneske, ki niso neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti, predvsem se to pojavlja pri stroških reklame in reprezentance, bonitetah, nagradah, v naprej vračunanih stroških ipd. Pri izplačilih plač in drugih prejemkov delavcem ter pri povračilih stroškov se izplačujejo višji zneski, kot so davčno priznani, davčna osnova pa za te razlike ni popravljena. Med stroške prehrane so upoštevani tudi stroški prehrane za dni, ko so bile delavcem obračunane dnevnice za službeno potovanje. Med stroški povračil so upoštevana tudi povračila fizičnim osebam, ki v podjetjih niso zaposleni. Med odhodki so bili prikazani tudi stroški v zvezi z zaposlenimi, kot so življenjsko zavarovanje, plačila zavarovalnih premij za osebne avtomobile itd. Kršitve so tudi v zvezi z odpisi terjatev zaposlenim, povezanim osebam, pa tudi terjatev do kupcev, čeprav niso izkazani pogoji za tako ravnanje. Dražbe tudi pogosto štejejo med poslovne stroške zneske, ki so po svoji naravi investicija. Med davčnimi olajšavami je DURS poleg že omenjenih napak ugotovila tudi napake v zvezi z oblikovanjem in uveljavljanjem dolgoročnih rezervacij stroškov, še vedno pa nekatere dražbe uveljavljajo tudi olajšave za začetnike, čeprav so bile ustanovljene po 1.1.1994. Napake se pojavljajo tudi v zvezi z uveljavljanjem olajšav za tekoče investicije, predvsem so zavezanci uveljavljali tudi olajšave za kupljene osebne avtomobile, kar za dražbe tudi v preteklih letih ni bilo možno. Kot zanimivost in kot odgovor na vprašanje, kako ravna DURS, če se službeni osebni avto uporablja tudi v zasebne namene, pa naslednje: V obravnavanem primera je davčna služba za čas, ko lastnik v podjetju ni bil zaposlen, obračunala davek od dragih osebnih prejemkov, za čas, ko je bil zaposlen, pa davek od osebnih prejemkov v obliki stimulacij in bonitet. Toliko za tokrat, ugotovitve davčne službe v zvezi z dragimi davki in prispevki pa si bomo ogledali prihodnjič. Človek se ob pregledu nekaterih nepravilnosti kar zgrozi, saj so zakonska določila jasna, v nekaterih primerih pa je morda strokovno mnenje tudi drugačno. Če bodo davčni zavezanci vztrajali do konca in izkoristili vse možnosti pravne države, bodo morda končno prišli tudi do davčne pravne prakse, ki nam bo vsem v veliko oporo. Vida Skok Glede na zanimanje za tečaj vodenja poslovnih knjig v popoldanskem času, obveščamo zainteresirane, daje možnost izvedbe v dragi polovici maja in v mesecu juniju. Tečaj se bo izvedel v Mozirju ob zadostnem številu prijavljenih. Prijave na tel./fax.: 833-543. POSLOVNE INFORMACIJE 1. Obveščamo vas, da Gospodarska zbornica Slovenije, Oddelek za mednarodno sodelovanje, organizira seminar na temo: KAKO POSLOVATI Z MAKEDONIJO. Seminar bo potekal 8. maja 1997 v prostorih GZS, Slovenska 41, od 9. do 13. ure. 2. Od 5. maja do 10. maja 1997 bo v Hannovru potekal sejem LIGNAINTER-HOLZ 97. Na sejmu sodelujejo podjetja in obrati lesnega in gozdnega gospodarstva oz. podjetja in strokovnjaki iz pohištvene industrije in obrtništva s področja lesa. Sodelovalo bo 1400 razstavljalcev. V kolikor bi se odločili za sodelovanje oz. obisk sejma so vstopnice in podrobnejše informacije na voljo na predstavništvu Nemškega gospodarstva v Ljubljani, Trg republike 3, tel.: 061 176 30 26. 3. Obveščamo vas, da bo v času sejma TEROTECH-ENERGET1KA v Mariboru poslovno srečanje s podjetji iz območja Gospodarske zbornice Zagreb, v petek, 16. maja 1997. Podrobnejše informacije so vam na voljo na Gospodarski zbornici Maribor, tel.: 062 227 371, ga. Dubravka Breznik. 4. PHARE PROJEKT POMOČI PODJETJEM PO LASTNINSKEM PREOBLIKOVANJU - to je nov projekt pomoči podjetjem po lastninskem preoblikovanju, financiran v okviru Programa pomoči EU Sloveniji. Vodenje projektaje bilo zaupano konzorciju 32 podjetij s strokovnjaki iz različnih držav članic EU. V Sloveniji je ustanovljena zunaj vladna enota MEP/EDO. Vse podrobnejše informacije so na voljo na: MEDNARODNA ENOTA ZA PRESTRUKTURIRANJE, Kotnikova 28, Ljubljana, tel.: 061 131 1165, faks: 061 131 61 82. 5. V času od 23. do 24. junija 1997 bo že 16. srečanje EUROPARTNENARIAT-a, tokrat v grškem mestu PIREJU. Predstavilo se bo 400 grških podjetij, srečali pa se boste lahko tudi s preko 3000 podjetij iz 76 različnih držav. Grška podjetja prihajajo iz naslednjih dejavnosti: strojegradnja in oprema, kovinsko pridelovalna, kemija, farmacija, kozmetika, trgovina, gradbeni material, umetne mase, lesna in pohištvena industrija, tekstilna industrija. VSE PODROBNEJŠE INFORMACIJE SO NA VOLJO NA GZS, SAVIN-JSKO-ŠALEŠKI OBMOČNI ZBORNICI VELENJE, TEL.: 063 856 920, FAKS: 063 855 645. Kompas Holidays Pestra ponudba počitnikovanja Podjetje Kompas Holidays je pred pričetkom sejma ljubljanskega Alpe Adria -turizem, rekreacija, navtika, ribolov in lov ter fotografija, predstavilo letošnjo ponudbo počitnikovanja v Sloveniji, na Hrvaškem in drugod po svetu. Katalog počitnic v Sloveniji in Hrvaški predstavlja pestro ponudbo oddiha na slovenski obali, na kmetijah ali v zdraviliščih, za ljubitelje rekreacije aktivne počitnice z obilico možnosti za sprostitev; na Hrvaškem pa počitnice v Istri, Kvamerju, Dalmaciji..., počitnice z letalom iz Ljubljane v Split in Dubrovnik ter na otok Brač, ali iz Maribora v Split in na Brač, iz Zagreba v Split in Dubrovnik. Katalog Počitnice v sredozemskih državah predstavlja ponudbo v Španiji, Grčiji, Tuniziji, Turčiji in Italiji. V Španijo poleg Palme de Mallorce in Ibize letijo letala še v Barcelono za Sitges in Salou. Vsak petek bo polet iz Ljubljane na grške otoke Rodos, Kreto in Santorini, vsak ponedeljek pa v Tunizijo. V Italiji DonJuan Novo gostišče sta za turiste najbolj zanimivi Sicilija in Sardinija, v Turčiji pa seje Kemerju in Alanyji pridružila še Dalaman. Kot že leta doslej bo tudi to poletje dopust po najnižj ih cenah Kompasov As, ki ga ni potrebno posebej predstavljati. Pri Kompasu bo kmalu izšel tudi bogato ilustriran katalog, s pomočjo katerega lahko turisti odpotujejo na sanjske počitnice ali potovanje v Afriko, Severno, Srednjo in Južno Ameriko, Avstralijo..., opozoriti pa velja še na katalog maturantskih in absolventskih izletov ter katalog tečajev tujih jezikov. Vse informacije so na voljo v Kompasovih predstavništvih in tudi v turistični agenciji Sonja v Nazarjah. EP a novi lokaciji Pred dnevi se je v Rečici ob Paki zgodila slovesnost, ki je v to mirno in skromno naselje privabila velike zvezde slovenske zabavne glasbe na čelu s Heleno Blagne-Zaman. Kajpak - ne brez razloga. Otvarjali so novo gostišče Don Juan. Lokal z enakim imenom je v Rečici ob Paki uspešno posloval že šest let. Lastnika Jože in Danica Krajnc pa sta se pred slabim letom dni odločila, da zgladita nov lokal, tik ob cesti Letuš - Šmartno ob Paki. Po besedah Jožeta Krajnca so dela potekala v skladu z načrti, za kar seje zahvalil vsem izvajalcem. Novo gostišče naj bi poleg kvalitetne gostinske ponudbe v prihodnje nudilo tudi prvovrstne glasbene užitke, kijih bodo pričarali domači in tuji izvajalci. Seveda je lokal s 160 sedeži in odprto teraso velika pridobitev tudi za mlado občino Šmartno ob Paki. Župan Ivan Rakun je lastnikoma čestital ob zaključku investicije in izrazil prepričanje, da bo gostišče svoje dobro ime negovalo še naprej. Daje bila otvoritev res nekaj posebnega, so poskrbeli glasbeni gostje. Helena Blagne-Za-man je svečano prerezala trak na vhodnih vratih, pomembnemu trenutku pa so prisostvovali tudi člani ansambla Don Juan, Brendi, Spidi in Gogi, Zlatko Dobrič, Irena Vrčkovnik... Za dobro voljo sta skrbela Strašna Jožeta, za popularne viže pa ansambel Globus band. Franci Kolnik Zakonca Krajnc sprejemata čestitke ob otvoritvi novega gostišča Don Juan (foto: F. Kotnik) Zadruga Mozirje Kako shajajo v EU avstrijski kmetje Ogled prodajalne domačih kmečkih proizvodov (foto: F. Kotnik) V pripravah Slovenije na vstop v Evropsko unijo se največ pomislekov in dvomov pojavlja na področju kmetijstva. Še posebej podeželski kmetje z zaskrbljenostjo pričakujejo posledice evropskega združevanja, kar seveda velja tudi za zgornjesavinjske kmete, povezane v Zadrugi Mozirje. V ta namen so si člani organov upravljanja zadruge pred nedavnim ogledali kmetijo Patz p.d. Hufschmied v Edli pri Šentpetru (St. Peter) na avstrijskem Štajerskem. Kmetija, ki jo vodita ing. Erwin in Merianne Patz, ima okoli 10 hektarjev obdelovalne zemlje, v pretežni meri pa se ukvarja z živinorejo in predelavo kmečkih pridelkov. Zaradi njene ugodne lege ob tamkajšnji regionalni cesti sta zakonca Patz odprla tudi prodajalno izvirnih kmečkih proizvodov in jih opremila z logotipom kmetije, ki označuje domač, ekološko prijazen način pridelave. Erwin Patz je ob degustaciji odličnih suho-mesnih izdelkov in jabolčnega soka poudaril, daje bila prav prodajalna ob zaostritvi pogojev gospodarjenja zaradi vstopa Avstrije v EU prava poteza, saj kupci radi segajo po kvalitetnih proizvodih. Nato je zgornjesavinjskim zadružnikom razložil bistvene posebnosti glede načina plačevanja davkov (doma pridelani kmečki proizvodi skoraj niso obdavčeni) in prispevkov za invalidsko in pokojninsko zavarovanje. Pomembno pri tem je, da je Avstrija svoje kmetijstvo dokaj dobro pripravila na vstop v Evropsko skupnost, kar (vsaj za zdaj) za Slovenijo ne bi mogli reči. Gospodar Patz je opozoril tudi na zelo enostaven način vodenja poslovnih knjig, čeprav gre v bistvu za družinsko podjetje. V nadaljevanju ekskurzije so si zadružniki ogledali grad Riegersburg, katerega lastnik je slovita rodbina Lichtenstein. Grad stoji na skali oziroma hribu in ga z ene strani varuje prepadna stena z druge pa številna obzidja. Ni torej čudno, da se ga Turki v času osvajanja tega območja sploh niso lotili. Liechtensteini so uspeli po končani II. svetovni vojni od Rusov dobiti nazaj vse izropane predmete, zato je danes grad prava paša za oči. Nenazadnje gre za največji sredjeveški grad daleč naokoli. Člane zadruge je nato vodila pot na Madžarsko, v Porabje, kjer so si ogledali kraj Monošter (Szentgotthard). Le-ta je središče slovenske manjšine, poleg tamkajšnje fame cerkve pa so si zadružniki ogledali še bogato založeno tržnico in izkoristili priložnost za sorazmerno poceni nakupe. Vsekakor se na Madžarskem še krepko poznajo sledovi prejšnjega političnega in gospodarskega sistema. Ob zaključku so si udeleženci ekskurzije v Gradu na Goričkem ogledali še največji grad na Slovenskem, ki so ga zgradili templarji in v katerem naj bi bil v prihodnje sedež UNICEF-ove izpostave za ta del Evrope. Franci Kotnik “Gasilska slika” pred kmetijo Patz v Šentpetru (foto: F. Kotnik) Menina planina Občinski svet Luče Radarjev vendarle ne bo? Lučani želijo nov gasilski dom V Lučah se že precej časa soočajo s problemom dotrajanega in neustreznega gasilskega doma, ki poleg osnovne funkcije nudi prostore tudi za razne kulturne prireditve. Objekt dobesedno kliče k obnovi, zato so se lučki svetniki že pred časom odločili za adaptacijo. tudi ministru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Cirilu Smrkolju. Poleg tega so svetniki sprejeli sklep o povprečni gradbeni ceni stanovanj. Vrednost točke so v primerjavi z lanskim letom dvignili za 5 odstotkov, tako da sedaj znaša 99,440 SIT. Po precej polemični razpravi so vzdrževanje gozdnih cest zaupali Gozdnemu gospodarstvu Nazarje, kljub temu da njihova ponudba finančno ni bila najugodnejša. Očitno je svetnikom mar tudi kvaliteta opravljenega dela in potrebne izkušnje, ki jih izbrano podjetje nedvomno ima. Edi Mavrič Na zadnji seji sveta pa je ob tehtanju različnih možnih rešitev vendarle prevladalo mnenje, da bodo obstoječi objekt porušili in na njegovo mesto postavili funcionalno zgradbo, ki bo služila za splošne potrebe krajanov. V ta namen so naročili nov idejni projekt, dokončno pa se bodo o njem izrekli na izredni seji, predvidoma prihodnji teden. Med drugim so svetniki opravili prvo obravnavo proračuna za leto 1997. Slabih 167 milijonov SIT očitno ne bo zadovoljilo vseh potreb proračunskih porabnikov, zato bodo Lučani poskušali pridobiti dodatna sredstva s strani resornih ministerstev. Smo občina s prihodnostjo. Izkoristimo možnosti in znanje. Čestitamo ob DNEVU UPORA in PRAZNIKU DELA! Župan in občinski svet Občine Nazarje Sodeč po zadnjih vesteh iz Ljubljane se bo Menina planina navkljub močnim pritiskom vendarle izognila postavitvi vojaškega in civilnega radarja. Poslanca SLS Jakob Presečnik in dr. Franc Zagožen sta se namreč 23. aprila sestala s podpredsednikom vlade Marjanom Podobnikom, ministrom za obrambo Titom Turnškom in ministrom za promet in zveze Antonom Bergauerjem ter uspela doseči ustavitev postopka. Po razgovoru, v katerem sta Presečnik in Zagožen v imenu številnih prebivalcev Zgornje Savinjske doline predstavila odločno nasprotovanje postavitvi radarjev, je bilo dogovorjeno, da bosta ministrstvi za obrambo ter za promet in zveze ustavili vse postopke, ki so vezani na projekt postavitve radarjev na Menini planini. O tem bosta obvestili tudi ministrstvo za okolje in prostor. Podpredsednik vlade Marjan Podobnik s tem izpolnjuje obljubo, ki jo je dal na lanskoletnem srečanju kmečkih družin na Menini, čeprav nekatere študije nedvoumno dokazujejo, naj bi bila prav Menina najbolj idealna lokacija za postavitev (drugega) vojaškega radarja. Tukaj so nameravali postaviti tudi radar dolgega dosega za nadzor zračnega prometa proizvajalca Siemens, ki že več let leži v skladišču. Zanj naj bi Slovenija pred petimi leti plačala 21,5 milijona mark. Strokovnjaki vedo povedati, daje bil omenjeni radar zastarel že ob nakupu, in če kmalu ne bo določena lokacija za njegovo postavitev, verjetno tudi ne bo nikoli deloval. Ob vesti o ustavitvi postopkov za postavitev radarjev na Menini je upati, da bo odločitev vzdržala in da ne gre le za začasne ukrep. Franci Kotnik Še posebej je pereče kmetijsko vprašanje. Lučani upajo, da bodo lahko neugodno stanje, ki vlada v kmetijstvu, kmalu predstavili Občinski svet Nazarje O proračunu in statutih KS Včeraj je bila na sedežu občine Nazarje 22. redna seja tamkajšnjega občinskega sveta. Na dnevnem redu je bil tokrat izpostavljen predvsem predlog proračuna občine za tekoče leto. Le-ta naj bi “tehtal” dobrih 193 milijonov tolarjev, od katerih jih bo 56 namenjenih komunalni dejavnosti, po 29 milijonov naj bi namenili osnovnemu izobraževanju in delovanju občinskih organov ter uprave, 24 milijonov bo dobila cestna dejavnost, 21 otroško varstvo itd.. Od lanskoletne realizacije je proračun večji za 23 milijonov. Člani občinskega sveta so obravnavali tudi predlog statuta krajevnih skupnosti in še nekatere druge točke, o čemer več v prihodnji številki. Franci Kotnik Čas je reka, ki teče, pravijo. Za vse enako; nam pa je prepuščeno, kaj bomo v tem univerzalnem časovnem okviru ustvarili. Saaira&KK) oca qcbüq Haan OH [PCDZiMICCJD 000^9 Ocenjevanje želodcev Z zgornjesavinjsko specialiteto na oceno Pravijo, da je sedem pravljična številka. Upamo, da bo letošnje sedmo ocenjevanje zgornjesavinjskih želodcev pravljično za vse, ki se boste odločili in oddali želodce, da o vašem izdelku pove svoje mnenje tudi strokovna komisija. Turistično društvo Rečica bo letošnje ocenjevanje zgornjesavinjskih želodcev pripravilo v soboto, 17. maja, od 8. ure dalje. Zbiranje želodcev bo, kot navadno dan prej, v petek, 16. maja. Želodce bodo dopoldne pobirali v kmetijskih obratih na Ljubnem, v Gornjem Gradu in Lučah terna sedežu kmetijske svetovalne službe v Mozirju, popoldne pa v krajevnem uradu na Rečici (podrobnejši razpored si lahko ogledate v tabeli). Organizatorji ocenjevanja prosijo vse tiste, ki imajo potrdila o veterinarskem pregledu mesa zaklane živali in mikrobiološki analizi želodcev, naj fotokopirana potrdila dostavijo skupaj z želodci. Če teh potrdil nimate, seveda to ni ovira, da želodcev ne bi dali na ocenjevanje. V soboto, na dan ocenjevanja, ki se bo, kot že rečeno, pričelo ob 8. uri zjutraj, bodo ob 12. uri v gostilni Čujež na Rečici vsem, ki jih zanima potek, člani strokovne komisije postopek ocenjevanja podrobno predstavili. Glede na to, da bo tudi letos komisija sestavljena iz priznanih strokovnjakov s področja suhomesnatih izdelkov, bodo strokovnjaki znali odgovoriti na marsikatero vprašanje in hkrati okvirno oceniti letošnji “pridelek” zgornjesavinjskih želodcev. Hkrati ob ogledu postopka ocenjevanja, ki se ga lahko udeležijo vsi prinašalci želodcev, bodo v gostilni Čujež na Rečici ustanovili tudi društvo oziroma konzorcij izdelovalcev zgornjesavinjskih želodcev, ki se, kot verjetno veste, že ponaša z zaščitno znamko geografskega področja. Prve rezultate ocenjevanja želodcev bodo razglasili že v soboto, in sicer ob 17. uri v gasilskem domu na Rečici. Želodce komisija ocenjuje glede na zunanji izgled, prerez, okus... Skupaj je možno doseči 20 točk. Želodci, ki prejmejo 15 točk ali več, prejmejo potrdila o kako- vosti. Za želodce, ocenjene od 17 do 18 točk, se dobi bronasta plaketa; za 18 do 19 točk se prejme srebrna plaketa; za želodce, ki so ocenjeni z 19 točkami ali več, pa prejmejo izdelovalci zlato plaketo. Kot že lani, sije tudi letos organizator pridržal pravico, da zadrži vse želodce, ki prejmejo plakete. Vsi drugi prinašalci pa lahko želodce dvignejo po končani razglasitvi rezultatov v soboto. Za tiste lastnike, ki želodcev ne bodo oddali na Rečici, jih lahko prevzamejo kar kmetijske svetovalke. Uradno razglasitev najboljših zgornjesavinjskih želodcev in podelitev plaket bodo člani Turističnega društva Rečica pripravili na prireditvi Od lipe do prangerja, na Večeru pod trško lipo, ki bo 5. julija. Takšna so osnovna pravila letošnjega ocenjevanja zgornjesavinjskih želodcev. Verjetno jih vsi bolj ali manj poznate. V Turističnem društvu Rečica upamo, da se boste odločili, in prinesli na oceno svoje “izdelke”. Končno je v vsak želodec treba vložiti ogromno truda, predno dozori, zato je prav, da se ta trud na nek način ovrednoti. Torej, ne pozabite: dan za oddajo želodcev je petek, 16. maj. Turistično društvo Rečica UNZ Celje Knjižica “Da bi živeli varno” “Osebna in skupna varnost je dobrina, ki tudi pri nas postaja ena ključnih sestavin kakovosti življenja, je pa prav ta dobrina pogosto ogrožena. Žal tudi na celjskem območju. Ker želimo policisti UNZ Celje, tako kot doslej, tudi v prihodnje občanom zagotavljati visoko stopnjo varnosti in ker se zavedamo, da smo pri tem lahko uspešni le, če boste sodelovali tudi Vi, smo pripravili to knjižico,” je v uvodu zapisal načelnik Uprave za notranje zadeve Celje Stanislav Veniger. Gra za knjižico, izšla je v nakladi 5.000 izvodov, ki je bila predstavljena na nedavnem sejmu Avto in vzdrževanje in v kateri celjska uprava za notranje zadeve prikazuje, kako varno smo živeli lani, in ponuja veliko praktičnih nasvetov za varnejše življenje. Iz podatkov o splošni kriminaliteti je razvidno, da seje v lanskem letu bistveno povečalo število kaznivih dejanj umorov in poskusov umorov ter ropov. Največ tovrstnih kaznivih dejanj so beležili na območju policijske postaje Celje, najmanj pa na območju PP Mozirje. V bistvenem porastu je tudi število kaznivih dejanj v zvezi z mamili in tatvinami vozil, medtem koje bilo število kaznivih dejanj gospodarske kriminalitete lani večje kot leto poprej vendar manjše kot leta 1994. Največ kršitev javnega reda in miru so v letu 1996 beležili na območju PP Velenje in znova najmanj na območju PP Mozirje. Spodbuden je podatek, da se je prometna varnost na območju UNZ Celje v lanskem letu vendarle nekoliko izboljšala. V knjižici z naslovom Da bi živeli varno je mogoče najti tudi konkretne nasvete kaj storiti, če se vam zgodi prometna nesreča, kraja ali vlom v vozilo ter goljufija pri nakupu vozila ali kraja avtomobila in prtljage. Več o tem prihodnjič. Franci Kotnik Razpored pobiranja želodcev v petek, 16. maja: Gornji Grad Kmetijski obrat.................od 10. do 13. ure Ljubno Kmetijski obrat.................od 10. do 13. ure Luče Kmetijski obrat.................od 10. do 13. ure Mozirje Sedež kmetijske svetovalne službe od 10. do 13. ure Rečica Krajevni urad...................od 16. do 21. ure Jakob Presečnik, poslanec SLS v Državnem zboru RS in predsednik parlamentarnega “Predvolilni program stranke je potrebno Prebivalce Zgornje Savinjske doline več ali manj upravičeno pesti občutek, da je država nanje pozabila. Ceste, ki tega naziva skoraj ne zaslužijo, obljubljena a nikoli dokončana sanacija vodotokov po katastrofalnih poplavah, preteča grožnja radarjev na Menini, vprašanje mejnega prehoda na Pavličevem sedlu so samo vrh ledene gore potreb, za katere bi država morala poiskati ustrezne odgovore in rešitve. Bo pri argumentiranem prepričevanju Vlade in pristojnih ministrstev uspešnejši Jakob Presečnik, v Državnem zboru zadolžen za Zgornjo Savinjsko dolino malodane življenjsko pomembno področje? SN: Bi mogoče za začetek, prosim, predstavili svoje delo? Gotovo je tudi vam znano prepričanje ljudi o domnevnem »komot-nem« življenju poslancev. PRESEČNIK: Lahko verjamete, daje resnica nekoliko drugačna. Poslanci smo večinoma člani večih parlamentarnih delovnih teles, delo v njih terja priprave in polno angažiranost. Predsedniki smo pri tem še bolj obremenjeni, kot je slutiti iz sredstev javnega obveščanja, kjer so pretežno prikazane samo seje Državnega zbora, ki praviloma trajajo teden dni mesečno. Ostali čas je zapolnjen z pripravami - koordinacijo - zakonodajnega postopka in realizacijo posameznih nalog, ki jih izvajajo ministrstva. Delovni teden poslanca traja od torka zjutraj do petka pozno zvečer. Ponedeljki so praviloma, po dogovoru, namenjeni za stike z občani. V primerih, ko smo poslanci tudi župani, so ponedeljki namenjeni delu v matični občini. SN: Kaj menite o združljivosti obeh funkcij? Prepričan sem, da tako delo poslanca kot tudi župana terja celega človeka, navsezadnje gre za kvaliteto opravljenega dela. PRESEČNIK: Popolnoma se strinjam. V praksi to resnično pomeni, da trpi delo enega in dmgega. Veste, daje funkcija poslanca uzakonjeno profesionalna, vendar si bom z vsemi močmi prizadeval, da se zakon o poslancih spremeni. V bodoče naj bi se funkciji župana in poslanca izključevali. SN: Parlamentarni odbor, ki ga vodite, ima iz znanih vzrokov za prebivalce Zgornje Savinjske doline še posebno težo. Kakšne so vaše predsedniške pristojnosti, oziroma ali lahko s tega položaja konkretno vplivate na reševanje posameznih problemov? PRESEČNIK: Državni zbor je zakonodajni, ministrstva pa izvršilni organi. To v praksi pomeni, da imata obe instituciji veliko samostojnost. Poslanci sodelujemo pri delu ministrstva v okviru pristojnosti, ki so na voljo. Direkten vpliv na delo, ki ga izvajajo državne službe, se odraža pri sprejemanju letnih programov dela in sprejemanju proračuna. Proračun je za funkcioniranje države izrednega pomena, vemo, da ga pripravlja Vlada, obravnavajo in sprejemajo pa ga poslanci. Tu vidim možnost poslanskih skupin oziroma poslancev, ki pokrivajo posamezna ministrstva pri kreiranju investicijske politike v Republiki Sloveniji. Odbor, ki ga vodim, pokriva zelo široko področje infrastrukture, kamor sodi kompleten promet (ceste, železnice, zračni promet in pomorstvo) v okviru Ministrstva za promet in zveze in Ministrstva za okolje in prostor, kjer “Delovni teden poslanca traja od torka zjutraj do petka pozno zvečer (foto: Sašo Bernardi) se ravno tako kreira investicijska politika in delajo plani predvsem na področju vodnega in komunalnega gospodarstva. SN: In kaj to pomeni za Zgornjo Savinjsko dolino? PRESEČNIK: Za področje Zgornje Savinjske doline je od dela omenjenih ministrstev odvisno marsikaj, predvsem problematika cest, ki jo lahko razčlenim na več področij. Tu je cesta Ljubno - Igla, cestna povezava na Pavličevo sedlo, reševanje je v polnem teku, nadalje splošno stanje regionalnih cest na celotnem področju doline z izrazito poškodovanimi odseki, kot so Soteska - Mozirje - Nizka, potem Radmirje - Ljubno, odsek pod Črnivcem skozi Gornji Grad in še nekateri. Omeniti je potrebno tudi prekategorizacijo cest, ki bo predvidoma izvršena v naslednjih mesecih. SN: Dokončna sanacija ceste Ljubno -Luče se vsem vloženim naporom navkljub nekako odmika v megleno prihodnost. Kako je s tem? PRESEČNIK: Lansko leto je bil rekonstruiran lep odsek, ki se je financiral po posebnem dogovoru - protokolu - ki je predvidel koriščenje sredstev iz leta 1997. To pomeni, daje na tej cesti opravljenih del za približno 140 milijonov SIT iz proračuna za leto 1997. Upam, da bomo uspeli to številko v letošnjem proračunu povečati in da bodo dela potekala naprej. Prizadevamo si, da bi v Sloveniji našli dodaten vir financiranja regionalne in lokalne cestne mreže. Povedano drugače, tekočih pro- računskih sredstev ni dovolj niti za ohranjanje sedanjega stanja, gledano Slovenijo kot celoto. SN: Omenili ste prekategorizacijo cestne mreže. Katere ceste imate v mislih? PRESEČNIK: Na seji odbora smo pripravili dokončen predlog zakona o javnih cestah, ki ga bo DZ predvidoma sprejel že na aprilski seji. Sprejetje tega zakona je osnova za sprejem uredbe o kategorizaciji državnih cest in po rokovniku bo morala Vlada vse državne ceste v dveh mesecih po sprejemu zakona na novo kategorizirati. Za Zgornjo Savinjsko dolino to pomeni, da bodo predvidoma prekategorizirane Zadrečka cesta in še nekateri odseki na območju občine Luče. V mislih imam cesto Luče - Podvolovljek - Kranjski Rak in povezavo med Solčavo in Črno. Rad bi poudaril, da smo tu tudi zato, da prepričamo parlament in ministrstvo, daje stanje cest v Zgornji Savinjski dolini slabo in daje potrebno temu problemu prisluhniti že letos. SN: Kaj pa vodotoki? Velike obljube nekaterih politikov po poplavah so bile prazne, sanacija očitno poteka prepočasi. PRESEČNIK: Osebno si zelo prizadevam, da dobi področje vodnega gospodarstva ustreznejši status na Ministrstvu za okolje in prostor. Navsezadnje ga je na predstavitvi obljubil tudi minister Gantar. To pomeni ustanovitev Direkcije za urejanje voda, ki bo skrbela za celovitejše reševanje vodne problematike. Za področje naše doline to pomeni doseči cilj, da se vode umirjajo, kar se lahko zgodi z izgradnjo vodnih in obvodnih objektov. Dolg države po letu 1990 gotovo obstaja. Minister Gantarje izrecno omenil sanacijo jezu v Spodnji Rečici, ki naj bi se zgodila še letos. Poleg tega se kaže potreba po dodatnem jezu na Ljubnem ob Savinji. Po kritičnosti pa gotovo prednjači prej omenjeni jez, ki ogroža naselja Trnovec, Sp. Rečica in Varpolje ter območje ob sotočju Savinje in Drete. SN: Dokler ste bili v opoziciji, je bila vaša stranka odločno proti gradnji radarskih sistemov na Menini. Boste obljubo poskušali držati, navsezadnje ima stranka v rokah ključna ministrstva, obrambno ter promet in zveze? PRESEČNIK: Vaša ugotovitev je resnična. Bojim se, da bo zadevo, tudi če jo spravimo v parlament, težko spremeniti. Alternativna rešitev je druga lokacija, kar poslanski kolegi gotovo ne bi podprli. Nihče si radarja ne želi na svojem pragu. Z dr. Zagožnom imava dogovorjen sestanek s predsednikom stranke Marjanom Podobnikom, obrambnim ministrom Turnškom in ministrom za promet in odbora za infrastrukturo in okolje realizirati zaradi državljanov in državljank Slovenije” zveze Bergauerjem - najino izhodišče je jasno. Radarjev na Menini ne sme biti. Vprašanje je, ali jih Slovenija sploh rabi. Sam sicer ne pripadam ožjemu vodstvu stranke, vendar ne vidim vzroka, da bi se izrečeno spremenilo. SN: Kako komentirate vstop stranke v Drnovškovo vlado? Številni pristaši, če hočete volivci, smatrajo to potezo kot izdajo pripadnosti strankam slovenske pomladi. PRESEČNIK: Stranka je v predvolilnih obljubah poudarjala, da bo mnoge stvari v Sloveniji spremenila. To je bilo seveda pogojeno z dosego volilnega rezultata, ki bo omogočal sodelovanje v Vladi Republike Slovenije. Naši nameni, da po volitvah sestavimo koalicijo z “Nihče si radarja ne želi na svojem pragu.” (foto: Sašo Bernardi) SDS in SKD, so bili resni. Zaradi neodločenega rezultata v parlamentu in poznejših znanih dogodkih je mandat za sestavo vlade dobil dr. Drnovšek oziroma LDS. Znani so poskusi sestave vlade narodne enotnosti, ki niso uspeli, zato je stranka po sklepu glavnega odbora, kot, najvišjega organa stranke, sprejela sporazum o oblikovanju vlade z LDS ob podpori DESUS-a. Med tistimi, ki so bili proti temu sklepu, je bila tudi Zgornjesavinjska podružnica stranke, prevladala je namreč bojazen, da se bo s stranko v štirih letih dogajalo isto kot v preteklosti z SKD in SDS. Večinsko mnenje glavnega odbora je bilo, da lahko SLS samo v vladi, s kolikor toliko uravnoteženim deležem realizira večino programa, ki gaje pred volitvami obljubljala in za katerega meni, da ni najvažnejše, da ga realizira zaradi same stranke, ampak se zdi pomembnejše, da ga realizira zaradi Slovenk in Slovencev. Smo poslanci vseh Slovencev, smo seveda tudi poslanci, ki pripadamo določeni politični stranki, in poslanci, ki prihajamo z določenega območja. Zaradi tega je potrebno uskladiti vse interese in se odločiti za varianto, za katero osebno mislim, da je najboljša, ne oziraje se na dejstvo, daje včasih mnenje dela določenega okolja drugačno. SN: Trenutke prostega časa izkoriščate za čebelarjenje. Je v tem kaj simbolike? PRESEČNIK: Simbolike? Ne vem. Nobeden od delavcev, v mislih imam vse nas, se ne more primerjati s temi marljivimi delavkami. Čebelarim skupaj z bratom Ivanom, tu so tudi njegovi otroci, vsi skupaj bomo poskušali vsaj Ena izmed pomembnejših tem, okoli katerih seje vrtela razprava, je bil vstop SLS v vladno koalicijo. Znano je, da je upravni odbor zgomjesavinjske podružnice glede tega zastopal odklonilno stališče, seveda pa je potrebno spoštovati večino v glavnem odboru stranke, ki seje odločil za vstop v vlado. Člani so opozorili vodstvo stranke, naj se zaveda vseh ovir, ki so pred njo, da se stranki ne bi zgodila enaka usoda kot pred njo krščanskim in socialdemokratom. Na občnem zboru so ugotovili, da v podružnici zaradi omenjene poteze ni opaziti izstopanja ali prestopanja v druge stranke. V tem kontekstu je stekla razprava o novoustanovljeni kmečki zvezi pri Socialdemokratski stranki, za katero seje izkazalo, da ni zgolj gibanje za razvoj podeželja. Precej razprave seje nanašalo tudi na problematiko denacionalizacije. Člani stranke se niso lotevali vsebinske zasnove referendumskih pobud, ampak so izrazili mnenje, da tujci vsekakor ne smejo dobiti premoženja nazaj, glede vračanja posesti Cerkvi pa seje potrebno dogovoriti. Pri tem naj bi vodstvo stranke posebno pozornost posvetilo planinskim pašnikom, saj je takšnih primerov v Zgornji Sav- delno zadržati tradicijo, ki smo jo podedovali po pokojnem očetu. Bil je eden vodilnih čebelarjev, z dušo in telesom, kot se temu reče. SN: Gospod Presečnik, hvala za pogovor in veliko uspeha pri vašem delu! PRESEČNIK: Hvala za obisk na delovnem mestu. Pripravljen sem sodelovati z informacij ami, predvsem na področju, ki ga pokrivam. Pogovarjal se je Edi Mavrič Savinjčan injski dolini veliko: Menina planina, Raduha, Veža, del ljubenskih planin... Slovenska ljudska stranka meni, daje potrebno do konca izvesti leta 1939 in 1940 začete postopke dodeljevanja planinskih pašnikov pašnim skupnostim, ki so bili leta 1941 prekinjeni. Nenazadnje so člani SLS spregovorili tudi o nameravani postavitvi radarjev na Menini planini. Ponovili so odločno nasprotovanje tej potezi in zadolžili poslanca Jakoba Presečnika in dr. Franca Zagožna, naj v državnem zboru navežeta stike s pristojnimi za prekinitev postopkov. (To seje medtem že zgodilo.) Na člane gornjegrajskega in nazarskega občinskega sveta so naslovili apel, naj vztrajajo pri odločnem odklonilnem stališču. Člani stranke se bodo letos poleti znova srečali skupaj z družinami na eni od zgomje-savinjskih planin, vendar kraj še ni določen. Sicer pa stranko jeseni čakajo predsedniške volitve, za katere se zdi, da so že vnaprej izgubljene, če se stranke slovenske pomladi ne bodo dogovorile za skupnega kandidata. Kljub temu pa optimizem velja, so zaključili člani Zgomjesavinjske podružnice SLS. Franci Kotnik IAf rD£J£ ‘97 Saurnjsken/i gaju 27.4. - 5.5 Zgornjesavinjska podružnica SLS Optimizem velja Letošnji občni zbor so člani Zgomjesavinjske podružnice Slovenske ljudske stranke opravili v sklopu obiska predsednika Državnega zbora dr. Janeza Podobnika. Le-ta je hkrati tudi predsednik programskega sveta stranke. Občni zbor je potekal v Šport centru Prodnik v Okonini. Društvo zgornjesavinjskih diabetikov Klubi diabetikov po občinah Kot smo že poročali, je bilo meseca januarja ustanovljeno Društvo zgornjesavinjskih diabetikov s sedežem v Mozirju. Že na ustanovnem občnem zboru je pristopilo 46 članov, pričakujejo pa, da se bo včlanila večina diabetikov iz Zgornje Savinjske doline, ki jih je nad 200. S statutom so bili ustanovljeni tudi klubi diabetikov po občinah, kjer se interesenti lahko včlanijo. Prijave sprejemajo: * Drago Škruba, tel. 832-741, Mozirje, * Nataša Govek, tel. 832-584, Rečica, * Metoda Fedran, tel. 831-919, Nazarje, * Fanika Jelšnik, tel. 843-636, Gomji Grad, * Danica Bezovšek, tel. 841 -756, Ljubno, * Aleksander Lojen, tel. 844-332, Luče, * Ivan Pozinek, tel. 846-104, Solčava. Poleg štirih predavanj o pravilni prehrani in zapletih pri sladkorni bolezni bodo organizirana tudi predavanja in razgovori po klubih. Pomembna pridobitev novoustanovljenega društva je specialistična ambulanta za diabetike, ki bo poslovala vsak prvi četrtek v mesecu v ambulanti MGA Nazarje. Društvo bo sodelovalo z zdravstveno skupnostjo, z občinami, z zdravstveno delovno organizacijo, z bolnišnico Topolšica in drugimi delovnimi organizacijami, ki so zainteresirane za izboljšanje zdravstvenega in socialnega stanja diabetikov. Sladkorna bolezen se pri nas, kakor tudi po vsem svetu, hitro širi, zato je informiranje in prosvetljevanje članstva o pravilni prehrani in pravočasnem zdravljenju najbolj učinkovit boj proti tej bolezni. Z velikim razumevanjem so sprejeli podporno članstvo: občine Mozirje, Nazarje, Gomji Grad, Ljubno in Luče, MGA Nazarje, Zdravstveni dom Mozirje in bolnišnica Topolšica. J. Prušek Občni zbor PD Ljubno Planinstvo gre naprej PD Ljubno ob Savinji je na občnem zboru v petek, 11. aprila, v OŠ Ljubno pregledalo delo prejšnjega leta. Postavili so si cilje za letos in podelili priznanja najuspešnejšim. Prireditve se je udeležilo veliko ljubenskih planincev, na vabila so se odzvali tudi gostje. Da bo ljubensko planinstvo šlo naprej, pa dokazuje veliko število mladih planincev, ki so se lansko leto še posebej izkazali. Prireditev je popestril Koroški kvintet iz Prevalj. Predsednik PD Ljubno Alojz Mikek je podal izčrpno poročilo o delu v lanskem letu. Člani PD so med drugim sodelovali na protestnem shodu proti radarju na Menini planini, organizirali so 17. tradicionalni pohod Rastke-Bolnica-Travnik, razširili so kočo na Travniku, v katero je bilo vloženega kar 864 ur prostovoljnega dela, markacisti so očistili in markirali vse poti. Na OŠ Ljubno je zadnje leto zaživelo delo mladih planincev. Planinski krožek, katerega vodi Alja Toš, deluje celo šolsko leto, v dveh skupinah. Jeseni so pričeli s planinsko šolo, v goste so povabili mladega alpinista Jerneja Grudnika, ki je lahko mladim navdušencem povedal marsikaj koristnega. Novembra so se udeležili državnega tekmovanja “Mladina in gore”, kjer sta ljubenski ekipi dosegli med 61 udeleženimi 5. in 7. mesto. Mladi planinci se radi udeležujejo tudi tekem v planinski orientaciji. Julija so organizirali planinski taborna Jezerskem. Vse znanje so podkrepili z mnogimi izleti in planinskimi turami. Prireditev seje zaključila s pozdravi gostov, z načrti za naprej in s podelitvijo priznanj. Savinjski meddruštveni odbor je trem planincem (Ediju Marovtu, Petru Orešniku in Pepiju Marovtu) podelil priznanja za uspešno in dolgoletno delo v PD Ljubno. Mladi planinci so prejeli priznanja za uspešno opravljeno planinsko šolo, znake mladi planinec ter praktične nagrade. Planinstvo na Ljubnem se s pomočjo krajanov razvija zelo uspešno, kar dokazuje poleg rezultatov tudi udeležba na občnem zboru. Ljubezen do planin je v ljubenskih planincih prisotna že od nekdaj. Le tako naprej! Vesna Retko Radioklub Mozirje S51DSW Se vedno brez klubskih prostorov Člani Radiokluba Mozirje so na občnem zboru največ razprave namenili še vedno nerešenemu problemu klubskih prostorov. V objekt, ki stoji za Savinjino stavbo v centru Mozirja, je nesmiselno vlagati, že dogovorjeni prostori v mozirskem gasilskem domu pa še vedno niso pripravljeni za najem. Predsednik kluba Miro Prašnikarje opisal potek dogovarjanja o najemu prostorov v domu PGD Mozirje, pri čemer seje zahvalil za pomoč mozirskemu županu Jakobu Presečniku. Z njegovim odhodom na funkcijo poslanca v parlamentu so se zadeve znova močno upočasnile in kot kaže, so se pojavili zadržki pri mozirskih gasilcih. Zato bo po Prašnikarjevem mnenju potrebno iskati še druge možne rešitve na območju Mozirja, Nazarij in Rečice ob Savinji. Delo kluba je bilo sicer pestro. Redna tedenska srečanja so potekala v restavraciji Gaj v Mozirju, najbolj delovna v minulem letu pa je bila sekcija Gomji Grad. Dobro so delovale tudi ostale sekcije, le sekcija Luče je kljub poskusom oživljanja še vedno “v ilegali”. Finančno so delo radiokluba podprle občine Mozirje, Nazarje in Gornji Grad. Pri sprejemanju novega statuta kluba je stekla razprava o preimenovanju v “zgomjesavinjski radioklub”. Po številnih mnenjih za in proti so člani kluba sklenili, da do naslednjega občnega zbora ostane ime nespremenjeno, do takrat pa bo upravni odbor pripravil več predlogov novega imena. V letošnjem letu bodo radioamaterji ob že omenjenih prizadevanjih za ureditev prostorskega vprašanja nadaljevali dela na klubskem bivaku nad Rečico, udeleževali se bodo tekmovanj in seminarjev ter skušali vendarle oživiti sekcijo v Lučah. Ludvik Es je predlagal, da bi znova začeli s posredovanjem znanja mladim po osnovnih šolah, Jefto Orlovič pa se je zavzel za organizacijo razstave v sklopu rečičke prireditve Od lipe do prang-erja. Orlovič je izrazil tudi nezadovoljstvo z operativnim delom Zveze radioamaterjev Slovenije. V skladu z določili novega statuta so člani Radiokluba Mozirje imenovali dva častna člana: Ludvika Esa in Jefta Orloviča. Oba spadata med ustanovitelje kluba, za njuno bogato delo pa so se jima radioamaterji iskreno zahvalili. Franci Kotnik Ludvik Es in Jefto Orlovič (foto: Ciril Sem) # KRESNIČKE Razlika med moškim in žensko. Moški potrebuje žensko za razkazovanje, ženska moškega za dokazovanje. Edi Mavrič Savinjčan Planinsko društvo Gornji Grad Članstvo v strmem porastu Planinci iz Gornjega Grada so minulo leto, razen specifičnih dejavnosti, precej energije namenili borbi proti nameravani gradnji radarjev na “njihovi” Menini. Nemara gre temu dejstvu pripisati velik priliv novih članov. V primerjavi s preteklim letom se je društvu pridružilo kar 69 novih članov. Člani planinske organizacije veliko časa namenjajo delu z mladimi, znani so predvsem po vsakoletnem zimskem tečaju na Menini. Kjer je mladina, tam so ponavadi tudi starši, pri planincih je stvar včasih postavljena tudi obratno, kakorkoli že, kar okrog dvajset kom-letnih planinskih družin je precej aktivno vključenih v delo društva. To kaže, da se za razvoj planinstva na gornjegrajskem ni treba bati. Z lansko otvoritvijo bivaka na Kalu pod Rogatcem so sedmim dosedanjim objektom dodali še enega. Veliko prostovoljnega dela in zavestnega odrekanja je bilo vloženega v to zavetišče med Lepenatko in Rogatcem, zato sta bila veselje in tudi ponos po dobro opravljenem delu toliko bolj na mestu. Predvsem pa je pomembno, da so planinci tudi med temi planinami dobili primemo in varno zavetišče. Franc Pahovnik, predsednik društva pravi, da je v društvu pomembno pokriti kar največji interes članov, od najmlajših do veteranov. To jim dokaj dobro uspeva z različnimi odseki. Pomembno je, da vsak član najde sebe v razgibanih potrebah društva. Ni namen posebej izpostavljati, vendar se skozi prizmo navadnega hribolazca zdi ključen markacijski odsek. Na območju PD Gornji Grad imajo za preko trideset ur poti, ki so vse prav dobro urejene in razpoznavne. Za zahtevnejše, že kar alpinistično nastrojene, je pravo mesto v gorniški sekciji, za planinske rekreativce je nemara pravo mesto v izletniškem odseku. Za delo z mladimi skrbijo v mladinskem odseku, ki v Gornjegrajskem društvu gotovo sodi med aktivnejše, tu so tudi veterani, ki se na skupnih izletih, kljub, ne ravno rosnim letom, dobro držijo. Za razvoj planinstva v Gornjem Gradu očitno bojazen ne obstaja. Garancija je v članstvu, ki ne ostaja zgolj zapisano ime v matični knjigi društva. Številne akcije in polnoštevilne udeležbe so temu dovolj zgovorna podkrepitev. Nenazadnje so tu tudi vedno številčnejši planinci iz širne Slovenije in od drugod, ki se malodane do zadnjega istovetijo z domačini v borbi proti nesmiselnim načrtom države. Če nič drugega, “brez” Menine tudi PD Gornji Grad ne bo več to, kar je sedaj. Edi Mavrič Turistično društvo Nazarje Veliko izzivov in delovne vneme tudi letos Člani Turističnega društva Nazarje so se v petek,ll.aprila, zbrali na rednem občnem zboru. Predstavili in ocenili so delo društva v preteklem letu, izvolili in potrdili so člane organov društva in začrtali smernice dela za letošnje leto. Predsednica društva gospa Vanja Hofbauer je vsem navzočim, zbora so se udeležili tudi predstavniki krajevnih skupnosti, občine, OŠ Nazarje, podjetij in ostalih društev v kraju, v poročilu podala pregled dela društva v preteklem letu. V mesecu februarju so v sodelovanju s podjetjem Glin Gostinstvo organizirali otroško maškarado, spomladi pa so se pridružili vseslovenski očiščevalni akciji; temeljito so očistili divje odlagališče pri šoli in napravili bivanje v kraju prijetnejše. Organizirali so izbor za zlato harmoniko in tekmovanje v ro-lanju. Decembra so okrasili kraj in okolico in ob pomoči frančiškanskega samostana, glasbene šole, osnovne šole in sponzorjev priredili miklavževanje za otroke. Poskusno so uvedli tudi prireditev “Novo leto na prostem”. Dejavna je bila Komisija za ocenjevanje urejenosti krajev; krajem in posameznikom, ki so se najbolj izkazali, so podelili priznanja. Predsednica seje na koncu zahvalila sponzorjem in vsem drugim za pomoč in podporo društvu. V nadaljevanju zbora so izvolili člane upravnega in nadzornega odbora in v skladu z novimi pravili Zakona o društvih še člane disciplinskega razsodišča. Predsednica upravnega odbora bo še naprej Vanja Hofbauer. Člani društva so nato obravnavali in sprejeli nova pravila o delovanju in organizaciji društva, ki so jih prilagodili novemu Zakonu o društvih. Novosti je veliko; med dragim bodo doslej prejemali častne člane društva in poskrbeli za podmladek. Za letošnje leto so si člani društva zadali veliko nalog. Nadaljevali bodo začeto delo urejanja vseh krajev v občini in prirejali že ustaljene prireditve. Pridružili se bodo projektu Turistične zveze Slovenije z naslovom “Pomladansko urejanje in čiščenje okolja v letu 1997”. Letos bodo spet dežurali v hišici turističnega društva. Člani društva so izrazili veliko zaskrbljenost zaradi onesnaženosti kraja, katere glavni povzročitelj je lesna industrija v Nazarjah. Še posebej pa vse krajane bode v oči zapuščeni “Bohačev marof’, ki kvari izgled kraja. Zato si bodo člani turističnega društva še naprej prizadevali za zmanjšanje onesnaženosti okolja, prav tako pa tudi za čim lepšo urejenost vseh krajev in objektov v občini. Vesna Banjevič Društvo katoliških pedagogov Ekologija v naravi in medčloveških odnosih Desetega aprila se je v učilnici župnišča v Mozirju, na pobudo Društva katoliških pedagogov, odvijalo predavanje z atraktivnim naslovom: Ekologija. Predavatelj pater Bernard iz nazarskega samostana je svoje razmišljanje uokviril v dveh podnaslovih; Zaveza z naravo in Ekologija medčloveških odnosov. V prvem delu se je dotaknil zgodovine človekovega sprejemanja narave. V dragem delu pa je prisotne seznanil z nekaterimi pogledi velikega prijatelja vsega stvarstva (beri narave) in katoliškega zavetnika splošne ekologije ter ekologije srca oziroma medčloveških odnosov, sv. Frančiška Asiškega. Njegova Sončna pesem je delo, ki ne pusti ravnodušnega niti ateističnega bralca z vsaj malenkostnim posluhom za svet okrog nas. Predavanju je sledil razgret, zanimiv pogovor, kar je ob takih srečanjih Društva katoliških pedagogov že kar ustaljena praksa. V Mozirju je nekakšen sedež društva za Zgornjo- in Spodnjosavinjsko ter Šaleško dolino, centralni sedež za Slovenijo pa je v Ljubljani. Enkrat letno se lahko člani udeležijo tudi mednarodnega srečanja Svetovnega združenja katoliških pedagogov (SIESCO), ki bo letos v Dublinu. Društvo organizira v Mozirju in okolici skoraj vsak mesec delavnice in predavanja s strokovnjaki z določenih področij, ki so zanimiva tudi za širšo javnost. Zaradi pomanjkanja denarja je obveščanje nečlanov, za sedaj, omejeno le na oznanila v cerkvah. Če Vas zanimajo teme, s katerimi se srečujemo v vsakdanjem življenju, Vas člani Društva katoliških pedagogov prisrčno vabijo na svoja srečanja. Marko Slapnik f e-pošta: V. savinjske.novice@siol.net J Turistično društvo Gornji Grad Dolgoročno organiziranje po sekcijah Turistični delavci iz Gornjega Gradu so na vsakoletnem občnem zboru analizirali opravljeno in neopravljeno delo preteklega leta. Znano je, da za nazaj ni mogoče ničesar spreminjati, tega se zavedajo tudi v Gornjem Gradu, zato so poglavitno težo razprave posvetili konkretnim dejavnostim, s katerimi se kanijo soočiti letos, in načrtu organiziranosti dela v prihodnjem obdobju. Iz poročila predsednika društva Franca Pustoslemška je bilo moč razbrati, da je bilo v lanskem letu precej truda vloženega v izgled kraja. Poleg tega imajo organizirano celoletno vodstvo za obiskovalce kraja; tako kot že vsa leta, tudi lani ni izostal njihov delež pri organizaciji in izvedbi Gornjegrajskega praznika. V promocijske namene so izdali dva turistično - informativna prospekta, poleg tega pa so sodelovali na turističnem sejmu Alpe-Adria v Ljubljani. Za letos načrtujejo na vse kulturno zgodovinske spomenike v občini namestiti obeleževalne table. V tekmovanju za najlepše urejen kraj v Sloveniji, organizira ga,Turistična zveza Slovenije, beležijo v preteklih letih vzpodbudne uspehe, zato so se na razpis za tekmovanje najlepše urejenih krajev prijavili tudi letos. V preteklosti je bilo že precej truda vloženega v sanacijo in ureditev drugega nadstropja v Šteklu, kjer nameravajo razširiti etnološko zbirko, za nalogo so si zadali tudi dokončno ureditev prostorov ob obeh spominskih lipah. Dolgoročno nameravajo gornjegrajski turistični delavci svoje aktivnosti organizirati po sekcijah. Prepričani so, da bodo tako lažje angažirali tudi ostale krajane za delo po področjih, ki so jim blizu poklicno ali ljubiteljsko. Tako naj bi kulturnozgodovinska in etnološka sekcija skrbela predvsem za urejanje in prezentiranje obstoječih zbirk, zadolžitev sekcije za prireditve bodo tradicionalne in priložnostne prireditve ter sodelovanje s društvi v občini in izven nje. Sekcija za urejanje okolja bo v sodelovanju z občinsko komunalno službo skrbela za urejanje javnih površin in zgradb, njena skrb naj bi bila tudi vzpod-bujevanje urejenosti okolja. Poleg omenjenih načrtujejo še sekciji za področje KS Nova Štifta in Bočna in šolsko sekcijo. Načrtujejo tudi sekcijo za ohranitev naravne in kulturne dediščine. Na Gornjegrajskem se namreč nahajajo obsežna nahajališča škofjk, polžkov in drugih fosilov kar priča na ostanke panonskega morja. Po mnenju predsednika TD Franca Pustoslemška bo potrebno nahajališča ustrezno zaščititi na nivoju občine in države. V preteklosti seje namreč dogajalo, da so tujci to posebno znamenitost odkopavali in odtujevali. Edi Mavrič MePZ Gorenje Velenje 20 let ubranega petja Ob obeležitvi 20. obletnice delovanja Mešanega pevskega zbora Gorenje iz Velenja, ki ga že dobro leto vodi profesorica Tadeja Cigale iz Nazarij, koncert je bil pred kratkim v Glasbeni šoli v Velenju, so zbor in dirigentko “zasuli” z gromkim aplavzom, šopki rož in darila pa so potrdili priljubljenost pevcev in kakovost petja. Po osrednji svečanosti so ob pogrnjeni mizi in kozarcih s šampanjcem nazdravili jubileju ter Gallusovim nagrajencem. “Naše gore list”, prof. Tadeja Cigale, si je prislužila dvojno srebrno značko. Enkrat za predviden staž in drugič za intenzivnost dela na področju vzgoje mladine in odraslih na kulturnem področju. Iskrene čestitke! Jože Miklavc Nova akcija Varnostni pas rešuje življenja Vse tja do prvega oktobra letos bo po vsej Sloveniji potekala akcija “Varnostni pas - vez z življenjem”, ki so jo pripravili notranje ministrstvo, svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, Motorevija, Val 202 in AC Mobil - Honda. S to akcijo naj bi udeležencem v prometu prikazali prednosti dosledne uporabe varnostnih pasov na vseh sedežih v avtomobilih, kjer so ti vgrajeni ali pa bi morali biti. Policisti med akcijo ne bodo le represivno ukrepali proti nediscipliniranim voznikom in potnikom ampak bodo tiste, ki bodo uporabljali varnostne pasove, tudi nagradili. S tem želijo voznike in potnike pritegniti k sodelovanju v akciji. Policisti bodo voznike in potnike, ki ne bodo uporabljali varnostnega pasu, kaznovali (denarna kazen znaša 1.500 tolarjev), tisti drugi, disciplinirani, pa bodo dobili zloženko, v kateri bo nagradni kupon z vprašalnikom. Vsak, ki bo kupon izpolnil, bo sodeloval v mesečnih žrebanjih nagrad in v glavnem žrebanju ob koncu akcije, kjer bo glavna nagrada osebni avtomobil honda civic 1.4 bingo. Seveda bodo omenjeno akcijo operativno izvajali tudi policisti PP Mozirje. Na ta način naj bi se doseženi pozitivni rezultati na področju prometne varnosti v Zgornji Savinjski dolini še izboljšali. KF Prihova 26, 3331 NAZARJE PRODAJALNA Lesarska 26, 3331 Nazarje (ob tovarni GLIN) tel.: 063/831 936,831321 int. 338,361 FOTOKOPIRANJE BARVNO IN C/B format A4 in A3 Vabljeni u našo prodajalno vsak dan od 7. do 16. ure, ob sobotah od 8. do IS. ure! pis ' B) / "Tj Ki L. Čestitke Tadeji Cigale (foto: Jože Miklavc) Društvo diabetikov Zdrava prehrana za diabetike Sredi aprila so se člani Društva diabetikov Zgornje Savinjske doline spet srečali, tokrat na predavanju o zdravi prehrani za sladkorne bolnike in demonstraciji, kako takšno hrano pripraviti z gospodinjskimi aparati, ki so danes na voljo. Predavanje je potekalo v prostorih podjetja MGA Nazarje, kjer je vse navzoče nagovoril direktor podjetja Vili Eisenhut. Predsednik društva IvanZupan paje udeležence seznanil z namenom in potekom srečanja. V prvem, teoretičnem deluje Maruša Pavčič, vodja službe za bolniško prehrano in dietoterapijo Kliničnega centra Ljubljana, predavala o prehrani, primerni za sladkorne bolnike. Po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije je danes zdrava prehrana obenem tudi hrana za diabetike. Gospa Pavčičeva je poudarila, da so sladkorni bolniki danes v največji meri sami odgovorni za svoje zdravje, zato morajo še posebej skrbeti za uravnoteženo in raznoliko ter redno telesno aktivnost. Marjana Škoflek iz podjetja MGA EPSI Nazarje je v praktičnem delu srečanja prikazala, kako se z malimi gospodinjskimi aparati iz njihove proizvodnje lahko pripravi diabetična prehrana. Sestavila je poseben jedilnik, prilagojen normativom prehrane za diabetike. Udeleženci so se prepričali, da si lahko s pomočjo predstavljenih gospodinjskih aparatov zelo poenostavijo in olajšajo pripravo najrazličnejše hrane. Zanimivega in poučnega srečanja seje udeležilo veliko diabetikov, ki jim tak način druženja veliko pomeni, saj se lahko pogovorijo o svojih težavah, izmenjujejo izkušnje in se naučijo marsičesa novega ter tako laže premagujejo težave, ki so povezane z njihovo boleznijo. Vesna Banjevič Ignac Orožen in njegova kronika Nazarsko založniško podjetje EPSI je spet raveselilo ljubitelje izbrane literature s svojo izdajo Celske kronike, ki je izšla v Celju leta 1854. Tiskal jo je znani celjski tiskar Julij Jeretin. Kot marsikatero podobno delo, je tudi to napisal Ignac Orožen. Založba je v sodelovanju z Osrednjo knjižnico v Celju poskrbela za fak-similirano izdajo, ki seveda na ta način ohranja posebno žlahtnost. Ne gre le za jezik tistega časa, v katerem je delo nastalo, gre tudi za zunanjo podobo knjige, tudi taje, kolikor je pač mogoče, podobna izvirniku. Kroniko so natisnili v 1000 izvodih in posebej še 100 oštevilčenih knjig kot bibliofilsko posebnost. Branko Goropc-všek, profesor zgodovine in vodja Oddelka za posebne zbirke v Osrednji knjižnici v Celju, je uredil sedanjo izdajo. Spremno besedilo je napisal dr. Vasilij Melik, za opremo je poskrbel Rafko Počivašck, za založbo paje sodeloval Vojko Strahovnik. Kot posebno zanimiva priloga je rodovnik Celjskih grofov. Ignac Orožen je s svojimi številnimi deli še danes pomemben vir za zgodovinarje in sploh raziskovalec. Če je Kronika pisana v slovenskem jeziku, so ostala Orožnova dela pisana v nemščini, kot je pač tedaj bila navada. Za nas je še posebej zanimivo dejstvo, da je Ignac Orožen župnikoval v Mozirju od leta 1854 do 1865. Mozirska župnijska kronika je njegovo delo in slovi kot nekaj posebnega med tovrstnimi zapisi. Ignacu Orožnu so na pročelju mozirske župnijske zgradbe vzidali spominsko ploščo, kije podpisana od kulturnih organizacij Mozirja. Ignac Orožen je bil rojen v Laškem, tam je tudi pokopan. Gimnazijo je obiskoval v Celju, teologijo paje doštudiral v Celovcu. Od leta 1867 pa do smrti leta 1900 je bil stolni kanonik in stolni prošt v Mariboru. Njegovo najobsežnejše delo je Das Bisthum und die Dioczcsc Lavant (zgodovina župnij mariborske škofije). Kronika zajema tudi dogajanja, ki so zanimiva za naše območje, saj so tod imeli velik vpliv tudi Celjski, ki so bili zaščitniki benediktinskega samostana v Gornjem Gradu. Sicer pa so bili vpleteni v zgodovinska dogajanja v naših krajih. Cclska kronika je torej spet pred nami in s tem je zapolnjena vrzel, ki je marsikaterega iskalca zgodovinskih podrobnosti neprijetno prizadejala. Aleksander Videčnik Zavod za kulturo Mozirje in Glasbena šola Nazarje Koncert kvarteta Seifert z Dunaja V dvorani nazarske glasbene šole v gradu Vrbovec je bil v petek, 4. aprila koncert za glasbene sladokusce. V organizaciji Zavoda za kulturo Mozirje in GŠ Nazarje je v sodelovanju z avstrijskim veleposlaništvom v Ljubljani namreč nastopil kvartet Seifert z Dunaja. Kvartet je bil ustanovljen leta 1972. Po uspešnih nastopih na Dunaju so sledili koncerti v Avstriji in številna gostovanja v Italiji, Franciji, Nemčiji in na Japonskem. Kvartet sestavljajo: Gunter Seifert -1. violina, Benedict Lea - 2. violina, Edward Kudlak - viola in Raphael Flieder - čelo. Gunter Seifert je ustanovitelj kvarteta. Študiral je na Mozarteu-mu v Salzburgu in na Visoki šoli za glasbo na Dunaju. 25 let je že prvi violinist Dunajskih filharmonikov in orkestra Državne opere. Edward Kudlak je soustanovitelj kvarteta. Študiral je na konservatoriju univerze v Montrealu in bil koncertni mojster Montreal Symphony Orchestra. Izpopolnjeval se je na Visoki šoli za glasbo na Dunaju, od leta 1972 paje član Dunajskih fil- harmonikov in orkestra Državne opere. Benedict Lea je diplomiral v Avstraliji, kjer je bil član avstralskega komornega orkestra in koncertni mojster orkestra opere južne Avstralije. Izpopolnjeval seje na dunajski visoki šoli za glasbo inje tako kot ostali trije član Dunajskih fil-. harmonikov in orkestra Državne opere. Raphael Flieder je študiral in diplomiral na dunajskem konservatoriju, član Dunajskih filharmonikov in orkestra Državne opere je od leta 1990. Kvartet seje predstavil z deli Puccinija, Mozarta in Schuberta. Tako vrhunskega muziciranja, ki so ga znali nagraditi z aplavzi, obiskovalci zlepa ne bodo pozabili. Franci Kotnik Gornji Grad Pesem je kot pomlad V kulturnem domu v Gornjem Gradu je bila v petek, 18.apri-la prireditev z naslovom Pesem je kot pomlad. Po lanskem uspehu te prireditve sta se organizatorja, Kulturno društvo Gornji Grad in Osnovna šola Fran Kocbek Gornji Grad, odločila, da prireditev pripravita tudi letos. Pomladanski koncert je praznoval svoj drugi rojstni dan. Kljub morebitni starostni neizkušenosti je bil temeljito pripravljen. Zahvaljujoč sposobnosti in dobri volji organizatorjev se je število nastopajočih, glede na lansko leto, močno povečalo. Pevsko prireditev je pozdravil župan občine Gornji Grad, Toni Rifelj. Z željo, da pesem in glasba s svojo magično močjo prikličeta pomladnega duha nad vse nastopajoče in poslušalce, pa tudi ostale ljudi dobre volje, je izrazil podporo tej in podobnim prireditvam. S pesmijo pričakujmo prijaznejše trenutke, ki so gotovo pred nami. Županov optimizem je preplavil nastopajoče, ki so s svojo svežino izkazovali znanje, nabrano v neštetih urah vaj in odrekanja. Kvaliteto petja je potrebno znova in znova graditi in nadgrajevati. Za to pa sta potrebni zbranost in svežina na vsaki vaji in nastopu. Poslušalcem se je predstavila pisana paleta zborov in skupin. Od mladinskega pevskega zbora OŠ Gornji Grad, preko otroškega zbora podružnične šole v Novi Štifti, ženskega in moškega pevskega zbora iz Bočne ter mladinskega cerkvenega pevskega zbora, pa do otroškega pevskega zbora domače šole. Kot gos-tje so nastopili člani okteta Rožmarin iz Mozirja. Med pevskimi točkami so se predstavili učenci GŠ Nazarje in Učenci Glasbene delavnice Osminka. Prireditev je obogatila nastopajoče in poslušalce; če je uspela priklicati pomlad, pa bomo videli v teh dneh. Za ponovno pomladno srečanje pevcev in mladih glasbenikov se ob vnemi organizatorjev prihodnje leto ni bati. Benjamin Kanjir Razstavišče Lija Maribor Goran Horvat -samorastnik “Vi niste navaden slikar - vi ste samorastnik,” je Goranu Horvatu na otvoritvi razstave v mariborskem razstavišču Lija dejal pisatelj Tone Partljič. “To je največ, kar ste lahko doslej v življenju ustvarili. Goran - samo tako naprej!” S temi besedami pohvale in vzpodbude je bila pred desetimi dnevi odprta 83. Horvatova razstava likovnih del. Pred tem seje Partljič lotil besednega opisa in dojemanja razstavljenih slik, za katere je obiskovalcem svetoval, naj jih vzamejo z lastno dušo, na svoj način. Spomnil se je otvoritve Goranove razstave pred nekaj leti in se ponovno začudil nad napuhom literatov (tudi lastnim), da otvarjajo razstava, vsaka otvoritev je nekaj posebnega. Tukaj razstavljam akrile, 13 jih je, čisto novih iz opusa sicer stotih listov, in večja platna. Slednjih je šest, od katerih so bila tri že razstavljena. Na vsako razstavo, taje 83. po'vrsti, se posebej pripravljam in prav v tem je čar razstav. Želim sodelovati z različn- Tone Partljič čestita Goranu Horvatu ob otvoritvi 83. samostojne razstave (foto: Ciril Sem) likovne razstave. Zelo zanimivo se mu tudi zdi. Ja morajo slike, ki jih ustvarja Goran Horvat, dobesedno dozoreti za javnost, predenjih avtor sklene pokazati občinstvu. Partljič je opozoril na priljubljeno dramatičnost na Horvatovih slikah in ob tem izrazil občutek, da so platna premajhna, kolikor bi želel avtor nanje spraviti. Po mnenju pisatelja Gorana Horvata kljub številnim razstavam še vedno spremljata dve “prekletstvi”: daje Jakijev sin in da ni akademski slikar. Svoje mnenje o tem je izrazil z na začetku prispevka citiranimi besedami in zelo pozitivno ocenil dejstvo, daje razstava postavljena v prostorih siceršnje jedilnice dijaškega doma Lizike Jančar. Na vprašanje, kako je doživel tokratno otvoritev razstave, je Goran Horvat odgovoril: “Vsaka imi ljudmi in to že samo po sebi prinese novo vzdušje. Oče mi je vedno govoril, da mora biti vsaka razstava velik dogodek. Mislim, da mi to kar uspeva.” Do dogovora za tokratno razstavo je prišlo lani ob gostovanju Gorana Horvata v Slovenskih Konjicah. V dijaškem domu Lizike Jančar priredijo vsako leto v prostoru, kjerje sicerjedilnica, šest razstav. Razstavljali v takšnem ambientu je nekaj povsem drugega kot v klasični galeriji, je menil Horvat in ob tem napovedal že novo razstavo, ki bo odprta v začetku maja v Celju. Otvoritev razstave je z odličnim nastopom obogatil diplomant akademije za glasbo v Gradcu, kitarist Dejan Krušeč. Franci Kotnik Srečanje pesnikov in pisateljev Beseda živi med ljudmi Ob 23. aprilu - svetovnem dnevu knjige, so se v večjih mestih po Sloveniji odvijale razne manifestacije in sejmi knjig. Prireditve v čast prazniku pa niso bile le v mestih, ampak tudi na podeželju. Ena izmed njih je bila v Bočni, kjer so se na področnem srečanju zbrali pesniki in pisatelji ljubitelji. V Bočni so se zbrali pesniki in pisatelji ljubitelji s področja Zgornje Savinjske in Zadrečke doline. Med preprostimi ljudmi je veliko takih, ki se jim besede lepo prelivajo iz misli na papir. Ti skriti talenti pa večkrat samevajo in ostajajo skriti pred očmi javnosti. ZKO Zgornje Savinjske doline je v sodelovanju s PD Bočna za vse te pripravila srečanje z namenom, da spoznajo drug drugega in predstavijo del svojega ustvarjalnega dela. Ustvarjalnost pa nima meja. Besede pesnikov in pisateljev ljubiteljev so polne in živeče. Nastajajo ob najrazličnejših priložnostih. Govorijo o delu, kmečkih opravilih, ljubezni, samoti, grenkobi, naravi in podobnem. Te besede so neizkrivljene in neomadeževane s strani civilizacijskih norm. Kot takšne so dojemljive in razumljive preprostemu človeku, kijih prebira. Na srečanju seje zbralo 11 takšnih umetnikov. Večina izmed njih piše poezijo, ki ponazarja trenutke iz njihovega življenja. Enostavnost pa ne izničuje vrednosti del. Prav nasprotno. Daje jim pečat svojevrstne originalnosti. Vsak udeleženec je na kratko predstavil svojo življenjsko pot, opisal dogodke, ki vzbujajo slo po ustvarjanju ter predstavil nekaj svojih del. Kot literarna svetovalka in voditeljica srečanja je sodelovala Dragica Breskvar, svetovalka za literarno dejavnost pri Zvezi kulturnih organizacij Slovenije in urednica revije Mentor. Ustvarjalcem je predstavila svoje videnje razvoja ljubiteljske literarne dejavnosti. Vsakemu izmed njih je prisluhnila in namenila par vzpodbudnih besed za delo v prihodnje. Predlagala je tudi razvojne usmeritve takšnih srečanj. Ob začetku srečanja je za sprostitev poskrbel moški oktet Termoelektrarne Šoštanj pod vodstvom Mitje Venišnika, kije predstavil nekaj pesmi iz svoj ega repertoarja, pozdravne besede pa je spregovoril župan občine Gornji Grad, Toni Rifelj. Udeleženci srečanja so se dogovorili, da se junija zopet srečajo. Za vse tiste, ki jim je za udeležbo na tem prvem srečanju zmanjkalo poguma, pa velja vabilo, da na to drugo srečanje zagotovo pridejo. Benjamin Kanjir NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO lift Na trgu 36, Mozirje > > > CASUCCI < < < dekl. pletene obleke modnih barv > > > CASUCCI < < < modne črtaste in kariraste hlače > > > CASUCCI < < < bomb. srajce v raznih barvah MAß O USNJENI BREZROKAVNIKI JAKNE * VETROVKE * MAJE * * PULOVERJI * Dr. Milan Ževart - jubilant Sredi plodnega in ustvarjalnega delovanja je dr. Milan Ževart, zgodovinar, vseučiliščni profesor, publicist in mentor zabeležil visok življenjski jubilej - 70 h Znanega slovenskega zgodovinarja poznamo tudi v Zgornji Savinjski dolini, saj že vrsto let raziskuje novejšo zgodovino našega območja. Druga svetovna vojna je prekinila njegovo šolanje na celjski gimnaziji, tako je šele po letu 1945 z obiskovanjem gimnazije nadaljeval. Diplomiral je leta 1952 na geografiji in zgodovini v Ljubljani. Najprej je bil profesor na klasični gimnaziji v Mari- boru, nato pa kustos v Muzeju narodne osvoboditve v Mariboru, ki gaje potem vodil kot ravnatelj vse do svoje upokojitve v letu 1991. Od leta 1960 je bil predavatelj, docent in redni profesor na Pedagoški fakulteti mariborske univerze. Napisal je vrsto razprav, strokovnih del in samostojnih zgodovinskih zapisov (knjig). Po upokojitvi se je vrnil v Velenje, kjer je kmalu našel svoje delovno torišče v muzeju. Ko si je prizadeval za ustanovitev Šaleškega zgodovinskega društva, ki naj bi zgodovino približalo tudi nestrokovnjakom in na sploh pospeševalo to vedo med širšim krogom prebivalstva, so ga izvolili za predsednika tega društva. V tem svojstvu je priljubljen predavatelj in pobudnik sodobnega delovanja društva. In nenazadnje - dr. Milan Ževart je vedno pripravljen pomagati tako dijakom, študentom, kot tudi ljubiteljskim raziskovalcem naše preteklosti. V njegovi priljudnosti in pripravljenosti pomagati vsakomur je značilna veličina njegove osebnosti. Vsi, ki ga poznamo, mu kličemo - na mnoga leta! Aleksander Videčnik Duo Zlatorog Čarovnika za dobro voljo Ko smo se pogovarjali s članoma dueta Zlatorog, Danijem Šlangerjem iz Krnice in Jožetom Šumahom iz Šoštanja, v javnosti še niso odmevale posledice spora v zvezi s podobnostjo pivskih blagovnih znamk Zlatorog in Kozorog. No, ne glede na to je bil pogovor zelo zanimiv, saj sta Dani in Jože glasbenika že dolgo vrsto let. SN: Dani, poznajo vas tako rekoč vsi Zgornjesavinjčani, pa vendar gotovo premalo. Kdaj in kako ste se pravzaprav začeli ukvarjati z glasbo? DANI: Moja glasbena pot je že zelo dolga. Igram že od petnajstega leta starosti, kar pomeni okroglih 30 let javnega nastopanja. Začel sem z domačimi godci, nato igral pri Mineralih v Žalcu, kasneje sem bil nekaj časa pri skupini Jutro v Ljubljani, nakar sem se preselil k velenjskim Unikatom. Potem sem se z domačimi godci znova posvetil ohcetim, zadnji dve leti pa igram v duetu skupaj z Jožetom Šumahom. Nastopal sem že v Avstriji, Nemčiji, Švici... Za sabo imam približno 300 ohceti, vmes pa sem se preizkušal tudi na festivalih. Leta 1980 sem z Dobrimi znanci nastopil na Ptujskem festivalu in zmagal med vokalnimi solisti, v skupnem finalu sem bil četrti, sedem let kasneje sem na Graški gori zasedel drugo mesto in še bi lahko našteval. Kot pevca so me vabili številni dobri ansambli, toda v meni ni nikoli prevladoval tekmovalni duh. Vedno sem želel predvsem zabavati ljudi, da so veseli in zadovoljni, da se imajo “fajn”. To je bilo moje vodilo od vsega začetka. Sicer pa mislim takole: če si jager, si jager do smrti, če si ribič, si ribič do smrti, če si pa muzikant, si pa muzikant do smrti... SN: Ima tudi Jože podobne izkušnje? JOŽE: Moja glasbena pot je tudi že dolga, čeprav še nisem tako star kot Dani, ha, ha. Igram že od rane mladosti, resneje pa sem začel po odsluženem vojaškem roku; najprej s triom, nato z ansamblom, s katerim sem požel zares dobre uspehe. Na Graški gori sem osvojil kar nekaj prvih mest, s Ptujskega vam je ostal najbolj v spominu? DANI: Vsekakor je bil nepozaben dogodek, ko smo igrali na gasilski veselici v Ločici pri Vranskem. Popoldan je bilo vreme še v redu, zvečer pa je nastala huda nevihta. Muzikanti smo pokrivali in- Dani Šlanger in Jože Šumah (foto: Ciril Sem) festivala imam zlati orfej in srebre orfeje, v Števerjanu smo bili vedno v finalu... Pri RTV Ljubljana sem izdal dve samostojni kaseti, bil sem gost v TV oddaji Video meh, veliko sem igral v Avstrij i in Nemč-iji, bil sem tudi v Avstraliji, nato pa sva se našla z Danijem. Kljub temu, da sva samo dva, igrava domačo in zabavno glasbo, skečev nama ne manjka, vicev tudi ne, vedno sva v stanju spraviti ljudi “pokonci”... SN: Dani, čc odmislimo zadnje obdobje igranja v duetu, kateri dogodek v glasbeni karieri strumente kar s svojimi oblačili, gasilci pa so se ga “nalezli” do te mere, da sploh niso mogli več streči, nakar je za nameček naš kolega iz skupine Jože padel na hrbet v veliko mlako, iz katere smo ga komaj komaj potegnili. Tako smo se smejali, da je to pravzaprav težko opisati. Seveda seje marsikaj zgodilo tudi na številnih ohcetih, kjer se zberejo vsi mogoči ljudje. SN: Jože, ste tudi vi kdaj padli v mlako? JOŽE: To ravno ne, kljub temu pa imam v spominu veliko zanimivih doživljajev. Eden izmed njih je gotovo spomin najavno radijsko oddajo Koncert iz naših krajev, na kateri sem sodeloval z ansamblom. Ponavadi sem imel vedno na odru dve harmoniki, tokrat pa pridemo na oder, da bi igrali, in to v živo, toda - harmonike ni! Spiker Jože Logar govori svoj tekst, jaz gledam, kje je harmonika, so mi jo ukradli ali kaj, in grem z odra, da jo najdem. Spiker gleda, kje sem jaz, in kar govori in govori, nakar naposled le najdem harmoniko in sc na olajšanje vseh znova pojavim na odru... Res veliko zanimivosti se pripeti na ohcetih, kjer sem recimo doživel tudi to, da je eden izmed svatov padel v gnojno jamo, ha, ha... Deske so bile pač preveč trhle, da bi vzdržale njegovo težo. Svat seje šel sicer domov skopat, toda tudi potem, koje prišel nazaj, je smrdel kot sto vragov... No, na zadnjem nastopu z Danijem, ko je pel tisto Pestnerjevo “30 let”, sem se pa spet spomnil nastopa z ansamblom, ko je naš pevec pel: “in čakam in čakam in čakam in čakam...” Nikakor ni šlo naprej, zato sem moral poseči vmes: “Ja, F rane, zdaj pa že nehaj čakati! ” Ha, ha, na nastopih res doživiš vse mogoče. SN: Pravijo, da se danes ljudje ne znamo več tako sprostiti kot včasih, da smo postali zaprti vase, da si ne znamo več dati duška... Dani, se strinjate s takšnim razmišljanjem? DANI: Strinjam se, kajti tudi sam opažam, da so imeli ljudje pred desetimi ali dvajsetimi leti več časa, ni bilo problema niti za de- nar niti za čas, včasih celo za bolezen ne. Znali smo biti bolj družabni. Danes pa je to težko. Danes morava na vsaki ohceti narediti narediti čisto vse, kar znava, da je potem “fajn”. Sicer pa rečejo: “Ah, muzikanti so bili slabi”. Jaz pa pravim, da morajo vsi sodelovati. Če je temu tako, če vsi pojejo in delajo tako, kot je treba, je zjutraj tako fajn, da ne moremo narazen. Zal pa je danes veliko zagrenjenih ljudi, kijih ne moreš razvedriti na noben način. Tudi če mu “po glavi hodiš”, se ne bo nasmejal. Midva se skušava proti temu boriti s starimi štosi, starimi običaji, da ustvariva vzdušje, kot je bilo nekoč. SN: Jože, kako bi glede na to, da ste igrali tako doma kot v tujini, primerjali publiko? Našo, domačo, slovensko, in tisto na tujem, morda naše zdomce po svetu? JOŽE: V Avstriji, recimo, pridejo plesalci za vsako posamezno skladbo na plesišče oziroma gredo s plesišča. V Nemčiji je že malce drugače, kjerkoli pa sem bil, so veliko plesali. Enako velja tudi za naše zdomce v Avstraliji, na katere me najbolj veže spomin v zvezi s pesmijo V dolini tihi je vasica mala, ob kateri so vsi plesali in peli, starejši pa so si ob njej brisali solze. Tega ne bom nikoli pozabil. SN: Kot sta že omenila, se morata za dobro vzdušje na vsaki prireditvi kar precej potruditi. Gotovo imata v ta namen “na zalogi” paket dobrih štosov. Dani, nam zaupate kakšnega? DANI: Je lahko masten ali mora biti brez maščobe? SN: Če bo masten, bomo morali uporabiti masten tisk. Naj bo torej nekje vmes! Dani: No, potem bom povedal enega o policajih, razen če berejo Savinjske novice. Ne? Dobro, potem takole. Živel je policaj, ki je hotel postati pameten. Komandir mu je svetoval, naj se vpiše v višjo šolo in žena gaje pri tem 200-odstotno podpirala. Sam je bil skeptičen: “Ne vem, kako bo to šlo, matematika mi že od nekdaj dela probleme...” Žena mu pravi: “Ti bom že jaz pomagala. Pojdi na šolo in vprašaj, če imajo težko matematiko!” Policist gre na šolo in sreča enega od profesorjev ter ga vpraša: “Imate tukaj težko matematiko?” “Relativno,” odvrne profesor. “Kako pa to mislite?” “Ja, zanima me, kakšne račune imate, da bom vedel doma ženi povedati.” “Aha, no, prav. En račun res lahko povem: 4-6 + 2 + = 0. Policaj se zahvali in gre domov, kjer ga žena takoj vpraša, kakšna je matematika na višji šoli. Policaj ji odgovori: “Profesor mije sicer povedal točen račun, vendar sem ga pozabil, zato ti bom povedal praktičen primer. Če so na avtobusu štirje potniki, jih mora šest izstopiti, nakar morata dva nazaj, daje avtobus prazen...” JOŽE : Jaz ne bom govoril štosov o policajih, ker se večkrat vozim domov v ranih jutranjih urah, pač pa bom povedal vic o vestnem poštarju. Nekoč je prišel na pošto v službo nov poštar. Nekaj dni je vsak dan vestno nosil pošto, nato pa je nekega dne močno deževalo. Upravnik pošte pride do novega poštarja in pravi: “Čuj, danes, koje tako slabo vreme, ne boš nosil pošte. V redu?” “V redu, šef,” odvrne poštar. Pred koncem delovnega časa se upravnik še enkrat oglasi pri poštarju in ga najde v pisarni vsega premočenega. “Ja, zakaj si pa tako mok- er?” “Ljudem sem šel povedat, da danes ne bo pošte,” odgovori poštar... SN: Za vama sta torej dve leti skupnega nastopanja. V tem času sta se gotovo dobro ujela, z enako gotovostjo pa lahko sklepamo, da imata še številne načrte? DANI: Načrte imava, seveda. Rada bi se predstavila tudi v širšem prostoru. V Avstriji trenutno ne smeva igrati, zato pa se precej pojavljava na Primorskem in na Gorenjskem. Želiva si tudi več igranja v domačih logih. Rada bi tudi še kaj posnela, Jože že ima napisane komade in potem bi to predvajali na radijskih postajah. Pred kratkim me je k sodelovanju povabil Franc Pestot-nik - Podokničar, da bi sodeloval na njegovi kaseti, seveda v humorističnem smislu. Sicer pa nameravava vztrajati še kar nekaj časa, če le ne bo kaj narobe. Resda lahko pride vmes tudi bolezen, toda rak je za naju prepočasen, ha, ha, kvečjemu kakšna kap bi lahko prišla na hitro... Toda bog varuj! JOŽE: Kot pojasnilo že povedanemu naj dodam, da naju ljudje, ko začneva igrati, nekaj časa samo gledajo. Ničesar namreč ne igrava na “playback”, pač pa imava dva sintetizatorja, kjer si izposojava različne tone. Dani oponaša Alfi-ja Nipiča in Toma Jonesa, kar je zelo dobro za poslušalce. Na prireditvah se ne drživa tako strogo določenega časa za igranje, kar se nama vedno znova obrestuje v pozitivnem smislu. SN: Vsekakor vama želimo še veliko uspehov pri nastopanju, tako doma kot na tujem. DANI: Midva pa bi ob tej priložnosti želela pozdraviti vse tiste, ki so že bili na “najinih” ohcetih in “špilih”, in jim zaželeti vse najboljše v nadaljnjem življenju. Franci Kotnik 50 let skupnega življenja zakoncev Acman Ko se zakon pozlati Ljudje smo različni in prav ta različnost nas združuje. Združuje, da skupaj spregovorimo par besed, se poveselimo, storimo kaj koristnega ali pa ostanemo skupaj skozi vso pot življenja. Slednje sta izbrala tudi Tanja in Anton Acman iz Šmihela, saj sta v soboto, 19. aprila praznovala zlato poroko. Slovesnost zlate poroke je bila v župnijski cerkvi nadangela Mihaela v Šmihelu. Vse je bilo tako, kot na poroki mora biti. Hupanje avtomobilskih trobelj, duhovnikovo povabilo v cerkev in seveda poročna koračnica, ki je v vsem slovesu odmevala med cerkvenimi zidovi. Zlatoporočenca in njuni priči, ki sta bili isti kot na poroki, so sedli na stole pred oltarjem. V prvih klopeh so sedeli sinovi in hčeri, nji- velika ljubezen, je med sveto mašo zvenelo prav posebno. Kljub temu, da je cerkvena pesem vedno vzvišena, je tokrat njeno veličino privzdignil tudi namen, ki je pevce zbral na koru. Marsikdo je pri sebi razmišljal, ali mu bo dano doživeti to redko srečo, kije doletela zlatoporočenca. Ob koncu so kozarci rujnega vinca osvežili suha grla. Sledile so čestitke, njih pa prijetno popoldne v družbi najbližjih. Na zdravje zlatoporočencema! (foto: B. Kanjir) hovi družinski partnerji in otroci, sorodniki in prijatelji. Župnik Ivo Suhoveršnik je z besedami, ki so veličale svečanost dogodka, pozdravil zlatoporočenca in vse, ki so se zbrali ob njima. V poročnem obredu je poročna štola povezala roki slavljencema, ki sta si nataknila prstana. Prstana so jima podarili njuni otroci. Petje, ki je poleg družine Antonova Tanja je na stopnicah pred vstopom v cerkev dejala: “Če je držalo do danes, bo pa še naprej.” Seveda bo. Veliko zdravja, sreče, ljubezni in trenutkov, prežetih s pesmijo in veseljem, naj ju vodi v življenju, ki sta si ga ustvarila v potu svojih obrazov. Benjamin Kanjir VOZILA Z MOTORJEM 7.3/ in VW MOTORJEMA 1.6, 1.9 D KREDIT DO D+2% DAUE, LEASING, Pooblaščeni serviser in prodajalec vozil pse PRAPROTNIK Šaleška 15, 3320 Velenje Tel. & fax: 063 861 570 Servis: 063 853 928 DELOVNI ČAS: ponedeljek - petek od 8. do 16. ure PRODAJA ORIGINALNIH REZERVNIH DELOV PRODAJA RABLJENIH VOZIL CP S G PRAPROTNIK d o o KMALU OCTAUIA They are beautiful! Pa še res je! Grd, lep, lepši, C70 coupe ali novi BMW coupe? Ja, to je sedaj vprašanje! Odločile bodo zgolj prodajne količine in milijončki DEM in SEK, ki bodo pripomogli k vedno novim tehničnim rešitvam in oblikam jeklenih zverin. Torej, predstavljamo vam dva najnovejša kupeja, ki že malce “vohljata” prenasičcnc avtomobilske tige. Volvo C70 coupe; na trgu ga pričakujemo jeseni. Njegovo poreklo je S70. Malce so ga skrajšali na 4,72 metra, vendar ima prtljažni prostor še vedno zadovoljivih 403 litrov. Tja pa že spravite palice za golf in kovček z novo večerno srajco in kravato. Ženske minikc, kozmetika in dekolteji pa tako ali tako ne zavzamejo veliko prostora! Na cilj vas bo vedno hitro in zanesljivo pripeljal petvaljni turbo s 193 KM ali 240 KM, stik s cestiščem pa vam bodo pomagala ohraniti 17-colska platišča. Cena? Primerna! In če vam Volvo ni pri srcu, imate še vedno možnost, da počakate na novi BMW coupe. Na trgu bo malce kasneje, in sicer v letu 19Ö9. Oblika izvira iz serije 5, vendar je v notranjosti kar precej novosti. Od motorjev pa tja do dodatne stranske zračne vreče, ki sc razteza od armaturne plošče do držala varnostnega pasu. Motorji bodo popolnoma prenovljeni, vsi ALU, vsi s štiriv-cntilsko tehniko. Povsem nova pa bosta prva BMW TDI-ja s 100 in 130 KS, kar bo omogočalo “dirkanje” tja do 210 km/h. Čc sc vam zelo mudi, lahko počakate do leta 1998, ko pride na trg novi 4-vratni BMW serije 3. Novost je norost! Zakaj so odbijači enobarvni? Vsi modemi, novi, dragi avtomobili imajo odbijače v barvi vozila. Izgled je lep, vendar pa so precej občutljivi. Malce na parkirišču, malce dragi, malce sami - pa je ves odbijač popraskan kot luknjast švicarski sir. Čc ga hočemo popraviti, nam vsak avtoličar kar na hitro pove, koliko DEM ali SIT bo stalo popravilo popraskanih delov. Torej - kje je rešitev? Kot pri AIDS-u: v preventivi! V specializiranih avto trgovinah že lahko kupite plastične trakove ali kar končne obrobe za vaš tip avtomobila. Enostavno jih nalepite na vaš odbijač in pozabite na praske na najbolj občutljivih delih. Pazite le, da mesto lepljenja prej temeljito razmastite in očistite, si natančno določite mesto plastične zaščite, daje temperatura višja od 18° C, in da avtomobila ne perete vsaj dva dni. IGOR Piše: Aleksander Videčnik Kulturno -zgodovinski spomeniki Župnijska cerkev Marije Snežne v Solčavi Gre za cerkev, o kateri bi morali veliko več napisati, saj je polna znamenitosti in zgodovinskih značilnosti. Vendar se bomo omejili le na naj bistvenejše podatke. Cerkev se prvič omenja leta 1365, je pa postavljena že v romaniki, na kar opozarja banjasti obok v pritličju zakristije. Sedanja gotska cerkev je nastala v Obdobju 1461 -1485. Takrat so nadzidali zakristijo. Leta 1799 so na cerkvi in zvoniku naredili novo streho. Desno od portala na severni steni je naslikan prizor Oljske gore iz 16. stoletja. Na severni steni prezbiterija je vidna freska sv. Krištofa. Ostanki gotske arhitekturne poslikave so vidni na obrobah oken, portalov, vogalih prezbiterija nad oporniki, naslikana rustična členitev zakristije. Pri obnovi zvonika so našli več plasti ometov s poslikavami. Notranjščino je leta 1891 poslikal Tomaž Fantoni s prizori iz Marijinega življenja. V atiški niši velikega oltarja neogotskih oblik je shranjen kip Solčavske madone iz srede 13. stoletja. V ladji stojijo še baročen Marijin tron, gotski krstilni kamen, prižnica s kakovostnimi slikami in še nekateri predmeti starejše dobe. Omeniti velja še Križev pot iz Govc. Cerkev obdaja pokopališko obzidje, sredi pokopališča stoji kapela sv. Ane. Zunanjščina je preprosta. Na tem mestu je nekoč stala lesena kapelica, leta 1605 je pogorela, nato so pozidali sedanjo kapelo. Podružnična cerkev sv. Janeza v Šentjanžu Ta cerkev se prvič omenja v letu 1347, seveda je prvotno imela ravno krito ladjo in trostrano zaključen prezbiterij. Leta 1617 so ji prizidali zvonik, v 18. stoletju pa še južno kapelo. Leta 1843 so dvignili zvonik za nadstropje. V letu 1843 so naredili prezbiteriju sedanji zaključek, ladjo pa obokali, tedaj so prizidali še zakristijo in severno kapelo. Notranjščina je dekorativno poslikana. Ve- lik oltarje iz leta 1852, dva stranska pa iz leta 1873. V zvonikovem nadstropju je vidna gotska freska z motivom sv. Krištofa, ki sodi v za- V fevdalnem času je kmet živel in delal na kmetiji (hubi), kije bila v lasti zemljiškega gospoda. Kot nekakšno odškodnino za koriščenje zemljišč in vsega, kar je premogel, je opravljal ročno in lovsko tlako, v naravi pa je oddajal še pridelke v količinah, kot jih je zahteval zemljiški gospod. Seveda so bili kmetje na vse načine izkoriščani in načrtno ponižani, saj so po pojmovanju tedanjega časa bili “lastnina” svojega gospoda. Zaradi takih razmerje prihajalo do pogostih uporov, ki pa sojih plemenitaši (zemljiški gospodje) s pomočjo državne oblasti v krvi zadušili. Tudi v naših krajih je bilo nekaj kmečkih uporov. Zemljiški gospodje so oddajali hube, to so bila posestva z določeno velikimi površinami, saj so na večjih gospodarskih enotah imeli večje gmotne koristi. Kmet seveda nad to zemljo ni imel nobene pravice, le dolžnost skrbne obdelave. Gornjegrajski gospodje so sprva podeljevali posestva v last svobodnjakom, to so bili ponavadi ljudje, ki so jim bili v veliko korist (dobri vojaki, hitri sli in podobni). Smemo trditi, da je že samostanska gospoščina odprodajala posestva kmetom, toda v manjšem obsegu, kot je potem gospoščina počela v 18. stoletju. Kot smo že pisali, so gornjegrajski gospodje imeli ogromno posest deljeno v “ministeriale” (urade). Upravniki teh uradov so torej skrbeli za redno zbiranje dajatev in druge organizacijske ukrepe. V uradu Šmartno ob Dreti je gospoščina odprodala hubo kmetu. Listina je v Zgodovinskem arhivu v Celju. Vsebina je zelo zanimiva, saj ponazarja način prodaje in pogoje, ki so bili za kupca obvezni. V prejšnjem obdobju je gospoščina podeljevala “zaščitna pisma”, tokrat pa že imenuje listino “kupno pismo”, ki je iz obdobja, koje na čelu gornjegrajske gos- Prav zanimivo je prebirati časopise izpred nekaj desetletij. Branje starih člankov nas o marsičem poduči, iz njih spoznamo tedanje življenje in razna prizadevanja naših prednikov v najrazličnejših smereh. Kako so v Mozirju pripravljali šolsko kuhinjo nam pojasni članek v Narodnem dnevniku številka 293 iz leta 1909. Rodoljubne in humanitarne organizacije so si zelo prizadevale za omilitev revščine, kije tedaj vladala predvsem med kmečkim prebivalstvom. V Mozirju so torej “trške dame” nameravale poskrbeti za topel obrok šolskim otrokom, ki so od daleč prihajali in zgodaj vstajali, pa tudi pozimi globok sneg gazili, da so prispeli do učilnice v ljudski šoli sredi trga, tako so zapisale te dobrotnice v pismo, ki so ga poslale vsem tržanom. Da bi zbrale nekaj de- četek 15. stoletja. V zvonik je vzidana plošča rimskega izvora, ta je bila verjetno najdena ob gradbenih delih v neposredni bližini cerkve. poščine bil ljubljanski škof Ernst Gottlieb grof Attems, je torej iz leta 1744. V uvodu se glasi, da škof in knez svete rimske države in škof samostojne škofijske katedrale v Ljubljani milostno dovoli prodajo posestva v uradu Šmartno ob Dreti. Sledita imeni kupcev, temu pa zatrdilo, da velja prodaja za oba navedena in njih naslednike. Posestvo se prepusti kupcema proti plačilu (prijemščine) v višini 20 gld. Opravilo je opravljeno po kupnem pravu, kupca in njuni nasledniki imajo pravico posedovanja in koriščenja, ne pa tudi odtujitve. Izrecno navaja listina, da brez soglasja gospoščine ne smejo novi lastniki posest spreminjati, zamenjati ali kako dmgače oddati. Če bi to vendarle želeli in gospoščina bi dala soglasje, morajo plačati deseti in dvajseti del od vrednosti posestva. Listina dalje nalaga dolžnost rednega in pravočasnega plačevanja vseh dajatev in opravljanje tlake “kakor se sicer našim podložnikom spodobi in je od njih pričakovati”, če pa tega ne storijo “izgubijo pravico nakupa kmetije”, kar bi z drugimi besedami pomenilo, daje kupno pismo nično. Zanimivo je, daje kupno pismo v nekem delu tudi zaščitno, saj se v njem navaja “imajo pravico (kupci), da jih škofija brani in varuje v tistem smislu, ki ga vsebuje kupno pravo v vojvodini Štajerski in naši škofiji”. Zaključno paje v listini zapisano “...v potrdilo za vse to izdajamo to kupno listino v naši rezidenci v Gornjem Gradu, 9. junija 1744”. Sledi podpis škofa Attemsa in oris meja posestva, ki je predmet te listine. V prejšnjih listinah je bilo izrecno zahtevano podložništvo, pokorščina in plačevanje dajatev, navedena kupna listina paje že sodobnejše sestavljena, vendar še ima določila starega fevdalnega prava. narja za šolsko kuhinjo, so ustanovile Odbor za ustanovitev šolske kuhinje in v okviru tega priredile med drugim 26. decembra 1909 “v gostilniških prostorih gospoda Alojza Goričarja v Libiji” veselico s “sledečim sporedom - deklamacija, božično drevo, srečolov in prosta zabava, med posameznimi točkami poje moški pevski zbor”. Iz vsega je mogoče sklepati, da je šlo za božično proslavo v dobro šolske kuhinje. V razglasu za to prireditev je še navedeno “ker je čisti dohodek te veselice namenjen kot ustanovni sklad šolske kuhinje, se prosijo vsi prijatelji šolske mladine, da se v velikem številu udeležijo te veselice”. Dalje so organizatorke prosile za darila, ki bi služila srečolovu. Kot vemo iz drugih poročil, so v Mozirju res imeli šolsko kuhinjo, kako dolgo pa, žal ne vemo. Odkupovanje kmetij Kaj so nekoč pisali Za plavne pravice... Že v prejšnjem stoletju je veljalo pravilo, da so žagarji in trgovci z lesom zaprosili pristojno oblast za plavna dovoljenja. Tiste čase so do žag plavili platanice in jih tam razžagali, pozneje pa povezali v flos in splavili. Ekspozitura glavarstva v Celju, ki je poslovala v Mozirju je bila pristojna za izdajo plavnih dovoljenj za območje Zgornje Savinjske doline. Navadno so dobili takšno dovoljenje za dve leti, morali so navesti količino platanic in struge oziroma reke, po katerih bodo plavili. Pred vsako plavo so skupaj s predstavniki oblasti obhodili bregove rek oziroma strug in ugotovili način zavarovanja bregov pred škodo, ki bi jo lahko povzročile plavajoče platanice. Škodo so sproti poravnavali vsi plavni upravičenci po skupnem dogovoru. Torej ni bilo ničesar spornega med lastniki obrežnih zemljišč in plavci. Prav tako so se ustrezno zavarovale vse vodne naprave, ki sojih koristniki vodnih tokov solidarno oskrbovali. Tako je bilo do leta 1908. Seveda je imela uprava škofovskega veleposestva ogromne poseke in torej velike količine lesa za plavo. Ko pa so v Ljubljani gradili škofove zavode, tako piše dr. Anton Božič v Narodnem dnevniku številka 3, letnik 1910, so na upravi veleposestva odredili nenavadno velike poseke, da bi z izkupičkom od lesa poravnavali rastoče stroške obsežne zgradbe v Ljubljani. Veleposestvo je pri oblasti doseglo občutno krčenje plavnih pravic za ostale plavne upravičence v Zgornji Savinjski dolini. Nastalo je veliko negodovanje, saj je trgovina z lesom in žagarski obrati takšen ukrep mozirske ekspoziture hudo občutila. Kot navaja dr. Božič, kije plavne upravičence v pritožbi zoper ukinitev plavnih dovoljenj pravno zastopal, so nastale velike škode, ki jih je najbolj občutil mali človek. Mnogi so bili ob že tako skromen kos kruha. Škofijska uprava je sklenila pogodbo z italijanskim podjetjem Fratelli Feltrinelli, ki je imelo v Nazarjah veliko industrijsko žago na turbinski pogon. Les so morali plaviti v Nazarje k žagi. Ker so te platanice bile kar za dva metra daljše od tistih, ki sojih sicer plavili, so povzročale veliko škodo na obrežjih. Toda, koje šlo za poravnavo škode, ni bilo mogoče najti plačnika. Tako je nejevolja med obrežnimi lastniki in še posebej med trgovci z lesom povzročala nevzdržne razmere v dolini. Po letu in pol pritožb je ekspozitura v Mozirju postavila plavnim upravičencem, ki so spet zaprosili za plavna dovoljenja, kot pogoj za pridobitev dovoljenj, odpravo vseh škod na obrežjih strug in vodnih napravah, povzročenih s strani škofijske uprave oziroma plave njihovega lesa. Upravičenci so temu močno nasprotovali, saj bi tako morali plačevati škodo povzročeno od drugih, spet bi padlo breme stroškov na male ljudi, so zapisali v pritožbi na cesarsko namestnijo v Gradec. Dr. Anton Božič je na koncu članka še zapisal: “A gomjesav-injski splavarji naj ne obupajo. Prestali so razne nesreče, preboleli bodo tudi one, ki izhajajo od avstrijskih oblasti”. Da bi v bodoče trgovci z lesom in žagarji lažje uspevali pri oblastnih organih, so se združili v Gornjesavinjsko plav-beno in plavičarsko zadrugo v Radmirju. Taje delovala vse do prihoda okupatorja leta 1941. Železnica skozi dolino Pred prvo svetovno vojno so si zelo prizadevali speljati skozi našo dolino železnico. Do tega bi prav gotovo prišlo, pa je načrte zavrla vojna leta 1914. Ker je v stari Avstriji o podobnih zadevah najprej razpravljal in sklepal deželni zbor, ki je bil za naše kraje v Gradcu, je res leta 1909 potekala razprava na tem zboru. Načrt je utemeljeval štajerski poslanec dr. Vekoslav Kukovec. V daljšem nagovoru je poslanec prikazal potrebo in ekonomsko utemeljitev gradnje železnice od Rečice na Paki do Gornjega Grada in potem dalje proti Tuhinju. Poslanec je najprej govoril v slovenskem jeziku, v nadaljevanju, ko je šlo za bistvene vsebine pa je govoril nemško. Smatral je, da gre v tem primeru za “velevažne razloge v narodno-gospodarskem pogledu”. Razvoj gornjegrajskega okraja je v veliki meri odvisen od tega ali bodo ti kraji z železnico povezani s svetom. Le tako bi omogočili razvoj “Velike in male obrti”. Poudaril je, da se prebivalstvo vse bolj izseljuje, saj doma ni kruha, ni dela. Odvišno je veliko delovne sile, kar pomeni naraščanje revščine. Posebno je podčrtal dejstvo, da so blizu Rečice, v Zadrečki dolini in Novi Štifti velika nahajališča odličnega premoga. V Solčavi pa so “silni” skladi marmorja. Blizu Nazarij je dosti boksita, v glavnem pa je okraj gosto poraščen z gozdovi, ki že sedaj “izvažajo” letno 40.000 ku-bikov lesa ali 2000 vagonov mer-kantilnega lesa v tujino. Železnica bi torej pripomogla k sodobnemu prevozu lesa in v krajih omogočila predelavo doma posekanih lesnih mas. “Z železnico bi se v narodnogospodarskem oziru storil najsrečnejši korak, katerega deželno zastopstvo omogočiti more, s tem, da predlog podpre”. Resje deželni zbor ugodno rešil predlog dr. Kukovca in naročil “železniškemu odseku” ustrezno ukrepanje. Ko danes razmišljamo o tedanjih prizadevanjih za železnico skozi to prekrasno krajino, nismo ravno prepričani, da bi železna kača prinesla našim prednikom in nenazadnje tudi nam blagoslov in izobilje, morda več industrije in razdejanj a, ki so značilna za takšno usmeritev, gotovo pa je, da bi danes ne mogli govoriti o nedotaknjeni naravi... Morda je res tudi kakšna neuresničena želja sreča. Tudi tedaj bi marsikdo zaradi železnice izgubil zaslužek, tuje treba misliti na številne furmane, splavarje in druge prebivalce, ki so si z lesom služili svoj, včasih res boren kos kruha. Kaj je res bolje, smemo le ugibati. Vsekakor železnice skozi dolino ni inje verjetno nikoli ne bo. 3ečemo stare fotografke Mozirski gasilci se prav zdaj pripravljajo na proslavo 110-let-nice obstoja in delovanja društva. Takole so se slikali okoli leta 1933. V prvi vrsti sedijo tedanji vodilni: Vinko Gregorc, Ivan Vajd, Avgust Kranjc, Franc Pečnik, Jože Matjaž, Stanko Pod-sedenšek, Leopold Jurič in neznani gasilec. Sliko nam je poslal Ivan Gregorc iz Mozirja. Poletni cvetlični okras Naveličani smo že pustih pročelij naših hiš in komaj čakamo, da okna in balkoni zaživijo v živo pisanih barvah poletnih cvetov. Prodaja sadik balkonskih in okenskih rastlin je že v polnem teku, ponudba vrtnarij je v letošnjem letu še bogatejša - polna sortnih novosti, pa tudi novih vrst. Kljub številnim novostim na trgu pa so pelargonije še vedno vodilne balkonske in okenske rastline - tako bršljanke, kot tudi pokončne pasaste pelargonije. Pri gojiteljih so ostale priljubljene zaradi vedno novih sort, nepretrganega cvetenja od pomladi do pozne jeseni, svoje nezahtevnosti, sijočih barv cvetov, ki so v lepem kontrastu z listi. Opazne so že od daleč - kar pa za mnoge druge vrste ne moremo trditi. Uspevajo na sončnih in polsončnih mestih, v zračnih in hranljivih substratih. Če kupimo ali vzgojimo zdrave rastline, z zaščito pred boleznimi in škodljivci skoraj nimamo problemov. Hvaležne so za tedensko dognojevanje ter redno zalivanje po potrebi - predvsem v jutranjih urah. Pokončne pelargonije so še posebno lep okras majhnih oken na starih kmečkih hišah, kjer ponavadi ne manjka tudi roženkravt - dišeča pelargonija. Ob tem se spomnimo tudi na gorski viseči nagelj, ki spet pridobiva na priljubljenosti, čeprav je že marsikdo zaradi nageljnove rje obupal nad njim. Nagelj ne prenese šotnih substratov, prija mu nekoliko težja, ilovnato - hu-muzna prst ter lege v zavetju, na jutranjem soncu. Ne prenese daljšega deževnega vremena, zato je njegovo mesto na notranji strani napušča. Prav tako je čedalje večje zanimanje za fuksije. Odlično uspevajo na oknih in balkonih, ki so obrnjena proti vzhodu ter na južnih, zahodnih in severozahodnih legah s popoldanskim soncem. Isto velja tudi za begonije. Z nakupom fuksij in begonij ne hitimo, ker so zelo občutljive na nizke temperature. Fuksije so občutljive na sivo plesen, ki se rada pojavi na mladih rastlinah. Ne prija jim vlažno in hladno vreme. Begonije pa moramo po potrebi zaščititi proti pepelasti plesni, če so izpostavljene dežju. Surfinija se je pri nas že dobro udomačila, čeprav spada med zahtevnejše balkonske in okenske rastline. Je za potrpežljive ljudi ter tiste, ki radi obilno in pogosto zalivajo. Pogoj za razkošno cvetoče surfinije so zdrave - brezvirusne sadike, kakovostna humuzna prst, redno zalivanje (v poletni vročini ter vetrovnih dneh tudi večkrat dnevno), večkrat tedensko dognojevanje, dodajanje železovih kelatov proti klorozi ter varstvo pred ušmi in tripsi. Tako gojene surfinije bodo lepe vse do oktobra. Surfmiji seje lani pridružila še nova viseča petunija - milijon zvončkov - katere cvetov dež ne poškoduje. Za poletni okras so zelo priljubljene tudi vodenke Nova Gvineja. Po avstrijskem vzgledu so pri nas poleg klasičnih zasaditev z KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA SLOVENIJE Otrideja) Morda ste iskali: dobro in poceni motorno ali električno kosilnico, lepo lončeno posodo (terracotta) za terase, balkone... vrhunsko gnojilo, substrat za okrasne rastline, naravi prijazno zaščitno sredstvo... nasvet? Veselimo se z vami! ^3330 Mozirje, Praprotnikova 36 tel.&fax 063/831-331J hram rastlinami ene vrste, čedalje pogostejše mešane zasaditve različnih vrst. Tu igrajo pomembno vlogo strukturne rastline, ki jih ne sadimo zaradi cvetja temveč, zaradi zanimivih listov ali rasti. Med najbolj poznanimi so: moljevec, lotus, afriški smilj, pis-anolistna meta, pisanolistna grenkuljica, okrasna kopriva. Skupaj sadimo le rastline s podobnimi zahtevami. Omenila bi še številne drobnocvetne vrste, ki dajejo neštete možnosti mešanih zasaditev. To so: bidens, diascija, marjetka, brahikoma, skevola, verbena tapien, kufeja, bakopa... Te pridejo še posebno do izraza v obešankah. Med tako bogato ponudbo se je težko odločiti za določeno zasaditev in če ste v dvomih pri izbiri vrst in sort, ki ustrezajo vašim željam in okusu, poprosite za pomoč izkušenega vrtnarja.Do konca ledenih mož, ko naj bi rastline dali na prosto, je še dovolj časa. Sonja Moličnik Oblak, dipl. ing. agr. OBVESTILO Obveščamo vas, da je Sklad za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja razpisal DRUGI JAVNI RAZPIS za dodeljevanje posojil in jamstev projektom, ki so namenjeni skladnejšemu regionalnemu razvoju in ohranjanju slovenskega podeželja. Na razpis se lahko prijavijo investitorji z območij, ki se štejejo za demografsko ogrožena območja v Republiki Sloveniji. Rok prijave za financiranje projektov kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah je do vključno 15.06.1997. Podrobnejše informacije lahko dobite pri Kmetijski svetovalni službi Mozirje (832-251; 841-003). Kmetijska svetovalna služba Mozirje Za dobro počutje in lep videz Pozimi smo morda malo preveč posedale pred televizorji in z veseljem posegali po hrani ter zanemarjale rekreacijo. Verjetno so bila gospodinjska opravila edina vrsta rekreacije v tem času. Sedaj pa bomo počasi pospravile zimska oblačila in odvečni kilogrami nas bodo presenetili. Rade bi imele idealno postavo, poleg tega pa se tudi dejansko bolje počutimo z manj kilogrami. Pri ženskah so te nevšečnosti večje kot pri nasprotnem spolu. Ob pogledu na svoje telo v ogledalu opazimo maščobo na stegnih, bokih, trebuhu, zadnjici, vratu in nadlahteh. Celulit je pogosta nadloga in strokovnjaki ga definirajo kot bolezen površinskega tkiva. Poglavitni dejavniki, ki vplivajo na pojav celulita, so ženski spolni hormoni. Naloga le-teh je med drugim, da razporejajo odvečno maščobo in vplivajo na strukturo kože. Maščoba, ki se kopiči na prizadetih delih, pritiska na bližnje tkivo in ovira pretok krvi in limfe. Prehranjevanje bližnjih tkiv se poslabša, zaradi nenehnega pritiska na limfni obtok pa je ovirano odvajanje vode, maščob in drugih strupenih Nagradno vprašanje: Kje se nahaja Lepotni studio Vesna? Nagrade: 1. Enkratna nega obraza, vratu in dekolteja. 2. Dve terapiji hujšanja in zdravljenja celulita. 3. Ena terapija pomlajevanja in regeneracije kože. Odgovor:____________________________________ Kupon izrežite iz časopisa, nalepite na dopisnico in najkasneje do petka, 9. maja 1997 pošljite na naslov SAVINJSKE NOVICE, Savinjska c. 4, 3331 Nazarje. snovi. Maščoba se kopiči v kepe, koža, ki izgublja prožnost, pa se poseda med maščobne kepe in pridobiva neenakomerno strukturo, ki jo imenujemo pomarančna koža. Zaradi tega ima koža nezdravo bledo rumeno barvo in nižjo telesno temperaturo. Celulit se razvija v treh stopnjah. Na pritisk je boleč. Za odpravo tega problema se bomo morale pošteno potruditi. Ko posedamo pred televizorjem in gledamo Santa Barbaro ter kuharske recepte, celulit kar »bohti«. In če mislimo, da se na ta način odpočijemo in sprostimo po napornem delavniku, se pošteno motimo. Ko bomo naredile nekaj zase in za svoje telp, bomo bolj samozavestne, bolj aktivne in manj utrujene, povrh tega pa še bolj zadovoljen same s seboj in polne energije. Pa začnimo s trdim delom, kajti poletje bo kaj kmalu tu in potem bo za hitre ukrepe žal že prepozno. Redna aktivna vadba: hoja (sprehajanje, aerobna hoja, hitra hoja) in tek - vsak dan vsaj 20 minut; plavanje - 1 X tedensko vsaj 20 minut; telovadba (če sami ne poznamo dovolj vaj, pojdimo v fitnes, kjer nam bodo pokazali, kaj je najbolje za nas) - priporočljivo 3 x tedensko. Zdrava prehrana: paziti moramo kaj jemo, kje jemo in kdaj jemo. Tudi piti moramo dovolj tekočine in skrbeti za dobro odvajanje vode. Odločimo se lahko za očiščevalno dieto za razstrupljanje telesa. Nega telesa: telo moramo negovati vztrajno in redno. Ko bomo vztrajale, nas bodo rezultati nagradili. Nikar naj ne zmanjka volje! Poleg nege kože na obrazu, namenimo nekaj več pozornosti tudi negi Čeprav se zima prav počasi in nerada poslavlja od nas, pomlad nezadržno prihaja. Daljši dnevi in toplo sonce prebudijo v nas novo energijo, radi bi vse uredili, počistili in pripravili za novo rast. V večini krajev so že stekle pomladanske akcije za očiščenje okolja. Neverjetno, kaj vse so pridni udeleženci akcij našli odvrženo v gozdu in ob potokih in rekah. Kakšne ogromne količine vseh vrst odpadkov, izvlekli so precej starih štedilnikov, pralnih strojev, avtov in nabrali polne vreče plastike. Človek se vpraša, kako je to ostalega telesa. Privoščimo si osvežitev telesa s prhanjem in kopanjem s sredstvi, ki so pH nevtralna, ki hkrati čistijo, vlažijo in hranijo kožo. Privoščimo so peeling, ki z luščenjem spodbuja nastajanje novih celic, osveži in očisti povrhnjico ter okrepi prekrvavitev. Uporabljajmo kreme za telo vrhunskih proizvajalcev, ki na podlagi planktona in alg ter različnih rastlin, vitamin A in E prenašajo v globlje plasti, razgrajujejo maščobe in balastne snovi, pospešujejo odvajanje vode in krepijo vezivno tkivo, izboljšajo prekrvavitev in spodbudijo limfni sistem. Strokovnjaki, ki se ukvarjajo s tem v svojih študijih in parfumerijah, nam bodo gotovo svetovali in priporočali najbolj učinkovita sredstva in nam ponudili svoje metode, ki pomagajo pri odpravi težav. Ne smemo pa računati na to, da nam bodo aparati čudežno v kratkem času rešili vse težave. Poleg naštetega si privoščimo še zdrav spanec, kakšno metodo sproščanja, savno, solarij, masažo, obloge z morskimi algami, sprostitveno aromaterapijo... in ne tarnajmo, da za te stvari nimamo denarja in časa. Denar se gotovo najde za dobre stvari, čas tudi in pomislimo, če smo našli denar za avto ali kakšen drug luksuz, poiščimo ga še za svoje lastno telo in svojo lastno zadovoljstvo. P.S.: Te vrstice lahko preberejo tudi moški, ki imajo praviloma sicer manj težav s Santa Barbaro in celulitom kot ženske, imajo jih pa prav tako s kilogrami in kožo. Tibaja mogoče, da se še vedno v naravo odlaga toliko odpadkov? Saj imamo po celi dolini organiziran odvoz odpadkov, ki ga praktično vsa gospodinjstva tudi plačujemo. Pa je vendar za marsikoga lažje in udobneje odpadke odvreči v bližnji gozd ali kar v potok. Mislim, da nam manjka neka kultura obnašanja do okolja. Mislim celo, da je skrajni čas, da se vsi sistematično naučimo takega odnosa do okolja, da si ga ne bomo kar naprej uničevali in nas-tiljali z odpadki. To ni bilo potrebno našim staršem, saj takrat še ni bilo velikanske količine izdelkov široke potrošnje, ki slejkoprej postanejo odpadek. V sedanjem času potrošništva in poplave najrazličnejših izdelkov, ki so zaviti ponavadi v plastično embalažo, je to nujno. Saj praktično pri vsaki malenkosti kupite zraven tudi ner-azgradljivo embalažo. Večina pijač je naprodaj v plastičnih steklenicah ali , v kovinskih konzervah. Kakšne količne te plastike in aluminijastih konzerv se naberejo v naši dolini vsako leto kot odpadek. Si predstavljate? Smo na pragu kapitalistične potrošniške družbe. Kar naprej kupujemo, reklame nas spodbujajo k temu, vse je usmerjeno po pravilu: Kupi, uporabi in odvrzi! Tako nastajajo velikanske količine odpadkov, ki smo jih le delno sposobni spraviti na odlagališča. Vse preveč jih ostane v naravi. Ko se napotim na prijeten pomladni sprehod, vsepovsod naletim na kupe odpadkov. Zadnjič mije pravila sodelavka, kako sta s sinom opazovala prazne konzerve piva, ki so priplavale mimo njiju po naši lepi Savinji. Od kod prihajajo, sta kmalu ugotovila, vesela družba je imela piknik in metala prazne konzerve kar v vodo. Polovila sta jih in jim jih obzirno vrnila. Zadnjič, ko so v Nazarjah snemali Karaoke, sem sredi glasbe premišljeval, koliko plastike (plastične steklenice, plastični kozarci) se bo porabilo in odvrglo samo ta večer. Tudi naše trgovine so se modernizirale in odslej kupujemo zelenjavo na samopostrežni način. In vsakokrat kupimo zraven tudi plastično vrečko. Koliko se nabere tega v enem letu? Še semena zdaj pakirajo samo v neuničljive vrečke iz plastike in aluminijaste folije, le zakaj je to potrebno? Problem velikih količin odpadnega olja v gospodinjstvih niti približno še ni rešen. Prežgano olje večinoma vlivamo kar v odtok, pa čeprav dobro vemo, koliko vode onesnaži samo liter olja. Vsaj strojna olja se menjavajo na bencinskih črpalkah. Kaj lahko stori posameznik in kaj lahko stori družba? Osnova je vzgoja v družini, doma se mora otrok naučiti, kaj je za okolje dobro in kaj ne. To je enako pomembno kot osnovne človeške vrednote (ne kradi, ne laži). Kako lahko zavremo poplavo odpadkov? Preprosto tako, da jih ne kupujemo. Pa čeprav so včasih skoraj neopazni. Kupujemo pijačo samo v povratni embalaži - v povratnih steklenih ali plastičnih steklenicah, ne pa v tetrapakih in plastičnih steklenicah in konzervah. Kupujmo izdelke, ki so zaviti le v papir, celofan, povoščen papir, ne pa tistih v plastični ali aluminijasti foliji. Potrošimo stvari do konca, kupimo novo šele, ko stara ni več uporabna. Velikanske količine odpadkov lahko zmanjšamo tako, da razgradljive organske odpadke kompostiramo. Naj se kultura človeka meri po tem, kako malo odpadkov pridela. Vsak človek naj ima dolžnost, da neuporabne stvari primerno odloži: odpelje na smetišče v Homu. Od občin pa pričakujem, da ponudijo tistim, ki so pripravljeni odpadke selektivno zbirati, možnost, da jih lahko tudi selektivno odložijo - v kontejnerje za steklo, za aluminij, za plastiko, za kovine. Kako zanimivo se mi je zdelo, ko sem v nekem švicarskem mestecu imel priliko opazovati, kako se odpadki odlagajo v razvitih in osveščenih državah. Na odlagališču je bila vrsta kontejnerjev, vsak za drugo vrsto odpadkov. Prišla je neka gospa in prinesla polne vrečke odpadkov. Potem jih je počasi zlagala, vsako vrsto v svoj kontejner. Nazadnje ji je ostalo le nekaj malega, kar je vrgla v zadnji kontejner, ki je bil namenjen za preostale odpadke, ki jih peljejo na klasično smetišče. Vse ostalo pa gre v reciklažo in ponovno uporabo. Zato ponovno pozivam občine k nakupu kontejnerjev vsaj za steklo in kovine. Pomladanske akcije čiščenja okolja so zelo koristne, vendar naj bodo le del našega odnosa do okolja. Z njimi nismo poravnali računa ali si olajšali vesti. Samo stare napake smo zašilo popravili. Za naprej je pomembno, da se naučimo živeti in ravnati z odpadki tako, da bo potrebno čim manj akcij. Torej še enkrat, dobro premislite, preden spet kupite zavoj plastičnih steklenic ali plastičnih vrečk in ne pozabite, da se bodo obnje spotikali še vaši vnuki, če seveda ne bodo prej zgorele in nam obogatile atmosfero z nekaj strupenimi plini. Ö Pomladanske \q čistilne akcije Karaoke v Nazarjah. Dogodek, ki je soboto priklical na prizorišče velikansko gručo ljubiteljev glasbe, so za svoje pevce in jim pomagali doseči zmago. Občudovanja so bili deležni tudi že uveljavljeni estradni pevci in seveda nova voditelja karaok Alice in Davor. Marsikdo pa je najbrž pogrešal tudi dosedanjo voditeljico Dejo. Obrazi se menjajo, svet pa se vrti naprej. In v kakšnem ritmu se je odvrtel tokrat? Preberi! ZMAGOVALKA KARAOK BITENC Mojca Bitenc je stara sedem iet in hodi v 1. razred osnovne šole. Poleg tega obiskuje še glasbeno šolo, pevski zbor, nemščino, krožek in še bi se kaj našlo. Za nastop na Karaokah se je odločila sama. Živčna? Nakaj treme se je menda nabralo zadaj za odrom v zadnjih trenutkih pred nastopom. Že po nekaj izpetih taktih Kekčeve pesmi pa smo slišali sprošen in nežen glas mlade Pobrežanke, ki je občinstvo očarala tudi s svojo prikupnostjo. Ta pesem je Mojci še posebej ugajala, saj je ravno pred nekaj meseci obiskala čisto pravo Kekčevo deželo. Mojci je komisija dodelila deset sončkov in niti enega oblačka, kar je zadostovalo za delitev prvega mesta in za celih 23 kg čokolade. DRUGA ZMAGOVALKA PRVEGA DELA OTROŠKIH KARAOK-RENATA KOLENC "Zelo sem vesela, da sem zmagala. Dobila sem deset sončkov, za nagrado pa 22 kg čokolade. Zapela sem pesem 'Najraje plešem Rock 'n Roli'. Zelo rada pojem, solo petje se učim pri Nacetu Junkarju. Nisem imela prevelike treme." ZMAGOVALKA DRUGEGA DELA OTROŠKIH KARAOK- SAŠA BASTL 11 - letna Saša se lahko pohvali s tem, daje dobila največ čokolade. Kar 35 kg je bilo potrebno znositi v avtomobil in jih odpeljati domov. Saša obiskuje solo petje pri učiteljici Ireni Vrčkovnik. Na avdiciji si je izbrala Heidijino pesem Najraje plešem rock'n'roll in bila izmed desetih kandidatov tudi izbrana. K njeni zmagi so veliko prispevali tudi navijači Cvetlične ulice iz Nazarij, ki so jo bodrili s transparenti in bučnim ploskanjem. Njihov trud pa ni bil zaman, saj je Saša že naslednji dan vsakega bogato obdarila s..seveda, čokolado. ZMAGOVALKA PRVEGA DELA ODRASLIH KARAOK- KLAVDIJA FILIPIČ V četrto gre rado, bi lahko veljal pregovor za Klavdijo Filipič, 16-letno zmagovalko iz Nazarij. Klavdija že pela na Karaokah in sicer v Celju, Velenju in Polzeli. Nastop v domačem kraju ji še posebej prijal, saj so znani obrazi in številni navijači pregnali vso tremo, ki lahko še tako neugodna na takšnih nastopih. Z odlično odpeto pesmijo Simone UUeiss Rožmarin več ne dehti si je odprla pot v finale, navdušeno ploskanje sošolk, sorodnikov in prijateljev pa jo je postavilo naravnost na prvo mesto. Kot nagrado je prejela Sportinina oblačila: mini krilo, hlače, brezrokavnik in majico. Klavdija se zahvaljuje tako tistim, ki so zanjo navijali, kot tudi organizatorjem in vsem, ki so kakorkoli prispevali k prijetnemu večeru. Da bi bi lo še večkrat tako. ZMAGOVALEC PRVEGA DELA ODRASLIH KARAOK -LEON MAVRIČ-ŠANTAK Je star 14 let. Poleg glasbe obožuje košarko - je član šolske košarkaške ekipe in rolanja. Njegova največja želja je postati pek. Na avdiciji je bilo za skladbo Ti čudežna si prijavljenih 14 kandidatov. Le trije so bili sprejeti, med njimi tudi Leon. Takratše ni pričakoval, kolikšnega aplavza bo deležen na Karaokah. Imel je daleč največ navijačev, ki so prišli iz Mozirja, Nazarij in celo iz Luč. Leon se zahvaljuje vsem, ki so zanj navijali, še posebej pa mentorici Luciji Grudnik, ki je k njegovemu nastopu največ pripomogla. ALICE, voditeljica programa: "V tem delu Savinjske doline sem prvič in čeprav nisem videla veliko, mi je všeč. Nekoč sem bila že v Logarski dolini. Mogoče bom prišla kdaj sem s kolesom. Z Davorjem Božičem vodiva Karaoke tri mesece, to delo mi je všeč, od prej pa imam že kar nekaj izkušenj, saj že delam na televiziji." MARTA pevka: "Na Karaokah sem nastopala že večkrat, všeč mi je. Danes sem zapela novo pesem 'Le s teboj', za katero mislim, da je moja najboljša doslej. Nazarje so mi všeč. Nekoč sem hotela postati slikarka. Misllim, da je za pevca zelo pomemben zunanji izgled." ZLATKO DOBRIČ Na presenečenje številnih gledalcev in poslušalcev je bil gost na Karaokah tudi pevec Zlatko Dobrič. Zapel nam je naslovno pesem z novega CD-ja Ostaniva prijatelja, za katero je že posnet tudi spot. Odgovor na vprašanje, kaj mu je v naši dolini najbolj všeč, je bil kratek in jedrnat: Savinjčani. Po odgovoru sodeč ga lahko pri nas srečamo še kdaj. Po uspešno izvedenem snemanju TV oddaje KARAOKE se zahvaljujem vsem, ki so kakorkoli pripomogli k lepi promociji občine Nazarje. Posebno se zahvaljujem prizadevnim članom turističnega in gasilskega društva Nazarje in vsem, ki so sodelovali pri snemanju predstavitve občine. Nastopajočim čestitam za prikazane pevske sposobnosti, zmagovalcem pa želim uspešno pevsko kariero. Za prijetno vzdušje ste zaslužni tudi spoštovani obiskovalci. Župan občine Nazarje Ivan Pumat VRČKOVNIK Ireno Vrčkovnik smo v Nazarjah že kar navajeni srečati. Vedno znova se vrača k svojim sorodnikom in znancem, ki jih v Zgornji Savinjski ne manjka. Zadnje leto pa jo vidimo tudi v vlogi učiteljice solo petja. Prav na slednje je , bila na Karaokah še posebej ponosna, saj je zmagovalka otroških karaok Saša Bastl plod tudi njenega dela. V prijetnem pogovoru nekaj minut pred njenim nastopom nam je zaupala, da obžaluje, da na avdiciji nista bila sprejeta še dva izmed njenih učencev. Pri tem je bistveno vlogo igrala izbira pesmi, ki ni ustrezala glasovnim razponom mladih pevcev. Poudarila je, da v naši dolini ne manjka dobrih pevcev, o čemer smo se lahko prepričali tudi sami. Ivan Pumat GLASBENA LESTVICA OSNOVNIH SOL NA RADIJU POLZELA Med. glasovnicami, ki so prispele na naš naslov v mesecu aprilu, smo izžrebali srečnega dobitnika ivalkmana, ki ga podarja pokrovitelj lestvice - ZADRUGA Mozirje: Ta-dqj Kupec, Doberteša vas 16E, 3311 Šempeter. In zdaj k novi lestvici: 1. R. Kelly - Z belive I can't fly; 8. Madonna - Don’t cry forme Argentina; 3. Tic Tac Toe - Waroom; 4. D.J. Bobo - Respect your self; 8. ‘N SYNC -1 want you back; 6. Xnt-perio-Wings of love; 7. Whitney Houston-I belive in you đe me; 8. Monica - For you I will; 9. Spice girls - Mama; 10. Scooter - Fire GLASBENA LESTVICA OSNOVNIH SOL MAMOUUrOUCU Glasujem za skladbo izvajalec - skladba Ime in priimek_ Naslov Kupon, nalepljen na dopisnici, pošlji na naslov: RAP - Radio Polzela, p.p. 30, 3313 Polzela najkasneje do sobote, 31. maja 1997. Zgornjesavinjska liga v malem nogometu Boj za vrh se nadaljuje Rezultati 12. kola, 18. aprila: 1. Foršt-Gamit: Polda’s club 6:1 (2':1) 2. Solčava : Razborje 5:2 (1:1) 3. Vološki Voli : Zg. Nazarje 2:2 (0:0) 4. Policija : Zalugnca 4:1 (2:0) 5. Kokarje : Davidov Hram 2:2 (1:0) Bolj ko se bližamo polovici drugega dela Zgomjesavinjske lige v malem nogometu, bolj smo priča napetim, borbenim in kvalitetnim obračunom. To pa je seveda tudi razumljivo, saj bodo prav preostala srečanja odločala o boju za sam vrh, o mestih, ki vodijo v kvalifikacije, padla pa bo tudi dokončna odločitev o dveh ekipah, ki bosta zapustili ligo. V prvi tekmi 12. kola je ekipa Foršt -Gamita, po dveh zaporednih porazih končno spet prikazala igro, kakršno smo bili navajeni, in visoko premagala Polda’s club. Predvsem v drugem polčasu so se lepo izdelane akcije Ljubencev kar vrstile in visok poraz Mozirjanov je bil neizogiben. Sledilo je razburljivo srečanje dveh ekip z zgornjega dela razpore-delnice in Razborja. Po dokaj izenačeni, borbeni in na momente že kar grobi igri v prvem polčasu in dobršnjem delu drugega, so zadnje minute povsem pripadle Solčavanom, ki so tako zasluženo zabeležili svojo tretjo zaporedno zmago. Z njo so se vodeči ekipi Kokarij približali na vsega tri točke in boj za vrh ostaja še naprej odprt. V nadaljevanju smo bili priča izenačenem srečanju med Vološki Voli in Zg. Nazarjami, kar nam kaže tudi rezultat. Po prvem polčasu, ki se je končal brez zadetkov, smo v drugem videli precej bolj napadalno in agresivno igro in plod tega so bili štirje doseženi goli, po dva na vsaki strani. Tako je bila razdelitev točk v tej tekmi še najbolj pravična. Zelo dobro in prepričljivo formo kažejo igralci Policije, ki so z dvema zmagama in enim remijem med najboljšimi v spomladanskem delu prvenstva. Tokrat so brez večjih težav premagali ekipo Zalugnce in s takšno igro lahko dosežejo svoj cilj, uvrstitev med prvih šest. Po dveh neodločenih rezultatih vodilne ekipe Kokarij v drugem delu prvenstva, seje prednost šestih točk naskoka pred drugouvrščeno ekipo prepolovila. Kljub dobri igri in vodstvu na srečanju z Davidovim Hramom jim je v zadnjih minutah zmanjkalo koncentracije, kar je s pridom izkoristil spretni Jelšnik in svoji ekipi priboril pomembno točko. Lestvica po 12. kolu: L Kokarje 12 831 32:14 (+18) 27 2. Solčava 12 732 30:15 (+15) 24 3. Foršt-Gamit 12 714 39:24 (+15) 22 4. Razborje 12 543 28:21 (+7) 19 5. Davidov Hram 12 525 23:22 (+1) 17 6. Policija 12 525 22:23 (-1) 17 7. Polda’s club 12 435 18:24 (-6) 15 8. Vološki Voli 12 336 23:29 (-6) 12 9. Zg. Nazarje 12 237 22:37 (-15) 9 10. Zalugnca 12 129 15:43 (-28) 5 Komisar lige Franjo Pukart Liga malega nogometa Luče Rezultati 9. kola - 20. aprila: Joples : Suše, Gamsi: Struge, Gloria : Luče, prosta ekipa Alpinisti. Vrstni red: 1. Glorija 26, 2. Joples 25, 3. Luče 20, 4. Gamsi 17, 5. Alpinisti 11,6. Suše 8, 7. Struge 7. PF Krajevna liga Nazarje Rezultati 14. kola - 19. aprila: Zg. Nazarje ERBO : Odpisani 5:0, Metka-Tragal: Quattro Kokarje 0:5, Pobrežje : Mladost 2:7, Wyatt: Mesarija Bogner 2:3, Pekel: Miš Maš 2:1, Kokarje : Polda’s club 2:0. Lestvica po 14. kolu: 1. Kokarje 35, 2. Polda’s club 31, 3. Quattro Kokarje 29, 4. Mladost 26, 5. Zg. Nazarje ERBO 25, 6. Wyatt 24, 7. Pekel 23, 8. Metka-Tragal 23, 9. Odpisani 11, 10. Mesarija Bogner 7, 11. Pobrežje 3, 12. Miš Maš 0. PF ■ Krajevna liga Radmirje Rezultati 10. kola - 20. aprila: Juvanje: Razborje 1:1, Pekel: Šentjanž 4:1, Gmajna: Radmirje 6:2, Favoriti: Homce 1:5, prosta ekipa Odpisani. Lestvica po 10. kolu: 1. Pekel 27, 2. Razborje 20, 3. Gmajna 19, 4. Odpisani 14, 5. Juvanje 13, 6. Homce 9, 7. Radmirje 6, 8. Favoriti 6, 9. Šentjanž 3. PF NK Elkroj Mozirje Novo vodstvo na pragu nove pomladi Ali se Nogometnemu klubu Elkroj obetajo boljši časi? Po poskusu oživitve kluba v letu 1993, ki žal ni uspel, so se tokrat znova našli ljudje, ki zagotavljajo vrnitev te dejavnosti na domače igrišče v Mozirju. Na seji upravnega odbora kluba, kije bila v ponedeljek, 21. aprila, je najprej spregovoril Dominik Miklavc, predsednik iniciativnega odbora iz leta 1993. Opisal je težave, s katerimi so se srečali takrat, in vzroke, zaradi katerih so morali prenehati z dejavnostjo (ni bilo niti interesa niti osnovnih materialnih sredstev za normalno delo). To je potrdil tudi predsednik Športne zveze Mozirje Martin Aubreht, ki je pozdravil ponovno oživitev kluba, poleg tega pa opozoril vse odgovorne na morebitne težave, kijih lahko spremljajo pri pridobivanju dokumentacije glede igrišča, ureditvi športnega parka in samega financiranja. Po dokaj burni razpravi, v katero seje s podatki o financiranju mozirske športne zveze iz občinskega proračuna vključila tudi sekretarka občinskega sveta, Zdravka Hriberšek-Ladinek, je bil sprejet sklep o razrešitvi dosedanjih organov kluba in izvolitvi novega vodstva. Za predsednika upravnega odbora NK Elkroj je bil soglasno izvoljen Stanko Božičevič, delo predsednika nadzornega odbora bo opravljal Jože Jakob, disciplinski komisiji pa bo predsedoval Dani Pungartnik. Vsi organi morajo v najkrajšem času urediti relacije z ostalim članstvom in sprejeti programska izhodišča za delo v klubu. Po izvolitvi seje novi predsednik upravnega odbora zahvalil za zaupanje in povedal, da v klubu že nekaj časa delajo s selekcijo pionirjev od 5 do 10 let ter z malo starejšimi, ki so stari od 10 do 15 let. Daje interes otrok in predvsem staršev izredno velik, lahko sklepamo po tem, da obiskuje prvo skupino 20, drugo pa 17 otrok, ki trenirajo trikrat tedensko. Za začetek se bodo skušali organizirati in igrati v zgornje-savinjski ligi, v nadaljevanju pa naj bi sodelovali v 4. ligi celjske podz-veze. Ker obstaja veliko zanimanje tudi za selekcijo od 16 do 20 let, bodo poskusili še z njo. Stanko Božičevič zelo optimistično gleda na prihodnost kluba in pravi, da popolnoma zaupa svojim sodelavcem, ki so mu obljubili pomoč. Prav tako že tečejo razgovori s starim sponzorjem in nekaterimi novimi. Več sodelovanja si želi s športno zvezo in TVD Partizanom, saj bodo lahko s skupnimi močmi veliko več postorili okrog izgradnje slačilnic in pri drugih opravilih. Poleg tega je potrebno uskladiti pogodbo z NK Rudarjem iz Velenja, ki je v času zatišja razpolagal z igriščem. Božičevič meni, da z Rudarjem še vedno lahko sodelujejo, vendar nikakor v podrejenem položaju. Novo vodstvo NK Elkroj si želi čimveč sodelovanja z vsemi posamezniki in organizacijami, ki so kakorkoli pripravljeni pomagati pri uresničitvi zastavljenih ciljev. Franjo Pukart Športna zveza Gornji Grad Poporodni krči športne socialistične zveze Nenavaden naslov, vendar samo za nepoznavalce razmer, ki črvičijo v težkih mukah rojeno zvezo gornjegrajskih športnikov. Poročali smo o ustanovni skupščini, na kateri so bili legitimno izvoljeni člani predsedstva in predsednik, sprejet statut, skratka ustvarjeni osnovni pogoji za delo, ki mimogrede povedano kliče po akciji. Vse lepo in prav, do trenutka, ko sc domnevno izigrani del športne zveze, taje ostal brez predstavnikov v predsedstvu, užaljeno zasuče in začne spodbijati legitimnost organov, katere je sam pomagal kronati. Sklicevanje na lobiranje nasprotne strani je, milo rečeno, smešnica, ki meji na nepoznavanje osnovnih zakonitostih tozadevne obrti. Beseda je o dveh lobijih znotraj zveze, na čelu katerih prednjačita planinsko društvo na eni in lokostrelski klub na drugi strani. Stvari so bile zapeljane tako daleč, da je bilo potrebno sklicati izredno skupščino, na kateri so v svojo druščino sprejeli dve novi društvi -Športno društvo Veterani in Športno društvo Atlet. Glavni razlog sklica tiči v zahtevi (podpisana od šestih društev, med njimi tudi ŠD Veterani, ki ob podpisu še niso bili člani zveze) po spremembi in dopolnitvi statuta. Vsebinska poanta je v tem, da bo odslej vsako društvo imelo predstavnika v predsedstvu, nekakšna športna različica nekdanje socialistične zveze, ki sc bo volilo v paketu. Zaprta lista torej, ki bo od članic ŠZ zahtevala vsaj prisotnost, strokovnost bo ob tem v drugem planu. Župan Toni Rifelj je povsem upravičeno izrazil nezadovoljstvo z zapleti, ki hromijo produktivno aktivnost ŠZ. Po njegovem mnenju gre za poskus uveljavljanja volje posameznikov, ki bi ob resnični želji po vsebinskem in športnem sodelovanju morala ostati pred vrati. Za nameček vsega je odstopil na prvi skupščini izvoljeni predsednik Vojko Čolnar iz LK Gornji Grad, (nekoliko) iz užaljenosti nepotrebna poteza, ki ni ponudila odgovora vsem izzivom, ki jih je nastala situacija producirala. Naj večja ironija nastalega športnega trenutka v Gornjem Gradu je gotovo bila neizvolitev Rajka Zavolovška v predsedstvo. Človeka, ki ima nesporno levje zasluge, da je ŠZ sploh lahko zaživela. Po zadnji, izredni skupščini so se stvari sicer spremenile, imenovani je bil celo izvoljen za predsednika zveze, vendarle ostaja grenak priokus. Njegov splošen pogled na razvoj športa v občini očitno nekaterim ni sprejemljiv, bi pa moral, vsaj po mnenju podpisanega, imeti pomembno vlogo pri reševanju gordijskega vozla. Človek namreč ni absolutist in to je v danem trenutku referenca, ki lahko potegne situacijo iz nastalega položaja. Vendar se bodo morali športniki sami odločiti, brez neplodnega prerekanja o oslovi senci, kje in kakšna bo njihova vloga znotraj lokalne skupnosti in seveda tudi širše. Popolnoma razvidno je, da zvezo razjeda precejšnje nezaupanje, obe strani bosta morali krepko razmisliti, komu takšno ravnanje pravzaprav koristi. Sklicevanje na zakonitost postopkov bi kazalo prihraniti za bolj ugodno priložnost, prej pa poskrbeti za vsebinsko nemoteno delovanje zveze. Resnica je namreč ta, daje tako ena kot druga stran uveljavljala in tudi uveljavila svojo voljo, ob pomoči društev, ki v danem trenutku niso imela legitimnega statusa člana Športne zveze Gornji Grad. Za podkrepitev zapisanega bi bilo potrebno samo nekoliko kronološko prerešetati vrstni red dogodkov. Bodi, bi lahko zapisali namesto epiloga situaciji, ki je preveč spominjala na politično preigravanje, kot pa na resno in zavzeto prizadevanje za skupen nastop, predvsem pa skupinsko delo. Bodi, vendar ne na račun tistih, ki bi vendarle želeli biti prvenstveno športniki. Edi Mavrič I CM ÖO .0) Boutique MARCUS Sportina POOBLAŠČENI PRODAJALEC m n trau J, b„e,jeOi hiii 0 Mozm» V Gra S ^ CŠ osi ' I S ^ ^ c> ÖÖ cx> K» ■ *■— -> o § g a" t TURISTIČNA AGENCIJA Lja Grad VrboVec Nazarje tel./faks: 831-316 GLAVNA SEZONA - app. 1/4 80 OEM/dan - htl. B kat. 271 OEM/na dan POL * otroci do 12. leta 50% popust * otroci od 12. do 18. leta 30% popust Balaton 245 DEM POL (glavna sezona) Plačilo na obroke! MII I radie alfa ET" .MM PRVI KOMERCIALNI RADIO PRI NAS radio alfa d.o.o. REDAKCIJA IN STUDIO Cankarjeva 1 2380 Slovenj Gradec, p.p. 58 telefon (0602) 41 630 telefax (0602) 41 244 VAŠ SOPOTNIK V POSLOVNEM SVETU 1C7,8 Mhz Hom v brunarico V času od 31. marca do 12. aprila je neznanec vlomil v brunarico last taborniškega društva Rod II. grupe odredov v Kokarjah. Odnesel je lok in s tem lastnika Petra M. iz Celja oškodoval za okoli 15 tisoč tolarjev. Zapeljal na vrt in pobegnil 14. aprila so bili policisti ob 5.30 uri obveščeni, daje v Spodnji Rečici neznani voznik z osebnim avtomobilom zapeljal s ceste na vrt Alojza L., kjer je trčil v ograjo in kanto za smeti. Po trčenju je s kraja pobegnil, ker pa je pri tem izgubil registrsko tablico z avtomobila, so ga policisti kmalu izsledili. Izkazalo seje, da gre za 22-letnega Martina K. iz Gornjega Grada, ki naj bi vozil avto pod vplivom alkohola. Voznik padel iz avtomobila 18. aprila je ob 22.50 uri 22-letni Silvester S. iz Gornjega Grada vozil osebni avto iz Šmiklavža proti Gornjemu Gradu. V neposredni bližini stanovanjske hiše Dol 36 je zapeljal z vozišča na travnik, kjer je po nekaj metrih vožnje trčil v prometni znak in nato zapeljal še v obcestni jarek. Po nekaj metrih vožnje po jarku je vozilo odbilo nazaj na vozišče, kjer seje pričelo prevračati. Pri tem je voznik Silvester padel iz vozila in se hudo telesno poškodoval. Oba sta bila vinjena 20. aprila seje ob treh zjutraj zgodila prometna nesreča na Ljubnem ob Savinji, kjer sta v neposredni bližini gasilskega doma trčila osebna avtomobila. 24-letni Jože D. iz Dobrovelj je zaradi neprimerne hitrosti in vožnje pod vplivom alkohola čelno trčil v osebni avto, ki gaje nasproti pod vplivom alkohola pripeljal 20-letni Robert K. iz Planine. Pri trčenju je nastala materialna škoda, sopotnica v Robertovem avtomobilu pa je dobila sled poškodb. Katrca uničena potniki pa celi 20. aprila se je v zgodnjih jutranjih urah zgodila prometna nesreča pri tovarni Cinkarna v Ljubiji. 19-letni Janez B. iz Mozirja je zaradi vožnje z neprimerno hitrostjo, vožnje po levi strani cestišča in vožnje pod vplivom alkohola z osebnim avtomobilom trčil v železno ograjo, pri čemer seje avto zavrtel in prevrnil. Potniki v nesreči niso bili poškodovani. Eden grozil z ročno bombo... 20. aprila so bili policisti ob 22.30 uri obveščeni, da v gostinskem lokalu v Okonini 29-letni domačin Franc Z. grozi, da bo aktiviral ročno bombo. Ko je prišla na kraj dogodka policijska patrulja, je Franc že odšel. Izsledili so ga naslednji dan. Bombo je policistom izročil sam, kljub temu pa so opravili še hišno preiskavo. ...drugi brez nje 23. aprila seje nekaj minut pred 18. uro na policijsko postajo zatekla 50-letna Milena J. iz Brezja. Povedala je, da ji 34-letni sovaščan Vojko P. grozi, dajo bo ubil. Policisti so se odpravili na lov za Vojkom, ki se je s traktorjem že peljal proti Mozirju. Ustavili so ga in ugotovili, daje pod vplivom alkohola. Ker je bilo pričakovati, da bo s kršitvijo javnega reda in miru nadaljeval, so ga odpeljali v prostore za pridržanje do streznitve, še prej pa so poskrbeli, daje bil njegov traktor pravilno parkiran in ugasnjen. Opozorilo Zaradi prireditve v Savinjskem gaju in uradnega začetka letne sezone v Logarski dolini je v prazničnih dneh na cestah po dolini pričakovati močno povečan promet. Policisti PP Mozirje pozivajo vse udeležence v prometu, še posebej pa voznike motornih vozil, naj vozijo strpno in v skladu s cestno prometnimi predpisi in naj upoštevajo navodila policije ter redarjev. Hkrati policisti opozarjajo vse občane na previdnost pri morebitni uporabi pirotehničnih sredstev (petard), saj se neljube nesreče kljub vsem preventivnim ukrepom še vedno dogajajo. Ne samo smeti - drugič Za zaključek, konec prejšnjega pisma naj pohvalim lepo opisano dogajanje “zimovanja” otrok iz Mozirja, Nazarja, Rečice ob Savinji in Šmartnega ob Dreti v Robanovem kotu, na turistični kmetiji Govc, kjer gospodari družina Vršnik, z naslovom Mali korenjaki na dopustu, avtorja g. Bena Kanjira (objavljeno v časopisu Savinjske novice, št. 7, z dne 4.4.1997). No, lahko bi ga tudi še dopolnil s tem, daje tedaj, ves čas, ko so tisti otroci bili tam, bila in je še, moja likovna postavitev s 30 deli, slikami, miniaturnih cvetličnih motivov, v barvah pastelov, razobešenih v prostorih glavnega hodnika in jedilnice, po katerih so se, z veliko verjetnostjo, tiste številne mlade oči, iskrive, radožive, teh otrok tam sprehajale, pasle, videvale tiste podobice. To pa najbrž niso smeti, zato pa tako težko pridejo v občila sredstev javnega obveščanja. Da bi kdo rekel, pokazal, tam je tudi to... Mar ne bi bila o tem boljša, lepša, prijaznejša novica, dogodek, če že ne npr. komentar, reportaža, kritika. Saj iz tega, najbrž ni dvoma, žari nekaj, bom tako rekel, blagodejnega, pozitivnega, za ljudi te doline, lahko bi pa morda tudi širše. Ali ne bi bilo lepo-lepše, če bi takšne prireditve, postavitve, lahko zasenčile tiste neokusne, negativne “zdrahe s smetmi”, ki nam nič lepo luč ne delajo. In ljudje iz doline, še posebej pa iz širše javnosti, bi o nas lahko imenovali drugačno, lepše .mnenje, kakršno nam tudi gre. Saj v tej dolini je res kaj več, ne samo smeti. Pa čeprav prihaja to iz ust nemladega šestdeset letnika. Hvala, ker ste vsebino tega pisma prebrali. Brez zamere. Vlado Parežnik Levstikova 9, Mozirje Polzela 3313 POLZELA Polzela 131 TT.L&EAX 720-770 TEL 720-343 OBVESTILO BRALCEM Z začetkom veljave novega zakona o javnih glasilih (23. aprila 1994) uredništva ne zavezujejo več določila starega zakona o javnem obveščanju iz leta 1986. To pomeni, da si uredništvo poslej pridržuje vso pravico do njihove objave ali neobjave, do krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja, v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa novi zakon v tretjem poglavju. Zaradi želje uredništva, da čim večjemu številu bralcev omogoči povedati svoje mnenje, in zaradi prostorske omejenosti, opozarjamo, da bomo praviloma spoštovali omejitev največ 60 tipkanih vrstic, daljše prispevke pa bomo bodisi zavrnili bodisi skrajšali po lastni presoji. Vsi prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom (tudi v primeru institucij, strank, društev, organizacij ipd.), po možnosti tudi telefonsko številko, s katero je mogoče preveriti avtentičnost avtorja, in originalno podpisani. V vednost širši javnosti in uporabnikom Varstveno delovnega centra Mozirje Ob nakupu hiše v Mozirju na Novih Tratah za potrebe Varstveno delovnega centra Mozirje, so se po občini pričele širiti govorice, da sva najemodajalca odpovedala najemno pogodbo za potrebe Varstveno delovnega centra, ki je bila sklenjena leta 1993 za dobo 10 let. Obe pogodbeni stranki se držita pogodbenih obveznosti in ni razloga za kakršnokoli predčasno odpoved. Hkrati so se razširile govorice, da naj bi koristila kredite pod ugodnimi kreditnimi pogoji, ki naj bi jih dobila zaradi sklenitve te pogodbe. Seveda tudi to ni res. Po govoricah sodeč naj bi na ramenih prizadetosti in drugačnosti finančno obogatela. Vsem v vednost sporočava, da je višina najemnine šla skozi vsa sita, ter ne odstopa od tovrstnih najemnin v občini Mozirje inje ostala vsa leta nespremenjena. Zakonca Marčinko, Savinjska c. 31, Mozirje Varstveno delovni center deluje v okviru Centra za socialno delo Mozirje od leta 1993, zato kot direktorica Centra za socialno delo Moziije potrjujem zgornje navedbe. Center za socialno delo Mozirje Marjana Veršnik-Fale, Na trgu 20 AVTO t SOLA SU BARU TmPREZA TONE ROSENSTEIN TOMAŽ ES tel: 832-337 ANTON BENDA tel: 841-083 FRANC in KATARINA DEBELJAK tel: 831-475 ANDREJ PRESEČNIK tel: 843-282 Tečaj za voznike o motornih vozil se prične v PONEDELJEK 5.5.1997 ob 17. uri v gasilskem domu Mozirje. PLAČILO S ČEKI NA VEČ OBROKOV NIŽJE OBRESTNE MERE ZA POSOJILA Banka Celje je ponovno znižala obrestne mere za posojila za pravne osebe, samostojne podjetnike, zasebnike. Posojilo lahko najamete že po obrestni meri od T + 7% dalie. odvisno od dobe vračanja posojila. Prav tako je Banka Celje znižala obrestne mere za stanovanjska posojila. Obrestna mera je T +8% za posojila z depozitom oz. T + 10% za posojila brez depozita. Obiščite nas in se prepričajte o konkurenčnosti ponudbe. So stvari, ki jih lahko ponudi le dobra banka. G| banka celje V varnem zavetju tradicije SIMS1IN SALON POHIŠTVA Šolska ulica 10, Mozirje Tel./fax: 063/832-946 Za obogatitev vašega bivalnega okolja vam nudimo program elementov vrtne opreme iz masivne bukovine, kvalitetno površinsko obdelane, sodobnih oblik. *"□ ? te* \fi v i *■* 3331 Nazarje, Savinjska 4, tel.:063 831 701 Na osnovi 22. in 36. člena statuta sklicujemo 7. redno sejo skupščine delničarjev, ki bo v torek, 10. junija 1997 ob 17. uri v mali dvorani Delavskega doma Nazarje, Savinjska c. 2. DNEVNI RED: 1/ Otvoritev zasedanja in izvolitev delovnih teles; Predlog sklepa: Potrdijo se predlagani organi zasedanja in dnevni red. 2/ Obravnava in potrditev letnega poročila za leto 1996; Predlog sklepov: Potrdi se letno poročilo za leto 1996; 3/ Razporeditev rezultatov in določitve dividende; Predlog sklepov: Potrdi se razporeditev rezultatov za leto 1996; Potrdi se predlagana dividenda. 41 Volitve nadzornega sveta; Predlog sklepa: V nadzorni svet se izvoli 5 članov in 2 namestnika. 5/ Razno. Gradivo za zasedanje je delničarjem na ogled vsak delovni dan od 11. do 15. ure na sedežu družbe. Nadzorni svet W 3333, Foršt 32, tel/fax.(063) 841-084 HOBHORAČE Marija Šerbela-Rupnik s.p. VELIKO LEPIH STVARI VAS PRIČAKUJE PRI NAS! Posebne zabavne novosti za otroke! BARBIE NAGRADNA IGRA IN POSTER! Želimo prijetne prvomajske praznike! Zlatarstvo ROŽIC Na trgu 7 v Grabnerjevi hiši y Mozirju tel.: 063/832-200 VELIKA IZ ZLATEGA NAKITA Odprto; ' NON-STOP: 8.00 -19.00, sobota; 8.00-12.00 Zadruga mozirje Mercator - Zgornjesavlnjska kmetijska zadruga Mozirje z.o.o. j objavlja: JAVNI RAZPIS Z ZBIRANJEM PONUDB I za prodajo naslednjih rabljenih vozil: 1. osebni avto JUGO 55, 1.1989 2. osebni avto JUGO 55, 1.1990 3. osebni avto R 4 GTL, 1.1987 Najnižja ponudbena cena za vozila pod 1 in 3 je 120.000,00 SIT, za vozilo pod 2 pa 140.000,00 SIT. Rok plačila po dogovoru. Prevzem bo mogoč po plačilu celotne kupnine. Prometni davek in vse morebitne druge dajatve oz. stroške v zvezi s prenosom lastništva plača kupec. Ponudbe za nakup vozil pošljite v zaprtih ovojnicah najkasneje do 10.5.1997 na naslov: Mercator ZKZ Mozirje, DE Kmetijstvo, Cesta na Lepo njivo 2, Mozirje, z oznako: "ponudba za nakup". Za ogled vozil se dogovorite vsak delavnik od 8. do 14. ure pri g. Ivanu ACMANU tel. 831 -521 int. 223 ali 224. Vozila bodo naprodaj po sistemu videno-kupljeno. Poznejših reklamacij ne bomo upoštevali. AVTOPREVOZNISTVO IN ZEMELJSKA DELA Mtocin Stigem s. p. Kokarje 50 3331 Nazarje tel.&fax.: 063/831-227 Nudimo vam: - kiper prevozi - priprava dvorišč in cest do asfalta - polaganje robnikov, tlakovcev, cevi - strojne usluge z rovokopačem, grederjem, valjarjem - sejani vodni gramoz ZAVAROVALNICA MARIBOR PREDSTAVNIŠTVO MOZIRJE in AGENCIJA AVRORA ŽALEC 3331 MOZIRJE. Savinjska c. 2 k Tel.:833-080.833-101 SAMO S PRAVIM PRIJATELJEM V VARNO ŽIVLJENJE! DOBRODOŠLI! TCI: POIZCIA 720-592, VCICNJC 863-960 ALTO od 12.990 DEM SWIFT od 14.990 DEM do 3000 DEM POPUSTA drogerija © Grabnerjeva biša, Na trgu 7, 3330 Mozirje Telefon v lokalu : 063/ 832 541 int. 17 AKCIJSKE CENE Vložki ALWAYS |pike|| Laki za nohte •Sl Maškare Civili jim mmmm Pudri 4 ' ....m m - ; Safe» ; " f- g ' -a‘ - 299,-sit 380,-sit 460.-sit 640,-sit 270,-sit 444,-sit ■rnJm I : M U " / 'M :i; i§p| r mvwytv PODJETJE TRGOVINE, TURIZMA IN PROIZVODNJE p.o. MOZIRJE , X V vseh poslovalnicah z živili: - ' n ©otroške plenice FIPPI zavitek...............1.090,00 SIT © PIVO LAŠKO - ZABOJ......................2.625,00 SIT Trgovina Nazarje in Režica vam nudila ...I....^.“.".fl«f0fSIT olje Zvezda 1/1 ..................159,00 SIT sladkor 1/1.......................129,00 SIT PETROL, d.d. Ljubljana, TOE Celje obvešča cenjene kupce, da bo bencinski servis MOZIRJE od 12. maja 1997 dalje do predvidoma meseca julija 1997 zaprt, zaradi nujnih vzdrževalnih del. V tem času se priporočamo za obisk na bližnjem bencinskem servisu v Gornjem Gradu in Ljubnem. Za razumevanje se zahvaljujemo! Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno, a kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, tasta in dedka Antona GORNIKA iz Kokarij (12.1.1929 - 31.3.1997) se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za molitve, darovane sv. maše, cvetje in sveče. • Zahvaljujemo se g. župniku Luknarju za lepo opravljen cerkveni obred, GD Nazarje za izrečene poslovilne besede in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi poslednji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala. Hvaležni in žalujoči vsi njegovi Zadruga mozirje Mercator - Zgornjesavlnjska kmetijska zadruga Mozirje z.o.o. OBJAVLJA PROSTO DELOVNO MESTO KUHAR I ZA DOLOČEN ČAS 6 MESECEV POGOJI ZA ZAPOSLITEV SO: - Splošni I - posebni: - poklicna šola IV. stopnje s poklicem KUHAR delovne izkušnje: 6 mesecev I - dodatno znanje: opravljen higienski pregled - poskusno delo: 2 meseca Kandidati naj prijave pošljejo v roku 15 dni po objavi, to je do 15.5.1997. O izbiri bodo kandidati obveščeni najpozneje v roku 15 dni po preteku roka objave. ZAHVALA Počivali bomo in videli, vedeli in ljubili, ljubili bomo in molili na koncu, ki ni konec. Ob izgubi dragega moža, očeta, brata, starega očeta Franca GOSTEČNIKA iz Šmihela 9.11.1922 - 11.4.1997 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, redovnikom in redovnicam, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala g. župniku, pevcem in g. govorniku. Hvala vsem za darovane sv. maše, sveče in cvetje. Vsi njegovi Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi upanja, trpljenja, bolezen je bila močnejša odživljenja. ZAHVALA Ob boleči izgubi ljube mame, orne, sestre in tete Vere VRATANAR (2.11.1918 - 17.4.1997) iz Mozirja se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za darovano cvetje, sveče, sv. maše, izraze sožalja ter vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Iskrena hvala dr. Širku za vso pomoč v času njene bolezni. Hvala gospodu župniku Suhoveršniku ter g. Vratanarju za opravljen obred, pevcem ter g. Slatinšku za poslovilne besede. Žalujoči vsi njeni Naročniki Savinjskih novic imajo 15% popusta pri naročnini, zahvalah in malih oglasih Ob izgubi dragega moža, očeta, dedka in pradedka Ivana FUŽIRJA iz Radegunde 8, Mozirje ZAHVALA vsem, ki ste nam stali ob strani ter nam izkazali spoštovanje na njegovi zadnji poti in v zadnjih dneh njegovega življenja. Žalujoči domači ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega ata, starega ata, pradedka Franca KLADNIKA (10.9.1923 - 7.4.1997) iz Raduhe 55, Luče se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, znancem za darovano cvetje, sveče, sv. maše, izraze sožalja ter vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Iskrena hvala tudi gospodu župniku Alojzu Podkrajniku za opravljen obred in gospodu dekanu Jožetu Gračnerju, pevcem in govornikom za poslovilne besede. Žalujoči sinovi Franc, Stanko, Peter, hčere: Micka, Stanka in Francka z družinami Zaman je bil Tvoj boj, zaman vsi dnevi Tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in prababice Matilde ŠPENDE šivilje iz Nazarij se prisrčno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, sv. maše, pisna in ustna sožalja in vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala dr. Kelemenu za zdravljenje in obiske na domu, sestri Majdi za nesebično pomoč v času njene bolezni. Iskrena hvala moškemu pevskemu zboru iz Mozirja, organistu g. Antonu Acmanu, zastavonošema, ga. Marinki za poslovilne besede, ministrantom in gospodu p. Božidarju za obiske na domu ter lepo opravljen pogrebni obred. Se enkrat vsem iskrena hvala. Žalujoča sinova Milan in Jože z družinama Kje so rože, bele rože? Rože ovenele so. Kje so ptice, drobne ptice? Ptice odletele so. Kje so mati, zlata mati? Legli v črno so zemljo. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, prababice in tašče Ane GOLOB iz Ljubnega se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih in bolečini stali ob strani. Hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam ustno in pisno izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče, svete maše in jo pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala g. župniku, pevcem in ga. Anki Rakun za poslovilne besede. Žalujoči: sinova Martin in Janez ter hčerke Roza, Liza, Ana, Eta, Meta in Marta z družinami POGREBNASLUŽBA MORANA, CVETLIČARNA, KAMNOSEŠTVO Tel. 063 720-003. 720-660, 720-662 VETERINARSKO DEŽURSTVO Od 28.04. do 04.05. Kralj Ciril, dr. vet. med., Ljubno, tel. 0609-633-417, od 05.05. do 11.05. Zagožen Drago, dr. vet. med., Ljubno, tel. 0609-633-418, od 12.05. do 18.05. Lešnik Marjan, dr. vet. med., Mozirje, tel. 0609-633-419. Veterinarska postaja Mozirje, tel. 831-017, 831-418 Konjaška služba: 451-031, sobota, nedelja in prazniki: 0609-631-933 Veterinarski zavod Slovenije, Marjana Mohorko, dr. vet. med., tel. 0609-649-436. Izdaja zdravil: vsak delavnik od 7. do 8.30 ure. •••••••••••••••••••••••••••••a« ZDRAVSTVENA POSTAJA MOZIRJE Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 6. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 833-013. ••••••••••••••••••••••••••••••a DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Nadzorništvo Nazarje Od 28.04. do 04.05. Tratnik Franc, Pusto polje, tel.: 831-263, od 05.05. do 11.05. Marolt Marko, Mozirje, tel.: 831-877, od 12.05. do 18.05. Jeraj Franc, Prihova, tel.: 831-910. Med službenim časom od 7h - 15h pokličite 831-910 - Nazarje, 702-118 - Šempeter, 441-242 - Celje. Izven službenega časa - če se dežurni ne javi doma, pa pokličite Elektro Celje 441-242. SINDIKALNA PRAVNA POMOČ je na razpolago članom ZSSS vsako sredo od 15.00 do 16.30 ure v prostorih Delavskega doma v Nazarjah. Odvetnik: g. Miran Jeromel. NOVE KNJIGE V KNJIŽNICI MOZIRJE 1. LEPOSLOVJE: Carr: Črni labod * Kodrič: Potsdamska baterija * Gaarder: Zofijin svet * Austen: Emma * Randell: Spodleteli načrt * Sosič: Balerina, Balerina * Dumas: Bolečina * Šeligo: Demoni slavja * Kramberger: Marcipan * Dekleva: Oko v zraku 2. STROKOVNA LITERATURA: Poler: Novinarska etika * Gogala: Slovenci v vojnah * Kingma: Srce in duša * Cunjak: Preplah v lastni senci * Barrett: Rune * Bosmans: Rad te imam * Lisac: Mrežni marketing 2. MLADINSKA LITERATURA: Rozman: Skrivnost Špurkov * Grossmith: Dnevnik nekega nepomembneža * Atkinson: Zvesti Bobi * Bernadette: Ptičje strašilo * Conrad: Mladost * Vandot: Kocljevo maščevanje * Doyle: Smaragdni diadem * Brulec: Kroki ORTOPEDSKA AMBULANTA Obveščamo vas, da 9. maja prične z delom ortopedska ambulanta. Ordiniral bo znani specialist prof. dr. Fedur Pečak in sicer vsak 1. petek v mesecu ob 15.00 v prostorih ZD Mozirje. Naročila za preglede sprejemamo po tel. 063/833-301. Ambulanta je samoplačniška. K. Fürst, dr. med. mm MoiiRJE jjjijlnHHi m VOJNA ZVEZD -znanstveno-Režija George Lucas Vloge: Mark Hamili, Časne Fisher, Harrison Ford Stari film v novi preobleki! Velika svetovna uspešnica izpred 2" let je obogatena /zvočnimi efekti m mn rini atraktivnimi piizon. Hudobni duh Darth Voder ukaže ugrabiti princeso 1 oilo.da bi zatrl upor pioti impel i ju. Luke in Han Solo pa se povežeta / robotoma, da bi princ llillllliiliillllllllilllilllllllllil IlIlBllM jjjjJ lEML Zl % - akcijski triler Režija: Alan J. Pakula Vloge Partisan Ford, Brad Put Damson Pold je neuvurŠki pulicai, irskega porekla, ki ponudi gusUil|ub|č irskemu emigrantu, ki pa je nekdanji elan IRL m moia opraviti še en /ločin BRI l)S"I \\ I-: subota nli 211. im m iicdcl|:i ob I". uri. KINO NAZARJE LOY MA CÄROVSlCE '-idrailaF Rezija Nu.holes Hvlnei Vloge: Winona Rydei, Daniel Day-Lewis Oskarjevec Daniel Day-Lewis in dvakratna nominiranka /a oskaija. Winona Ryder, igrala\ tej la/burljivi /godbi o sirasii m poželenju, ki \e odvija \ 17. slolel ju, v času velike gonje pioti čarovnicam .. j«YIX.S.IY97 - 1(11 DALMATINEC - družinska komedija Režija: Stephen II ere k Vloge: Glenn Close, Jeff Daniels Pon go in Perdy, psa dalmatinca, se spoznata v parku. Z.uadi njijti se spoznata tudi lastnika. Pride do velike ljubezni in tudi Jo poroke. Komična, domišljijska in zabav na dogodivščina iz.studu W'alta Disney a! PREDSTAVE: sobota ob 20. uri in nedelja ob 17. uri. KINO LJUBNO OB SAUIN.il 3./4.5.1997 . JAC K - komedija R ■ i j a: Francis Ford Coppola Vloge: Robin Williams, Diane Lame Jack je zdrav desetletni deček, ki raste dosti hitreje, kol ostali otroci Da bi ga obvarovali pred zbadanjem ostalih, ostane doma, sam s svojim učiteljem Toda deček si želi družbe vrstnikov, /ato se odloči, da gie v mestno šolo... 10./11.5 ODKUPNINA - triler Režija: Ron Himiiid Vloge: Mel Gibson, Rene Russo Slavnemu magnatu ugrabijo sina in zahtevajo odkupnino. Po propadli policijski akciji se magnat odloči, da ne plača odkupnine, temveč javno razpiše nagrado na glave ugrabiteljev. Lov se začenja... PREDSTAVE: sobota ob 20. uri in nedelja ob 18. uri. Šport center PRODNIK Juvanje 1 Ljubno Nudimo vam tudi: * NEDELJSKA KOSILA * PIZZE * DOMAČE JEDI... VABLJENI TUDI V FITNESS STUDIO! A* Za večje skupine pripravljamo: * poroke * obletnice * krste * obhajila in podobno Cvetke in koprive Daje eden najradovednejših v naši ekipi Edi Mavrič - Savinjčan (prijatelji ga včasih ljubkovalno pokličejo Zadrečan), sploh ni dvoma. In prav to je garancija za mnoge naše vire informacij ter prispevke. Savinjčan zastavi sobesedniku vprašanja tako, da nanje že na pol odgovori, na drugo polovico pa se odgovoriti skoraj ne da: šah-mat. Podobno je bilo tudi ob nedavnem obisku predsednika parlamenta, kar dokazuje zgornja slika. (PEPI PRESS) Dohtar Janez seveda ne bi bil to kar je, če se tudi v tem primeru ne bi diplomatsko izvil iz kočljivega položaja. Na vprašanje o vstopu stranke v vladno koalicijo in radarjih je izjavil nekako takole: “Spoštovani kolega, to je žal bilo in tako, kot je bilo, je bilo pač edino mogoče, saj je bil to izhod v sili (koalicija namreč op. JP), o radarjih pa bodo vedeli kaj več strokovnjaki iz pristojnih ministrstev...” (JOŽE PRESS) Uspešnejši je bil Savinjčan (v paru z ljubljanskim fotoreporterjem) pri kmetijskem ministru. Slednji jimaje namreč obljubil bianco naročilnico v novem oštir-skem hramu, ki ga ob trojanski magistrali odpira eden od gornjegrajskih svetnikov. Menda je v lanskem letu tamkaj precej dobro obrodil krompir, tudi z jabolki ni bilo problemov, torej je lahko skrbnik nad kmetijskim proračunom popolnoma brez skrbi. (VIDEO PRESS) Iz virov blizu vrha gornjegrajskega občinskega odbora stranke klošarjev pa je medtem pricurljala vest, da so se že poenotili glede županskega kandidata na prihodnjih lokalnih volitvah. Verjetno ni potrebno na široko ugibati, kdo naj bi to bil, dovolj je le povedati, da ima že sedaj cel kup različnih funkcij. Le kaj porečejo na to gornjegrajski farani? (PRESS KAR TAKO) Cvetke in koprive so preverjeno neresnične T n OVEN od 21.3. do 20.4. Imeli boste zelo veliko zagonske energije, Če jo boste koristno izrabili, boste kontno začeli sodelovati z ljudmi kot najbolj ustvarjalno. Znebiti se poskušajte egoizma. Zavedajte se, da česat vi ne privoščite dragemu, tudi drugi oporeka vam. Zlezli boste iz svoje opatije in ne boste več prepuščali stvari naključju. Najprej se boste izkazali doma... Nekaj boste spremenili! Tudi v poklicu bodo trdni prijemi nadrejenih popustili. Vaši najdražji pa so začutili, da ste jim bolj na razpolago. Seveda morate vračati, kar boste sprejeli, sicer se bodo hitro naveličali. Takšen trud se pogosto izplača. Vsekakor pa boste spoznali, da so največ vredne izkušnje, ki ste jih ob tem pridobili. Vedeti morate le, kaj je to. BIK od 21.4. do 20.5. Pogovori s partnerjem bodo zelo koristni, upoštevati pa morate tudi, kaj o tem govorijo drugi. Zavedajte ee, da kar slišite, ni tako daleč od vas in od resnice, kot si mislite. Sprejmite vse za dobro, kajti v tistem trenutku, ko se boste zavedali, za kaj gre, se vam bo pot odprla. Prijateljstvo, ki se razhaja, ni končano. Pretrpeli boste krizo oddaljevanja. Bodite potrpežljivi in uredilo se bo. Tudi na delovnem mestu se poskusite obvladati, potem se vam ni treba bati, da bo kaj narobe. Na ta način boste opazili, kako delujejo različni naravni zakoni. Prepričani ste lahko, da vseh še ne poznate. V vos pa se bo prebudil raziskovalni duh in z naklonjenostjo boste pridobili nove prijatelje. Zaradi zdravja se izogibajte mrzlih pijač in prepiha. DVOJČKA od 21.5. do 21.6. Prav je, da v tem obdobju izkoristite svoje ustvarjalne moči, potem vam bodo priskočili na pomoč tudi prijatelji. Ne izgovarjajte se, da vam tega ni treba, da povsem lepo živite, tudi če se ne ukvarjate z manj pomembnimi zadevami. Imelo vas bo, da bi se predvsem zabavali s prijatelji. Vendar boste imeli občutek, da skrbite zase šele, ko boste lahko primerjali svoje izdelke iz različnih obdobij. Radi bi poleteli kot ptiček, zdaj pa ste se znašli v kletki. Ne sme vam biti hudo zaradi tega. Znali boste ceniti svobodo, ko jo boste spet imeli, v tem času pa si utrdite položaj, da boste s tem spoznali nekaj novih stvari. Kljub vetru se odločite za kratke sprehode in opustite slabe navade, ki škodujejo vašemu zdravju. RAK od 22.6. do 22.7. /<—•*« V vas se že prebuja nova želja po dogodivščinah. Pred vami |e le se kakšen dan brezvolinostr, ki ga boste preživeli sami in neaktivno. Že naslednji teden se bo začelo aktivno in ustvaijalno obdobje. Da boste lažje ujeli ta prehod, bodite odprti in pomagajte nekomu do tistega, kat si tudi sami želite. Tako boste spoznali lastno resnico in s tem potrebo po ljubezni in družinski pripadnosti. Naslednji teden bo prišlo do rahlega prepirčka, ki pa bo sam po sebi zvodenel. Včasih je res težko reči, kdo ima prav... Tako bo tudi na delovnem mestu, razdvojeni boste, ali biti prijatelj ali pa samo poslovni partner. Več boste vlagali, več se bo v vaš prid tudi obrnilo. Pazite se prometa, ne vozite prehitro, zdravstveno pa pazite na bronhije. Vdihavanje mentolne kopeli izredno pomaga. LEV od 23.7. do 23.8. V okolici boste jasno začutili, da je čas, da začnete nekaj uresničevati. Zdaj ste si že dodobra opomogli, pomladni veter vas s svojo ostrino ne pritiska več k tlom. Zato lahko opravite delo, ki ste se ga do sedaj radi izogibali. Ne bo šlo točno po zamislih, saj boste morali načrte dopolniti in jih prilagoditi sedanjemu času. Notranje zadovoljstvo boste dosegli, ko boste nekomu naredili uslugo iz popolne nesebičnosti. Že v naslednjem obdobju vam bo nekoliko lažje, saj boste ugotovili, da lahko počnete nekatere stvari le v sodelovanju z drugimi ljudmi. Nič hudega ne bodo odkrili o vos, tudi če se boste pokazali z vaše slabe strani. V končni lazi se bo izkazalo prav tisto, kar boste naredili iz srca. Dobili boste odgovor. DEVICA od 24.8. do 23.9. Znašli se boste pred skušnjavo, da bi svoje delovne obveznosti prenašali ali na svojega partnerja ali na prijatelje. Pravočasno pa boste spoznali, do kod lahko greste. Sami boste raje stali ob strani naključnemu znancu, ki vas bo prosil za pomoč. Vendar se pazite, da pri tem ne boste prevarani, prizadetost bi bila pregloboka. Pri delu v naravi vam bodo domači radi priskočili na pomoč, če jih boste znali le prav spodbuditi. Izsiljevanje ali grožnje niso piimerne. Zato razmislite o svojem odnosu z ljudmi, potem pa skušajte iz pogovora z njimi ugotoviti, kje lahko z njimi sodelujete in kje se začne prijateljska raven. Ob koncu tega obdobja boste še vse postorili in visto stvari na novo dojeli in se je tudi zavedali. Neka skrb zaradi otroka. 41 m? rri TEHTNICA od 24.9. do 23.10. Zdaj, ko ste bolj dejavni, se je tudi dan podaljšal. “ ™ Razmislite o tem, da boste vedeli tudi tedaj, ko bo dan prekratek, zakaj je tako. Več delate, bolj ste dejavni, počasneje teče čas. Le tako naprej, vendar kljub temu ne pretiravajte v svojih sposobnostih, saj se le-te ne povečujejo v neskončnost. Bodite zadovoljni in poskrbite zavestno tudi za trenutke oddiha, ljubezen potrebuje čvrste temelje. Ker pa vas bo zelo skrbelo, kaj drugi o vas mislijo, boste v naslednjem tednu precej nervozni. Opazujte sebe pri tem, ko gledate druge. Preveč radi jih obsojate, kadar naredijo napako, ali kadar niso v najprimernejši obleki. Svoj ugled lahko izgubite ravno zaradi tega, ker se tedaj nenaravno vedete. Zelo po boste veseli, ko vam bo neko delo opravil nekdo drug. ŠKORPIJON od 24.10. do 22.11. Nekoliko boste vznemirjeni te dni. Da bi ubežali občutku odgovornosti, si boste pripravili dodatno hrano, s katero boste pregnali svoj strah. Morda se od tega ne boste ravno •zredili, lahko gre namreč za čisto nekaj posebnega, za stvar, skrivnost, ki jo veste samo vi! lahko gre za knjigo, ki vos bo odpeljala v drugi svet doživljanja, ali pa si boste privoščili že dolgo načrtovani izlet. Pojdite, pri tem boste dobili nove ideje in lahko boste izboljšali nov odnos do dela. Ves naslednji teden se bodo pri vas doma zbirali prijatelji in do njih boste še posebno uslužni. Kar se boste z njimi pogovarjali, bo posledica nekih preteklih srečanj. Tedaj ste z obljubo nekaj začeli, sedaj jo boste tudi izpolnili. Lahko ste pomembni, če le vržete seme na plodna tla. Ukvarjajte se s tenisom. STRELEC od 23.11. do 21.12. Precej se boste razdajali v prijateljstvu, hoteli pa boste ujeti tudi trenutek zase. Zato boste želeli vzpostaviti trdnejši stik s tistimi, ki so vam še posebno všeč. Možnost imate, da se zaprete v manjši krog, kjer boste uživali trenutke intimnosti. Vendar si le prizadevajte pieko pogovoia ali branja približati globja razumevanja vsega tistega, kar se z vami dogaja. Ne bojte se, nihče tega ne bo izkoriščal. V zameno za prijaznost boste dobili podporo pri vašem projektu. V tem obdobju boste navezali trdnejše stike z nekom, s katerim sodelujete. Preko svojega problema pa boste lažje razvozlali nek problem. Že nekaj časa se vleče za vami in vam kvari dobro razpoloženje. Za trenutek vas bo prevzelo sočutje, potem pa boste spet na konju. KOZOROG od 22.12. do 20.1. Naredili boste nekaj resnih potez, ki bodo olajšale vaš položaj v prihodnosti. Pred očmi imejte vizijo svojega uspeha. Ta slika vas bo spremljala, dokler se ne bo uresničila. Najbolj boste razumeli ljudi okrog sebe tedaj, ko jim boste pripravljeni narediti drobno uslugo. Tako bodo dobili občutek, da zanje tudi skrbite. V družini se bodo zadeve korenito izboljšale. Ne mislite več na preteklost, sedaj prihajajo novi časi. Vseeno pa storite tisto, kar čutite, in to ne glede na posledice. Povsem nepotrebno je toliko razmišljati o tem, kaj bodo dotični ljudje rekli. Že vnaprej boste lahko začutili, kako se bodo odzvali. Presenečeni boste. Ker se boste mirno odzvali, vas bodo tudi drugi pravilno razumeli. Poskrbite za svoj zunanji videz. VODNAR od 21.1. do 20.2. xW\ Položaj, v katerega ste zabredli, še ta trenutek izpeljite do konca. Zgodilo se bo sicer, da boste morali čakati na razplet dalj časa. Najverjetneje bo šlo za ljubezensko zvezo ali pa morate končati zadevo glede nekega denarja. Če vam to ne bo uspelo, si oglejte vsa dejstva glede tistega še enkrat pobliže in počakajte kakšen mesec. Med pogovori pa dobro poslušajte, mogoče se lahko nečesa naučite. V naslednjem tednu se razdajajte za človeka, ki vas bo prosil za pomoč. Večji bo pretok energije skozi vas, več boste imeli. Reka v naravi, ki teče, ni kalna, sproti se čisti. Veliko je pri vas odvisno od vaše lastne intuicije. To pomeni, da na vas vplivajo misli, ki jih ujamete, ne da bi se posebej za to trudili. Neka ideja bo spodbudila vašo radovednost. Preverite, kako stvar deluje! RIBI od 21.2. do 20.3. Poglobili se boste v razmišljanje o nekem nenavadnem pojavu, za katerega boste izvedeli. Nekaj boste začutili tudi no lastnem telesu. Morda boste iz teh občutij ustvarili sliko ali napisali pesmico. Vsekakor pa boste imeli tako novo kost, ki jo boste ponudili ljudem. Svoje delo utegnete opraviti skoraj mimogrede, brez velikega napora. Spremljajte svoje doživljaje ob tem. Potem se ne boste več čutili izkoriščane. Tudi ljudje bodo končno dojeli, da tudi vi potrebujete nežnost in pozornost in marsikdo vam bo pripravljen stati ob strani. Kjerkoli vam bodo lahko pomagali, bodo tudi pripravljeni, če boste seveda tudi vi to dovolili. Izkoristite ta čas in si delo pripravite vnaprej. Vzemite si tudi čas za to, da se osebno uredite. Razmislite o nakupu nove garderobe. Čas za to je pravšnji. K IToflCalS (Saro©© (p®s@(o)0D® (s]©gp60® 2© (kr©!)©© ©©w8üo])s(Ä 0D®w8©S ®5M8©(M) ®(Mf©(l^l Kontrola zračnega prostora sporoča: Radar na Menini že deluje Prvo uradno sporočilo radarske službe: Vrabci se zaradi neugodne vročine, ki se še vedno giblje okoli minus nula stopinj Celzija množično selijo na jug. Veljko Tavrl Vremensko poročilo za Zadrečko Težave meteorologov Zaradi vremenskih neprilik tokrat poročilo izostane. Naši honorarni vremenologi se že več dni ne javljajo z vrha Črete. Poslali smo odtajevalno ekipo, da jih ponovno usposobi za delo. Veljko Tavrl =(a)Ä>gDÄcD© I j! ®@©QJI®K@ MIMICI®KI® Rojstva, krsti, poroke in podobno: Zaradi prezeblih štorkelj število rojstev upada. Krščevanje otrok zaradi zamrznjene blagoslovljene vode otežkočeno. Ali bo poslej obveljal žegnan led? Sporočilo mladoporočencem: vroči medeni tedni do nadaljnjega odloženi. Prejem zakramenta svete razporoke zaradi ohladitve odnosov podvojen. Biljko Tavrl Vdor v stanovanje Starejša občanka N. S. presenetila vlomilca Preteklo sredo je morala policija posredovati v novem stanovanju občanke N. S.. Telefonsko jih je obvestila, daje v njenem stanovanju tujec, kije zasedel kopalnico in noče iz nje. "Ravno sva z možem končala vselitev," nam je povedala, "hotela sem se umiti po utrudljivem delu in sem s tem namenom stopila v kopalnico. Tam paje bil neznan moški." Občanka N. S. je skočila vsa v strahu iz kopalnice in neznanca zaklenila notri. Takoj je klicala na policijo, kajti njenega moža tistikrat ni bilo blizu, da bi neznanca napodil iz hiše. Policisti so kaj kmalu po pozivu na pomoč prišli na kraj dogodka. Občanka N. S. paje v času, koje čakala na policijsko pomoč odšla v spalnico. Tam jo je čakalo še eno presenečenje. Naletelaje na istega možakarja, kije prej ždel zaklenjen v kopalnici. Mislila je, daje po njej, koje spoznala, da vidi le svojo zrcalno sliko v ogledalu spalnične omare. "Sram meje priznati," nam je povedala, "da sem imela sebe za moškega, ko sem se zagledala v ogledalu kopalnice, ampak izmučena, kot sem bila, sem najbrž res tako izgledala. To potrjuje tudi dejstvo, da so se me še policaji ustrašili, ko so me zagledali." Prav njih pa občanka ni mogla zaustaviti, ko so vdrli v kopalnico, misleč, daje vlomilec še notri. Ko so policisti zagledali ogledalo, so pomirjeni prišli ven in občanki N. S. povedali: "Le zakaj ste nas klicali, ko pa je ena naša ekipa policajev že v kopalnici?" Gelca Tavrl Zdravniški nasveti Hitra pomoč tokrat prepozna Danes nudim praktične nasvete za vse utopljence. Oni dan sem bil priča nesrečnemu dogodku, ko sem se sprehajal ob bližnjem ribniku. Ljudje so skakali gor in dol ob obali, mahali z rokami in kričali. Ob tem sem se spomnil na svojega kolega iz psihiatrije, Ljuši-ja. Povedali so mi, daje na dno ribnika pravkar potonil človek. Kot človekoljub sem se potopil za njim. Ker ljubim tudi lepe obleke, sem se prej slekel in pustil oblačila v varstvo ljudem na obali. Nekajkrat sem moral potoniti, da sem našel utopljenca. Ta čas so se klošarji z mojo obleko že porazgubili. Ostal je le še ciganček, kije gledal, če bom kaj zanimivega privlekel izvode. Utopljencu sem pri priči nudil vso možno zdravniško pomoč. V ta namen sem rekel cigančku, da bo dobil njegovo obleko, če ga napihne. Tako sva mu nudila umetno dihanje. Ker to ni zaleglo, sem cigančku obljubil še zapesno uro, ki sem jo pozabil sneti z roke, če se utopljen- cu trikrat usede na prsi. Nesrečnik ni kazal znake življenja, tako sem cigančku obljubil še, da bom pokazal kako ura deluje, če bo stvar z usedanj em ponovi I. Tako sva mu dajala masažo srca. Ciganček je naenkrat prenehal s početjem, me pogledal, nato pa dejal: "Pa saj ta ni tisti, ki je utonil!" Nisem ga mogel razumeti, pred mano je bil tipičen primer utopljenca. On paje rekel: "Ta ni pravi! Taje utonil pozimi, saj ima drsalke na nogah!" vaš dr. prim. prof. dipl. ing. mag. Halil Šaban Prostovoljno izjavljam: . KER SEM RAVNOKAR PREBRAL TELE VRSTICE SEM AVTOMATSKO POSTAL NAROČNIK ZADREČKIH NOVIC. NAROČNINO, KOMUNALNE IN DRUGE STROŠKE BOM DRAGOVOLJNO IZPLAČEVAL! Poslovni kotiček Kam z denarjem? Tokrat nekaj nasvetov vsem tistim, ki jih v novih časih tarejo stare težave. Predvsem imam v mislih delavce, ki se kljub prehodu v nov družbeni sistem niso znebili peze denarja, ki jim je bil vsiljen v prejšnjem režimu. Denar ima vedno svojega lastnika, ki bi se ga rad znebil, a še tako požrtne naložbe ga vedno nekaj pljunejo nazaj. Navkljub družbeno požrtvovalnim kapitalistom, ki se otepajo dobička v svojih firmah, se še najdejo posli, ki vam utegnejo požreti vaš denar. Varne naložbe, ki ne povzročajo dobička: -pisarniška in računalniška oprema parlamenta, državnega zbora in podobnih inštitucij -dotacije spomeniškemu varstvu naših cest -delnice letališča Varpolje -vrednostni papirji zadrečkega državljanstva -prostovoljni prispevki za učne prostore seksualne vzgoje pri verouku -letošnja pomladanska setev, koje zima tudi poletni čas itd. Opozorilo! Kdor ima za zagotovo izgubljen denar, ki ga je vložil v požrtno odlagališče smeti, naj ne računa na izgubo! Z ozirom na zadnja pogajanja med občinami glede komunale, se znajo smeti še krepko podražiti, čemur bi nedvomno sledil masten zaslužek vseh tistih nesrečnikov, ki so zadnje čase denar nalagali v odlagališče smeti. Smelko Tavrl' Fotografija utopljenca (foto: Gcrvala Iljir) Zadrečke novice: edine novice v Savinjskih novicah s pravilnim deljenjem besed! MINI SLOVAR ALDAN: Desni pritok Lene v Sibiriji ONEIDA: Sorta boljšega krompirja PAVLIČ: Bivši slovenski kolesar (Jure) DESEN: Vzorec na tkanini OTI: Reka v Gani S AS ARI: Mesto na Sardiniji Rešitev prejšn je križanke: Panama, Apatin, lateks, Ero, OA, Peca, grm, ekonom, Talib, Managua, Laze, Olovo, kraval, da, Aretino, Bedelia, bas, Trnava, Leone, oer, CNC, tlak, azil, diva, RI, Sacel, popkar, Troja, Alaska. OBVESTILO REŠEVALCEM: Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami križanke iz 8. številke smo izžrebali naslednje dobitnike: 1. nagrada (nedeljsko kosilo za 4 osebe): Ludvik Jezernik, Solčava 19; 2. nagrada (plošča za 2 osebi): Ernest Špeh, Prešernova 9, Mozirje; 3. nagrada (sadne kupe za 4 osebe): Branko Solar, Poljane 12, Rečica ob Savinji. Dobitniki koristijo nagrade na turistični kmetiji Pogorevc v Podvolovljeku. Po obveznem predhodnem naročilu na tel. 844-243. Čestitamo! Rešeno križanko iz 9. številke izrežite iz časopisa in jo v kuverti najkasneje do petka, 9. maja 1997, pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA. Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami bomo izžrebali 4 nagrade, ki jih prispeva podjetje Caffe-Tropic iz Žalca: 1. nagrada: 3 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica, 2. nagrada: 2 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica, 3. in 4. nagrada: 1 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica. \xopic ® CAFFE-TROPIC PRAŽARIMA ŽALEC 714-285 POSEBNA PONUDBA V NAŠEM KAVNEM BUTIKU V ŽALCU: MLETA MINAS KAVA (lOOg) SAMO 115 SIT ZA GOSTINCE: servisni sladkor (natisnemo vaš logotip) (Sg) samo B94 SIT za kg KREM TROPIC (Ikg) ZA GOSTINCE 1.450 SIT (-15% popust) NI VSAKA KAVA TROPIC KAVA Morda ste iskali prav to... ITESNENJE OKEN IN VRAT i Najsodobnejša uvožena tesnila - prihranek pri ogrevanju do 30%. J Preprečujejo prepih, prah in hrup. Garancija 10 let. V ceno vračuna-I no tudi popravilo oken - lažje zapiranje. Nudimo tudi montažo ro-I let, polaganje lesenih oblog, popravilo in montaža pohištva. Tel. 831 -j 041. I ANTENE IN RTV SERVIS I Nudimo antenske meritve in montaža sistemov. Vrtljivi sistemi in i dekoderji, popravilo TV Gorenje ter vgradnja teletekstov, Prašnikar s.p., 845-194. RTV PERNAT j Hitro in kvalitetno vam popravimo vsak televizor in radio tudi na I vašem domu, RTV servis Pumat, tel. 843-424. I PRODAJA RAČUNALNIKOV PO KONKURENČNIH I CENAH! I Nudimo Vam računalniško opremo po Vaših željah. Skupaj bomo I sestavili poljubno konfiguracijo računalnika. Zelo ugodne cene!!! I Dve leti garancije. Dostava na dom. ROSCOM računalniški i inženiring, Ciril Rose s.p. Luče 88, 3334 Luče. Tel.: (063) 844-023. j TRGOVINA IN MIZARSTVO LUKAČ SP. REČICA i Vratna krila Lesne Sl. Gradec po tovarniških cenah, proizvodnja j kvalitetnih smrekovih podbojev, vhodnih vrat, okna po naročilu... I Možnost plačila na več čekov, gotovinski popusti. Tel. 831-848. I ČISTILNA OPREMA BRALCOM s.p. I Globinski sesalci za mokro in suho sesanje, čistilni vozički za I poslovne prostore in razna brisala za vse vrste podov. Tel. 063/885-I 304, 833-503 (biro), 0609/624-658. j KOLESARSKI SERVIS PROFI, LJUBNO OB SAVINJI j Ugodna ponudba koles SCOTT, SCHWINN, MARIN 95, 96, 97, I kvalitetna montaža, strokovno svetovanje ob nakupu, zagotovljen servis. Kolesarjenje z dobrim kolesom: šport, rekreacija, užitek... Tel. I 063/841-055. I TRGOVINA IN SERVIS ZAGOŽEN I Šivalni stroji, gasilni aparati, plinske naprave, del. zaščita, gumbi, I pribor za šivanje. Odprto od 8.-18. ure, sobota od 8.-12. ure. Tel. j 831-109. j PREVOZI IN IZKOPI i gramoza, zemlje; utrditve parkirišča, dvorišča; selitve. Tel. 841 -611. I POGREBNE STORITVE ANUBIS i Nudimo kompletne pogrebne storitve po konkurenčni ceni. Jožica . Štiglic, Radmirje, tel. 841-029. DELNICE pa tudi sklade odkupujemo non-stop. Pokličite 0601/43-714. ZAVESE ' Dekorativne in tanke zavese vseh vrst, posteljna pregrinjala, tapet-I niške materiale, vse iz uvoza po ugodni ceni z izdelavo in montažo. I Tel. 0609/636-588. Kajak prijon invader z baloni, krovni-co, anorakom, prodam. Tel. 844-391. Prodam Golf JXD 1. 89, reg. do aprila 98. Tel. 831-843. Prodam pletilni stroj, ročni, Singer s priborom, ugodno. Tel. 843-678. Prodam električno gradbeno omarico -kompletno. Tel. 843-240. Poceni prodam žensko gorsko kolo, staro 2 leti, odlično ohranjeno. Tel. 833-081. Prodam rolerje Alpina št. 43, za 10.000 SIT. Tel. 831-141, dopoldan. Opel kadet 1. 76, zelo dobro ohranjen, reg. do 8.3.98., prodam. Tel. 831-294, popoldan. Prodam telico sivorjavo brejo devet mesecev. Tel. 841-118. Prodam starejšo dvoetažno stanovanjsko hišo v Mozirju. Kvadratura 121 m2 in zemljišče v velikosti 1114 m2. Primemo za obrtno dejavnost. Inf. na tel. 061-715-715. Prodam dekliško obleko za birmo, unikat, po ugodni ceni. Tel. 832-684, Mojca. Prodam tomos avtomatik A 35 SL in javo 350 TS. Cena po dogovoru. Tel. 852-505. Prodam VW 1200 1. 75 za 1500 DEM, rotacijski plug Muta za 25.000 SIT. Tel. 831-426. Ugodno prodam fiat 850. Cena po dogovoru. Tel. 841-052. Štiristranski skobelni stroj Ledinek L85, prodam (z odsesovalno napravo). Tel. 063/841-279. Prodam jugo koral, 1. 7/90. Krebs, Meliše 11, Ljubno. Prodam R4 GTL, 1. 86, bele barve, reg. do junija 97. Tel. 831-104, Helena. Prodam traktorski tračni obračalnik -zgrabljevalnik SIP 220. Tel. 831-272. Prodam telička starega 1 teden in 120 kg težkega bikca. Tel. 843-399. Prodam dekliško obhajilno obleko. Tel. 844-209. Dobremu lastniku oddam psa ovčarja. Tel. 841-046. Prodam telico simentalko brejo in kravo po izbiri. Tel. 832-749. Prodam jeep mahindra, 1. 69, diesel (neregistriran). Cena po dogovoru. Tel. 843-381. Prodam suzuki maruti, 1. 1994, rdeče barve, lepo ohranjen, reg. do 2/98. Tel. 843-229.____________________ Kupim telička starega en teden. Tel. 061/825-400. Prodam dobro ohranjen VW “hrošč” 1300. Tel. 831-715. Prodam žago venecianko na en list za 300 DEM. Tel. 841-302. Kolo moško in žensko 10 prestav. Zelo ugodno prodam. Tel. 831-665. Prodam savinjski želodec. Tel. 843-261. Prodam manjše posestvo v Zgornji Savinjski dolini. Tel. 422-393, po 20. uri. Prodam avto prikolico. Cena 150 DEM. Tel. 844-534. Prodam beli krompir, kotel za žganje kuho. Tel. 841-123. Poceni 4 gume za audi (na 5 vijakov) 195/65-15. Tel. 0602/38-357. Prodam gradbeno omarico s 40 m kabla. Tel. 833-044. Prodam dve telici simentalki stari 6 mesecev in 6 tednov, po izbiri. Tel. 832-737. Grahaste nesnice prodajamo. Tel. 472-071. Prodam seno. Tel. 832-518. Prodam suzuki swift, 1. 11/90, 55.000 km, garažiran, cena po dogovoru. Tel. 831-247. Prodam 2 talička, stara 10 dni sivorjava. Tel. 841-197, zvečer. Prodam jugo 55 A, registriran do 98/3, nove gume, ugodno. Tel. 833-205. ULTRA d.o.o. NAZARJE ULTRA, d.o.o. Nazarje vas s svojimi poslovalnicami vabi k ugodnemu nakupu TOKRAT SMO ZNIŽALI CENE ZA LAŠK PIVO ZABOJ.............. PIVO PLOČ. 0,5 NA PLATO .... MLEKO ALPSKO LJUBLJANSKI CLASSIC TURŠKA KAVA MEINL arpolju .....^599,00 SIT ^.......99,90 SIT .99,90 SIT idilik NA LJUBNEM OB SAVINJI DISKONT "JATA VAS IK od 9. do 17. URE, OB SÜBUTAH Mod 8. do 12. URE. CENE SO IZJEMNE IN KAR JE NAJPOMEMBNEJŠE, MESU IN IZDELKI SODNEVNO SVEŽI. AKCIJA TRAJA... Priporočamo ugoden nakup rabljenih vozil R 5 CAMPUS 5V 4/91 35900 630.000,00 R 5 CAMPUS 3V 2/92 61500 629.035,00 TWINGO 1,2 9/95 21000 1.120.000,00 CLIO RL 1,2 5V 6/94 70000 1.080.000,00 CLIO RN 1,2 5V 8/93 44000 1.070.000,00 CLIO RT 1,4 5V 4/94 55100 1.300.000,00 R 4 GTL 5/91 82000 387.000,00 R 19 GTS 5 V 5/91 73000 1.125.000,00 LAGUNA 1,8 RT 11/94 26300 2.381.400,00 ŠAFRANE RXE V6i 6/93 190000 2.610.000,00 FORD FIESTA 1,3 CLX 2/93 67000 1.100.000,00 PEUGEOT 205 L 12/91 48000 829.500,00 JUGO 45 KORAL 6/91 62700 281.034,00 MOŽEN NAKUP VOZILA NA KREDIT PO UGODNI OBRESTNI MERI. dML d. ».o. Obrat Mozirje, tel. 833-320 Del. čas: RENAULT fax 831-043 8.00 - 16.00 --------------- Nove, letos še lepše kopalke NANCY! Za vso družino! Vzameš danes 1 v v ■ m m m m plačaš julija! 3330 Mözirje Tel.: 063/ 83 1 981 X LEPOTNI STUDIO VESNA .C 1 ' IM.I tal« ' L Hotel Zale« tel. 063/855-668 NUDIMO VAM: - terapija pomlajevanja in regeneracija kože - zdravljenje aken - nega obraza, vratu in dekolteja - cpilacija - trajno odstranjevanje dlačic - ličenje - manikura in podaljševanje nohtov - ročna masaža telesa - hujšanje in zdravljenje celulita - universal contour wrap (oblikovanje postave in prečiščevanje organizma s povoji namočenimi v raztopino morske gline) S TEM KUPONOM VAM NUDIMO 10% POPUSTA NA VSE STORITVE. Celje - skladišče MELAVC ANTON s.p. Ljubija 33, Mozirje, tel. 831-200, mobitel 0609-643-441 in muii mu m n FS36 FS44 FS80 STIH C W) 70.4. /70 V času akcije prejme vsak kupec darilni paket. NUDIMO MOTORNE ŽAGE STIHE Se očL 39.900 SIT cLcLlje, vrtne motorne tcosilnice s tcosem. in. brest fcoša, male le Osilnice v tmlctorsJci issvećLbi_ COBISS D-Per 7/1997 25; J 5000004408,9 PO KONKURENČNIH CENAH IZDELUJEMO KVALITETNE VRTNE UTE, MANJŠE ■ . ' VIKENDE (brunarice) ipd* “"• V iTS“' !* *•"•*** ;jaA * y Pokličite na telefonsko številko 832 - 951 in pogovorili se bomo o vaših željah in zahtevah! ’ ' j AVTOBUS ZVESTIH NAROČNIKOV SAVINJSKIH NOVIC *z rj Z ft. S < n °ž§ Soi z H O $ Z O H < (M Kupon za avtobus zvestih naročnikov Vprašanje: Kdo je na fotografiji na 10. strani 8. št. SN? Odgovor: ________________________________________ Ime in priimek: Naročniška številka: Naslov: V tretjem kolu naše akcije je sreča stala ob strani sledečim naročnikom: * Fanika Tratnik, Dol 49, Gornji Grad; * Mira Natek, Mlinska pot 3, Mozirje; * Štefan Farkaš, Šmartno ob Dreti 44; * Janez Dimeč, Lepa njiva, Mozirje; * Anton Blatnik, Kokarje 13, Nazarje; * Bogomir Supin, Krnica 45, Luče. Tako ostaja v našem avtobusu, ki nas bo popeljal na Primorsko, na razpolago še 18 sedežev. Vsi naročniki (in seveda naročnice), ki želite z nami na izlet, pošljite izpolnjen kupon, nalepljen na .j. dopisnici, na naslov SAVINJSKE NOVICE, Savinjska cesta 4, 3331 ~JL Nazarje, najkasneje do petka, 9. maja 1997.___________________