Kraljice in bodo. Vse, tudi najmanjše občine, bodo deležne njegovega zanimanja. Tako hoče ideja fašizma, ki jo bodo še imeli priložnost spoznati. Eksc. Vis. Komisar si je še ogledal Zdravstveni dom, kjer ga je pozdravi! vodja dr. Šober. Pohvalil je vzorno urejeno ustanovo. Obiskal je še nekaj bolnih vojakov, italijanske žrtve svetovne vojne na črnomeljskem pokopališču ter sprejel zastopnike Heimatbunda v cr-nomeljskem in kočevskem okraju. Po obisku cerkve sv. Petra, je skupina deklet zaplesala Črnomeljsko kolo in visokega gosta ujela v svoj krog ter mu pripela šopek na- občinah na posebnih obrazcih za prijavljanje žitnega pridelka, predpisano 7. omenjeno naredbo St. 56 z dne 27 junija 1941-X1X. člen 6. Oddaja zgoraj navedenega žita je dovoljena sa:.io za pokritje na podstavi k< z dne 25. aprili smatrajoč za nu, diti nekatere poi bivše kraljevine v skladu z novo :e si compie la trebbiatura del grano per i! popolo com-Ducejevem imenu mlatijo žito za vojskujoči se narodu DRUŽINSKI TEDNIK p«>UUHiaiM||U|HmilutlllMlmillHaBUlalnalU| gllllUUIUIIIIIIUHIIllUIIIIUMllllllllUUIIIIIUl| b Leto XIII. V T.iiihliani 21. avtrnafa 1Q41-YTY- ifAv 31 s - .V Ljubljani 21. avgusta 1941-XIX. štev. 34. (618) \ Najsrečnejše rodi. ljudi poštenje Slovenski rek •DRUŽINSKI TEDNIK« Izhaja ob Četrtkih. Urednlfitro In uprava v Ljubljani, MikloSičeva 14/IIL PoStnl predal 6t. 845. Telefon 6fc. 83-32. — Račun pofitne hranilnice ▼ Ljubljani St. 16.393. — Rokopisov ne vračamo, nefrankiranih dop5sov ne sprejemamo. Za odgovor je treba priložiti 2 liri v znamkah. NAROČNINA lU leta 8 Ur, */* leta: 16 Ur, vse leto 32 lir. V tujini 64 lir na leto. — Naročnino Je treba plačati vnaprej. CENE OGLASOV V tekstnem delu: enostolpčna petitna vrsta ali njen prostor (višina 3 mm in Širina 55 mm) 2.70 lire; v oglasnem delu 1.70 lire. V dvobarvnem tisku cene po dogovoru. — Notice: beseda 0.80 lire. Mali oglasi : beseda 0.40 lire. Ogl&snf davek povsod Se posebej. Pri večkratnem naročilu popust. Dattes: Italijanščina za Slovence (Gl. sti. 9.) Eksc Vis. Komisar v Beli Krajini Preteklo sončno nedeljo je Eksc. Xls- Komisar spet porabil zato, da je krenil med naše kmečko prebivalstvo, da bi se prepričal o njegovem delu in potrebah. To pot si je izbral našo Belo krajino, ki je ®na najsiromašnejših pa tudi raj-5®!] delavnih slovenskih kotičkov. Obiskal je najvažnejše belokranjske kraje: Semič, Črnomelj, Dra-gatus in Vinico. Eksc. Vis. Komisar se je v stiku s preprostim, a delovnim belokranjskim ljudstvom lahko prepričal o njegovih težavah, o njegovi relavnosti in lojalnosti, ki jo vrača za lojalnost italijanskih oblasti. . Skupaj z Eksc. Vis. Komisarjem Je krenil na pot tudi generalni Podpoveljnik Fašističnih mladinskih organizacij in član Direktorja dr. Selani, razen njega so bili Pa v spremstvu še general Eksc. ttomero, comm. dr. David, podpo-’et]ni_k središč za pomoč Gatti in set tiskovnega urada cenim, Ti-goli. Eksc. Visoki Komisar je odšel na Pot z viakom in je že zgodaj zju-^aj prispel na postajo v Novem roestu._ Tam so ga sprejeli poveljnik soške divizije general Eksc. Ro jnero, civilni komisar dr. Griselli in drugi odličniki. Eksc. Romero Je stopil v vlak in spremljal viso. Kega gosta na njegovi poti. V Semiču V Semiču se je prebivalstvo zbralo na trgu pred cerkvijo, ki so ga krstili za trg Bruna Mussolinija. ^bralo se je semiško prebivalstvo, Pa tudi dosti okoličanov. Vas je bila okrašena s trobojnicami, na trgu so bili pa zbrani poleg postroj ene vojaške čete tudi gasilci in šolska mladina, ki je gostom navdušena vzklikala. V imenu občine je visokega gosta in njegove spremljevalce pozdravu župan, ki mu je izrekel dobrodošlico ter ga prosil, da se prepriča o potrebah kraja in po možnosti ustreže željam delovnega prebivalstva. Po obhodu častne čete, je godba zaigrala himno Imperija, nato so pa dvignili zastavo na “rog, ki so ga postavili domačini 'ga -ie župan izročil polkovniku “ifieriju v varstvo. Ob tej priložnosti se je župan poveljniku tudi Zahvalil za pozornost in skrb, ki posveča prebivalstvu in mu zagotovil, da bo prebivalstvo zmerom prav tako lojalno kakor je lojalno italijansko vojaštvo, nastanjeno med njimi. . Deklica v narodni noši je nato uročila Eksc. Vis. Komisarju šopek. Visokega gosta je pozdravil še do-fnači župnik in mu želel, da bi do. ■pii.na svojem obisku po Beli krajini kar najlepše vtise. Visoki Komisar se je zbrani množici zahvalil za izredno prisrčen ^Prejem, ki je najboljši dokaz vdanosti in lojalnosti prebivalstva do asLstovske Italije. Obljubil je, da ?? Italija med nami zmerom spoštovala vero, kulturo in običaie Slovenskega naroda. Poudaril je, ?? upravlja pokrajino na Ducejev “Kaz z absolutno pravičnostjo, da obenem upa, da bo prebivalstvo ve nadalje držalo častno besedo ’«anosti in lojalnosti. Njegovi obi-V pokrajini so izpolnjevanje "Ucejeve volje, ki hoče, da so nje. Pvi zastopniki v stiku z ljudstvom n da pomagajo najbolj pomoči po-rebnim. Visoki Komisar je prepričan, da med našim zdravim mečkim ljudstvom ne morejo "spevati ideologije, ki hočejo uni-. družino, vero in civilizacijo. Ce , | se pa našel kak privrženec ta-,idej, bo izločen, kakor se loči ^Kuzeni bolnik od zdravih. Ljud-? ,v° samo naj izkorenini to zlo, Jer koli nanj naleti. Na koncu je pozdravil zastopnike Vojske, pristnega podpoveljnika dr. Selani j a ra Je prosil, naj tudi v imenu pre-"Stva pozdravi Duceja in mu .roči zatrdila vdanosti in lojalno-' ko se vrne v Rim. fcTp?rkveni pevski zbor je zapel _ utranjo«, nato pa je Visoki Ko-fan?r st°Pil med kmečke može in n te ter se ž njimi porazgovoril razmerah v kraju. V občinskem uradu so ga pozdravili občinski možje iz 48 vasi. Za pomoči potrebne je visoki dostojanstvenik izročil županu denarno podporo. Ko je obiskal še župno cerkev, se je Visoki Komisar s spremstvom odpeljal z vlakom dalje v Črnomelj. V Črnomlju Vse mesto je bilo okrašeno z zastavami in cvetjem. Vis. Komisarja je množica na trgu pred gladom pozdravila s takšnim navdušenjem, kakršnega visoki gost v pokrajini še ni doživel. V spremstvu civilnega komisarja dr. .nž. Cassenega je obšel častno četo, ki ti poveljuje polkovnik Carpitellu. Ob zvokih himne in navdušenem vzlikanju je Eksc. Vis. Komisar odšel na pripravljeni oder, kjer mu je izrekel dobrodošlico župan in izrazil svoje veselje nad obiskom visokega dostojanstvenika in najvišjega zastopnika italijanskih oblasti v Ljubljanski pokrajini. S svojimi obiski v pokrajini je dokazal svojo skrb za ljudstvo, zato mu je pa ljudstvo tudi iskreno hvaležno. Prav tako je hvaležno tudi Duceju za avtonomijo. Dve dekleti v narodnih nošah sta nato v znak dobrodošlice ponudili po Starem običaju vina, kruha in soli. Pozdravila 6-i je tudi deklica v imenu šolske mladine, nato so pa dvignili zastavo na drogu, ki so ga občani sami postavili. Dekan je blagoslovil drog. Nato je župan izročil poveljniku Carpiteiliju spominski pokal v znak hvaležnosti in v spomin na dan, ko je s svojimi četami prikorakal v Črnomelj. Polkovnik se je zahvalil za lepo darilo. Nato je spregovoril še dekan Bitenc in se je v svojih besedah spominjal oglejskega patriarha, ki je že v 13. sto^ letju postavil temelj civilizacije v črnomeljskem okraju. Izrazil je željo, da bi po njegovih zgledih hodil tudi Eksc. Vis. Komisar. Eksc. Vis. Komisar se je zahvalil za prisrčni sprejem in zag^ovil, da bo fašistovska Italija pravična in naklonjena zlasti delovnemu ljudstvu, katerega prizadevan je zna dobro ceniti, številne so gospodarske potrebe Bele krajine, po dejanjih bo pa ljudstvo spoznalo, kako je treba skrbeti za javni blagor. Prosil je podpoveljnika dr. Melanija, naj v imenu prebivalstva sporoči pozdrave Duceju. Na občinskem uradu je nato visoki gost pozdravil še občinske može, jih vzpodbujal k pravičnosti in jim dejal, naj bodo zmerom in povsod zgled ostalim prebivalcem. Nekateri izmed perečih problemov pokrajine so že rešeni, drugi pa še rinsko cerkev in za njeno popravilo izročil župniku primerno darilo. Vinica je prav tako vsa praznično okrašena pričakovala visokega gosta. Pozdravila sta ga župan in župnik, nato je pa visoki gost obšel častno četo vojaštva, milice in gariicev. Dekleta so ga v imenu ljudstva pozdravila na naroden način, z vinom, kruhom in soljo. Eksc. Vis. Komisar je krenil nato še med pisane narodne noše, ki jih je bilo zbranih precejšnje šte- vilo. Njegovo pozornost je zbudilo tudi viniško kolo, Jsi so mu ga odplesale dekleta in fantje. Nato se je visoki gost s spremstvom odpeljal do Kolpe, kjer ga je pozdravila obmejna četa. V viniški cerkvi je bila običajna nedeljska slovesnost, med katero je domači gimnazijec šutej lepo zapel »Ave Mario«. Njegov glas je zbudil pozornost Eksc. Vis. Komisarja, ki ga je povprašal, ali bi želel nadalje se izobraževati v pevski umetnosti. Pod večer se je Eksc. Vis. Komisar vrnil na Črnomelj sko postajo, kjer sta ga še poslednjič pozdravila prebivalstvo in vojaštvo. Po obhodu častne čete je visoki gost stopil na vlak in se odpeljal nazaj v Ljubljano. Naredbe Visokega Komisarja i bodo še 1 jel : L Eksc. Vis. še nekaj ustano., kosilu krenil dalje v V Dragatušu in Vinici V Dragatušu je Eksc. Vis. Komisar prav tako doživel prisrčen sprejem. Na trgu pred cerkvijo ga je pričakovalo prebivalstvo in dvignilo zastavo. Pozdravil ga je župan, na to pa še župnik. Eksc. Vis. Komisar se je zahvalil za prisrčen sprejem in poudaril simpatije fa-šistovske Italije do mirnega slovenskega ljudstva. Obiskal je še nekatere ustanove, zastopniki občanov so ga pa poprosili za dograditev vodovoda, ki je že v načrtu. Ogledal si je tudi znamenito sta- Ureditev prodaje in uporabe žitnega pridelka Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino, na podstavi svoje naredbe z dne 27. junija 1941-XIX, št. 50, o obvezni prijavi žitnega pridelka, smatrajoč za potrebno, da se določijo količine žita, ki jih sinejo obdržati pridelovalci za človeško prehrano, za živinorejsko porabo in za setvene potrebe, odreja: Člen 1. Pridelovalci žita smejo obdržati za prehranjevalne potrebe za kruh in kuho največ dva stota pšenice za vsako osebo rodbine ali uslužbencev, ki živijo z njim v skupnosti. V popolno ali delno nadomestitev pšenice se smejo obdržati sledeče količine drugega žita: rži v razmerju 1.30 stota za vsak stot pšenice, ali ječmena v razmerju 1.30 stota za vsak stot pšenice , ali koruze v razmerju 1.75 stota za vsak stot pšenice. Za mešanico pšenice in rži (soržico) se šteje mešanica iz pol pšenice in pol rži. Člen 2. Poleg tega smejo obdržati prebivalci za prehrano prašičev 3 stote koruze za vsakega vzrejenega in za sritanje določenega prašiča po stanju na dan objave te naredbe. Člen 3. Oves ni racioniran, prodaja pa je dopuščena le z dovolitvijo Prehranjevalnega zavoda za Ljubljansko pokrajino. Člen 4. Pridelovalci pšenice, rži, ječmena in koruze smejo obdržati za seme potrebno zrnje za letino 1941-42 do naslednjih naj večji h količin: pšenice po 2 stota, rži po 1.80, ječmena po 1.80 stota za vsak hektar, ki naj se obdela; koruze |K> 0.00 stota za vsak hektar žitne površine, koruze po 1.20 stota za vsak hektar za krmo. Člen 5. Prošnje za količine posameznih vrst žita, ki naj se pustijo za človeško prehrano, za živinorejsko po-' -i seme, se morajo vložiti pri posebnih obrazcih za pri-tnega pridelka, predpisano redne poševne potrebe kmetijskega gospodarstva. V petih dtteii po taki oddaji se mora preko občine prijaviti Prehranjevalnemu zavodu za Ljubljansko pokrajino količina vsake posamezne žitne vrste, odstopljena za seme in podatki o prevzemniku. Člen T. Kolikor je žita nad količine, ki jih sir. o jo' pridelovalci obdržati, se mora oddati Prehranjevalnemu zavodu za Ljubljansko pokrnjino po pogojih, ki jih določi ta zavod. Člen‘8. Kršitelji te naredbe, ki stopi v veljavo z dnem objave v Službenem listir za Ljubljansko pokrajino se kaznujejo- v denarju od 100 do 5000 lir, v hujših primerih pa z zaporom do petih mesecev; • Poleg tega se odredi zaplemba količin žita, ki so se neupravičeno obdržale ali nedopustno odsvojile. Ljubljana, dne 12. avgusta 1941-XIX. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino. EMIL 10 GRAZIOLI Predpisi o zbiranju starih kovin Vifoki -Komisar za Ljubljansko pokrajino, na podstavi člena 3. kr. ukaza z dne 3. maja 10-11 -X1X, št. 291, na podstavi člena 6. Ducejevega razglasa z dne 17. maja 194t-XIX, št. 454. v zvezi s členom <3. kr. ukaza z dne 18. maja 19il-XIX, št. 453 in glede na nujno potrebo, da se uredi zbiranje starega železa in drugih starih kovin za državne potrebe, odreja: Člen- 1. Kdor koli ima staro železo vobče, tudi v obliki blokov, palic ali pogač, do skupne teže najmanj dveh stotov, ali druge stare kovine do skupne teže najmanj petih kilogramov, jih mora prijaviti pri občinskem uradu do vštetega dne 13. avgusta 1941-X1X. Prijave morajo obsegati podatke o zalogah na dan 11. avgusta 19il-XIX, o lastniku starih kovin in o kraju, kjer so. Občine pošljejo prejeto prijave Visokemu komisariatu do vštetega dne 18. avgusta 1941-X1X. Člen 2. Prepoveduje se predelava kovin v palice, bloke ali pogače brez predhodnega dovoljenja Visokega ko- Nel notne del battente. — ' Vel. Cesarice Vel. Kraljica in Cesarica Helena je v ponedeljek 18. t. m. praznovala svoj god. Na ta dan so jo spremljale prisrčne želje in čestitke vsega italijanskega naroda. Po vsej državi so visele državne zastave in s tem počastile god svoje Kraljice, ki je svojemu narodu tudi najskrb-nejša mati, saj se zmerom in povsod živo zanima za usodo svojega naroda. Za Njen god je bil ves Njen narod zbran okrog svoje Kraljice in ji želel še mnogo srečnih let. Člen 3. Stare kovine, ki so zavezane prijavi, ostanejo na razpolago Visokemu komisariatu in se brez njegovega predhodnega dovoljenja ne morejo ne odtujiti ne pripeljati dragam. Člen 4. Vendar se dovoljuje oddaja starih kovin tvrdkam, ki jih posebej pooblasti Visoki komisariat in ki bodo plačevale ceno,' kakor jih določa posebni cenik, katerega morajo imeti izobešenega za občinstvo na dobro vidnem mestu. • Te tvrdke'smejo po predpisih Visokega Komisariata dalje oddajati še uporabne stare kovine delavnicam iu industrijam Ljubljanske pokrajine in shranjevati stare kovine za prelitje na ozemlju Kraljevine. Člen 5. Dovoljeno je razen tega zbiranje vseh starih, železnih in neželeznih kovin ter njih zlitin, kolikor gre za njih oddajo tvrdkam iz prednjega člena. Člen 6. Pooblaščene tvrdke morajo voditi poseben vpisnik prejema in oddaje, vidiran in kolkovan pri Visokem komisariatu in v katerega morajo vpisati vsak dan vse opravljene posle. Ta obveznost velja tudi za podjetja in delavnice, katerih delo daje odpad-j zgoraj označenih vrst. Člen 7. Kršitelji te naredbe, ki stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino, se kaznujejo v denarju od 100 do 5000 lir in v hujših primerih z zaporom od enega do Šestih mesecev. Poleg tega se odredi zaplemba blaga. Ljubljana dne 9. avgusta 194t-XIX. Visoki Komisar EMILIO (1KAZIOL1 Sprememba nekaterih postavk carinske tarife Visoki Komisar za Ljubljansko pora ji no, _ j komisariatske naredbo. aprila 1941-X1X, štev. 9, i nujno potrebno preure-- postavke carinske tariio Jugoslavije, ki niso razmejitvijo, v zvezi . potrebami pokrajine. Nadaljevanje na S. strani odreja: Člen 1. Postavke carinske tarife 'bivše kraljevine Jugoslavije št. 6,38/2, 40, 42/1, 2, 77, 83, 100/4a, 108, 147/1 a, jb, 156, 288/1, 2, 441/2, 442/lb, 3, 5, 445/1 a, 537/1 a, b, c in 551 se spreminjajo takole (carina od stota): Ječmenov sad 36.70 lir; konoplja surova, konoplja česana, konopljeno tul je, hmelj, cikorija in vsi drugi kavini nadomestki, suhi, rogovi, kosti in druge sorodne snovi, vse prosto; kolofonij 7.35 lir; tkalski klej in lep na podlagi krompirjevega in drugega škroba 158.70 lir; dekstrin 79.30 lir; kaolin, iboksit, papirna masa, prirejena: a) mehanično, b) kemijsko, vse prosto; karton (lepenka) navadni: 1. nebar-van in nesatiniran 27 52 lir; 2. barvan v snovi, nesatiniran 33.03 lir; 3. sati-niran 52.80 lir; karton (lepenka) fini: 1. bel ali barvan v snovi: a) nepre-vlečen 73.40 lir; b) prevlečen 102.80 lir; 2. barvan, posrebren, pozlačen ali (poslikan 176 lir; papir, bel ali barvan ;V snovi: 1. neprevlečen: a) nečrtan 45.90 lir; 2. prevlečen 102.80 lir; navadno železo in jeklo, valjano na gorko v gladko pločevino, tudi prevarano, surovo ali oksidirano, debelo: a) 4 mm ali več 43.70 lir; b) lVimin ali več, toda manj ko 4 mm 59.10 lir; e) 0.6 mm ali več, toda manj ko l‘/» mm 66.80 lir; d) 0.4 mm ali več, toda manj ko 0.6 mm 77.10 lir; e) pod 0.4 mm 82.60 lir; listi za žage: A. krožni: 1. debeli nad 4 mm, 8 premerom a) nad 40 cm 165 lir; b) nad 10 cm do 40cm 257 lir; B. trakasti, široki: 1. nad 30 mm 183.50 lir; 2. do 30 mm >192.50 lir; C. drugi, tudi montirani, široki: 1. nad 80 mm 147 lir; 2. nad 30 mm do 80 mm 220 lir; 3. nad 20 mm do 30 mm 275 lir; 4. do 20 mm 367 lir. Člen 2. Na blago, našteto v členu 1., ■se plačujejo notranji davki za izdela-;vo, prodajo in potrošnjo po dosedaj veljajočih predpisih. Člen 3. Ta naredba stopi v veljavo * dnem objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana, dne 12. avgusta 1941-XIX. Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino: EMILIO GRAZIOLI delka, ob' pogojih in s pristojbinami, ki veljajo za odobravanje motornih vozil. Po ugodnem izidu tega pregleda in preskušnje pristavi komisija na prometno listino posebno pripombo, ki dovoljuje uporabo tega motornega vozila v prometu. čl. 2. Za vozila s pogonom na domače gorivo (plinsko oglje, metan), ki tekočega goriva niti za zagon ne morejo uporabljati, ne veljajo prometne omejitve, določene v naredbi Visokega komisarjata št. 65 z dne 12. julija 1941-X1X, kolikor se nanaša na promet ob nedeljah in prazničnih dneh in na prevoz žensk in otrok. Za omenjena motorna vozila ostane še nadalje v veljavi prepoved glede vožnje v nočnih urah in glede odhajanja iz Ljubljanske pokrajine brez posebne dovolitve iz člena 6. zgoraj navedene uredbe. Čl. 3. Za motorna vozila iz člena 2. izda Visoki komisarjat, oddelek za civilno motorizacijo, dopustnico, ki dovoljuje njih uporabo v prometu, in posebno oznako — spoznavno ploščico modre barve, ki mora biti vidno pritrjena na motornem vozilu. Čl. 4. Lastniki motornih vozil iz člena 1. morajo v 5 dneh, ko stopi ta naredba v veljavo, dati vozila v pregled in preskušnjo po členu 1. in si oskrbeti spoznavno ploščico in dopustnico iz člena 3. Kršitelji se kaznujejo v denarju od L. 100 do L. 500 in z odvzemom prometnega dovolila za vozilo za dobo od enega do treh mesecev. Člen 5. Ta naredba stopi v veljavo z razglasitvijo v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino: EMILIO GRAZIOLI na načelstva lahko določijo nižje cene sama, višje pa le po izrečni odobritvi Visokega Komisarja. Cene se zaokrožijo tako, da se ostan-, ki nad 2.5 cent. zaokrožijo na 5 cent., ostanki pod 2.5 cent. se pa ne upoštevajo. Cenik mora biti vidno nabit v vseh mesnicah in prodajalnicah, ter se bo vsako kršenje najstrože zasledovalo po zakonitih predpisih. Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino: EMILIO GRAZIOLI Kontrolna pristojbina za nekatere vrste blaga Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino, glede na svojo naredbo z dne 26. junija 1941-XIX, št. 54, odreja: člen 1. Za vse blago, ki je zavezano kontrolni pristojbini po naredbi z dne 26. junija 1941-X1X, št. 54, morajo prodajalci v dogovorih prodajah in računih uporabljati določene cene in ne da bi navedli znesek kontrolne pristojbine. Člen 2. Pristojbina se določa še za sledeče blago, namenjeno za izvoz: v lirah za stot ■Stare kovine, tudi v obliki blokov, palic in pogač: železo in jeklo.................14.— lito železo.....................10.— svinec..........................25.— cink................................25. bron............................150.— baker........................... 200.— med................................ 200.— aluminij..........................100. Klej, mizarski.........................20,— Papir: 1. bel, neglajen: a) v valjih.......................20,— b) drugi, nečrtan ... 30.— 2. ovojni............................25.— Strojene kože, brez dlake: 1. volovske, kravje in konjske: a) za podplate .... 100.— b) druge...................... 250. 2. telečje, junčje................ 500. 3. ovčje, svinjske in druge male ......................... 750.— Gobe, suhe............................50.— Člen 3. Pobiranje kontrolne pristojbine je poverjeno carinskemu ravnateljstvu, ki ga opravlja po svojih organih in podrejenih uradih. Pobrane vsote se morajo odvajati Hranilnici Ljubljanske pokrajine za račun »Izravnalnega sklada za gospodarsko ureditev«, na razpolago Visokemu Komisarju. Člen 4. Ta naredba stopi v veljavo z dnem objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino: EMILIO GRAZIOLI Cenik za meso na drobno Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino je na podstavi naredbe št. 17 z dne 9. maja 1941-XIX določil naslednje najvišje cene za nadrobno prodajo mesa. Te cene stopijo v veljavo dne 9. avgusta 1941-XIX. za kg 1. Voli, telice, biki: Lire meso zadnji del.............8.90 meso sprednji del .... 8.10 2. Krave: meso zadnji del.............7.70 meso sprednji del .... 6.90 3. Goveje drobovje; jezik.................................9.10 pljuča . ............................3.10 srce .................................6.90 jetra.................................6.90 vranica...............................6.90 ledvice...............................7.60 vampi.................................3.80 glava.................................3 — možgani...............................7.60 4. Teleta: meso zadnji del.............11.— meso sprednji del .... 9.— 5. Telečje drobovje: pljuča in srce........................9.50 jetra.............................12.— rajželc.....................komad 10.— vranica...................... „ 2.— priželjc , . . . . „ 4 — jezik........................ ,, 5.50 možgani...................... „ 4.50 6. Svinjina: za kg meso zadnji del.............11.80 meso sprednji del .... 10.65 salo.................................12.55 7. Koštrunovina.........................7.20 Če se proda meso brez kosti, se sme gornja cena zvišati največ za 25°/o. Priklada kosti in drobovja ne sme presegati 20°/o kupljene teže. Prodaja mesa je dovoljena le v oblastveno odobrenih lokalih in stojnicah. Ta cenik je obvezen za mestno občino Ljubljana, za ostale občine pokrajine pa velja kot smernica. Okraj- Določbe za statistiko o gibanju prebivalstva v Ljubljanski pokrajini Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino, smatrajoč za potrebno, da se uredi statistična služba o gibanju prebivalstva v zvezi z anagrafično službo, odreja: Poglavje I. Statistično delo verskih in civilnih oblasti, ki opravljajo funkcije vodij civilne matice. čl. 1. Verske oblasti raznih veroizpovedi, ki opravljajo posle vodje civilne matice, in civilne oblasti (okrajni načelniki in komisarji, oziroma za mesto Ljubljano župan), ki opravljajo iste posle, morajo istočasno z vpisom v matico izpolniti: a) za vsak sklenjeni zakon statistični listek obrazec Po, črn ti6k na roza papirju in anagrafično sporočilo, obrazec Po bis, črn tisk na roza papirju (v primeru sklenitve zakona, ko zakonca st.vnujeta v različnih občinah, je treba izpolniti dve anagrafični sporočili po obrazcu Po bis); b) za vsako prijavo rojstva dečka statistični listek po obrazcu Rm, črn tisk na modrem papirju, in anagrafično sporočilo po obrazcu Rm bis, črn tisk na modrem papirju; c) za vsako prijavo rojstva deklice statistični listek po obrazcu Rž, rdeč tisk na modrem papirju, in anagrafič no sporočilo po obrazcu Rž bis, rdeč tisk na modrem papirju; d) za vsako prijavo smrti moškega statistični listek po obrazcu Um; črn tisk na belem papirju, in anagrafično sporočilo po obrazcu Um bis, črn tisk na belem papirju; e) za vsako prijavo smrti ženske statistični listek po obrazcu Už, rdeč tisk na belem papirju, in anagrafično sporočilo po obrazcu Už bis, rdeč tisk na belem papirju. Statistični listki po obrazcu Po se morajo glasiti na ime občine, v kateri so bili zakoni sklenjeni; statistični listki po obrazcih Rm in Rž se morajo glasiti na ime občine, v kateri so bili rojeni otroci; statistični listki po obrazcih Um in Už se morajo glasiti na ime občine, v kateri so se dogodili smrtni primeri. Člen 2. Drugi del statističnih listkov po obrazcu Um in Už mora biti izpolnjen na podlagi podatkov: a) zahtevanih ali od zdravnika, ki je zdravil, ali od mrliškega oglednika; b) ali posnetih iz mrtvaškega lista, ki ga je izdal zdravnik, ki je zdravil; c) ali zahtevanih od članov družine, če jih ni mogoče dobiti niti od zdravnika, ki je zdravil, niti od mrliškega oglednika. V vsakem primeru mora biti na statističnih listkih, obrazcih Um in Už, razviden izvor dotičnih podatkov. Člen 3. Obrazec Po bis je treba poslati anagrafičnemu uradu občine stalnega bivališča zakoncev; obrazec Um bis in Už je treba poslati anagrafičnemu uradu občine stalnega bivališča umrlih oseb; obrazci Rm bis in Rž bis pa anagrafičnemu uradu občine stalnega bivališča staršev rojenega ali rojenih v roku 48 ur od dneva izvedbe zadevnih matičnih zapisov. Pod občino stalnega bivališča ©sebe se razume občina, kjer oseba navadno biva. Člen 4. Verske in civilne oblasti iz člena 1. morajo sestaviti mesečno (ločeno za vsako posamično poročno, rojstno in smrtno občina) dopisnico po obrazcu 1 (Provizorični podatki o naravnem mesečnem gibanju prisotnega prebivalstva), kjer se zabeleži število sklenjenih porok ter rojstev in smrti, ki so bile prijavljene v teku meseca. Zato morajo biti upoštevana v tem številu tudi rojstva in smrti, ki so bile prijavljene v teku meseca, ki pa so se dogodile v preteklem mesecu. Te dopisnice po obrazcu 1 je treba poslati pristojnim okrajnim načelstvom, pod katerih upravno oblast spadajo poročne, rojstne in smrtne občine in na ime katerih se glase te dopisnice, do 3. dne v mesecu, ki sledi tistemu, na katerega se podatki nanašajo. Dopisnico, ki se glasi na ime ljubljanske občine, je treba poslati županu mesta Ljubljane. Člen 5. Podatki o porokah, živoroje-hin, mrtvorojenih in umrlih morajo biti zbrani in navedeni mesečno (od verskih in civilnih oblasti, navedenih v členu 1.), ločeno za vsako posamezno poročno, rojstno in smrtno občino, na pregledu po obrazcu 2 (Definitivni podatki o mesečnem naravnem gibanju prisotnega prebivalstva). Ti pregledi po obrazcu 2 morajo biti poslani skupno z zadevnimi statističnimi listki po obrazcih Po, Rm, Rž, Um in Už najdalj do 20. v mesecu, ki sledi tistemu, na katerega se podatki nanašajo, pristojnim okrajnim načelstvom, in sicer okrajnim načelstvom, pod katerih upravno oblast spadajo poročne, rojstne in smrtne občine in na ime katerih se glase ti pregledi. Pregled, ki se glasi na ime ljubljanske občine, je treba poslati županu mesta Ljubljane. Kolikor se tiče rojstev in smrti, je število, ki ga je vpisati v označene preglede po obrazcu 2, število rojstev in smrti, ki so se resnično dogodile v teku meseca, in ne število rojstev in smrti, prijavljenih v teku meseca, kakor je sicer predpisano za provizorične mesečne ugotovitve iz predhodnega člena. Zato se ne smejo upoštevati v pregledu po obrazcu 2 rojstva in smrti, prijavljene v mesecu, na katerega se omenjeni podatki nanašajo, ki pa so se dogodile v mesecu, pred-idočem tistemu, na katerega se nanašajo podatki tega pregleda. Poglavje II. Statistično delo občinskih anagrafičnili uradov. Člen 6. V smislu člena 24. »Določb za uvedbo in voditev registra prebivalstva«, odobrenih z naredbo z dne 12. avgusta 1941-XIX, št. 84, morajo občinski anagrafični uradi poslati okrajnemu načelstvu oziroma za mesto Ljubljano županu: a) do 3. dne vsakega meseca: dopisnico po obrazcu R bis (Izvleček drugega dela obrazca R) 8 podatki, ki se nanašajo na selitveno gibanje predhodnega meseca; b) do 20. januarja vsakega leta: pregled po obrazcu R (Letni pregled o gibanju stalnega prebivalstva), pravilno izpolnjen v celoti in seštet. Poglavje III. Statistično delo okrajnih načelstev in žnpana Ljubljane. Člen 7. Okrajna načelstva in župan Ljubljane za občino Ljubljano so dolžni na osnovi podatkov, ki so jim došli v smislu predidočega člena 4. in črke a) člena 6., sestaviti za vsako posamezno občino zbiralni pregled po obrazcu 3 (Provizorični zbiralni podatki o mesečnem naravnem in selitvenem gibanju pristojnega prebivalstva). Te preglede je treba sestaviti do 5. dne vsakega meseca ter jih poslati v istem roku, urejene po abeced- nem redu občin, Visokemu komisariatu. Člen 8. Okrajna načelstva in župan Ljubljane za občino Ljubljano morajo na osnovi podatkov, o katerih je govora v predidočem členu 5 in pod črko a) člena 6., sestaviti v dvojniku (do 25. dne vsakega meseca) za vsako posamezno občino zbiralni pregled po obrazcu 4 (Definitivni zbiralni podatki o mesečnem naravnem in selitvenem gibanju prisotnega prebivalstva). En izvod teh seznamov, urejenih po abecednem redu občin, ki so jim priključeni zadevni statistični listki po obrazcih Po, Rm, Rž, Um in Už, je treba poslati Visokemu komisariatu v gori omenjenem roku. Drugi izvod se mora hraniti zaradi prenosa podatka, ki se nanaša na prisotno prebivalstvo ob koncu meseca, v pregled za prihodnji mesec (kot prisotno prebivalstvo 1 dne v tem mesecu). Člen 9. Do 25. januarja vsakega leta morajo poslati okrajna načelstva in župan Ljubljane za občino Ljubljano (s spremnim dopisom) Visokemu komisariatu Letne preglede o gibanju stalnega prebivalstva (po obrazcu R anagrafa), ki so jih prejeli od posameznih občin okraja v smislu črke b) člena 6. Poglavje IV. Statistično delo Visokega Komisariata. Člen 10. Visoki komisariat pošlje Osrednjemu statističnemu zavodu Kraljevine Italije: a) najdalj do 10. vsakega meseca Zbiralni pregled provizoričnih podatkov o mesečnem naravnem in selitvenem gibanju prisotnega prebivalstva v občinah Ljubljanske pokrajine (obrazec 5). Ta pregled mora biti izpolnjen na podlagi podatkov, ki jih dostavljajo za vsako posamezno občino okrajna načelstva in župan Ljubljane na obrazcih 3; b) najdalj do zadnjega dne vsakega meseca preglede po obrazcu 4 skupno z zadevnimi statističnimi listki po obrazcih Po, Rm, Rž, Um in Už (ki jih pošiljajo okrajna načelstva in župan Ljubljane) in ki morajo biti urejeni po abecednem redu občin; c) najdalj do 31. januarja vsakega leta s spremnim dopisom preglede po obrazcu R (prejete od okrajnih načelstev in župana Ljubljane), urejene po abecednem redu občin. Poglavje V. Določbe splošnega značaja. Člen 11. Vi6oki komisariat poskrbi, da se pošlje civilnim in verskim oblastem, ki opravljajo funkcije vodij civilne matice, zadostno število tiskovin, ki so jim potrebne. Tiskovine morajo biti skrbno shranjene in je treba paziti, da se ne trošijo po nepotrebnem. Visoki komisariat se bo mogel o tem vedno prepričati po številu izpolnjenih tiskovin, k* jih bodo prejele mesečno občine in okrajna načelstva. Imenovane oblasti morajo javiti Visokemu komisariatu vsaj en mesec pred popolno porabo obrazcev nadalj-no predvideno polletno potrebo tiskovin za vsako posamezno vrsto obrazca. Člen 12. Razveljavlja se vsak predpis, ki nasprotuje tem določbam. Člen 13. Te določbe stopijo v veljavo z dnem objave v .Službenem listo za Ljubljansko pokrajino. Najkasneje do 31. avgusta 1941-XIX so dolžni vsi prizadeti poskrbeti «a izvršitev po teh določbah predvideni*1 obvez glede sprememb, ki izvirajo i* naravnega gibanja prebivalstva in K* so nastale od 1. avgrrta 1941-XIX p® do dneva, ko so te določbe stopile v veljavo. Ljubljana 15. avgusta 1941-XIX. Visoki Komisar > za Ljubljansko pokrajino"-EMILIO GRAZIOLI Predpisi za promet z motor-nimi vozili na metan ali plinsko oglje Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino, smatrajoč za potrebno, da se dovoli promet z motornimi vozili na plinsko oglje in na metan ob potrebnem jamstvu za varnost in zaščito občinstva in potnikov, odreja: Čl. 1. Vsa motorna vozila (avtomobili, tovorni avtomobili, avtobusi), preurejena za pogon na plinsko oglje ali na metan, se morajo radi dopustitve v promet dati prej v pregled in pre-akušnjo pri komisiji, sestavljeni iz enega inženirja Visokega komisarjata — oddelka za eivilno motorizacijo in •nega inženirja tehničnega (V.) ©d- Ltstek »Družinskega tednika* Žilni kokalj. vzrok gobavosti Naphal dr. H. Hartmann Čudna so pota kužnih bolezni. Gobavost, ki so se je v starem veku tako bali — tudi v sv. pismu jo omenjajo — in ki je v srednjem veku spet veliko vlogo igrala, se je v 15. stoletju skoraj popolnoma iz Evrope preselila. To dejstvo je posebno razveseljivo, kajti gobavost je ena najbolj nalezljivih bolezni, en sam gobavec lahko okuži veliko število prebivalstva, ki je bilo dotlej pred njo varno. Razen tega je gobavost težko ozdravljiva bolezen. Nemška Družba cesarja Viljema torej ni zastonj pred nekaj leti z dovoljenjem brazilijan-skih oblasti ustanovila Institut za raziskovanje in zatiranje gobavosti v Sao-Paulu. Higienik se najprej vpraša po vzrokih takšnega pojavljenja in izginje-nja kužne bolezni, od katere ie odvisna usoda tisočev in desettisočev posameznih ljudi in s tem usoda celih narodov. Ravno izselitev gobavosti iz Evrope je doslej velika uganka. Delno so jo skušali razlagati s tem, da so velike »pandemije«, po- sebno »črna smrt« v 14. stoletju, a tudi koze in druge kužne bolezni, malo odporne gobavce skoraj do zadnjega iztrebile. S tem pa še ni vse pojasnjeno. Kužne bolezni so tudi še tam, kjer ni govora o izginjenju gobavosti. In tako so si znanstveniki s tem dolgo glavo belili. Pred nedavnim je pa neki sodelavec Higienskega instituta v Berlinu, ki ga vodi znani higienik profesor Zeiss, krenil v novo smer, ki je prav tako presenetljiva kakor tudi odločilna za bodoči napredek v higieni. Uporabil je že doslej znane domneve, zdaj je pa izrekel zaključno sodbo. Kdo je krivec kužnih bolezni? Presenečeni boste, ko boste slišali, da je to kokalj, tisti plevel med žitom, o katerem smo se že kot otroci v šoli učili, da je strupen. V srednjem veku kajpak niso imeli natančnega pojma o njegovi strupenosti. Danes pa vemo, da kokalj vsebuje saprotoksin, in sicer v posebni obliki agrostema-saprotoks*na. Saprotoksini so skupina rastlinskih strupov, ki kajpak ne povzroče zmerom enako nevarnih za-strupljenj, temveč pogosto tako imenovane podtalne, to se pravi takšne, ki jih bolnik ne opazi, ki jih pa zdravnik lahko ugotovi. Kokaljevo seme uporabljajo v več namenov, kot zdravilo, za dodatek k žganiu ali pa kot nadomestilo za zamorsko kumino ali črniko. Zdaleč največjo vlogo igra pa kokaljevo seme kot nezaželen plevel y krušnem žitu, v rži, pšenici, ovsu itd. Žito, ki pomeni danes za Evropo 60 do 40 odstotkov celotne prehrane, je v srednjem veku, ko še niso poznali krompirja, še večjo vlogo igralo. V Nemčiji je bilo v žitu okrog leta 1900. od 0,1 do 0,6 odstotka ko-kalja. Danes je zakonito dovoljena meja 0,5 odstotkov. V Romuniji so pa našli 8 odstotkov, v nekaterih drugih državah še več kokalja. Ugotovili so, da je ravno v deželah, v katerih so bili še do nedavnega primeri gobavosti, v žitu največ ko-kalja. Znancst je ugotovila, da je gobavost izginila, ko je človeštvo na eni strani začelo namesto juh, polivk in kaše jesti gibanice in kruh in ko sta se na drugi strani izboljšali mlinarska in pekovska obrt. Posamezen kmet je žito le površno očistil, tako da je v njem ostalo dosti kokaljeve-ga zrnja; mlinarji in peki so ga dosti skrbneje očistili, posebno odkar so se združili v cehe in so bili pod strožjim nadzorstvom ter jih je z nasveti vzpodbujala znanost. Drugi motiv je pa v tem, da so imeli meščani večje zahteve okusa in so zavračali trpek ali grenak okus žita, pomešanega s kokaljem. Tudi modrikasta ali črnkasta barva moke je odbijala. Tako so na podlagi farmakoloških, gospodarskih, družabnih in psiholoških momentov ugotovili' da je vzrok izselitve gobavosti >* Evrope bistveno v zvezi z bolje od" ščenim žitom, posebno v pogledu ko-kalja. ■ Vprašali boste, ali so takšne sn ^ _ vredne preiskovanja Higienskega i*1' stituta, ki ima vendar dovolj hvaležnih nalog na področju javne h giene in infekcijskih bolezni? Na vprašanje odgovarjamo pritrdil*1 • Saj gre v tem primeru kakor spl° ^ pri vseh važnih prehranjevalnih Pr°' blemih za veliko vrednost narodn ga zdravja, Narodno zdravje ohrani je pa za današnjo higiensko znan zapisnikih itd. se naj zalezuje pod katero redno številko senatna ter v katerem iznosu je bila a plačana. Od časa do časa naj se ' Jdznami s pobrano takso v gotovini I ‘Jejo pristojnim davčnim upravam, d p na seznamu zabeleževale po-ajke zaračunitve odvedenih taks. Računska taksa po tar. post. 34 aksn. zak. se naj istočasno plačuje v Setovini. Obrtniki in trgovci naj v to yrh° predložijo davčni upravi golice acunov, na katerih bodo uprave potrgale, v patehip zneskih se je plačan ra^unska laksa za posamezne ra- ^Pravna oblastva in sodišča bodo o Prednjem obveščena preko Visokega • °misariata za Ljubljansko pokrajino lu Apelacijskega sodišča. Za Visokega Komisarja: et odseka V: v z. Finančni direktor: Volčič s r. Mosetizh s. r. Zagotovitev vsakdanjega mleka Ljubljansko prebivalstvo, ki mleka ne dobiva dostavljenega neposredno >a dom, ga bo dobivalo v najbližjih mlekarnah. Zaradi pravilne razdelitve mleka na Posamezne mlekarne, vabi mestni pre-krbovalni urad vse potrošnike, ki ne dobivajo mleka neposredno na dom, {mj od četrtka do prihodnjega torka, mrej od 21. do 26. avgusta zvečer naznanijo najbližji mlekarni ime in pri-■mek družinskega glavarja in družin-kih članov, stanovanje ter vsakdanjo Potrebo mleka. Samo tistim, ki se bo-Prijavili do določenega roka, bo °bava mleka zagotovljena, ložu P1’*!8''0 potrebne tiskovine je za-zil Prehranjevalni zavod Visokega otnisariata za Ljubljansko pokrajino si? v mlekarne dobe v mestnem pre-krbovalnem uradu v Mestnem domu, ■ nadstropje, soba 3, v sredo, 20. av- M? °d 7'30 do 14> Mlekarne morajo pravilno izpolnje- ® prijave predložiti mestnemu pre- krbovalnemu uradu v treh izvodih “Jkasneje do prihodnjeea petka, 29. avSusta opoldne. • Javni zavodi (bolnišnice, sanatoriji, vVrie kuhinje), gostinski obrati (ka-^ rne, restavracije, gostilne, slašči-'rne itd.) in drugi večji odjemalci mj naznanijo potrebno količino mleka Centralni mlekarni v Maistrovi *ci §t. 10. je odgovoril na sožalje ob ki ?! svt>jega sina Bruna Mussolinija, mu ga je poslal Eksc. Visoki Ko-Mv l Lmilio Grazioli v imenu pre-j a>stva Ljubljanske pokrajne. Brzo-na zahvala se glasi: Zahvaljujem ^ vatn za vaše sožalje ob moji žalosti. Uuce. 80^as,opniki fašistovskih organizacij Vj.b^iČ podali svoje poročilo Eksc. j!j. • Komisarju kot zveznemu Povelj-Ji|.n za Ljubljansko pokrajino. Udele-in .8o se sestanka vsi podpoveljniki lta rugi zastopniki. V začetku sestan-iai. se SDomnili smrti tašista in vo-in počastili taki i 6 spomnili smrti hin ®runa Mussolinija hiis ? 8P°min- Kato je Eksc. Vis. Ko •h n? V svoiem govoru dal smernice i0 ^mbna navodila za nadaljnje de-t)ac^?sbmek so končali s pozdravom *®de{S('‘ Visoki Komisar je pretekli nat) 11 Ponovno dokazal svojo skrb za ji„ euek in blagostanje naše pokra-ia : Sprejel je celo vrsto deputacij da |e s tem izpolnil Ducejevo željo, stat e treba pomagati ljudstvu in mu Java.°1) strani. Sprejel je zastopnike 2adr nameS*encev in upokojencev, Šic ‘dge za gradnjo stanovanjskih hi-koy A'uotske zveze, Združenja lastni-H aovih hiš, zavarovalni., zobnih tudi °.v 'td. Med drugimi je sprejel ra7 ar‘'- Plečnika, se z njim prisrčno <5eia°yarial in se zanimal za njegova »a 'j» . bodoče načrte. Predstavil mu J® župan dr. Adlešič. Ekse. Vis. Komisar je poklonil velik dar Rdečemu križu v Ljubljani. Že pred nedavnim si je ogledal njegovo delo in prizadevanje in mu z nasveti pomagal ter sodelavce vzpodbujal. Pied nedavnim je izročil Rdečemu križu kolekcijo neveljavnih jugoslovanskih znamk, ki jih je Rdeči križ vnovčil za 100.000 lir, zdaj je pa tej človekoljubni in prepotrebni ustanovi poklonil še 250.000 lir in mu e tem omogočil nadaljnje delo. Rdeči križ se je za velikodušen dar Eksc. Vis. Komisarju iskreno zahvalil. Zanimanje fašistovske stranke za ljubljanski velesejem. Uradni list fa-šistovske stranke prinaša naslednje sporočilo: »Od 4. do 13 .oktobra leta XIX bo pod pokroviteljstvom Visokega Komisarja jesenski velesejem v Ljubljani, ki bo stvarno prikazal gospodarske možnosti nove italijanske pokrajine. Zveze bojevniških fašijev, Italijanska liktorska mladina ter Narodna zveza Dopolavoro, bodo dejansko sodelovale za uspeh te prireditve.« Kakor je videti iz te odločbe, je ljubljanski velesejem deležen tudi časti zanimanja stranke, zanimanja, ki je po Ducejevem 'najvišje, po katerem je mogoče stremeti. Strogo odredbo je izdala pristojna oblast glede prodaje povrtnine na dom. Vsak nakup povrtnine in ostalih poljskih pridelkov se sme vršiti izključno samo na trgu ali v trgovinah te vrste, nikakor se pa ne sme prodajati na dom. Maksimalne cene povrtnini in sadju je določil Visoki Komisarijat za prihodnji teden. Domači krompir sme stati kg največ 1.10 L, koleraba t L, nizki stročji fižol 1 L, visoki stročji fižol 2.50 L, novi luščeni fižol 3 L, glavnata solata 2.50 L, kumare 1.20 L, kumarice za vlaganje, ki jih gre 125 na kg pa 8 L. Čebula sme etati kg največ i L, češenj pa 2.50 L, paradižniki 3 L, grah v stročju 2.50 L. Liter lisičk sme stati 0.60 L, razviti jurčki 6 L, jurčki za vlaganje pa 10 L. Kilogram domačih jabolk sme stati največ 4 L, jabolka za vkuhavanje pa 2.50 L. Domače marelice smejo stati kg 6 L, domače breskve 3 L, domače slive 3 L, domači ringlo 3 L. Te najvišje cene so strogo obvezne za prodajalce in gospodinje. Visoki Komisarijat obenem opozarja: da je prodajanje zelenjave ali sadja po hišah najstrože prepovedano. Kršitelje te prepovedi bodo kaznovali z zaporom do 30 dni ali denarno kaznijo do 570 L. Nova odredba Visokega Komisarja o racioniranju presnega masla je stopila v veljavo. Odtlej odrezki za nabavo maščobe veljajo tudi za nabavo enake količine presnega masla, kakor bodo to pač dovoljevale zaloge. Vse zaloge presnega in kuhanega masla pri trgovcih in predelovalcih pridejo pod zaporo in na razpolago Prehranjevalnemu zavodu za Ljubljansko pokrajino. Podjetja, pooblaščena za prodajo kravjega mleka, bodo vodila odslej poseben zapisnik, v katerega bodo zapisovala vsak dan količino proizvedenega, prodanega in kupljenega mleka, prav tako tudi količine mlečnih izdelkov in njihove oddaje. Ministrstvo zn korporacije je s posebno okrožnico opozorilo vsa sindikalna združenja, naj varčujejo t, papirjem, ki se uporablja v uradih in pisarniških poslih. Mesarske tržnice na ljubljanskem trgu končujejo. Zdaj vdelujejo že okna in vrata. Tudi stebriči, ki ločijo posamezne tržnice, bodo v najkrajšem času gotovi. Treba bo torej poskrbeti 6amo še za notranjo opremo. Prejšnja Mišičeva ulica se zdaj imenuje Peruškova ulica. Ulica jo dobila ime po zaslužnem slovenskem jezikoslovcu, prevajalcu in kulturnem pisatelju prof. Rajku Perušku, ki je umrl leta 1917. Profesor Rajko Perušek je 20 let poučeval na gimnazijah v Novem mestu in v Ljubljani in si pridobil e svojim delovanjem na kulturnem in na jezikoslovnem polju veliko zaslug. Mestna občina ljubljanska je izdala prepoved zazidanja zemljišč med Hajdrihovo, Gunduličevo in Verstovško-vo ulico ter Lepim potom. Te zasebne in občinske parcele so namenjene za zidanje vseučiliških prirodoslovnih zavodov in za botanični vrt. Prepoved velja do 14. maja 1943., podrobnosti o njej so pa razvidne z razglasov na občinskih deskah. Situacijske skice si interesenti lahko ogledajo v mestnem tehničnem oddelku pri gradbenem pravnem odseku od 9. do 12. ure, dokler traja rok za morebitne pritožbe. Na tržaškem živilskem trgu veljajo zadnje dni tele maksimalne cene: zelje 1.40 lire, kumare 1.50 lire, stročji fižol 2.50 lire, krompir 1.20 lire, domači paradižniki 1.50 lire, jabolka prve vrste 2.60 lire, jabolka drug,* vrste 1.85 lire, prvovrstne hruške 2.75 lire, prvovrstne slive pa 2.45 lire. Te cene veljajo za kilo zelenjave ali sadja. kupljenega pri branjevcih. Kdor prodaja na trgu ali doma, mora biti cena za 10 odstotkov nižja. 914 ljudi so preiskali zdravniki sanitetne avtokolone, ki se je pred nekaj dnevi ustavila tudi v Tomišlju. Zdravniki so dajali nasvete in recepte ali so pa takoj pomagali a primernimi zdravili vsem tistim, ki so bili zdravljenja potrebni. Sanitetno avtokolone je vodil primarij dr. Flajs. Kr. pomorska akademija bo sprejela v prvi razred nove učence. Na razpolago bo 790 mest na oddelku za generalštabne posle, 35 mest v tehničnem oddelku in 10 mest v oddelku za pomorsko orožje. Prijave bo poveljstvo akademije sprejemalo do 25. septembra, izpiti in zdravniški pregledi se bodo pa začeli 29. septembra. Ravnateljstvo ljubljanskega velesejma prosi vse, ki bi v času ljubljanskega velesejma imeli na razpolago prenočišča za razstavljalce in druge po-eetnike velesejma, naj to javijo stanovanjskemu uradu velesejma. Sanitetna kolona je obiskala 11. t. m. tudi Sv. Vid nad Cerknico. Tekom dneva je opravila 1193 zdravniških pregledov. G. zdravniki so ugotovili, da zlepa ni tako zdravih ljudi, kakor eo prebivalci te občine. Zlasti jetike med njimi ne poznajo. Predpisi glede razdeljevanja dodatnih testenin in riža stopijo v veljavo v najkrajšem času. Dodatne testenine bodo razdeljevali samo tistim vrstam delavcev, ki opravljajo naporno delo. »Prevod« zato poziva prebivalstvo, da pravočasno zbere vse prijave takšnih delavcev in jih odda Prehranjevalnemu zavodu Visokega Komisarijata. V Ljubljani so otvorili interno kliniko pod vodstvom univ. prof. dr. Lu-šickega. Interna klinika ima svoje prostore v novem paviljonu splošne bolnišnice ob Zaloški cesti, ki je bil najprej namenjen za razširitev kirurgič-nega oddelka. Interni oddelek klinike je zavzel prvo nadstropje paviljona, pritličje je pa namenjeno ureditvi kirurgije, ki je pod vodstvom univ. prof. dr. Božidara Lavriča. Otvoritveni slovesnosti je prisostvoval g. dr. Fabbri, kot zastopnik comm. Raimondija, zdravstvenega sodelavca Eksc. Visokega Komisarja Emilija Graziolija. Vodja nove klinike univ. prof. dr. Lušički je pa ob tej priložnostni spregovoril nekaj uvodnih besed. Nova interna klinika ima vzorno urejen laboratorij, bolniške sobe in shrambe. Poleg paviljona zdaj še grade predavalnico, ki bo dograjena do jeseni. Gcnoraluu direkcija državnih železnic je odredila, da je nepotujočemu občinstvu v času zatemnitve prepovedan dostop na ljubljansko [loslajo. Direktne vozne karte bodo morali odslej kupovati popotniki, ki bodo potovali iz Ljubljanske pokrajine v osta- lo kraljevino ali anektirano dalmatinsko ozemlje. Karte bodo lahko kupili pri agencijah Clt-a ali pa direktno na postajah. Vse ujetnike, ki eo se in ee bodo v prihodnjih dneh vrnili iz nemškega ujetništva domov v Ljubljansko pokrajino, nujno prosimo, da še osebno ali pismeno zglasijo v naši pisarni na Miklošičevi cesti 22b in nam javijo svoj povratek. S tem nam bodo olajšali vodenje naših seznamov in pripomogli k boljšemu delovanju. Rdeči križ. Uredili so glavni vhod v veeučiliško knjižnico v Ljubljani. Vhod je iz Turjaške ulice, ki je zelo ozka in neznatna, prav zato tudi veliki portal knjižnic: n; prišel prav do veljave. Zdaj bodo ob Turjaški ulici uredili še hodnik za pešce, ulico samo bodo pa posuli z debelim gramozom, jo katra-nizirali in zvaljali, tako da bo tudi dohod v knjižnico urejen. Ajdo so vsejali na malem otočku pred ljubljansko univerzo, kjer so doslej vrtnarji skrbno gojili indijske kane in druge cvetlice. Ajda prav dobro uspeva in že cvete. Članek o Triglavu je izšel te dni v goriški izdaji lista »Gazzettina«. Pisec članka podrobno opisuje prve vzpone na Triglav in obnavlja spomin na legendo o Zlatorogu in nesrečnem mladem lovcu iz Trente. Zelo dobra letina oliv se letos obeta v posameznih sredozemskih državah. Posebno Italija bo pridelala veliko večji pridelek oliv kakor prejšnje leto. Oblasti so že odredile vse potrebno za zboljšanje oliv. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sporoča, da se s 16. avgustom odpre direktni blagovni promet s postajami hrvatskih železnic skozi Metliko. Pošiljke se odpravljajo z mednarodnimi tovornimi listi, frankiranimi do Metlike v smeri proti Hrvatski. Predujmi in povzetja ter brzovozne pošiljke so izključene. Sedanje določilo velja le začasno. Popravni izpiti državne dvorazredne šole v Ljubljani bodo 26. avgusta, po sporedu, ki je objavljen na Šolski deski. Prijave za vpis v prvi razred šolskega leta 1941/42 pa sprejema ravnateljstvo 27.. 28. in 29. avgusta od 8. do 12. ure. Novo šolsko leto se bo pričelo dne 22. septembra. Izid natečaja za izdelavo regulacijske skice za ljubljansko okolico je objavila mestna občina ljubljanska. Lani 24, avgusta je me6tna občina razpisala ta natečaj s terminom do 1. marca, ki je bil podaljšan do 16. junija. Vseh skupaj je bilo vloženih 12 projektov. Posebno razsodišče, ki jih je pregledalo, je določilo, da se prva in druga nagrada sploh ne podelita, tretjo nagrado so pa določili v znesku 30.000 din inž. arh. Velimiru Jamuickvju iz Zagreba. Za druge skice je mestna občina predlagala odkup. V kratkem bo dograjena cesta proti Novi Štifti, za katero je Visoki Komisar namenil 27.000 lir. Cesta se vi- je v serpentinah, po njej bodo lahko vozili tudi z avtomobili in kolesi, kar doslej ni bilo mogoče. Nevihta s točo je divjala te dni po Dolenjski in uničila precej poljskih pridelkov in trte. Posebno po vinskih goricah na Ljubnu in Ljubancu, prav tako tudi na Riglju nasproti Kočevskim poljanam je uničila lepo obetajoče treje. V Benetkah ho razstava oblačilnih predmetov, ki bo pokazala pregled italijanske proizvodnje tkanin ter umetne preje in njen napredek. Ta induatrij-eka panoga je namreč kljub vojni napredovala in zaposluje vsega skupaj 200.000 delavcev. Razstava bo od 20. avgusta do 7. septembra. Opustili bodo gradnjo železnice Čr- nomelj-Vrhovsko, dolgo 600 kilometrov. Minister za javna dela, ki si je delo ogledal, je izjavil, da gradnja te železnice ni več potrebna. Bivša Jugoslavija jo je gradila iz strateških razlogov. Uredbo o bivanju in kontroli tujcev je izdal svet komisarjev v Beogradu. Vsak tuji državljan, ki prebiva na ozemlju nemškega vojaškega poveljnika v Srbiji, mora imeti potni list. V Srbiji lahko stanuje samo v tistem mestu, za katero mu je bilo izdano popotno dovoljenje. Po prihodu v me-eto, kjer mu bivanje s potnim listom ni izrečno dovoljeno, se mora takoj onebno prijaviti najbližji policijski oblasti. Splošno delovno službo za vse moške bodo uvedli v Srbiji, zaradi zaposlitve nezaposlenih in ureditve pridelave živil. Splošna delovna služba bo veljala za moške od 17. do 45. le‘a starosti. Višji vojni upravni svetnik Sparkuhle je imel te dni po beograjskem radiu govor, v katerem je dejal. da bo morala Srbija sama skrbeti za svojo prehrano in s pomočjo večje množine delovnih sil tudi povečati pridelek. Vojaško upravo so ukinili v soboto 16 l. m. v Bački in Baranji. Namesto te so dobili civilno upravo, ki je takoj uvedla nadzorstvo nad cenami in jih tudi že maksimirala. Madžarska trgovska zbornica bo uvedla takoj svoje podružnice v Novem Sadu in Somboru in poskrbela tudi za izvoz kmetijskih pridelkov. Pogozdovanje Banata se bo začelo na odredbo banovega namestnika v Velikem Bečkereku. Glede na velike izdatke v ta namen je predvidena 2% davčna doklada. Samo 250.000 prebivalcev ima Beograd po najnoveišem štetju, dočim jih je imel pred vojno 400.000. Ge odštejemo Zemun z njegovimi 50.000 prebivalci, jih manjka še zmerom 100.000, Ti so delno na kmetih, delno pa v vojnem ujetništvu. Namestnik beograjskega župana dr. Miloslav Stojadinovič je dal nekaj podatkov o perečih vprašanjih Beograda. Pred vsem bo treba misliti na obnovo porušenih hiš, tako zasebnih kakor upravnih, posebno šol in bolnišnic. Beograjska občina ima zdaj na razpolago 40 šol, tako da se bo pouk za silo lahko vršil. V Beogradu zdaj preurejajo Gledališki trg, posebno pozornost pa posvečajo stari trdnjavi, ki jo hočejo preurediti tako, da bo največja zanimivost Beograda. Zaradi porušenih hiš je še danes precej Beograjčanov brez strehe. Večina izmed teh sploh nima denarja, da bi plačevala najemnino, ki je izredno visoka in dosega največkrat 50% dohodkov. Hrvatske oblasti so prepovedale nositi muslimanskim ženam feredže, ker se je j>od feredžo skrival neki Kristo Boškovič in pod to krinko zagrešil več protizakonitih dejanj. Hrvatski minister dr. Budak je Imel na praznik Vel. Šmarna ustaški shod v Virovitici in je med drugim napovedal spravo z mirnim srbskim življem na Hrvatskem, kar je zbudilo veliko pozornost po vsej Hrvatski pa tudi v Beogradu. Dejal je, da s sedanjim srbskim gibanjem na Hrvatskem nimajo marsikateri pravoslavci nobenega opravka, temveč je to samo komunistična propaganda. Hrvatska vlada se bo potrudila, da bo srbsko vprašanje rešila na zadovoljiv način. Ilrvatsko ministrstvo za promet je izdalo naredbo, po kateri je obnovljen poštni promet med Hrvatsko in temile državami: z Albanijo, Belgijo, Nizozemsko, Norveško, Portugalsko, Švedsko, Švico, Argentino, Brazilijo, Kostariko, Ekvadorjem, H- .durasom, Irakom, Mehiko in Združenimi državami Severne Amerike. Sarajevski nebotičnik bodo v kratkem dogradili. Na zunaj bo precej podoben ljubljanskemu. Imel bo številne poslovne prostore, na vrhu bo pa kavarna. Posebnost sarajevskega nebotičnika bo velika mošeja v njem. Tam, kjer zdaj stoji nebotičnik, je namreč nekdaj stala znamenita Kemaludinova mošeja. Nebotičnik se bo zato imenoval »Kemaludinov stolp«. V Zagrebu je bila konferenca, na kateri so obravnavali socialni, politični in kulturni položaj v Nemčiji zaj>o-slenih hrvatskih delavcev. Konferenci so prisostvovali zunanji minister dr. Sušič in po en zastopnik Delavske zbornice in Hrvatske delavske zveze. Centralno postajo bo dobil Zagreb. Zdanja postaja, zgrajena že pred prvo svetovno vojno, namreč ne ustreza več svojemu namenu. Železniški promet med Italijo ju Hrvatsko se bo razvijal do nadaljnjega skozi obmejno postajo Bubnjarci. Ker na tej progi brzi vlaki ne vozijo, med Hrvatsko in Italijo ne bo ekspresnega prometa. V Srbiji bodo začeli zbirati žir, ki vsebuje 20 do 40% olja. Tako bodo na leto pridobili okrog 100 ton tehničnih maščob in krili potrebo tehuič-ničnih maščob, ki jih zdaj primanjkuje. Dve moderni luki bo uredila hrvat-eka država po poročilih hrvatskega minietra za javna dela Buliča. Zgradila bo luko v Gružu pri Dubrovniku in luko v Bočah, nedaleč od izliva Neretve. Beograjska policija je izdala zelo stroge uk repe proti tatovom in vlomilcem. Če zasačijo pri poslu tatu, že-jiarja, vlomilca ali skrivalca nepoštenim potom pridobljenega blaga, ga takoj ustrele. Zakonsko odredbo o zaščiti hrvatskega jezika je izdal 15. t. m. posebni komisar pri hrvatskem prosvetnem ministrstvu. Naredba pravi, da je hrvatski jezik po vseh svojih posebnostih popolnoma samostojen in ni ni-kakšno narečje kakšnega drugega jezika, posebno pa ne srbskega Poseben komisar pri prosvetnem ministrstvu ima nalogo čistiti hrvatski jezik, očiščevati ga tujk, skrbeti za čistost izrazov in za pravilno pisanje. Raba tujk je odslej prepovedana, in se danes na primer imenuje radio krugo-val, avto pa 6amovoz. 700 km dolgo cesto bo zgradila nemška organizacija Todt od Beograda do Soluna. Cesta bo zgrajena skozi Kragujevac, Niš, Skoplje, Veles in dalje v Solun. Na novo bodo morali zgraditi 630 km ceste ter postaviti 80 mahov. Pri gradnji te ceste je zaposlenih 7000 domačinov in 680 Nemcev. Zaradi drugačnega podnebja je delo nemškim delavcem zelo otežkočeno, čeprav so dobili posebno obleko in obutev, ki jih varuje. S 6eboj imajo osem zdravnikov. v Beogradu in NiŠu pa nvojo bolnišnico, kjer dobijo pomoč proti nalezljivim boleznim, za katerimi v veliki večini obole. Po poročilih v »Donau-zeitung« bo nova cesta zgrajena že do jeseni. Poglavnik dr. Pavelič je dal nekaj važnih' izjav poročevalcu agencije Stefani za italijanski tisk. Govoril je o pristopu mačkovcev k ustaškemu gibanju in dejal, da je bil prestop popolnoma prostovoljen. Nobene zveze pa ni med razrešitvijo vseh ustaških funkcionarjev, in pristopom mačkovcev, čeprav bodo na nekatera vodilna mesta prišli tudi nekateri zastopniki kmečke stranke. Vse funkcionarje je razrešil dolžnosti zato, ker so bili med njimi tudi nekateri nevredni. Kajpak bodo pa nekateri, ki so se izkazali, znova nastavljeni. Židovsko vprašanje je za Hrvatsko ugodno rešeno, je dejal dr. Pavelič. Od 18.000 Židov jih je ostalo samo 4000 in še te bodo poslali na prisilno delo in v koncentracijo. Glede Srbov je dejal, da se je hrvatska vlada že sporazumela z nemško, da jih bo izselila okrog 250.000 v Srbijo. Baje se je pa med Srbi že pojavilo gibanje za pohrvatenje. Neizprosen boj bo pa veljal še dalje komunistom in četnikom. O gospodarski politiki je poglavnik omenil cene kruhu, ki se niso zvišale, zvišal je pa cene žitu, da bi ga kmetje z večjim veseljem pridelovali. Odziv pri oddaji presežkov žita je baje zelo zadovoljiv iu je mirno potekel. Okrog 4000 hrvatskih družin je doslej hrvatska vlada naselila na rodovitni zemlji; vsaka družina je dobila najmanj 10 ha. To ie tista zemlja, ki so jo imeli v bivši Jugoslaviji prostovoljci. Zato pričakujejo, da bo prihodnje leto pridelek žita še večji. Na koncu je poglavnik poudaril brezpogojno zmago osi in neomajno in tesno prijateljstvo z Italijo, ki se je že tako srečno začela na vseh področjih. Osebne vesti Poročili so m: V Ljubljani: g. Vinko Arko, gradbeni tehnik, in gdč. Verica Kunijeva, uradnica; g. Janez Podrekar ln gdč. Anica Hvaletova, uradnica uprave Slovenca. V Oztju: g. Avgust Petrič, meščan-skošolski učitelj v Ljubljani, in gdč. Marija Korenova, meščanskošolska učiteljica v Ljubljani. Bilo srečno! Umrli so: V Ljubljani: dr. Prane Trdan. profesor; Tončka štritofova, učiteljica; Mihael Kosec, šolski nadzornik v pok.; Elizabeta Poljšakova, gostilničarka in posestnica; Marija Anžičeva; Ana Klu-nova; Josip Turk. uradnik na sodišču; Elizabeta Kropivnikova, V Kranju: 76 letni Joško Majdič. V št. Vidu nad Ljubljano: Ježica Se-levškova. V Ruperč vrhu: Ana Pabjančičeva. V Krškem: 73 letna Ana Kurentova. V Mariboru: 47 letni Vincenc Kremžar. strojni ključavničar; Elizabeta Sekolova; Janez Večernik, viničar. V Komendi: 76 letni Andrej Mejač, veletrgovec in pos. V Cerkljah: Marija Murnikova. Naše sožalje 1 prepir. Prepirali sta se obe prijateljici za biser, naposled je pa gostitelj dejal: »Biser je moj, ker sem jaz naročil in plačal ostrige.« V prepir se je vmešal še gostilničar, ki je ostrige prodal: »Biser je moj,« je dejal, »pri meni ste kupili samo ostrige, ne pa bisera v njih.« Čigav je biser? Na budimpeštanskem živilskem trgu je neka kmetica prodala kokoško. Ko je kupec segel v žep, da bi kokoško plačal, je pa ta znesla jajce. Kmetica je jajce vzela in dejala: »Jajce je moje, ker kokoš še ni bila plačana, ko ga je ta znesla.« »Jajce je moje,« je odvrnil kupec, »kajti kokoška je bila že kupljena, čeprav je še nisem plačal.« Kdo od njiju ima prav? Izvor lončene peči Ali veste...? Uničevalci človeštva USODA KADILCEV OPIJA stari Grčiji in so jih uporabljali za zdravljenje. Sele okrog leta 900. po Kr. je pa prišlo kajenje opija v navado tudi ljudem, ki so strup uživali po svoji lastni volji samo za dosego velikega pomirjenja, čeprav v škodo svojemu telesu. Od tega leta dalje je šel opij svojo zmagoslavno pot navzgor. Zavzel je Kitajsko, Korejo, Mandžukuo, Indoki-no, Siam, Nizozemsko Indijo, Burmo Malajske otoke in Britsko Indijo. Opij je v vseh deželah postal užitek, ki so se mu predajali in se mu še predajajo ljudje in naposled naslado plačajo s smrtjo. Čeprav je kajenje opija pod smrtno kaznijo prepovedano in je opij državni monopol, se še zmerom najdejo ljudje, ki ga prodajajo in z njim upropaščajo nesrečne žrtve. Na Kitajskem, v Mandžukuu in v Jeholu še danes pridejo po 12 milijonov kilogramov opija na leto. Opij pridobivajo iz posebnega malta, ki raste v prednji Aziji. Domačini, ki Iz maka črpajo strup, so v tem pravi mojstri. Nezrelo makovo kroglico prerežejo z ostrim nožem, tako da odstranijo kožico, ki zapira tekočino v notranjost. Ko to kroglico nagnejo, priteče iz nje temnosivkasta tekočina, mečnega vonja in trpkega okusa. Vsaka kroglica tega maka da približno 0,05 gramov soka. Zdaj si lahko predstavljate kako naporno delo je pridobiti eno kilo te tekočine, kaj šele 12 milijonov kili Tekočino, ki jo pridobe iz teh makovih kroglic potem dobe posebne tajne predelovalnice, ki s pomočjo praženja te tekočine dosežejo, da se odstotek morfija, ki je v njej, zelo dvigne. Tako pridobljen opij, ki ga v teh krajih imenujejo »čandu«, pretihotapijo v skrite kadilnice, kjer z njim polnijo pipe svojim žrtvam. Pipe, iz katerih kade opij, so navadno pol metra dolge. Na koncu ima takšna pipa votel prostor; vanj dajejo opijeve kroglice. Ko te kroglice zažgo, žrtev srka skozi dolgo cev strupene dime in se pogreza v sanje. Nič nenavadnega ni, če pokade kadilci v teh kadilnicah na večer do 80 pip. Kaj pa prav za prav napoti te nesrečneže, da začno kaditi? Ljudje zapadejo temu strupu iz preprostega vzroka, ker iščejo osrečujoč spanec. Morfij, ki je v opiju, učinkuje omam- Otroška restavracija II principe dei poeti Indiani Rabtadmnath Tagore mori reoentemtnte a Cnl cutta nel suo ottantesimo anno di eta. Poeta nazionale delle Indie, auto-di molti romanzi, tradotti in tutte le lingue del mondoi filosofo, artista e capo splrituale della sua nazione, Rabindranath Tagore ricevctte il pre-mio Nobel nel 1913. — Največji indijski pesnik Rabindranath Tagore je pred nedavnim umrl v Kalkuti v fi0< letu svoje starosti. Bil je indijski narodni pesnik, pisec mnogih, v vse kulturne jezike prevedenih romanov, filozof. umetnik in duševni vodja svojega naroda. Leta 1913. je prejel Nob-lovo literarno nagrado. Na vsem svetu uporabi., d ljudje za hrano 14 milijonov ton soli na leto-Nekako isto množino soli uporabijo v industriji. Revmatizma je danes dosti na svetu. Zdravniki ga zdravijo z vsemi mogočimi pripomočki. Pred nedavnim so Pa ugotovili, da tudi čebelin pik in uiraV-ljin ugriz zdravilno vplivata na revmatične ljudi. Poizkusi s tem zdravljenjem so se prav dobro obnesli. Si-cer pa zamisel sama nikakor ni nova. Ze naši predniki so v svojem doma-čem zdravilstvu uporabljali proti revmatizmu koprive, čebelin pik in ug' mravlje. Japonci so izvrstni ribiči. Njihov je eden najobilnejših pa tudi njih°Y* izdelki iz morskih rib so najštcvilnep pa tudi najboljši. Izračunali so, da Jfv' ponči sami izdelajo toliko ribjih ekstraktov, kakor ruski, angleški in ameriški ribiči skupaj. . Več vrst dragocenih kamnov ime velikili mož. Tako se kamen a|e£” sandrit imenuje po ruskem carju Ale ' sandru, kamen kunzite se imenuje k ameriškem strokovnjaku Georgeju ^ Kunzeju, morganit je pa dobil svo. ime po finančniku J. P. Morganu. Muslimanom vera prepoveduje P* našati mrliče na mrtvaških nosilnica ^ Zato muslimani svoje mrtvece krat in malo zavijejo v rjuhe in jih nesejo do groba. . La Tribuna llustrata II gšovine Principe della eletta stirpe africana dei Vatussi divento paggetto alla corte del re dei Ruandi. Dopo l’as-sunzione, egli dovette eseguire il suo balletto. — Mladi princ iz elitnega afriškega rodu Vatusov je postal paž na dvoru kralji Ruandov. Po sprejemu je moral predvajati svoj ples. Pravniki naj odločijo! Mlado dekle je bilo s svojo prijateljico povabljena k neki družini na večerjo. Jedli so ostrige. Med jedjo je pa dekleta klical telefon, tako da je moralo od mize. Medtem je njena prijateljica vzela eno izmed ostrig z njenega krožnika in jo položila na svojega. Ko jo je odprla, je na svoje veliko začudenje našla v njej biser, vreden več stotisoč lir. Takoj se je vnel Za majhne otroke, ki ne morejo jesti skupaj s starši, ker so ti zaposleni ali kaj podobnega, so v San Frančišku ustanovili posebno restavracijo. Otroke po hišah poberejo s posebnimi avtobusi te ustanove in peljejo v restavracijo, kjer dobe jesti. Strežejo jim postrežnice, ki so nalašč za otroško vzgoo in nego izšolane. Restavracija in cela ustanova je stalno pod zdravniškim nadzorstvom in jo zdravnik tudi vodi. Proti posebni pristojbini, ki jo morajo starši plačati, otroke v tej ustanovi pridrže tudi po kosilu. Dajcr jih za kakšno uro v posteljice, da se pre-spe ali se pa med seboj igrajo, kakor je za katerega izmed otrok po zdravnikovem navodilu najbolje. I funerali del Comandante Bruno Mussolini a Pisa: il Duce e i famiffari seguono il feretro. — Pogrebne svečanosti poveljnika Bruna Mussolinija » Pisi: Duce in rodbina stODaio za krsto. Tožba zaradi sto poljubov Dobrodelni poljubi so v Ameriki velika moda Ce je kje kakšna dobrodelna prireditev, povabijo k sodelovanju lepa dekleta in moški, ki hočejo dobiti poljub lepotice, morajo v dobrodelni namen odriniti svoj obulus. Tako je bilo tudi pred nedavnim na neki ameriški dobrodelni prireditvi. Udeležila se je je tudi lepa Elsa Lin-nova, hči premožnih staršev in je dosegla rekord. Za njen poljub se ni potegovalo nič manj ko sto moških in zato tudi nekaj žrtvovalo. Elsa je bila torej velika privlačnost za dobrodelno društvo. Njen zaročenec je bil pa manj zadovoljen kakor dobrodelno društvo. Reagiral je tako, da je kratko in malo zaroko razdrl. Njegova zaročenka ga namreč ni ubogala, čeprav ji je že pred začetkom zabave pokazal svoje nezadovoljstvo nad njeno vlogo pri dobrodelnih poljubih. Elsa je pa vztrajala pri svojih pravicah in je od svojega zaročenca za prelomljeno obljubo zakona zahtevala odškodnino 100.000 dolarjev. Proti takšni vsoti je pa mladi mož odločno protestiral. Zadeva je prišla pred sodišče. Razočarani ženin se je takole zagovarjal: s poljubi sto tujih moških se je na Elso gotovo prenesla množica bakterij, med katerimi so gotovo tudi klice nalezljivih bolezni, morda celo takšnih, ki se šele ščaso-ma razvijejo. Ker naj bi bila Elsa mati njegovih otrok, mora v prvi vrsti gledati na to, da je dekle, s katero se poroči, popolnoma zdravo. Dekle pa, ki je nosilka bolezenskih klic, ne more postati njegova žena. To je dolžen zdravju svojih bodočih otrok. Sodnik se je postavil na njegovo stališče in ga osvobodil plačila visoke odškodnine. I funeralt del Comandante Bruno Mussolini a Predappio. — Pogrebne svečanosti poveljnika Bruna Mussolinija v Predappiu. Dvojna vloga nevarnega strupa Reklama na Japonskem Različni narodi se poslužujejo različne reklame. Vzhodnjaki, ki imajo precej različen način govora kakor Evropejci, se svojega primerov polnega jezika poslužujejo kajpak tudi za reklamo. Znano je, da umejo posebno Japonci sijajno reklamo delati. V njihovih časopisih, na trgovinah in lepakih vidiš na primer takšnele napise: Naše preproge so tako mehke, kakor novorojenčkova polt! Blago razpošiljamo s hitrostjo topovske krogle. Z našim okusnim čajem ravnamo s prav takšno nežno skrbnostjo kakor mladoporočenec s svojo ženo. Naš čudoviti papir po svoji neraz trgljivosti prekaša slonovo kožo. Obiščite našo trgovino! Sprejeli vas bomo z neprimerno vljudnostjo. Naši nameščenci so tako ljubeznivi kakor oče, ki za svojo hčer nima dote, pa išče moža. Zmerom vas bomo pozdra vili kakor sončni žarek, ki po temač nem dnevu razsvetli nebo. Prednjica zdanjih lončenih peči je bila navadna zidana peč, ki je pa silno veliko drv pokurila-. Premoga takrat še niso poznali ali ga pa niso znali uporabljati. Skratka, kurili še niso. Posebno so veliko porabo div za kurjenje zidanih peji občutili v Prusiji. Friderik Veliki se je pa izogibal uvažati kurivo iz tujine. Zato je razpisal natečaj za peč, ki naj bi malo drv pokurila. In res: med modeli je bila tudi konstrukcija, ki je ustrezala kral.evim zahtevam. Tako so izumili lončeno peč, ki jo z nekaterimi izboljšavami še danes uporabljamo. Otrok z belimi lasmi Pred nedavnim se je v Riu de Janei-ru zgodil edinstveni primer. Neka osemletna deklica je namreč na lepem dobila bele lase. Dekletce je imelo še pred nedavnim kratke temne lase. Na lepem so se pa med njimi pokazale čisto bele niti in v kratkem je dekletce postalo čisto belo. Zdravniki stoje pred uganko. Kajti ugotovili so, da niti starši niti stari starši niso imeli nikoli sivih las. Tega pojava tudi ne morejo pripisovati strahu ali kakšnemu razburljivemu doživljaju, ker se nič takšnega ni pripetilo, da bi otrok od tega na lepem posivel. Odkod prihajajo bolhe? Kako lahko pridete do bolhe ste gotovo dobesedno že na svoji koži čutili. Posebno pa tisti, ki imajo kakor pravimo — »sladko kri«. Res je' namreč, da imajo nekatere ljudi bolhe rajši ko druge. Ne prvi ne drugi si pa ne belijo glave s tem, kako bolne prav za prav nastanejo. Včasih so mislili, da se porodijo v žaganju, prepojenem s sečjo. To je bilo še takrat, ko smo tudi še mislili, da se muhe rode na pokvarjenem mesu, deževniki iz zemlje itd. V resnici se pa bolhe množe z lezenjem jajčec. Najrajši jih kajpak ležejo med deske poda, ker se nabira prah ali pa v nesnažne kote. Iz jajčka se pa ne izleže majhna bolhica, temveč ličinka brez nog, bela in podolga-sta, približno pičlega pol milimetra dolga. Hrani se z organskimi ostanki. Kri je zanje največja slaščica. Preden se zabubi, si iz prahu in podobnega zgradi gnezdo, v katerem buba ostane kakšnih 12 dni. Razvoj pasje bolhe, ki se rada tudi človeka prime 'in se od človeške nekoliko razlikuje, podobno nastane. Neočiščene pasje hišice so kakor nalašč pripravne za nastanek bolh, prav tako kakor zanemarjene postelje, stanovanj, zof j itd. Bolšje ličinke pogosto ljudje najdejo, a jih imajo za nedolžne črvičke in jih ne odstranijo. Bolho lahko sleherni človek dobi n1 jo zanese v svojo hišo. Stvar gospodinje je pa, da bolhe nimajo možnosti vgnezditi se v hiši. Ce pa zapazi na t-leh ličinke, naj tla temeljito izmije z razkuževalnim sredstvom, na primer s triodstotno krezolno raztopino. Vse pohištvo, posebno prevlečeno, je treba prečistiti. Stalna čistoča v stanovanju je pa najboljša zapreka za bolhe. V različnih deželah se tega nezaželenega mrčesa otepajo z različnimi vabami. Te obstojajo navadno iz paličice, pomazane s klejem in vtaknjene v škatlico z luknjicami, v katero imajo bolhe dostop, ven pa ne morejo. Kitajci se v ta namen poslužujejo bambusove paličice in imajo baje precej uspeha pri tem svojem lovu. Sreča in usoda živita v najožjem sorodstvu. Vendar je boginja usode danes že precej zasenčena, zakaj človek je postal edini gospodar zemlje, in po-delitelj usode samemu sebi. Narava sama deli človeku raznovrstne dobrote, ki jih mora človek uživati po svoji pameti in preudarnosti. Ker imajo pa dobrote, ki jih deli narava, navadno dvojno stran: dobro in slabo — koristno in škodljivo, se mora človek držati zdržnsti. Kadar človek v Evoi volji popusti tako daleč, da zapade uživanju, čeprav ve, da ga bo pogubilo, tedaj se je predal tudi že smrti. Kajenje opija še danes prav tako kakor pred stoletji ograža človeštvo in ga s trenutnim užitkom zapeljuje v smrt. Opij je hud strup. Vsebuje namreč kakšnih dvajset najhujših strupov, ki Jih podari narava. Med temi strupi so najhujši morfij, narkotin in kodein. Vsi ti strupi v majhnih količinah in pod strogim nadzorstvom zdravnika koristijo. Njihova dobra lastnost je pomirjati in blažiti bolečine. Učinek teh strupov so poznali že v no, zavest kadilca od minute do minute popušča in se oddaljuje. Kadilec se casanja v meglenost, kjer vidi izpolnjene vse svoje želje, kjer vlada popoln mir in nihče ne moti njegove sreče. Ti kadilci so popolnoma srečni, dosegli so tisto iskano srečo, ki jim jo realen svet nikdar ne more dati. Ko se potem zbude iz tega omamnega spanca, je njihova edina želja, da se vanj spet čimprej pogreznejo. To je nujna posledica kajenja, človek, ki samo enkrat poskusi morfij in se poda v svet sanj, se nikdar več ne more vživeti v realen svet, zmerom znova išče utehe v vsemogočnem strupu. Telo takšnega človeka čedalje bolj zahteva strupa, čim več ga je sprejelo vase. Zmerom teže se kadilec opija vživlja v temno vsakdanjost, čim večkrat se je potopil v božansko deželo sanj. Takšnim medlim sanjam nujno sledi smrt. Nihče izmed teh, ki so realnemu svetu za nekaj ur ušli, se ne vrne več za stalno nazaj. V kadilcu zamre poslednja volja, poslednja dolžnost, v njem bdi samo edina velika želja po sanjah in neomejeni sreči, človek sanja sanje sreče in v njih umre. Kajenje opija je še danes najbolj razvito na Kitajskem. Morda zato, ker na njenih tleh uspeva mak, kakršen je za izdelovanje opija potreben, morda zato, ker je kitajska duša tako fatalistična. čeprav je danes opij monopol, čeprav je kajenje pod smrtno kaznijo prepovedano, je opijevih žrtev še zmerom veliko in se je njih število v teku stoletij le neznatno zmanjšalo. mčHjt mmvtsim Napisal ferenc vardas L_____________________________I □□□□□□□G Teodor Korvath je stopil iz kina. £unaj je bila topla pomladna nog in ieodor se je obeudovaje zastrmel v Diodro nebo, posuto z zvezdami. . »Peš bom šel domov,« je potem dejal sam pri sebi. »Pripravil si bora Kakšno pijačo in sedel na balkon, dokler ne bom zaspan.« jz premišljevanja ga je zbudil šum ■velikega razkošnega avtomobila, ki je ® Precejšnjo hitrostjo privozil za njim. je avto vozil mimo njega, je Teo-.or razločno slišal iz njega ženski Slas, ki je vpil: »Za božjo voljo, nikar e ne tolcite, vi strahopetec!« To je bilo vse, kar je slišal. Takoj “ato je namreč avto odbrzel dalje. Bil ze skoro na koncu ceste, ko se je ieodor zavedel. Trenutek je pomislil, at Pa kolikor hitro je mogel, »tekel proti postajališču avtotaksijev, *l je bilo nekaj korakov od kina. >Vozite kolikor hitro morete!«, je Potem v eni sapi zaklical prvemu šo-veriu- Ko pridete na konec ceste, za-*Jte na desno in sledite avtomobilu, f.1 8* zagledate pred seboj. Ne izgubljajte časa!« Šofer je v trenutku pognal in že je •V1gnil avto po označeni poti. Nista še c*ve minuti, ko je Teodor pred •eboj opazil majhno rdečo lučko, ki je ®rzela pred njim. . *To je avto, ki mu morate slediti!«, le zaklical šoferju. »Dobro vam bom P«čal,« je še dostavil. Čez nekaj časa se je Teodor nekoliko pomiril. Samo to ga je še skrbelo, bo moral žrtvi v avtomobilu pomagati z golimi rokami, morda bo potreboval orožje? Avto z rdečo lučko je drvel, za njim Pa avto s Teodorjem. Avto pred njim Je vozil skozi mestne ulice Budimpešte in naposled zavil v predmestje. ves ta čas je Teodor ugibal, kaj neki Se je zgodilo žrtvi v njem, ki jo je Oekdo tako neusmiljeno tepel. »Morda Jo je celo umoril,« je potem g strahom Pomislil. Tedaj je prenehal misliti, zakaj avto Pred njim se je ustavil pred eno iz-toed razkošnih vil z velikim vrtom in visoko ograjo. Tudi avto, s katerim *e je peljal Teodor, se je ustavil ne-15aj metrov za njim. Teodor je skočil Prvi iz avtomobila in pogledal avto Pfed seboj. Vrata so se odprla, toda “ihte ni izstopil. To je Teodorja še "Olj zmedlo. Kaj, če je nekdo v njem "ločno ranjen, ali celo mrtev. Trenutek nato je stopil proti avtomobilu in slišal, kako je v njem ne-govoril: »Znak za dvaindvajseto ^ Tedaj Teodor ni mogel več zdržati. , nekaj korakih je bil pri avtomo-'tu in se razburjen sklonil skozi pPrta vratca v notranjost. Pri volanu v videl sedeti lepo mlado damo. Se-je nepremično in gledala na svo-v? uro na roki. Tedaj je zapazila prišleca in dejala: »Kaj počnete tu?« akoj nato je prižgala lučko. Teodor je zmedeno začel: »Opro-l|je, mislil sem, da je nekdo iz tega •vtotnobila klical na pomoč, nekdo je 9ejal, nikar me ne tolcite...« moj Bog,« je tedaj vzdihnila da-*■ »Bila sem sama kakor zdaj,« je jOtem smeje se dejala. Bilo mi je bil« Pa tudi nekoliko strah me je g^i pa sem odprla radio in poslu-. »a. Vznemirjeni ste, mladi gospod,« j P°tem začudeno dejala. »Dovolite, .* vas s svojim avtomobilom peljem *°S«1 sem se pripeljal 8 taksijem,« ob/10 0 pomirjen dejal Teodor in “tovaje motril lepo damo. pt?^ustite vaš avto, plačajte šoferja in ltl**li,e v mojega,« je vztrajala ne-©j,, a. »Mislim, da sva oba potrebna 5 *ePčila. Ce nimate danes nič bolj-°kr x?e Peciva skupaj na kozarec j epcila da bova pregnala strah in °*KoČa8je.< ♦«♦*♦*»»♦*♦♦♦»*■ Dve škotski je hudo bolan ležal v bolniS- bom ozdravel,« je dejal zdrav-IlUito >tK>m Podaril vaši bolnišnici sto J*** Je res ozdravel. Odšel je iz bol-®llihICe * ° n^em ni bilo ne duha ne 6jJ»a več. čez nekaj mesecev ga je zdravnik na cesti in je med dru-hi? dejal, da je obljubil, podariti bol-nt°i sto funtov. dez^0 da sem obljubil?« se je navl-flite °i, ZaSudil prekanjenec, »zdaj vi- • kakšno hudo vročino sem imel!« * tQyg0t: »Vidiš, draga ženica, s popo-sem ti prinesel barometer, da vedela, kdaj bo slabo vreme.« t>otrT>?Srla potrata! Zakaj imaš pa 01 revmatizem.« Če po staneš mojster križank MUZE) UGANK Hiša, ki zadaja same uganke Mister Willaam Bell je bil čisto neznaten Američan in še brezposeln povrhu. Razen njegove žene in njegovih otrok ter par prijateljev ga nihče ni poznal. In tako ga pač tudi nihče ne bi spoznal, če bi ne napravil »kariere« z neko križanko, čisto na lepem ga je doletela sreča. Lepega dne je namreč neki velik ameriški list razpisal veliko nagrado za rešitev težke križanke. Nagrada je bila tako velika, kakor se pač za Ameriko spodobi, torej ogromna. Mister Bell se je v prostem času kratkočasil s stiranjem orehov. In tako se je lotil z več sto tisoč drugimi ugankarji tudi nagradne križanke. Ko je časopisno vodstvo sedelo poleg kopice pravilnih rešitev, mu ni preostalo drugega, kakor da je poklicalo boginjo sreče na pomoč. Ona naj odloči, kdo bo srečni nagrajenec. Žrebalo je. In tako je boginja sreče svojo milost naklonila gospodu Bellu. Prav zagradi te naklonjenosti je postal Mister Bell kmalu ameriška veličina. Vsa Amerika je govorila o njem. Mister Bell se je na globoko zamislil. Kako naj obme veliko nagrado? Samo pomislite, kakšna skušnjava je tako velika vsota denarja za moža, ki ni nikoli živel v Izobilju in ki prav za prav tudi velikih želja nima. Lahko bi to ali ono z njim začel in nihče mu ne bi zameril, če bi ga še tako nespametno zapravil, kar se po navadi zgo- di, če siromaka na lepem sreča obsije. Na dolgo in široko se je posvetoval s svojo ženo in je nazadnje prav za prav zelo pametno ukrenil, kar se je pozneje pokazalo. Denar, ki ga je dobil s pomočjo uganke, je vsaj delno v uganke spet naložil. S tem se je izognil veliki skušnjavi, katere žrtev so že pogosto postali siromaki, če so zadeli velik dobitek. Saj se gotovo spominjate še tiste pravljice o ženi in možu, ki ju je boginja sreče vprašala po treh željah? Siromašna žena si je vsa srečna zaželela klobaso, možu se je pa to neumno zdelo in si je zaželel, da bi klobase ženi na nos prirasle. Ko se je to zgodilo, je žena tako dolgo tarnala, da se je možu zasmilila in izrekel je tretjo željo: da bi boginja klobaso odstranila z ženinega nosa. In tako od vseh treh želja nista ničesar imela. To je sicer pravljica, simbol, ki ima pa mnogo skupnega z resničnostjo. Gospodu Bellu bd se lahko prav tako zgodilo, a na srečo je imel glavo na pravem topo-rišču. Zgradil je hišo, ki jo je brez pomisleka imenoval »Pri križanki«, prav tako, kakor nekdo imenuje svojo hišo »Pri raci« ali »Pri petelinu«. Opremil jo je od vrha do til s križankami in ugankami. Ze pročelje je pravcati raj za navdušenega ugankarja, kajti v vsej svoji velikosti je porisano samo s samimi križankami. Prazna polja so se- Hoja izdaja zločince Dostikrat so že izvedenci samo k pomočjo odtisov podplatov na. tleh ugotovili starost, velikost in celo duševnost nosilca čevljev, katerih odtise so našli na tleh. S pomočjo takšnih ugotovitev je policija že dostikrat prišla na sled zločincem. Pri takšnih priložnostih pridejo policiji posebno prav čevljarji. Skozi njihove roke gre vsak dan več parov čevljev. Edino oni dobro vedo, kako različni ljudje hodijo in kako različno obrabijo čvelje. Nekateri potrebujejo zato, da odrgnejo podplate ob strani pet dni, drugi pa potrebujejo zato mesece In mesece. Vse to je odvisno samo od hoje posameznika. Po hoji spreten opazovalec takoj lahko opazi, kakšnega človeka ima pred seboj. Prav tako se lastnosti posameznika poznajo tudi na čevljih, nekoliko težje je pa to razločiti po odtisih čevljev na tleh. športniki in velemestni ljudje navadno hodiljo zelo po petah. Nogo trdno postavijo na tla in se najprej s peto dotaknejo tal. Težji ljudje pa navadno hodijo po vsem podplatu. Posebno zanimiva pri zasledovanju zločincev, je njihova hoja. Pri navadnih ljudeh je desni korak zmerom večji, ker imajo pač na desni nogi bolj razvite mišice. Pri zločincih in sploh pri ljudeh, ki imajo slabo vest in mislijo, da Jih kdo zasleduje, je pa ravno narobe. Po poti se namreč večkrat obrnejo to zato desno nogo zmerom nekoliko prej postavijo na tla ko levo. Obračajo se namreč zmerom samo na levo. Tako pride pri sledovih 6topinj slaba vest takoj na dan. Zanimivo je, da takšni ljudje, ki imajo slabo vest, zmerom hodiljo nekako v krogu. Njihova sled gre proti desni, potem spet proti levi in naravnost, tako, da stalno rišejo polkroge. Sicer pa pri navadnih ljudeh sledovi korakov niso tako zanimivi. Veliki ljudje navadno delajo daljše korake kakor majhni, ljudje, ki se veliko vozijo in malo hodijo pa puščajo navadno samo odtise sprednjega dela čevlja, stranskih odtisov čevljev pri njih skoro ne zapazimo. Ljudje, ki so pa stalno na nogah, pa stopajo močno in na ves podplat, tako da puščajo sledove celega čevlja. Smisel za orientacijo pri živalih Neki profesor Stetson je pred nedavnim delal v Nemčiji z živalmi zanimive poskuse glede na orientacijo in prišel do prav zanimivih zaključkov. Profesor je imenoval goloba »živeči kompas«. zakaj dognal je, da je v golobjem telesu neki organ, podoben električnemu kompasu, s pomočjo katerega se golob orientira. Profesor je prav tako dognal, da samo zaradi tega čudnega organa golobi v bližini močnih električnih naprav izgube trenutno svojo smer in se zmedejo. Organ namreč zaradi močnega električnega toka, mimo katerega golob leti. trenutno preneha delovati. Profesor je delal praktične poskuse glede orientacije tudi z drugimi živalmi. Samico lastovko, ki je pod neko streho legla jajčeca, so vzeli iz gnezda in jo prepeljali 17 kilometrov daleč v popolnoma zaprtem zabojčku. Tam so jo izpustili in jo opazovali. Ni minulo 7 do 8 minut, ko je že priletela nazaj v svoje gnezdo 17 kilometrov dolgo pot je torej preletela v 8 minutah. Jasno je torej, da imajo lastavke izredno razvit čut za orientacijo. Skoro pri vseh pticah je čut orientacije več ali manj razvit. Najbolj ga pač uporabljajo ptice selilke in golobje, posebno kadar so v poštni ali vojaški službi. Zal pa te lastnosti nimamo ljudje nič kaj dobro razvite. Samo na majhne razdalje jo lahko uporabimo, sicer jo imajo pa izredno razvito samo nekateri posamezniki, »Lucifer kratilec poročnega veselja« Mož, ki si je nadel ime »Lucifer«, kratil«; poročnega veselja,« doma nekje v bUžini Monakovega v Nemčiji, je prav za prav navaden vlomilec iznajdljive glave. Ta nenavadni vlomilec je vlamljal samo tam, kjer so praznovali poroko. Medtem ko sta po-ročenca z vsemi sorodniki in prijatelji odšla v cerkev k poročni svečanosti, je vdiral v njihova stanovanja, ki so bila prav ob takšnih priložnostih polna dobrot in odnašal navadno obilen plen. In v vsaki hiši, ki jo je počastil s svojim obiskom, je pustil listek z napisom: »Lucifer, kratilec poročnega veselja.« Tudi medene tedne je kaj rad Kratil in motil mladoporočenca. V ta namen se je posluževal najrazličnejših trikov. Nekoč je poslal nekima mladoporočencema vstopnice za gledališče in ju tako zvabil od doma. Saj je medtem, ko sta bila oba v gledališču, vlomil v njuno stanovanje. Sčasom je postal prebrisani vlomilec tako drzen, da si je bil svoje vlomilske sreče že kar preveč v svesti, a to ga je tudi drago stalo. Lepega dne si je domislil nov trik. Poslal je dvema poročencema stekle-nioo najboljšega vina, ki mu je primešal zelo močno uspavalo. K steklenici je poslal tudi pisemce z voščilom in podpis nekega najboljšega moževega prijatelja. Tako je bila stvar popolnoma nesumljiva. Ko se mu Je zdelo, da je z uspavalom pomešano vino že opravilo svojo dolžnost in da mlada zakonca že trdno spita, se je splazil v njuno stanovanje. Na nesrečo sta pa prav tisti večer imela mladoporočenca goste. Slučajno so vino, poslano od vlomilca zelo malo pili in niso bili prav nič zaspani. Tedaj se je priplazil skozi okno vlomilec. Nič hudega ne sluteč je sam padel v limanice. Močne roke so ga prijele, še preden se je mogel izmuzniti skozi okno in ga izročile policiji, kjer bo moral zdaj zagovarjati svojo preveliko navdušenje do vlamljanja pri mlado-poročenih. Sreča v prepiru Pred leti se je kmetu Ivanu Nikovu iz neke južnobolgarske vasi še dovolj dobro godilo. Potlej so pa prišle slabe žetve in bolezen in zaradi vseh teh nadlog se je tudi njegova zakonska sreča skrhala. Pogosto sta se z ženo sprla. Njegova žena je bila namreč tako razborita, da je večkrat popolnoma razsodnost zgubila in je postajala zaradi pomanjkanja čezdalje bolj razdražljiva. še slabše je bilo pa, ko je pred nedavnim kmetovo mater, staro ženico, kap zadela. Kmalu nato je tudi umrla. To je pomenilo za hišo še hujšo nesrečo, kajti mati je imela nekje skritega nekaj denarja in kadar Je bila stiska največja, je priskočila na pomoč, tako da ni prišlo do najhujšega. Vendar pa tudi na smrtni postelji ni izdala, kje ima dčnar skrit, čeprav sta mlada vedela, da ga ne more biti mala Zato sta se takoj po njeni smrti Za vsak prispevek v tej rubriki plačamo 8 Ur stavljena iz oken. Res obilno obetajoč j začetek! Vhodna vrsta so sestavljena iz sa-J mih rebusov, če ste že rešili križanko* na pročelju in rebus na vratih, potlej* vstopite v prostor, kjer vas pričakuje t vratar. Tudi vstopnina vam lahko slu-* ------- ži za uganko, kajti znaša namreč nič* v. manj kakor cel dolar. Potlej vam je* A aŠWt izletnikom na uho! pa muzej ugank odprt. Mehke prepro- ♦ , ge duše korake, a strastni ugankarji . Nedavno sem, bila na izletu v Ijub-naj rajši naprej gledajo kakor na tla, * v®*?1 okolici. Nisem bila sama, bilo kajti utegne jih zapeljati kakšna prav ♦ se veliko drugih, ki so prišli v na-mastna zlogovnica, ki jih je neštet/)*ravo z istimi željami in z isto pra-vtkanih v preprogo. Nikarte šele po-* y,c0, .Jaf; vendar je pa bilo gledati po stenah! Tam kar mrgoli* mf. njimi tudi nekaj takšnih izlet-zapeljivih ugank, rebusov, križank in Zntkov, ki bi jim rada nekaj povedala. vsega mogočega in potlej ne pridete* Opazovala sem ljudi in tudi mar-prav hitro dalje. ♦ sikaj videla. Da utrgaš cvetlico in če obiskovalec srečno prispe v dru-f£ Poneseš domov, kjer ti pomladi in žinske prostore, se muzej izkaže f0™-™ za zakrinkano okrepčevališče, ki nudi Ig?™: Tofa ?!ftocn cvetlice utrujenemu popotniku vsemogoče užit-1 o mečejo proč ke. Nikar pa ne mislite, da okrepčila t " tČJnPn ^ 8ledov,e>Jth niso spet v službi miselnega športa. tse V^cptajo. Pravijo, da je mladina >prešema in da ne ve kaj je prav, F vendar pa ni zmerom tako, kajti to [pot je bila neka gospodična, ki je pdelala tako neus7niljeno s cvetlicami. Vendar pa ljudje ne uničujejo sadimo cvetlic, marveč teptajo in hodijo Sicer ne pijače in jedi same, pač pa J pribor. Ves je namreč popisan in porisan z majhnimi križankami in ugan- j kami vseh vrst. Skratka, hiša, ki jo je zgradil srečni j nagrajenec, je oreh vseh orehov zaj„„ . ... , , . • . ,. navdušene ugankarje in reševalce kri- , “ J' " niti zdaleč ne pomislijo, ,,T j . x i t t. *. i Konico truda m zjioia pusti kmet iti Z : _, en^ar Pa kl,j.UblemU..^ ? oitdelovalcc v zemlji, iThočeda ml obrodi. Pomisliti bi pa morali takšni mo eden izmed orehov, ki jih srečaš v deželi vsega mogočega in nemogočega — v Ameriki, ; prešemeži tudi na to, da kmet ne obdeluje samo za sebe, marveč za vse ■nas, ker brez njih bi tudi mi ne .................... ^ imeli ne kruha, ne krompirja, nobene lotila iskanja, pretaknila vse kotičke, X stvarL Zato u morali vsi spoštovati a nista ničesar našla. ... . S ~emljo, lemeta ter njegovo delo. Razočaranje je bilo še večje in jel . povzročilo še pogostejše prepire, kajti* izietnica. zdaj bi potrebovali toliko denarja.! Pred nedavnim sta se Nikov in ® e-U . ________,_____________ . gova žena spet resno sprla zaradi de- **OSnemanja Vredntt VZQOja narja. Kmetica se je tako razburila,* Nekega lepega popoldne sem se na-da je zgrabila staro porcelanasto vazo. ♦ meniia iti v parki da se nekoliko raz-ki je bila nekoč babičina last. Z vso J vedrim in pozabim sedanje težke ča-močjo jo je zalučala proti možu, ven- ♦ se ] )a. bi ne sedela v parku brez dar je pa na srečo zgrešila. *dela in tratila časa, sem vzela s se- Vaza se je kajpak razletela na ko- ♦ i^j j-očno delo. Ko sem prispela v se. toda med črepinjami sta prepirljiv- J par}t; so bile skoro vse klopi neza-ca zagledala mnogo srebrnikov. In sjgec]ene) ker s0 stale na soncu. Na eni tem je bila uganka rešena. Povfod sta »klopi, ki je edina stala v senci je pogledala za denarjem, samo v vazo«sedela neka dama in čitala knjigo, ne. Umrla babica je zlatnike skrila naj Poleg nje se je v pesku igrala kaki dnu vaze, pod debel kos lepenke. Kerjdve leti stara deklica in pesek nosila vaze niso uporabi ali, tako zaželenega • na klop poleg mamice. Ker je bila denarja nista našla. Tako je denar ♦ klop že polna peska, sem ga z rob-med zakoncema povzročil že tako dol- j cem toliko odstranila, da sem lahko go pogrešano slogo. J sedla. Seveda sem prej vprašala da- }mo, če mi dovoli prisesti. Dama me |je pa nahrulila, če ne vidim, da je • klop zasedena. Ker vem, da klopi v ♦ parkih niso za posameznike, • T Ifrrl ■ < 1 -t — — ——. SIROM PO SVETU Za 50.000 frankov so te dni prodali? vzlic temu prisedla. Komaj sem pri-v Parizu pismo, ki ga je Napoleon J čela s svojim delom, mi že prileti pisal Mariji Luizi. Kupil ga je neki J polna otroška pest peska v glavo. Ko ljubitelj in zbiratelj zgodovinskih li-fsem damo opozorila, naj otroka ven-stin. J dar posvari, da ne bo tako razposa- 3001etnlco španskega tiska slave Špan-? Jen» -je smehljaje ge pripomnila, da ski časnikarji. Pred tri sto leti je pri-*sem ,^e.mu sama kriva, ces da me ni čel v Barceloni izhajati prvi španski Z naj Prisedem k njej na klop. časopis »Gazetta«, ki je še danes naj-t otroka ^je pa lepo pobožala in ga na-starejši list v Evropi. iposled se celo poljubila. Ali m taks- ,, . , _ „ ._„Sna ljubezen do otroka posnemanja Vitamin C je postal novo uspešno ♦ Vredna? I k... «.-1 « T T m/>!TAIV1 zdravilo za tuberkulozo. V nekem stockholmskem zavodu so poskušali zdraviti tuberkulozo z vitaminom O in so dobili zadovoljive rezultate, v mnogih primerih je vitamin bolezen popolnoma ustavil, v drugih je pa preprečil nadaljnje razvijanje bolezni. Prizadeta »Pardom! Ni dolgo tega, ko sem nesla od peka štruco kruha domov. Mirno sem šla svojo pot, ko naenkrat zaslišim 12 porok po radiju je izvršil berlln-*za seboj vpitje, žaljivke in smeh. ski poročni uradnik v radijskem štu-* Ozrla sem se in videla pet gospodi-diju ob priliki petstote radijske odda-* Jev približno dvajset let starih. Po je za oborožene sile. V berlinski štu-* njihovem obnašanju sem sklepala, da dl jo so prišle zaročenke in priče, urad-* go tudi nekoliko vinjeni, nik je pa izvršil obred, medtem ko je* Za njihovo početje se nisem zme-ženin na bojišču preko oddajnih po-tnila in sem raje odšla svojo pot na-staj radijskih kronistov propagandnih* prej. Ko je pa prvi pridrvel mimo kompanij izrekel svoj »da«. Zmene, je močno hrknil in nekaj je Našli so 890 karatni demant v ne- X priletelo na moj kruh. Sprva sem kem kraju v Braziliji Vest je prlšal izZ osupnila nad takšnim početjem in Ria de Janeira. Demant s tolikimi ka-tnad tolikšno predrznostjo, a mojo je-ratt cenijo na približno 5 milijonov izo je še bolj podžgal prešeren smeh dolarjev. lin izzivalen »pardon«. Preimenovali so nekatere ulice v* Bila sem razočarana nad takšno vseh večjih bolgarskih mestih. Tudi*podivjanostjo in surovostjo, ker sem mesto Krešteni je spremenil imena*pač doslej mislila, da uporabljajo ulic in se bodo odslej imenovale tri »ljudje besedico «pardon» v drugačna največje in najprometnejše ulice: prva J namene. ^ po Kralju in Cesarju Viktorju Ema- nuelu III., druga po Duceju in tretja j po Hitlerju. Spalna bolezen je pričela razsajati J v Severni Dakoti v USA Nevama bo-} lezen je doslej zahtevala že 60 življenj- Sram naj bi me bilo Grem po Miklošičevi cesti, ko za-uv - gledam moža, ki pelje težek voziček, skih žrtev. Epidemija se je razširila f Samo ob sebi umevno se mi je zdelo, tudi na sosednje državice in so ukre-Zda sem stopila k mozu in mu poma-nili vse potrebno, da bolezen zatre inlgala voziček peljati. Bil je precej te-preprečijo, da se ne bi razširila še na f žak, zato mi je tekel pot po obrazu, druee dežele I Slučajno pa pogledam na hodnik * delavnost čebele solin vidim neko svojo znanko, ki me Kako velika je delavnost čeb e fo? 0' ▼ «f® V«0 1» medu izsrkati med iz 62 tisoč detelj-f?e ozrJ če..je m kdo 'lde’ nih cvetov in skupno zleteti 3,750.000 ^0^«^ _ ^ ^ ^ ■ m , »vpraša, če me ni bilo sram, da so me Nedavno so naredili na Thunskem * j. d. vjdeli, kako porivam voz po jezeru poskus, da bi preizkusili, če se*enj najbolj prometnih ljubljanskih žito lahko tudi pod vodo ohrani. V | . podvodni tank so natovorili 22 ton* s'e(jaj pa povejte drugi, ali sc vam žita in so ga za pet mesecev potopili z(jj jasno, da pomagate komu pe- 40 m globoko. Ko so tank po petih me-J,. .. voz;jek ali nesti kovčeg, če ima-secih spet dvignili iz vode, so ugoto-* J . . t in že delate t0 iaže, ko vlii da žito ni v tem času prav niči ki ‘se tru(li? trpelo na kakovosti. J ’ esnica, samo čista resnica? >Maii laže,« mi je pred nedavnim prostodušno priznalo desetletno dekletce. »Ničesar ji ne verjemite.< Povod za to nezaslišano trditev je bil dovolj preprost. Metkina ljubka mamiva se je vpričo nje takole opravičila, ker se ni odzvala povabilu in ni prišla k poskusni domači filmski predstavi k nam. s>Obljubila sem ji novo oblekco,« mi je zagotavljala, »in razen to pot nisva mogli utrpeti časa za nakup. n vmv&iiu 1 ■ P n n R n* ^ TOt ie> da sva se zamudili. O VRTNIH JAGODAH:;Zastoj prometa na cesti naju je za- . j . , ,____, , .__■ držal. Odslej se lahko popolnoma za- Vrtne jagode so in bodo ostale eden;; neset{! naju.« najboljših ta najokusnejših sadežev.;; j ^'8t(U biaM ofrofc rg3. Dela la ga žrtvujemo gojitvi vrtata;;^ ^ 1 d . - . jagod, se stotero poplača, kajti jagoda* ^ dov’ll: 1 y ki jo jeseni sadimo, že poleti zori ta J" ^ • Ml ^ m ^kupovat. daje svoje sadeže. Najboljši čas za saditev vrtnih god je druga polovica meseca avgusta. Sadika ki jo posadimo avgusta, do zi-jne naredi koreninice in tudi prične razvijati liste. Ko prezimi, že zgodaj Mati je povabila svojo družbo in jaz naj bi pomagala.« »To je vendar dovolj veliko opravičilo, « sem ji odvrnila. »To že,* je dvomeče odgovorila, Metka. »A mati si zna zmerom kaj spomladi požene nove liste ta prav ♦ boljšega izmisliti kakor povedati res kmalu prične tudi cveteti, če se s sa- ♦ nico. Res mi je obljubila novo oblek-jenjem zamudimo, utegnemo sadike * <*>, a tega je že nekaj tednov, potlej x_ , j-e pa gigio pozabila. Promet na ulici tudi ni bil prav nič ustavljen. Kratko in malo prepozno sva odšli od doma.« Zadnja izjava mi je pojasnila pre- posaditi tudi še začetkom Za izbiro prostora pa moramo vedeti sledeče: vrtna jagoda ima sončnat prostor, da lepše ta hitreje Bori. če jih pa posadimo na gredo, bomo biro podaljšali, ker &&-%senetljivo priznanje. Deset let svo-deži dalj časa zore. če je vrtna zemlja } jega življenja je živelo dekletce očit-precej mokra, jo ne sinemo preveč za-\no od samih neizpolnjenih obljub, livati, da sadeži ne prično gniti. Ze vljudnostnih laži in izgovorov. Bila pregovor pravi, srednja pot je zlata” pot, kar velja tudi za jagode. Zato je* najboljši prostor tisti, ki ni ne v soncu ta ne v senci. Kadar izbiramo gredice, lahko izberemo tiste, na katerih je rastel fižol, grah, zgodnji krompir, toda izbrati ne smemo gredice, kjer so že uspevale jagode. Tako preprečimo bolezni ta' ■ Prav v tem je nevarnost. Navada. raznim škodljivcem zatremo pot, da ne uničujejo sadik in sadežev. Preden posadimo jagode, moramo zemljo dobro pripraviti. Najprej jo prekopljemo in pognojimo. Najboljši je kravji gnoj, le pri težki zemlji je dober konjski gnoj. Toda oba ne sme- na vsakih 100 kvadratnih metrov 2.5 kalijevega gnojila ta ga nalahno zagrebemo v zemljo. Skrbeti moramo pa tudi za to, da bo zemlja imela dovolj apna. Ko zemljo pognojimo, jo nekaj časa pustimo, da zemlja vsa ta gnojila nekoliko vsrka in šele potem posadimo jagodove sadike, če pa nimamo hlevskega gnoja, lahko uporabimo tudi do- je dovolj pametna, da je vedela, da je tudi »Odslej se lahko popolnoma zanesete na naju« prazna fraza, za katero ne tiči nikakršen trden sklep. Tako je hči izgubila zaupanje do svoje matere, in sicer 'zaradi cele vrste »nedolžnih laži«, ki se jih mati morda ni niti prav zavedala. ki ima svoj začetek v nežni otroški dobi, ko na primer z izgovorom, da je »prazna«, postaviš škatlo z marmelado nazaj na omaro, čeprav je še do polovice polna, namesto da bi kratko in malo odgovorila: »Za danes imaš dovolj, dragi moj,« je nevidna rast- ta biti sveža ampak že do polovice;; lina, ki hitro požene korenine, naj-strohnjena. Pozneje pa potresemo še;! prej majhne, ki se pa kmalu prese- netljivo razrastejo. Neoporečna vera otroka v besede njegove matere naj nam bo opomin, da tega zaupanja nikoli ne razočaramo. Na nesrečo, smo pa matere nagnjene k temu, da dosti prepogosto mislimo: »Oh, saj še ničesar ne loči. Zdaj ne utegnem: morda ko bo večji...« toro kompostno zemljo, ki jo nabiramoKo je pa otrok večji, se je pa ta v vrtu od raznih odpadkov. Vse pre- , navada že tako zakoreninila, da jo komaj še opazimo ali pa sploh ne. Laže nam postane nekaj si izmisliti, kakor povedati čisto, golo resnico. In celo v primerih, ko je resnica pre prostejša, tičimo že tako globoko v navadi, da se resnici izognemo ali jo zameglimo. Primer: Neka znanka se je odločila, da svojih dveh hčerk nekega dne ne bo poslala v šolo, da bi lahko skupaj praznovali rojstni dan mlajšega bratca, Ničesar hudega se nemara ne bi zgodilo, če bi učiteljici navedla pravi vzrok. Vendar je v opravičilo napisala, da sta bili dekletci bolni. Otroka je celo s sabo potegnila v laž s tem, da ju je za uro dolgo vtaknila v posteljo, da ju ne bi videla učiteljica, ko bo šla mimo hiše. Pozneje je pa resnica prišla na dan, kakor se to rado zgodi, v popolnoma ne-•! pomembnem primeru. A namesto da bi vsaj zdaj povedala resnico, si je tudi to pot nekaj drugega izmislila, spet vpričo otrok. In prav to mater sem videla kaznovati svoje otroke,, ••ko so se nekoč zlagali: : I »Po nobeni ceni ne trpim,« je zatrjevala, »da mi kaj zataje.« i I Če se kateri izmed vas gornji pri-!; mer zdi pretiran, naj nekoliko pomisli. Spomni naj se na primer, kako marsikatera mati reče: !! »Lahko noč, otrok moji Da, ma-\mica ostane pri tebi. Oblekla si je lepo obleko samo zato, ker si je... no da, ker... — hitro, znanci že čakajo — »prejšnjo obleko strgala. Da, na žeblju, dete moje. Zdaj pa mimo zaspi!« Trenutno mati s tem otroka zaziblje v zaupanje, tako da lahko brez večjega hrupa odide. več peščeno zemljo pa zmešamo s šotnim drobižem; kajti jagode izhajajo iz gozda ta dajejo prednost dobri gozdni zemlji. če sadimo jagode v vrsti, se nam zdi, da smo nekako potratni s pro-:; štorom, vendar se ta način prav do-o bro obnese. Ze pri zalivanju ta oko-:; pavanju sadik spoznamo, da je ta na-' : čin zelo pripraven. Sadike posadimo v vrste, ki so druga od druge 70 cen-: timetrov oddaljene. Svetloba in zrak prideta zato lahko z vso svojo učinkovitostjo do rastline ta sadeži ne bodo nikoli gnili zaradi prevelike moče, ker bodo imeli dovolj možnosti, da se osuje. Ko zmerimo vrste, posadimo sadike v razdalji najmanj 20 centimetrov. Vrste, ki se zelo razbohotijo, pa posadimo v presledku 30 do 40 centimetrov. Tako obstaja vrsta Madame Moutot, ki raste štiri, leta na enem ta Istem prostoru ta se razbohoti v pravcate grme. Zato jih moramo posaditi v primerni razdalji, da pozneje rastline druga drugo ne zadušijo. če bi pa hoteli naenkrat pridelati veliko sadežev, takrat pa posadimo v eno jamico več sadik skupaj. Takšno sajenje nam da sicer veliko sadežev, vendar mu pa moramo posvečati veliko dela in pazljivosti. Saditi moramo v oblačnem, najboljše zgodaj zjutraj ali pa v poznih večernih urah. Zemljo dobro namočimo ta na vso gredico potresemo nepre-debelo plast gnoja. Na ta način ohranimo v zemlji vlago in omogočimo, da se sadike hitro primejo ta prično uspevati. Tako storimo po navadi s sadikami. ki jih sami doma vzgojimo. Sadike, ki jih dobimo od zunaj, na Poznam mater, ki je svojo hee-rko ie zgodaj navadila na to, da ji je na prbner rekla: »Mamica in očka gresta nocoj ven. Tetka pride in bo pri tebi ostala. Ali ne bo lepo? Če hočeš, bo že zgodaj prišla, da ti bo morda še kakšno pravljico prebrala.« Mati naredi tako, kakor da bi bilo to posebno zabavno, kajti otrok tetko ljubi, hi to je tudi važno, da otrok ljubi tistega, ki ga čuva, kadar staršev ni doma. Potlej mu mati še pove, kam bo šla, in tekom dneva jo pokliče k sebi, da ji pokaže, kako lepo obleko bo zvečer obleka. Ta moja znanka zatrjuje, da otrok še nikoli ni bil nezadovoljen in ni nikoli izbruhnil v jok, ko sta z možem odšla. In nikoli se ji ni bilo še treba splaziti skozi stranska vrata, temveč se je lepo poslovila od otroka. Narobe, dobro vzgojeni otrok jima zmerom želi na pot: »Mnogo zabave 1« Različnih izgovorov se imamo navado posluževati se pred otroci, ne da bi nam pri tem kaj vest očitala, čeprav so posledice včasih nad vse usodne. Zato naj za starše velja: ne obljubuj ničesar, česar ne moreš d resnici izpolniti. Še se spominjam s sirilo podloženega pribora za manikiran j e iz svojih otroških let. Pribor, ki sem si ga želela, ko sem bila devet let stara, je bil rožnat in zelen. Dobila naj bi ga, če bom prva pri nekem recitacijskem tekmovanju. Pogoj se ni glasil: »Če boš prva in če bo oče zaslužil in tvoj brat ne bo potreboval nove obleke,« temveč samo: »če boš prva.« Vneto sem se učila in sem bila res prva, a nisem dobila obljubljene nagrade. Zmerom je nekaj vmes prišlo! Nekdo drug je kupil p>-ibor za manikiranje, ki sem ga tako goreče želela, in tako me je volja minila za drugega« Od takrat sem postala skeptična. Zato zdaj v mojem domu preudarimo sleherno malenkost, preden jo obljubimo otrokom .kupiti. Kakor na primer kolo. Najprej je treba premisliti, če to denarne razmere dopuščajo. Preden pa stopimo v trgovino, rajši prej -pomislimo nato, da si je sosedov otrok pri kolesarjenju roko zlomil. Menimo, da je bolje, če naša hči nima kolesa. Skratka, preden kaj obljubimo, zadevo do dobra premislimo. Če še nismo premislili, otroku rečemo: »Daj, da najprej dobro premislim.« Kadar prideš do negativnega odgovora, pojasni, zakaj odklanjaš. Če nameravaš obljubo izpolniti, ne pozabi dodati, da naj se otrok z gotovostjo ne zanaša, ker lahko utegne priti vmes še kaj nepredvidenega. Obljuba, ki dopušča še drugo možnost, je boljša, kakor pa brezpogojni da, ki ga potlej morda ne boš mogla izpolniti. Nikoli ne grozi, če grožnje ne nameravaš izpolniti. »Če ne boš priden, ti božiček ne bo ničesar prinesel/« Kajpak še misliti ni, da bi mu božiček ničesar ne prinesel, ker prvič božička ni, in tudi če bi bil, bi otroka ne prisilili k poslušnosti z igračo. Ko se prvi strah poleže in ko mali nagajivec spet vleče mačko za rep ali pa sestrico draži in vidi, da se grožnje niso izpolnile, začne njegovo zaupanje v avtoriteto polagoma izginjati. V času, ko so zločini nad otroki tako pogostni, je nesmiselno pridigati o človeški popolnosti. Na vprašanje: »Ali so tudi hudobni ljudje na primer iz kakšnega drugega kraja po ; če se pa pozneje otrok zbiuli in za- pošti ali kako drugače, pa denemo najprej v vodo, da se sadike osvežijo, pomočimo v ilovnato kaSo in šele potem posadimo v zemljo. Luknja v katero posadimo sadike, mora biti dovolj široka in globoka, da stoji lahko sadika pokonci, ne da bi ji prikrlvili koreninice. Sadimo pa tako, da ostane sadikino «rce zunaj zemlje. Zato vsadimo sadike samo do prvih listkov. Po sajenju pa zemljo še enkrat dobro zalijemo in okrog rastlinic v krogu potresemo nekoliko gnoja. Pozneje moramo skrbeti, da dovolj zalivamo. ker vlaga mladim rastlinicam omogoča rast, ker Jim le ta dovaja potrebne hrane. Suh zrak in suha zemlja rastlinice samo zamorita ta iz takšnih rastlinic le težko dobimo jagodo, ki bi obrodila. Da preprečimo pripeko, ki mladim tn nežnim rastlinicam samo Škoduje, si pripravimo h gredicam palice in pa lz slame pletene preproge, da jih razgrnemo preko rastlinic tn jih tako Jesenski športni plašč iz drobil »koc kaste ga angorskega tvoriva. Posebno učinkoviti so dvojni žepi, s podolgem in počez tekočimi črtami, kar še posebno podčrta kockasto tvorivo svetu?« lahko odgovorite samo: »Da, nekaj jih je. Večina je pa dobrih, kakor tvoj oče. So pa tudi ljudje, ki ne bodo prijazni s teboj, zato ne smeš od nekoga, ki ga prav nič ne poznaš, jemati sladkorčkov ali denarja. In nikoli ne smeš z nikomer ven, preden nas ne vprašaš za dovoljenje.« To svarilo izrecite v ravnodušnem tonu, a ponavljajte, da tega nikoli ne pozabi. Najznačilnejše v tem, da zmerom in povsod otroku govorite resnico, je, da se resnica poplača. V ravnanju z otrokom je poštenost zmerom najboljša politika. Ne moreš otroka vzgajati v navideznem svetu, potlej pa pričakovati, da je pripravljen na gola življenjska dejstva. Otroku se ne moreš osemnajst ali dvajset let lagati, ne da bi se pri tem naučil, da tudi sam laže. Zato naj velja za matere pravilo: med teboj in tvojim otrokom naj vlada samo resnica, nič drugega ko čista resnica! M. H. M. čne kričati in zahteva, da pride mati k njemu, ki ga je presleparila, ga ni tako lahko utežiti. Omajano zaupanje obnoviti je pa še dosti težje, da, skoraj nemogoče, posebno če nadaljujete s tem, da ga hočete znova premotiti z lažjo. obvarujejo močnih sončnih žarkov. Ko pa rastlinice postanejo že večje in močnejše, potem jih pa lahko prepustimo soncu, ker takrat jim bo sonce samo koristilo. Pri izbiranju vrst je najboljše, če se odločimo za tri vrste hkrati. Najboljše je, če posadimo zgodnje jagode, da si z njimi utešimo prvo poželenje, potem srednjepozno vrsto, da se jih lahko pošteno najemo, ta tretjo, kasno vrsta da se z njimi odvadimo jagodam vsaj za eno leto. Seveda moramo Jesenski športni kostum iz kockastega pa pri izbiri paziti tudi na to, da upo- tvoriva. Ukrojen je preprosto, samo števamo vrtno zemljo in vrsto sadik, da so nekateri deli poševno rezani, ki uspevajo na takšni zemlji. Z. da je kostum bolj učinkovit KaSa kuhinia KAJ BO TA TEDEN NA MIZI? četrtek; Paradižnikova juha, zabeljen krompir, cvetača v solati. Zvečer: Jota. Petek; Fižolova juha, sirovi Štrakl ji. Zvečer: Krompir v kosih, kislo mleko. Sobota: Goveja juha, ocvrti melan-cani, solata. Zvečer: Paprični riž1. Nedelja: Zelenjavna juha, nadevana F-prika, sirovi kolački2. Zvečer: Marelični cmoki3. Ponedeljek: Telečja obara, vodni cmočki. Zvečer: Zdrobovi žličniki1, kompot. . rek; Krompirjeva juha, kislo zelje, fižol. Zvečer: Dušeni jurčki z ja cem5. Sreda: Cvetačna juha, dušen ohrovt, pražen riž. Zvečer: Stročji fižol v aolati, kava. Pojasnila: 1 Paprični riž: Na masti pražimo sesekljano čebulo in na rezance zrezano papriko. Ko je paprika mehka, ji dodamo za vsako oaebo pest riža in zalijemo z juho ali pa prekuhano vodo. Osolimo ta dušimo toliko časa, da je riž mehak. * Sirovi kolački: Iz enakih delov sladkorja, moke in kravjega sira naredimo testo in ga pustimo eno uro počivati. Testo zvaljamo, z obodcem za krofe izrežemo okrogle kose ta jih spečemo. Spečene namažemo z marmelado in dva in dva pokrijemo skupaj »Marelični cmoki: Iz ene tretjine moke ta dveh tretjin pretlačenega krompirja enega jajca, ščepca soli na ■redimo testo. Testo zvaljamo v podol- govato klobaso in jo narežemo na majhne kose. V vsak košček testa zavijemo marelico. V veliki posodi zavremo nekoliko oslajeno vodo inv njih skuhamo cmoke. Kuhani so takrat, ko priplavajo na vrh. Marelične cmoke zabelimo z drobtinami in povrhu potresemo s sladkorjem in cimetom. 4 Zdrobovi žličniki: Zdrcb poparimo z vrelim mlekom in pustimo, da se ohladi Ohlajenemu primešamo eno jajce. Iz testa zakuhamo v vrelo slano vodo žličnike in ko so kuhani jih opražimo na masti ali maslu. Opražene potresemo s sladkorjem in po okusu tudi s cimetom. Prav dobri so pa,, če jih še potresemo z zmletimi orehi ali lešniki. 5 Dušeni jurčki z jajcem: Jurčke očistimo, zrežemo na prav tanke liste, jih operemo in pustimo, da se odtečejo. Med tem prepražimo na masti sesekljano čebulo in zelen petršilj. K« čebula lepo rumeni, ji pridenemo jurčkov, potresemo z žlico moke, osolim* in opopramo in zalijemo prav malo 1 juho ali vodo. Preden damo jed n3, mizo, vanjo zžvrkljamo celo jajce. • PoratsEii nasveti Kuhinjske recepte rezati iz različ^ nih časopisov in revij je hvalevredni delo. Vendar pa tega nikar ne storite prej, preden mož ne prebere vsega časopisja. Tako si boste prihranil* neljube trenutke in prepire. Če v nedeljo hodite na izlete JJ}; ste se namenili, da boste kuhalijn* prostem, nikar ne pozabite vzeti s sj^ boj mreže. Vanjo zdevljete umazat posodo in jo obesite na kakšno v potok. Voda, ki .teče, opere vS^. posodo in ko greste domov, prinesi'M namesto umazane, čisto posodo. Kuhinjska posoda iz železa izgu^j svoj neprijetni duh, če v njej jPffl kuhamo ostanke zelenjave. Monodrami — — ažur gumbnice — fumbi — plise fino In hitro Izvrši Mahek&MkzŠ LJUBLJANA, FrančiSkaiska ulica nasproti Unmna Vezenje perila, predtisk ženskih ročnih del VLAGAJMO ZA ZIMO Drug način je veliko boljši. Jajca vlagamo v natrovo vodeno steklo. 1 liter prekuhane ohlajene vode na 1 deciliter natronovega stekla. Raztopino dobro premešamo in jo vlijemo preko vloženih jajc. Voda mora stati najmanj 5 cm nad jajci. Shranimo jih na zračnem, toda ne pretoplem prostoru. Za zimo pa lahko konserviramo jajca tako, da jih s čopičem prevlečemo s tanko plastjo parafina. Tako preparirana jajca moramo hraniti na hladnem prostoru, da se parafin ne raztopi. Če pa vložimo jajca v garantol, jih lahko ohranimo tudi leto dni. Garantol kupimo v drogeriji, kjer dobimo tudi navodilo za vlaganje. Urejuje A. Preinfalb Problem št. 136 Sestavil P. A. Orlimont (D. W. Schach 1905) Razločujemo svetli cvetlični med, temen ajdov med, ki ima poseben vonj po ajdi, te mn ©zelenkasti smrekov in jelov med, zelenkasto rumen lipov in nekoliko grenki kostanjev med. Te vrste medu nabirajo čebele v naših krajih. Da čebele naberejo 1 kilo medu, morajo obleteti približno 6 milijonov cvetov. Kemična sestavina medu je pa zelo različna. Glavni sestavini sta sadni in grozdni sladkor <70—80%), 51°/o je trsnega sladkorja, 6°/o je nesladkor-nih sestavin, in sicer 0,1 oranžne kisline, 0,3—2,7 beljakovin, 0,1—0 35 pepela in 19"/o vode. Zelo važne sestavine medu so tudi rudninske snovi, ki jih je v medu 0,1—0,7“/o. Sem spadajo fosforne, železne, manganove spojine in apno. Večina izmed teh je naj-izdatnejša sestavina kosti in krvi in jih navadni hrani pogosto primanjkuje. Francoz Alin Cailas je pa našel v medu celo radij, ki ima prav posebne učinke na naše telo. Dobra stran medu je tudi ta, da vsebuje izredno malo dušičnatih spojin. Obisti, ki izločujejo iz telesa dušičaste razkrojine, imajo torej z njim prav malo dela. Med je izredno lahko prebavljiv in najboljše krepilo za oslabele, okrevajoče in stare ljudi, posebno ga pa zdravniki še priporočajo slabokrvnim otrokom. Med je po mnenju zdravnikov edini nadomestek za? materino mleko pri dojenčkih. Majhnim otrokom ga dajemo tako, da ga pridenemo toplemu, vendar ne vročemu mleku. Po dvakrat na dan ga primešamo skodelici mleka najprej pol male žlice, potem pa vsak dan več, tako da ga dodamo po nekaj dneh že veliko žlico. Več medu bi majhnim otrokom škodovalo. Voda oslajena z medom je brezalkoholna medica, če imate rajši nekoliko kiselkast okus, pridenite tej pijači nekoliko limonovega soka. Ta pijača je najbolj krepčilna in osvežujoča. Zdravilna moč medu je že od nekdaj znana. Zdravniki mu pripisujejo prav toliko vrednosti zdravil, iz kolikor vrst rastlin izvira. Najbolj razširjena uporaba medu v zdravilstvu je za prehlad in bolezni dihal. Pri kašlju, katarju, hripavosti in vnetju, med pokrije obolelo sluznico in omili draž- Mat v 3 potezah Šahovske vesli Kljub težkim časom najbojevitejša muza Caissa nikakor ne more samo molčati. Tu in tam vendarle zasledimo kako boljšo novico: V marcu mesecu so odigrali v argentinskem mestu Mar de Plata mednarodni turnir, ki so se ga udeležili tudi nekateri evropski mojstri, ki se niso mogli lani vrniti z olimpijade v Buenos Airesu. Takih turnirjev, ki naj zaposle te brezposelne šahiste, je bilo že mnogo. V tem turnirju je zmagal švedski prvak Stahlberg, drugi je bil Poljak Najdorf, tretjo do peto nagrado pa so si razdelili Eliskases, Engels in Frydman. Prvenstvo Švedske sl je letos osvojil blejski znanec Stolz pred Lundinom. Prvak Finske je za letos Ojanen. Na enem izmed izbirnih turnirjev za letošnji nemški šamplonat je presenetljivo zmagal 171etni Klaus Junge, pri čemer sta močno zaostala znana mojstra Siimisch in Bliimich. Ze za Veliko noč je ta nadarjeni mladenič mojstrom prvič pokazal svoje ostre zobe, saj je s Heinickejem, pred Brinkmannom, dobil prvo mesto, nato ga pa še v odločilnem dvoboju premagal. Nemci od Klauseja še veliko pričakujejo. Na turnirju za prvenstvo Nemčije, ki je ravno v teku, se drži takoj za vodečim Schmidtom. Zanimive, a zaradi že znanih slabih izkušenj neverjetne so vesti o bližnjem spopadu za svetovno prvenstvo med starima tekmecema dr. Aljehinom in Capablanco. To pot naj bi bil New-york prizorišče tega povratnega dvoboja, ki ga šahovski svet že toliko časa nestrpno pričakuje in ki se mu je zaradi dolgega zavlačevanja prav za prav že odpovedal. V Karlovih Varih sta pričela dvoboj bivši svetovni prvak dr. Euwe in Bogoljubov. Dr. Euweju napovedujemo zmago in to ne samo zaradi velikih izkušenj, ki si jih le pridobil v številnih matchih z najmočnejšimi mojstri, tako da ga lahko nazivamo kralja šahovskih dvobojev, marveč še prav zaradi solidne, sistematične in precizne igre. Taka igra je namreč zelo pogubna podjetnim, nesolidnim in površnim ša-histom kakor je Bogoljubov, ki sicer svojega nasprotnika v fantaziji in sploh šahovski genijalnosti prekaša. Zdi se tudi, da je »Bogo« že nekako v rahlem upadu, ali pa je vsaj močno podvržen razpoloženju. Prav zaradi teh nasprotij pa bo bitka še posebno zanimiva. V prvi partiji je Bogoljubov kot beli močno napadal, toda Euwe se je s skrbno obrambo rešil v končnico » kmetom več in zmagal. Tudi nadaljnje partije so bile večinoma zelo bojevite, celo ti6te, ki bi bolje kazalo, da se hitr« in mimo zaključijo. Zato je 4e poskrbel nemirni Bogoljubov, seveda ne vedno v svojo korist. Stanje je 5‘/t: 21/« za dr. Euwe-ja. ki zna nasilne poskuse korenito ■ kaznovati. Kaže, da je s tem pri kraju | prvi del dvoboja. Turnir za letošnje prvenstvo Madžarske je pogrešal precej dobrih, celo ; najboljših mojstrov. Prvi je bil Ftir-■ster, drugi in tretji pa, ikupno Barcza ;in Rethy. - češka mojstra in naša znanca Fol-’tys in Opočen*:y 6ta odigrala dvoboj, !ki ni prinesel odločitve, čeprav sta M ;oba pošteno prizadevala. Končal se je • vendarle miroljubno s 6 : 6. Modem klobuk iz fine temne klobučevine, z rahlo navzgor privihanimi širokimi krajci. Edini okras sta dre beli cvetlici na vsaki strani krajcev. KROM PIR, naša vsakdanja hrana Pradomovina krompirja je Peru. Iz Peruja so ga prinesli s tisoč drugimi različnimi rečmi Spanci, ki so odkrivali nove zemlje. Rastlinica, ki ima majhne bele cvete, ni za oko nič posebnega, vendar je zato tem bolj koristna. Pod zemljo se razbohoti in razvije veliko gomoljev, ki so postali po več stoletjih nenadomestljiva hrana. Krompir pripravljamo na več različnih načinov. Užiten je že samo kuhan in oljen. Pripravljamo ga kuhanega. pečenega, zmešanega med testom in mnsgi ga dedajajo tudi kruhu. 25 dek kruha s približno 100 gr krompirja vsebuje veliko množino mineralnih snovi, ki so zelo potrebne za človeka. Največ je v takšnem kruhu vitamina C, ki preprečuje skorbut. Prav tako vsebujejo krompir in žitarice protein. Krompir, ki je sicer siromašen na maščobah, je zelo hranljivo živilo, če ga pripravimo tako, da vsebuje nekaj maščobe. Tako ga lahko pripravljamo z mlekom, sirom, jajci in podobno. Se hvaležnejši bi morali biti krompirju. ker nam nudi hrane samo čez poletje in jesen, ampak ga ianKo spravimo tudi čez zimo do pozne pomladi. Pozimi, ko primanjkuje sad a, je zelo priporočljivo jesti veliko krompirja, ker nadomešča vitamin C, ki ga je največ v sadju. Najboljše je, če pripravimo krompir z olupkom vred, ker mu tako ohranimo poleg vitamina C tudi vitamin B. Kadar moramo kuhati olupljen krompir, moramo paziti na to. da ga čimprej skuhamo. Z dolgim kuhanjem izgubi preveč svojih hranilnih snovi, čim manj časa ga bomo imeli v vodi, tem več snovi bo ohranil. Kadar ga lupimo, moramo lupiti zelo t-anko, ker se tik pod kožo nahajajo še drugi minerali, kakor železo in fosfor. Tudi ti minerali so zelo važni za naš organizem. Za ljudi, ki fizično veliko delajo, je krompir zaradi velike količine škroba zelo priporočljiva hrana. Kajti za mu-skulaturno delo niso potrebni samo proteini, marveč tudi maščobe in šKrob. To lahko že sami opazujemo pri vegetarijancih, ki se hranijo izključno le z rastlinsko hrano. ko j*' ^ahko pa poskusimo tudi ta-„h!L a jajce vzamemo v dlan in ga W*.em° proti luči. Najboljša je "etna luč. Če je jajce prozorno, Je i. Ze> če na vidimo temne madeže, Plavi lasje so vaba za muhe Velikokrat lahko opazujemo, da sej: muhe prav rade vrte okr^g ljudi, kiji imajo plave lase. Zakaj svetli lasieč! privabljajo muhe še ne vedo, vendar, -je pa eno gotovo, da da, jo muhe,, ljudem s svetlimi lasmi in svetlo., kožo prednost že pred ljudmi s svet-;; limi lasmi in temnejšo poltjo. ;; Možno je,.da iih privabljata svetlaj. polt in svetli lasje, možno je pa tudi., t^, da jim kri plavolasih ljudi veliko^ bolj tekne kakor kri temnolascev. | Volnena oblekca s kratkimi r*kavi in pralnim deškim ovratnikom. Tako si lahko popravite kakšno star«ijšo volneno obleko, ki ima rokava na komolcih že preveč oguljena. Še dobro vam bo odlegla za jesenske dni. Zraven oblečete kockasto ali nasprotno-barvno jopico in komplet je popoln. Rešitev problema št. 135 Ljubljana, woifova 4 § uuiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirc S. nadaljevanj« Ko je pa stopila iz elegantne trgovine, je njeno spoštovanje same sebe spet nekoliko upadlo. Na kazalcu ji je bingljal zavitek, skrivajoč najčudovitejšo bluzo, iz jer-seya, kar jih je bila kdaj videla. Bila je sinja s tenkimi, redkimi sivimi in temnordečimi progami. Samo .strahovito drago* se je ujema- lo z njenim hudobnim načrtom. Stala je več ko štiri sto dinarjev! Skalar je sprejel ceno, ne da bi trenil z očesom, šele ko je opazil Alenkin začudeni obraz, se je namuznil. Ko je prišel domov, je pozvonil Ivani; napisal je nekaj besed na svojo posetnico, potem ji pa dejal: »Nesite to dami še pred obedom!« Alenki je ušel zvedavi izraz Ivaninega obraza, kajti gledala je skozi okno, kjer se je prvo brstičje na grmičju borilo s februarskim mrazom.« »Ali naj vas zdaj zvežem z doktorjem, gospod Skalar? Morda bomo izvedeli že kaj podrobnejšega o Močniku? Sporočiti moramo vendar njegovi ženi, kaj se je zgodilo.« »Prav. Govorite takoj sami z njim.« Zdravnik je odgovoril, da so Močnika takoj po prihodu v sanatorij operirali in da za zdaj ni hujše nevarnosti. Upati je, da se mu bo zdravje izboljšalo. »Ali stopim lahko h gospe Močnikovi, gospod Skalar?« »To lahko stori tudi Ivana.« »Ta je šla vendar za vas ven.« Skalar se je namuznil. Alenka se je spet sama pri sebi razjezila. Zakaj neki se je vtaknila v njegove osebne zadeve. »če dovolite, bom šla rajši sama, gospod Skalar. Ivana morda ubogi ženi ne bi dovolj obzirno sporočila žalostne novice.« »Tako? Prav, torej pojdite! Vendar se ne pozabite pred kosilom preobleči. Vaša bluza se je pri vožnji z avtom nekoliko pomečkala.« Afenka se je začudeno premerila. Bela bluza je bila vendar res še snežno bela in samo nekoliko zgu bana okrog vratu. Komaj opazno. Od kdaj neki se Peter Skalar tako zanima za obleko svojih uslužbencev? Razumela je šele, ko je stopila v svojo sobo in zagledala na mizi ovoj, ki ga je bila sama dopoldne kupila. »Zelo sem bil dopoldne zadovoljen z vami, gospodična Zajčeva,« je napisal Skalar na posetnico. »Dovolite mi torej, da vam glede na svoja leta svoje zadovoljstvo izrazim tako, kakor imajo dekleta vaših let na splošno rade.« Glej ga no... Skalarja! Lepo je to od njega! Alenka je bila vesela, da se ni ravnala po ‘svojem hudobnem načrtu in da je hudička poslušala le glede druge polovice načrta, ko ji je pošepetal. naj kupi zelo drago. No, lepa reč, če bi kupila vijoličasto bluzo, ki je bila prav tako draga, toda tako nesramno grda! Zdaj je spoznala, da ne smeš biti hudoben. Tudi iz vzgojnega name na ne! * Skupni obedi pri Skalarjevih niso bili posebno domači. Nekaj morečega je ležalo v ozračju in motilo pravo, prijetno harmonijo. Alenka je upala, da je drugače tedaj, kadar je Skalar zdrav. Tako si je pa njegova razdražljivost navadno izbrala žrtev med člani družine ali med uslužbenci. Alenka je občudovala gospo Ska-harjevo. Ne samo, da je bila potrpežljiva, znala se je tudi prilagoditi moževi slabi ali dobri volji, znala je biti dovtipna in duhovita; če je bilo potrebno, je pa tudi ves čas obeda molčala. Po navadi je Skalar stresal svojo jezo na Martino. Domača hči se je osvetila navadno na Alenkin rovaš in bila ob takšnih trenutkih še bolj bleda kakor sicer. Vendar Martina Skalarjeva kljub temu Alenki ni bila zoprna. Nekakšno sočutje je občutila do nje. V izrazu njenega obraza je opazila nekoč tako nekaj otroškega in zaupnega, tedaj ko se je Martina pogovarjala s svojo kobilo, misleč da je nihče ne opazuje; tega izraza Alenka ni mogla pozabiti. Nikoli ga pa ni videla na Martininem obrazu, če so sedeli za veliko mizo v jedilnici in se bolj mučili kakor uživali ob neštetih jedeh, po katerih na koncu koncev le nisi bil sit. Danes je Martino takoj zbodla nova Alenkina jopica. Ivana, ki je stregla pri mizi, si je mislila svoje. Stari nima slabega okusa. Nova tajnica je v novi bluzi res še mične j ša kakor sicer, gotovo pa vse lepša od Irine. No, ta ji bo pokazala, ko bo izvedela! Bogve, če je slutila, da bo dobila to darilo? Zdelo se je, da se je še sam Skalar veselil svojega domisleka. Rad je obsipal lepe ženske z dragocenimi darili; to je bil eden tistih živčnih dražljajev, ki naj bi ga varovali — pred starostjo in dolgočasjem. Pota mla i i i i i i i i i i t i i i i i i i i i i i i i i i i i Alenka je sedela kakor na trnjih, ko je prišel pogovor na njeno novo bluzo, Ta Skalar je netakten, če ne bo sam spregovoril, posebno še, ker Ivana vse ve. Ali naj kar ona odkrito pove, da ji jo je on podaril? Proseče ga je pogledala, toda očitno mu je bilo všeč, da je bila v zadregi. Naj se torej sama izmaže, kakor ve in zna? Tedaj je pa Martina na svoj žaljivi, hkrati pa vljudni način vprašala: »Kje - ste jo pa dobili? Takale stvarca je pač vražje draga! Najmanj tri sto dinarjev!« »štiri sto, gospodična Skalarjeva,« je popravila Alenka, »vaš gospod oče mi jo je danes podaril.« Tako, zdaj ima, kar je bil iskal. Nikar naj ne misli, da je zajček za psihološke preizkuse! Razen tega vse preveč spoštuje gospo Ska-karjevo, da bi se hotela lepega dne znajti v dvoumnem položaju. »Ivana, zaprite usta!« Skalar se je na ves glas smejal, ko je zagledal sebi nasproti nalahno presenečen obraz svoje žene in užaljen obraz svoje hčere. »To darilo je imel* svoj vzrok,« je dejal, potem ko si je po salvi smeha brisal oči. i I I I I I I I I I I I I I I Jurij Kačar se je jel, kakor vsako pomlad, pripravljati na diplomo, kajti ,sezona* za njegovo aranžersko delo je nekoliko popustila. Sicer je opremil izložbe s čudovitimi fantazijskimi cvetlicami iz vate, svile in barve, toda nekakšno dolžnost je čutil, da vzame risalno desko v roke, To dolžnost je, kakor že rečeno, občutil vsako pomlad, zamrla je pa s prvimi toplimi dnevi, ko je bilo zvečer tako prijetno pohajkovati po Tivoliju, ali pa sedeti na terasi nebotičnika in gledati na utripajoče luči mesta. Jurij je z vzdihom odložil svinčnik in se zagledal skozi okno. Bukve na Golovcu se še niso razpele, zato je bila pa trava ob Grubarjevem prekopu že sončno zelena in kar vabljiva za počitek v opol danskem soncu. Jurij se je spo. mnil, da je čas kosila. Vstal je in se jel napravljati. Kadar se je oblačil, umival ali raziral, so mu misli brez zveze begale okrog. Trdil je, da dobi v takšnih trenutkih ,idejo* za to ali ono posrečeno dekoracijo. To pot so se mu pa osredotočile misli na prijatelja Marka. Po srečanju s .kraljičino brez* — kakor jo je porogljivo Jurij krstil — se je bil Marko čisto izpremenil. Nekaj časa je bilo Juriju to po go w m. m Ko sta pozneje sedela »t čaši črne kave je jela Alenka odkrito govoriti o svojih zadevah. Gospenji obraz se je zjasnil, ko je slišala, kaj se je bilo dopoldne zgodilo. »Peter, to si pa res dobro naredil,« je naposled dejala in se spodbujajoče nasmehnila Alenki. Pogodila je, kakšna naj bo v tistem trenutku. Prizanesljiva, vse razumevajoča, vse odpuščajoča... Alenka se je impulzivno sklonila in ji stisnila levico. Tako čudovita ženska je ta gospa Skalarjeva! »Nikar, nikar, otrok...« Rahla rdečica je pobarvala bledi gospenji obraz. Tenke obrvi so se še više usločile nad temnimi očmi. »Bili ste pogumni dopoldne, draga moja! Morda ste rešili Močniku življenje.« In po kratkem presledku: »Ta bluza se vam res lepo poda!« »Vsekako bolje, kakor bi se podala naši Tinki, ki ji je ideal suha južina! Sploh bi se lahko okusa učila pri gospodični Zajčevi, Tinka! Ta rdeča obleka se prav nič ne poda k tvojemu bledemu obrazu!« Martina je vstala, vrgla v svitek zviti prtič na mizo in brez besede odšla iz sobe. Sovražila je očeta, kadar je tako govoril z njo. Alenka je bila vesela, ko je bila spet sama. Odšla je na vrt. Tam je zdaj že dišalo po pomladi. Na prisojnih straneh so že poganjali zvončki, nebo je bilo sinje, s podečimi se belimi oblaki. Dobro, da je smela zdaj pa zdaj v božjo naravo, sicer bi ji včasih bilo, kakor da se bo zadušila... III Trije tedni so minili. Trije marčevski tedni, ki so pričarali v Ljubljano pomlad. du; naj še Marko spozna, kaj so ženske! Počasi ga je pa pričelo skrbeti. Ko se po tednu dni oglasov v vseh ljubljanskih večjih listih skrivnostna lepotica ni javila, je postal arhitekt Brezar nervozen. In ko je minil še teden dni, ne da bi jo srečal na promenadi, v Tivoliju ali v operi, je skorajda obupal, da bi jo še kdaj videl. Razen tega je nihče ni poznal in tako Marko tudi ni vedel, kje naj jo išče. Marko Brezar je bil eden tistih ljudi, ki jih neizpolnjeno hrepenenje pri delu moti, ne pa razvnema. Posebno odveč je bUo mlademu arhitektu to, da je pravkar zidal nekemu ljubljanskemu meščanu hišo na Gorenjskem in se je moral zato vsak teden nekajkrat peljati na Bled. Tisti dnevi so bili zanj tako rekoč izgubljeni in so ga delali še nemirnejšega. Jurij si je z vajenim, spretnim gibom popravil ovratnico, vzel klobuk in površnik in stopil na prag. Sončna bleščava ga je kar oslepila. »Dan za mlado ljubezen,« je pomislil Jurij in se spet spomnil Marka. »Govoriti moram z njim, čim prej,« se je naposled odločil, potem se pa ves predal soncu in pomladanskemu vetru, ki je vel od Krima sem. Na Skalarjevem vrtu se je brstje že razpelo. In če je zdaj Alenka pogledala skozi okno svoje sobe, je res zagledala na zeleni trati zvončke, rumene narcise in vijoličasti žefran, kakor nekdaj doma. Dobro, da ni imela dovolj časa za premišljevanje. Ob takšnih lepih dneh sta se je I LJUBEZENSKI ROMAN H IZ DANAŠNJIH DNI lotevala nemir in hrepenenje. Pogosto je mislila, da je vse to samo sen; kmalu se bo zbudila in bo videla, da je še vse po starem... Najhujši so ji bili trenutki, ko se je zavedela, da je z dva in dvajsetimi leti čisto sama na svetu. K nikomur in nikamor ni spadala; ta občutek osamljenosti jo je pogosto tako mučil, da je jokala. Potem ji je nekoliko odleglo. Ko se je svojim sorodnikom na-kljub postavila na lastne noge, je vendar hotela prav to popolno svobodo, prav to neodvisnost! In vendar je bilo včasih tako težko biti sam svoj, neodvisen od nikogar. Življenje pri Skalarjevih je bilo sicer prijetno. Skalar jo je po mesecu preizkušnje za stalno nastavil. Kajpak je do poslednjega trenutka molčal in najbrže čakal, ali bodo Alenki živci popustili in ali ga bo vprašala, kaj namerava. Alenka je pa bila na preži, čeprav se je na zunaj delala, kakor da ji vsa zadeva ni nič mar. Naposled je Skalar le porogljivo vprašal: »Gospodična Zajčeva, menda se vam zdi čisto naravno, da ta mesec preizkušnje spremenimo v stalno službo?« »Ne, gospod Skalar!« »Torej se morava o tem vendar pogovoriti, ali ne!« »Prosim.« Skalar jo je pogledal tako začudeno, kakor da ne bi mogel verjeti svojim ušesom. Potem ji je predlagal, naj ostane še nekaj časa pri starih pogojih. Alenka je privolila. Obljubila je tudi ,da bo še nekaj časa stanovala pri Skalarjevih; zelo neprijetna ji je bila misel, da bi se morala vsak večer tako pozno vračati v mesto, saj je nehala tipkati vsak večer navadno šele ob desetih, pol enajstih. Veselila se je poletja tukaj zunaj ! Kako lepo bo, ko bodo drevesa ozelenela in se bo lahko zleknila na ležalnik, razgrnjen v njih hladni senci. In razen tega je tako tudi lahko vsak mesec nekaj denarja prihranila, kar ji bo gotovo še prav prišlo. In tudi ozračje v družini se je precej ogrelo, tako da je bilo prav prijetno živeti v tej veliki, razkošni hiši. Gospa Skalarjeva je bolehala za želodčno nevrozo, zato se je vsako leto odpeljala v kakšne toplice. Tudi letos je nameravala v Dolenjske toplice, vendar se ni prav nič rada sama podala na pot, ker se je med tujimi ljudmi že od nekdaj slabo počutila. Nerada je govorila o svojem odhodu, čeprav je večkrat pogovor nanesel nanj: »Vzela boš s seboj Tinko,« je naposled odločil Skalar. Martina se je namrdnila. Ostati je hotela v klubu, kjer je pravkar trenirala za poletni teniški turnir. Gospa Skalarjeva je sama pri sebi mislila, da bi vse rajši imela s seboj Alenko. Martina hodi tako zmerom po svojih potih, zato je vseeno, ah jo vzame s seboj ali ne. Kadar bo Peter zelo dobre volje, bo z njim govorila o tej zadevi. Gospa Skalarjeva se je zdela Alenki mirni pol te nemirne družine. Zmerom dobre volje, nesebična, mirna in zelo skromna je bila tista, ki je izravnavala vsa nesoglasja in prinašala v hišo nekaj prijetne domačnosti. Peter Skalar se ji je kajpak zdel zanimivejši. Alenka se je prav dobro zavedala, koliko se je bila že pri njem naučila te štiri tedne. Zavedala se je tudi, da ji je naklonjen, vendar je ravnal z njo zmerom tako, kakor bi mu bila tekmi, ca pri dvoboju. Zmerom je skušal napadati njene šibke točke, kjer je lahko pokazal, da je močnejši. Vselej se mu kajpak ni posrečilo. Morala je biti zmerom na preži, da se mu je postavila v bran in odbijala njegove napade. Kajpak ni hotela tajiti, da so bile takšne preizkušnje moči včasih prav zabavne, toda stale so jo živcev. Njeno razmerje do Martine se še ni popravilo. Pogosto je bila domača hči prav žaljivo nevljudna, vendar je Alenka nekajkrat ujela iz njenih oči radovedno zvedav pogled, ki je bil vse prej kakor sovražen. škoda, je večkrat pomislila Alenka, za to dekle bi moral človek imeti časa, dosti časa... Na Dolenjski cesti je bila Alenka samo dvakrat na obisku in obakrat se je vračala k Skalarjevim s tež-lum srcem. Za Toneta in Milko je slabo kazalo. Tone še ni našel nove službe, stara bo pa v tednu dni potekla. Kako bo povedal to novico materi, ki je bila prav zadnji čas tako razburljiva? In Milka je bila tako bleda in izmučena, da jo je bilo težko gle- dati. 2e nekajkrat ji je bilo T službi slabo, toda izgovorila se j«> da je slabokrvna... Alenka se je odločila, da bo spregovorila za Toneta dobro besedo pri Skalarju. Vendar to ni bilo tako lahko, kajti Skalar je imel prav zadnji čas toliko dela, da ni bilo priložnosti, da bi govorila z njim o zasebnih zadevah. Naposled je tako težko pričakovani trenutek le prišel. Gospa Skalarjeva je lepega dne tik pred kosilom telefonirala, da bo z Martino kosila v mestu in tako je sedela Alenka sama s Skalarjem v veliki jedilnici. Alenka je pravkar pre-mišljevala, zakaj v takšnih primerih ne pogrnejo rajši v zimskem vrtu, toliko prijetneje bi bilo jestiv dvoje v manjšem prostoru. In razen tega tudi ni bilo misliti n® pomenek, kajti vsak čas je prišla v jedilnico Ivana z novo jedjo. Skalarjeve misli so se cfčitno se mudile pri kupčijah, kajti jedel je hitro in molče. Alenki se je na lepem zdelo tako smešno zabavno, da jesta tiho sama vsak na drugem koncu mize« da je komaj ugnala smehljaj, m ji je silil na ustnice. »Kaj vas pa tako zabava, gospodična Zajčeva?« Alenki se je zazdelo, kakor da bi jo bil zasačil pri grehu. Zardela je. toda temnosive, zasenčene oči so s® hudomušno zablestele. čudovita je, je sam pri sebi ugotovil Skalar. »No, gospodična, ali ne bi smel tudi jaz vedeti zakaj se smejete?« Kako neskrbno in vedro se zn® smejati takšno mlado bitje! »Gospod Skalar, ne morem vam povedati, kako smešno se mi zdi t*. da sediva v tej ogromni jedilnici, za to nedomačo mizo sama: dve točki v svetovju, in livriran duh jima nosi biftke z jajcem in solato!« »Prav imate, gospodična,« je Pokimal Skalar, »če natanko pomislimo, je to res prav bedato.« Ozrl se je po Ivani, ki je bila pravkar stopila v sobo. »Servirajte nama črno kavo P°' zneje v moji sobi, Ivana! In poskrbite za nekaj slaščic... da se bost® spet čutili bliže zemlji, gospodična Zajčeva!« Njen zvonki smeh je sprostil njegove napete živce. . Ko sta pozneje sedela v njegovi sobi ob čašici črne kave, je jel* Alenka odkrito govoriti o svojih zadevah. Skalar se je zleknil v globok naslonjač in molče poslušal. Alenk* prav za prav ni vedela, ali res posluša ali pa samo sem in tja puhne dim svoje havanke in na duše* popije skodelico kave. Samo tedaj, kadar je čutil, d® ga nihče ne opazuje, je ošinil Alenko. Lagal bi, če bi dejal, da ga z®' nima samo zato, ker je bila izredno inteligentna, dorasla njegovim Pre' izkušnjam, mlada in vedra. Mikal® ga je tudi njena moderna, mirn® lepota. Vse na njej se mu je zdelo tak® naravno: vse, počenši od njene 1®' pote pa do naravnosti, s katero J nastopala v vseh mogočih poloz®' jih neposrednosti, ki jo je kazala do vseh ljudi. Tudi zanj, z Petra Skalarja, ni bilo izjeme! Čutil je, da je Alenki nekod® nerodno, pripovedovati o Tonetu J® Milki in o njuni zgodbi. Skalar! kajpak ni bilo nič novega, da ih*®* da dekleta svobodno govore o tajnih stvareh, vendar ga je vseen iz neznanega vzroka motilo, “ prav Alenka, ki se mu je zdela ta* nedotakljiva, tako svobodno SoV° o vsem tem. Kar mikalo ga je, da bi preizkus sil, kako daleč bi lahko natezaj njeno hladnokrvnost. Ali je res t*. ko nedotaknjena, kakor se zdi, ®" je pa morda že zrela žena? . Skalar je menil, da ima sice dobro oko za kaj takšnega, toda * ga je njegova izkušenost očitno P stila na cedilu. M Bilo mu je všeč, da se je ta zavzela za svoja prijatelja, čepr njej ni bilo sile in bi ji ne h treba prositi za druge. v jft Današnja mladina je pač ZTA*g, v boljšem tovarištvu, kakor n®tj_ generacija, mu je prišlo na Kajpak so zdaj tudi drugi pog za življenje, trši in težji. TaW> mora mlad človek nasloniti n® Ag nesljivo ramo svojega tovariša, ^ hoče uspeti. Le malo je takšnih. ^ ne potrebujejo nobenega sveta nobene pomoči. škoda, da Tinka ni prav takšna. Preveč je razvajena! pa »Naša Martina se zanima je vsem svetu samo sama zase,’.snjo priznal Alenki svojo pravkar misel- — „nlin», Alenka je bila prav zadovu«, da bo lahko o tej priložnosti I’ dala svoje mnenje o Martini- y. no se Skalar ne zaveda, da ne na prav s svojo hčerjo. , ja-»Gospodični Martini tudi n hko,« je naposled dejala. go-»Saj vendar ne mislite resno, ^ spodična Alenka?« Skalar porogljivo zasmejal. »Rad bi kdo ima prijetnejše življenje naša Tinka?« . .„nt Dalje puhoM O umetnosti in umetnikih IinUjimščiiin m Slovence tU^UicU I*. /m* v besedi in S,iki Umetnost je univerzalna. To sicer “e ne pomeni, da je univerzalen je-*ik, ki ga ves svet razume. Bachova fuga, ki je zame izraz naj-vzvišenejše lepote, je za mojo ženo j*a primer morebiti samo neko razbijanje. Rembrandt, pred katerim mi dih zastane, se utegne nekomu zdeti samo neprijetna kombinacija barv. Sosedje so se dolgo posmehovali nekemu mojemu sorodniku, ki je bil kupil van Goghovo sliko. Preteklo *eto je morala pa newyorška policija s silo zadržati val ljudstva, ki se je ralo pred nekim muzejem, v kate-reni je bila razstava von Goghovih slik. Lahko bi navedel še dosti drugih Primerov. Kadar torej' trdimo, da je uffletnost univerzalna, s tem samo Povemo, da ne pripada nobeni državi in nobeni dobi. Umetnost je stara kakor človeštvo in je nerazdružljiv sestavni del človeka, kakor so njegove oči, ušesa, žeja in glad. Primitivni divjak iz najbolj zaostalega dela j*tralije, ki je v mnogem pogledu slabše razvit kakor živali, s katerimi ®Qino živi, ki se niti ni naučil zgrabi Si zavetišča niti se oblačiti, je vendar razvil zanimivo tipično umet-n°st. Raziskovalci so našli domačin-,a plemena brez vere, še nikoli pa niso odkrili plemena, ki ne bi podalo nikakršne umetnosti. V starem kitajskem rokopisu beremo o slikarju Lao-Kungu, ki ga je na smrtni postelji vprašal eden izmed Njegovih učencev: »Učitelj, dragi učitelj, ali nam ne os pred smrtjo povedal, kaj je naj-Vlsi> cilj, za katerim stremi smrtnik?« Obraz slikarja Lao-Kunga je ožarila nenavadna svetloba. Dvignil se je s ?v°jega ležišča in tresoč se v nogah }*? krenil proti svoji najljubši sliki. r° je bil samo listič trave, v naglici ?aslikan z njegovim debelim čopi-E,em. Listič, ki ’jp živel in trepetal. je bil samo en listič rastline, vendar je zapopadel duha vseh listov, ki So kdaj zrasli na svetu od začetka sveta. »Tule je,« je odgovoril starec, »moj odgovor. Izenačil sem se z bogovi, ^er sem se dotaknil obal večnosti.« Po Lao-Kungu je torej pravi umet-nik tisti, ki se je dotaknil meje večnosti. Jaz bi pa svojim učencem ta' kole odgovoril: »Tudi v časih največjega vzpona je človek slabotno bitje v primeri z “ogovi. Bogovi mu govore s stvarjenjem, a človek jim skuša odgovoriti, ? ta odgovor je v resnici tisto, kar •menujemo umetnost.« Pojasnil bom z drugimi besedami isto, kar hočem povedati. Greste, na Pruner, v gore. Sonce božansko sije, nebo je sinjemodro, po njem plava kakor sneg belih, valovitih Oblačkov, veter na borovih vejicah j.ra neznano melodijo. Ves svet tripa v življenju, a človek čuti, da j® Popolnoma omamljen in popolno-a brez moči pred nepopisno lepoto Veta, ki so ga ustvarili bogovi. j,*“e je na primer ta človek Jožef ^aydn, bo odšel, zaprl se bo v svojo J* °, in bo skomponiral svoj slavni atorij. Ko ga bo pa ves svet zato glasil za velikega umetnika, se bo r*i v tihi kotiček svoje sobe, padel na kolena in bo dejal: tJ"9°spod, moje delo ni natanko ksno kakor je tisto, ko sem popol-"e hodil po poljih. A to je moj od 2 v°r- Na svoj nedovršeni načir Ust"11 -tut^ Jaz ustvarjati. Ti lahko nekVa.riš vse' a tudi jaz sem ustvaril ^ al> o čemer lahko rečem — če ^,vPrašaš — da je dovolj dobro.« s, 'sem v svoji umetnosti tako eno-Veot'S'5'' bi trdil, da to velja za naimSvet' tudi za tiste' W nimai° niti ji^m?njše sposobnosti, da dajo svo-Sfert c.UstVom umetniškega izraza. V zu n'em veku so ljudje to tako ra v - . *n so o tem pripovedovali tudi PriPovedkah. ie ri°rn*^a pred podobo Matere bož ved f ■'° Prosi'a milosti. Oba sta fe ® a' da ji ne moreta ponuditi nikalen s čimer bi jo omečila. Eden star niiiu, ki je imel pri sebi svojo Sy0j° vi°lino, je Materi božji odigral lit6v ,naj'iubšo pesem. Njegova mo-Prišpi *’i'a uslišana. Na vrsto je g0v čevljar. Mislil je, da je nje-darii Pobo™ost zaman, kajti edino k>hkn' ° katerem je mislil, da ga fevli P°nJ1di Materi božji, je bil par hodnf-V’ ,Ci l>i I'*1 'ahko obula za pri-Vjij Ples. Ljudje so namreč vero-kg(j’ angeli v nebesih plešejo, kdaj DS° posebno srečni, in da se tudi ^dai v njihovo kolo uvrsti Devica Marij eni izmed teh sta prišla dva a?0A»t»ai - j° bn rs^,e.V, ’ ."Pfoti glasbi, ki sem žalostilS- Je.Par čevljev,« se je raz pokiPravkar slišal?« Plitev"/! u-, čevlie in njegova je bila vendar uslišana, kajti zlatom vezeni čevlji so bili vendar izraz njegovih čustev. Ta srednjeveška pripovedka me nečesa spominja. Ne morem namreč razumeti, čemu moderni svet tako strogo loči umetnost od obrti. V dobi, ko je bila umetnost dejansko sestavni del vsakdanjega življenja, te delitve ni bilo. Ni bilo razlike med umetnikom in obrtnikom. Umetnik je bil izredno spreten obrtnik. Danes pa umetnik živi na eni strani ceste, obrtnik pa na drugi in drug z drugim se niti ne razgovarjata. V svojem razvoju sem prehodil tudi to stopnjo. V moji mladosti.je bila silno razpasena popularna, a nesmiselna fraza »umetnost zaradi umetnosti«, s katero so se bahali ljudje, so se imeli za strokovnjake v umetnosti. Danes priznavamo, da je bil graditelj brooklynskega mostu na svoj način prav tako velik umetnik kakor tisti neznani kamnosek, ki je narisal načrte za katedralo v Char-treuxu. Večina ljudi je enako zadovoljna zaradi dovršenega plesa Freda Astaira kakor zaradi kvinteta zadnjega dejanja »Mojstrskega pevca«. Naj bo oblika umetniškega izražanja že kakršna koli, zmerom se bom najprej vprašal: Kaj mi hoče umetnik pokazati od svojih najglobljih čustev? In ali je znal to izraziti na tako prepričevalen način, da ga razumem? Tako sem razširil sposobnost dojemanja in ugajanja. Bil sem v mestih, kjer se ljudje hvalijo s svojini mestnim muzejem ali simfoničnim orkestrom. Videl sem, da tam žive ljudje v hišah, opremljenih brez vsakega okusa, da vsak dan gredo na delo po umazanih ulicah in da v njihovem življenju ni ničesar prijetnega za oko ali za uho, prav tako kakor tudi sami niso prijetni ne njihov muzej, ki je odprt nekaj ur na dan, ne njihov simfonični orkester, ki igra nekaj ur vsak teden. Bolje bi storili in dosegli bi boljše rezultate, če bi imeli v svojih domovih po dve, tri dobre kopije velikih mojstrov, in gramofon, da bi njihovi otroci lahko stalno poslušali dobro glasbo. Ker hočem biti iskren, bom napisal nekaj svojih misli o umetnosti. Preden se odločimo kreniti na pot z neznancem, zmerom skušamo izvedeti čim več njegovih osebnih podatkov. Vedeti hočemo, ali spi pri odprtem oknu, kadi v postelji, ob kateri uri zajtrkuje in podobno. To lahko tudi opustite, vendar je bolje, da so ljudje na skupnem popotovanju tovariši in da imajo nekatere skupne lastnosti. Prva od njih je vrednost, ki jo ima umetnost za družbo. Za Grke, za srednjeveške Francoze, za Italijane v XIV. in XV. stoletju je bila umetnost del vsakdanjega življenja, prav tako kakor so danes higienske naprave neobhodno potrebne za civilizacijo. Človek tedanjega časa bi vas nerazumljivo pogledal, če bi mu očitali, zakaj se je obdal z lepimi rečmi. Zato je reagiral na vonje in neudobnosti približno tako, kakor danes mi reagiramo na vulgarnost in hrup, ki nas obdajata v modernih mestih. Te reakcije so odvisne od našega stališča. Meni na primer ne ugaja reklama v naravi, ker kvari pogled na naravno krasoto. Nekoč pa, ko sem o tem govoril, mi je nekdo dejal: Za to reklamo je treba davek plačati, ta davek je pa potreben za blagor ljudstva. Morda imate prav: narava bi bila lepša brez te reklame, a samo pomislite, koliko denarja prinese!« In tako sva prispela do za ključka: jaz sem mislil na umetniški učinek, on pa prav tako iskreno na gospodarski rezultat. Oba sva imela prav in oba sva bila v zmoti. Pogosto trdijo, da je morala samo vprašanje zemljepisne širine in dol žine. Umetnost je zelo pod vplivom zemljepisnih činiteljev. A tudi čas igra v njej veliko vlogo. Držati se moram stare, že znane razdelitve umetnosti po državah in dobah, čeprav sem prepričan, da je to umetna razdelitev. Ne bom se pa bavil z današnjo razdelitvijo umetnosti na »kapitalistično« in »proletarsko« umetnost, ker ne vem, kaj pomenita. Poznam samo dve vrsti umetnosti: dobro in slabo. Kar se tiče besede genij, se bom držal definicije, ki mi je znana še iz mladosti: genij je dovršena tehnika in še nekaj več. Doslej še ne vemo, kaj je tisto »nekaj več«. Nekateri pravijo temu božanska iskra, drugi navdahnjenje. Dandanašnji genij radi spravljajo v zvezo s spolom in sistemom endokrinih žlez. Jaz sam pa tisto »nekaj več« spoznam takrat, ko ga zagledam ali slišim. Sicer pa ne verujem, da bi mnogo pravih umetnikov upoštevalo različ ne estetske teorije. Tu lahko samo ponovim besede slavnega francoskega slikarja Clauda Moneta (1840 do 1926), ki je dejal učencem, ko so hoteli spoznati najglobljo skrivnost njegovega impresionističnega slikanja: »To je zelo preprosto. Če je to tu, je tu. Ce tega ni, se mora znova začeti. Vse drugo je bedarija.« Danes pogosto govorimo o tako imenovanem približevanju umetnosti najširšim slojem. Baje smo dali širokim slojem svobodo, dali smo jim enakost in vodimo jih k sreči. Zdaj jim hočemo dati še umetnost. To se zdi silno preprosto, a sumim, da bi se to moglo uresničiti. Indijci pravijo; »Sveti človek ne gre iz svetišča.« Sveti človek je zmerom stal stran od ostalega sveta. Takšen sveti človek je v nekem pogledu tudi umetnik. Umetnost je individualna, torej nekaj notranjega, superiornega in aristokratskega. Umetnik je lahko v svojem vsakdanjem občevanju demokrat. Kadar pa ustvarja, gre stran od ljudi in se jih izogiba. Kajpak so bile tudi v zgodovini dobe, ko je človeštvo koncentriralo pozornost na določene verske in domoljubne teme in ko je bil umetnik dolžan, da da izraza duhu časa, v takšni meri, da se je njegova individualnost razgubljala v narodni masi. Pazljivo proučevanje zgodovine nas bo pa poučilo, da temu vendar ni bilo tako. V dobi, ko ni bilo časopisov in drugih sredstev za razširjanje vesti, se je lahko zgodilo, da se je izgubilo ime graditelja piramid ali skladatelja populranih prastarih pesmi. Čutim, da nikakor ne morem resno sprejeti trditve, da ima umetnost zvezo s širokimi sloji. Prav iumetnik je gotovo sam svoj človek in kot takšen — in če zdrži svojo duhovno osamljenost — skuša ohraniti svojo nedotakljivost in svojo najmočnejšo sposobnost. Lahko pije tudi s preprostimi ljudmi in da se z njimi vred šali, lahko je zanikrn v oblačenju in govorjenju, tako da ljudje mislijo, da je eden izmed njih. V svoji stroki je pa »gospod«. Umetnik lahko ljubi široke plasti ljudstva, kakor na primer van Gohg. Lahko odkloni iti k cesarju, kakor Beethoven. V času ustvarjanja se pa eden in drugi obrne stran od sveta in ne priznava drugega zakona razen svojega. V drugih časih bi takšne ljudi lahko imenovali aristokrate. Danes pa ni treba uporabljati te besede. Ostalo jih je zelo malo! Najslabše je za umetnost, če hočemo zanjo najti neki raison detre. Umetnik, ki ga pogosto srečamo, je v bistvu običajen človek, prav tako kakor genij, ki ga le redko srečamo. Razlika je samo v tem, da so njihovi živci občutljivejši, zato pa tenkočut-neje reagirajo na svet kakor živci ostalih ljudi. Z drugimi besedami: umetnik ima bolj razvito čustveno sposobnost kakor drugi ljudje. Običajno se tega niti ne zaveda. Njemu se zdi to čisto naravno in tega ne zna niti sam sebi razložiti. Ljudje navadno greše, ko stalno iščejo neko »umetnikovo dušo«. Morda ima dušo, vendar predpostavljamo, da se ne razlikuje od duš ostalih ljudi. Psihologija umetnika je priljubljena snov razgovora tistih, ki ne znajo niti črte narisati, ki ne znajo niti tona zaigrati. Morda je umetnik celo preveč zaposlen s svojim delom, da bi se bavil s psihološko strukturo svoje nesmrtne duše. Njemu je umetnost kakor ljubljena žena. Poklanja ji svojo ljubezen in vdanost. Ne ve, zakaj jo ljubi, in čemu ta neumna povpraševanja o njeni duši ali o psihološki reakciji? Njemu nikakor ni do tega. Noben umetnik nima pravice, da se povišuje nad zakonom, sveto pravico, da o njem izrekajo svoje mišljenje, imajo pa samo tisti, ki so mu enaki. Kaj je torej umetnik? Slikar je človek, ki pravi: »Verujem, da vidim.« Odkriva nam tisto, kar se mu zdi, da vidi, v takšni obliki, da bi lahko videli tudi mi, če se nam vid sklada z njegovim. Glasbenik je človek, ki pravi: »Verujem, da slišim.« Pesnik je človek, ki pravi: »Verujem, da je to najboljša oblika, kako izraziti svoje osebne sanje z določenim, univerzalnim ritmom.« Pisatelj bo rekel: »Dovolite, gospod, da vam povem pripovedko, ki se je po moji predstavi utegnila nekje zgoditi.* In tako tudi ostali. Vsak umetnik je na svoj način registracijski instrument. Njemu ni mar, ali je ta in ta označba za druge važna ali ne. Naši pogledi ne zanimajo ne slavčka ne krokarja. Oni delajo, da dobe pohvalo od drugega slavčka ali krokarja. Nesreča je pa, kadar slavčka obkolijo krokarji, ali narobe. A zato žal ni zdravil. STRATTAGEMMI GIORNALISTICI Durante gli ultimi giorni della guerra anglo.boera, i rappresen-tanti delllnghilterra e dei Boeri s’erano riuniti per una Conferenza che doveva decidere la pace o la continuazione della guerra. Le autorita avevano proibito ri-gorosamente ai giornalisti di acco-starsi alla tenda, in cui si teneva la conferenza. II corrispondente del »Daily Mail« di Londra si accordo col sol-dato che montava la guardia alla tenda, 11 quale, appena avesse avu. te notizie, si sarebbe soffiato il na- decidere odločiti. pace f mir. continuazicne (kontinu-acjone) f nadaljevanje. autorita f oblastvo, gosposka. proibito (pro-ibito) prepovedal (proibire). rigotoj- .menie strogo (prislov pridevnika rigoroso). accostarsi približati se. tenda f šotor. Ja conferenza si teneva konferenca se je vršila. corrispondente m dopisnik. Londra f London. so con un fazzoletto bianco in caso di pace o con uno rosso in caso di guerra. Ed ecco che, sul cader del gior-no, il soldato si soffia il naso col fazzoletto bianco. II giornalista corre al telegrafo, e telegrafa cosi: »Saluti dalla do-menica di Pentecoste.« II redattore capo di turno, rice-vuto il telegramma, preše la Bibbia e -cerco 1'epistola della Pentecoste, che comincia con queste parole: »Io vi annunzio la pace: la pace vi e concessa.« Un’ora dopo usciva una edizione straordinaria del giornale, e cosi la pace era conosciuta a Londra prima ancora che al Transvaal. Razlaga besed strattagemma m (bojna) zvijača. anglo-bočro angleško-burski. rappresentante m zastopnik. s'erano riuniti (ri-uniti) so se bili sešli. il orrsrdo (akkordo) se je dogovoril (accordarsi). montare la guardia na straži stati. il quale kateri, ki. apnena komaj; brž ko. sofliare pihati, puhati; soiiiarsi usekaiti se. lazzoietto m robec, rutica. ed ecco che in glej. sul cadčr di giorno ob zatonu dneva. (eičyjufo m brzojav; telegralare br-J zojaviti; telegramma m brzojavka. Pentecoste f binkošti. reddutore capo glavni urednik. di turno službujoči. ricevuto sprejet (ricčvere). bibbi ' biblija, sveto pismo, cercd (čerko) je poiskal (cercare). epistnla f poslanica, list. , annunziare oznaniti. concesso dovoljen (cpncedere), usciva je izšel (uscire). edizione f izdaja. straordinario izreden. conosciuto znan (cončscere). prima prej. UNA SCOMMESSA Giacomino: Vuoi scommettere che ti faccio dire »nero«? Mario: Aceettato. Giacomino: Di che colore e il cappello di quella signorina? Mario: Rosso. Giacomino: Di che colore e il carbone? Mario: Eh, non mi ci pigli. Giacomino: Non importa; checo-lori ha la bandiera italiana? Mario: Rosso, bianco e verde. Giacomino: Hai visto che sono riuscito a farti dir »verde«? Mario: Ma io avevo scommesso che tu non mi avresti fatto dire »nero«. Giacomino: Benissimo! Ora l’hai detto! E adesso vieni a pagarmi il gelato. Razlaga besed scommessa f stava. Giacomino m Jakec. Mario m Marij, vuoi hočeš (volere). scommettere staviti. accettare sprejetij accettatto spre jeto; velja. colore m barva. azzurro (addzurro) sinji, moder. rosso rdeč. carbone m oglje. non mi ci pigli ne boš me ujel! (pigliare). non importa nič ne de. bandieia f zastava. visto videl (videre). sono riuscito posrečilo se mi je. a farti dir pripraviti te, da rečeš [po primorsko, dobesedno: »da te storim« reči]. benissimo prav dobro; imenitno, odlično. adesso zdaj. vieni pridi (venire). pagarmi plačati mi. gelato m sladoled. Molekule lahko vidimo Sedem nemških znanstvenikov-kemikov je iznašlo elektronski mikroskop, skozi katerega so videti najmanjše bakterije ko pravi velikani. S pomočjo tega najnovejšega mikroskopa lahko vidimo celo molekule. Povečava skozi ta mikroskop je 20krat tako velika kakor skozi dozdaj najboljši mikroskop. Ti mikroskop je za moderno kemijo pa tudi za zdravilstvo nenadkriljive vrednosti. Ze zdaj so namreč z njegovo pomočjo odkrili v posameznih bacilih raznih boleznih nove sestavine, ki jih doslej niso poznali in zato tudi zdraviti niso mogli tako vztrajno. Nova odkritja bodo zdaj pripeljala tudi do novih zdravljenj. Znanost je s tem novim aparatom toliko pridobila, da se skoro na da z besedami povedati. Svet najmanjših bitij je bil doslej samo indirektno odkrit. Zdaj pa ni odkrita samo sestavina molekul, temveč bo fmalu mogoče ugotoviti celo sestavo atoma in r:;egov ustroj. Tako so na primev skozi ta aparat gledali kristale magnezijevega oksida. Videli so ga 135,000 krat povečanega. Zapazili so nekaj, česar doslej niso vedeli. Oksidi magnezija so med seboj zvezani z verigami, ki so debele ni6 manj ko dve milijoninki milimetra. Vendar je ta vezava izredno močna. ROBINZON na samotnem otoku^ šf. 76. Robinzon še sfrelfa KRIŽANKA ZLOGOVNICA 1. 1. stog brez strehe, X 2. 2. atensko pristanišče, | 3. 3. globočina; krnica, z j 4. 4. priroda; čud, ♦ 5 5. odpadki pri kovanju, škaja, | :••• — - ♦ g. 6. malina, robida, J 7_ 7. naliv; ploskev, ; 8. • 8. vrsta, rod, ♦ 9. 9. greznica, smradotok, J 10. 10. vozarna, kolarna, ♦ H. 11. mrak, somrak, J 12. 12. zver, ki ribe lovi, • 13. 13. protislovje, ugovor, zapreka. } 14. . 14. kozji hlev, tudi ime pogorja,* 15. 15. groza, strašnost. * * Iz zlogov: a, bi, ca, dra, glo, ha, rej, stra, strv, ta, va, vi sestavi 15} ho, jak, je, ji, ka, ka, klo, ko, kol. besed pridanega pomena in čital boš $ koz, ku, mrač, na, na, na, ne, ni, o, v vseh drugih in nato v četrtih čr-J o, o, o, pi, pi, plo, pol, pre, ra, raz, ' kah navzdol star slovenski pregovor. * Pri tem se jasno kaže, da naš iz- J raz telefonska številka ni čisto točen, * saj sestoji iz več, v našem primeru { iz petih številk. Rekli bi pravilneje J telefonsko število, kar se pa za čudo Z ni udomačilo. V nalogi sami je raz-j lika menda dovolj poudarjena, da ne| bo zmešnjave. - IZPREMENILN1CA Kama, riba, telo, rama, koča, kolač, klas, Solon, peta, šola, glog, vojak. V teh besedah spremeni po eno črko, da dobiš samostalnik novega pomena. Te nove črke sestavljajo naš pregovor o dveh vranah. ZLOŽENKA Osvežilna je pijača z zlogi ena dve tri štiri; rep odbij, je južen sad, ki se zelo po svetu širi; dve tri štiri filozof postat nazval je enovito; v ena dve, gre v mesto tropsko Peru-anec slikovito; rekal dve tri je gospe nekoč da Vinci genialni; le tri štiri d& človeku moč v usodi bestialni. HUDOMUŠNO VPRAŠANJE Katero je najmanjše celo število, ki ga moremo napisati z dvema številkama? Ali je mogoče enajst ali katero drugo? Zdaj pa le na delo! STRIC IN NEČAK Stric Matic in njegov nečak sta skupaj stara 80 let. Pred štirimi leti je bil stric osemkrat toliko star kot nečak. Koliko sta stara? Po kratkem preudarku se je ločil, da se bo posvetil poH" delstvu. Ce je namreč hotel » dolgo živeti v tem kraju, je J«°r najprej preskrbeti za svoj ni*01* siti želodec. I_..aj ko sta vse to bogastvo z votlino sta potem postavila topove, ladje lahko imenovala svoje, sta ga V bodočnosti njunim sovražnikom morala primerno spraviti. Zgradila ne bi bilo tako lahko prodreti v sta iz desk primeren prostor in njuno zavetje, vanj naložila vse dragocenosti. Ko je bilo vse gotovo pa Robinzon Na vseh važnih točkah pred svojo še ni miroval, temveč Je mislil dalje. Št. 80- Robinzon sl steše plug UGANKA Jeklena obleka, je šibko telo, gor j 6, če ji duša zbudila se bo! Križanka: vodoravno po vrsti: l. Islandija. 2. vzrok, vrana.: 3. E. B (Bernstein), Gide, Nin. 4. nos,; Bari, od. 5. Erlvan. nr., nr., 6. z, vi, d. Ru. o. 7. uran, opiram- 8. ek, osla, ale. 9 Lea, lova, ta. 10 Algol. Libia. 11 Jadalapur. Izpolnilnica: 1. zabela. 2- beseda 3 bodalo. 4. Lovčen. 5 krasta. 6. prihod. 7 sopara. 8. zamera. 9 pot-pis. 10 sirena. 11 koleno 12 motika. Beseda včasih pamet preleti. Stopnice: 1 Novo mesto- 2 vnov-čenje. 3. ponovitev 4. stenograf. 5 mt-nonosec 8 pokornost 7 Velika noč-8. San Marino Posetnica: Novo mesto—Kan-dija Različne vreče: Večje vreče tehtajo 2,5 kg, manjše 1,5 kg. Prijatelji: Evgen. Bruno, Ivan. Tene, Štefan je vrstni red po velikosti Račun z ulomki: Poldruga tretjina je polovica od treh tretjin — torej od ene cele. Tako tudi od 218 = 109. Velika gostija: Draga je bila ta gostija saj se je je udeležilo 38 moških in 12 žensk. TELEFONSKA ŠTEVIKA Neko podjetje ima štiri telefonske številke, ki vsaka sestoji iz petih številk med 20.000 in 90.000, to je namreč telefonsko omrežje tistega mesta, kjer ima podjetje svoj sedež. Nekoč je lastnik slučajno opazil neke posebnosti teh štirih telefonskih številk. Nobena (posamezna) številka se v njih nikoli ne ponavlja in vsaka telefonska številka ima številčno vsoto deset, če posamezni telefonski številki prištejemo število v njenem obrnjenem vrstnem redu (n. pr. 12345 + 54321), dobimo pri vseh štirih eno in isto vsoto. Katere so te štiri telefonske številke? Nekoliko pravilnega sklepanja bo treba. 25e - ________________________ ZS9___________________________.——■ si mislite. Robinzon je dobro vedel, privadile oranju. Plug sicer da so lame bolj tovorne, ko vprež- lal globokih brazd, vendar J® ne živali. Vendar si svoje zamisli kmetijstvo, kakršno si je ni dal kar tako iz glave izbiti. Robinzon, že zadostoval. Naposled je bil primitivni plug n , Dlihodni gotov in tudi lame so se kaj kmalu ' Doslej je Robinzon obdeloval zemljo z leseno motiko in okorno lopato. Ker je bilo pa takšno delo zelo težko, se je odločil, da si bo stesal plug. Stvar ni bila tako lahka, kakor 25. nadaljevanje >Ko je pa vedel, da je Sing-Ling na varnem, se je našemil za Kitajca in jo Tigru zagodel...« 1*1?* dva sta se na smrt sovraži-im.il..1? Pri svojih zločinih ^ Maščevalca, tako bi rekel, za moža. Da, da, če se dva> tretji dobiček ima...« Ministrski uradnik je z važno litino v aktovki odšel, Brent se je Pa posvetil svojemu delu. Njegovo 0 Maščevalcu se je na mah temeljito spremenilo. Toliko je bi-zaajpribito, da z umori in kori-tepo f r?m ni mogel več dolžiti valca. nj osovraženega Mašče- vaiPuepri^ai? sem,« je pripovedo-lia ‘rar,merju, »da si fant domiš-J . aa dela prav in koristi pravici. še Pri vseh njegovih kriJn ^Sotovili, da so nekoč za- ub<>gih Su PrekrŠke na raČUn ni*fra£na siama!« je planil Har- ton *Z,a^ neki bl naj bil Swin-zasluzil svojo strašno kazen?« vek binasem ~ za nič: toda čl°* mimi -ie do ušes Prenasičen s sa-tat -ia nimi 111 smešnimi ideali, -vek Presoja to vse drugače, odprni-Vse nJesove ,žrtve' so bili fantje skopuhi in brezvestni špe- ^ zdajci gasila ust , Take izjave sliši človek iz iTvS*CIJSkega častnika...« iJoiznost in predsodek sta poj-žAejJ, s^a si daleč vsaksebi. Ma-zarlrf 6? Prekršil postave — in kler ga ne b°mo mirovali, do-_«.Ba ne doseže roka pravice.« ?o uspeha!« je malce z_ “ ™enil Harmer. »Doslej še KRIMINALNI ROMAN * NAPISAL GEORGE GOODCHILD. PREVEDEL Z. P. ni kaj prida izvohala.« -v iuxv.a lrtiT ki se je zgodil že donn « . v Grenoblu. ali pa v Lončki Poznaj hud-in nizkoten zlo-trehn ~ - no del°; to mu je pač pa Priznati!« iz sok?1^ je odšel z jezno opazko neea ni,- , za je bila zaradi nedav-siahp a Pri Reynoldsu še hudo Privoščie in se ji ni ljubilo, da bi »Nifi v en^u Prijazno besedo, danco 4 j dobro se ne počutim od dty k’*, je začela. »Ali ste poslednje »žo g,°vorili s Harryjem?« Brent n aJ dni ne,« je priznal ^a^i86, da ,se tudi vi več ne zani-*le za dekle?« I i murnu »Za Anni Blackhamovo, mislite? Ne, res ne! Motili smo se. Ona nam ne more pomoči, da bi dobili Maščevalca v pest. Prav ničesar ne ve.« Roza se je zaničljivo nasmehnila. »Mislim, da le malo česa ne ve. Vam moškim se kajpak lahko zla. že, kakor ji je volja. Z milim obrazom in nedolžno pobešenim pogledom vas zmeša kakor petošolce. Saj ni prav nič drugega kakor navadna vla...« »Roza!« je ogorčeno vzkliknil Brent. »No da, tako pač rečem, kakor mislim. Hotela bi, da bi jo Harry vzel za ženo, on je pa tako neumen, da se bo dal res ujeti.« »Mislite mar, da bi bilo to zanj slabo? Jaz mislim narobe, Roza. Ujela bi ga lahko kvečemu kakšna resnično ničvredna ženska...« Zamahnila je z roko, kakor da bi ga hotela udariti po ustih — in Brent je razumel. Kljub temu je pogumno in z nasmeškom nadaljeval: »Vidim, da visoko cenite Hanoja?« Vzrojila je in zardela. »Abotno vprašanje! Saj smo bili vendar zmerom dobri prijatelji, vi, on in jaz.« »Nisem mislil prijateljstva. Ali bi ne mogli biti odkritosrčni, Roza?« »Kaj hočete reči s tem?« je zadirčno vprašala Roza. »Zdi se, da... Harryja... ljubite!« »Malcolm, kako morete...« »To je vendar na dlani, že dolgo vem. Prav tako je na dlani, da Harry ne vrača vaših čustev. Ne more drugače, Roza. Niti malo nista ustvarjena drug za drugega. Vi ste usmerjeni na praktično plat, on je pa izrazit sanjač. Medtem sva pa vi... vi in jaz imenitno ubrana drug za drugega. In ker je to pač tako... ali bi ne mogla midva prav za prav...« Snubitve ni mogla n&pak razumeti; sicer pa ni bila iz njegovih ust prva. In zavedela se je, da utegne biti poslednja... Brent je bil nenavadno resen. Zdelo se je, ko da je ultimat naslovil nanjo. Huda skrb jo je obšla; če zagreši napako, lahko obsedi med dvema stoloma. »Ali vam lahko šele nocoj odgovorim, Malcolm?« je z nežnim glasom vprašala. »Prosim! Po šesti uri končam službo; lahko bi se kje sešla, da nekaj povečerjava in odideva potlej v gledališče.« Koj je bila zadovoljna z njegovim predlogom, vendar ga je prosila, da bi večerjala pri nji doma, zakaj oče Harmer ne je nič rad sam. Po večerji namerava priti itak Swinton na obisk, da se z očetom pogovorita o kupčijah. »Nekakšno milo jima roji po glavi,« je pojasnila, »že dalj časa jima je neka tovarna trn v peti. Zdaj sta se pa s Swintonom dogovorila, da bosta kratko in malo kupila tovarno in vse delnice tiste družbe.« »Menda spet ,pet krav za en groš',« je malce pikro menil Brent. »Nič natančnega ne vem. Prepričani ste pa lahko, da se gospoda ne bosta uštela.« »Rad verjamem!« se je zasmejal Malcolm. Potlej- je dejal: »Ob sedmih torej na svidenje!« Reynolds je sedel sam v svojem ateljeju in zrl skozi okno. Noč je bila jasna; na milijarde zvezd je migljalo na nebu. Anni je bila popoldne dobila najavljeno pismo iz Pariza; takoj po tem je bila pri njem in mu ga po. kazala. Nič mnogo več ni bilo napisano, kakor ji je bil že slikar sam povedal. Blackham je pisal, da mu je neki daljni sorodnik naklonil podporo, toda s pogojem, da se nemudoma preseli v Kanado. Prisegal je Anni, da si bo odslej s poštenim delom zaslužil svoj vsakdanji kruh, hkrati jo je pa prosil naj ga spremi v tujo deželo. Ce bi se odločila, ji je velel, naj mu brzojavi in si priskrbi potni list. Tedaj jo bo čakal v določenem kraju, odkoder bosta takoj čez Cherbourg odpotovala. Takrat ji bo povedal mnogo, mnogo veselih novic... »Kaj naj storim?« je bila tedaj vprašala Anni. »Ali vam Kanada ni pri srcu, Anni?« jo je bil s čudnim glasom vprašal. »že, toda...« »Potlej pa kar na pot!« »Ali mislite, da bi bila očetu res v oporo?« »Ljubi vas — in potreboval vas bo...« je bil komaj slišno odgovoril. V 24 URAH barva, plisiia in kemično čisti obleke, klobuke itd Skrobi Id svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere. suši, mooga in lika domače perilo Parno čisti posteljno perje in pub tovarna IOS. REICH LJUBLJANA »Vem, da me ljubi.« Ene same njegove besede si je bila želela, toda Reynolds je ni bil izgovoril. Naposled ga je bila prosila za nasvet, kje in kako si naj priskrbi potni list — in slikar ji je bil vse natanko pojasnil. »Ali vas bom še kaj videla, preden se odpeljem?« je bila Anni s tresočim se glasom vprašala. »Brez dvoma; na postajo pridem!« »Ne... ne! Tega bi ne prenesla!« Jadrno se je bila poslovila in odbrzela na ulico. Zdaj se je Reynolds mučil z očitki. Odrekel se ji je, dovolil je, da je odšla, čeprav ga je bolj kakor kdaj koli vleklo k njej. Nemara bi ji bil moral resnico priznati... Nemara je bolje, da ji zamolči vse... da zažge razvpito krinko in zabriše sleherno sled za Maščevalcem... Da, to bl moral storiti! Maščeval-čevo poslanstvo je šlo h kraju... Toda lagati Anni, prikrivati ji resnico... Ne, ne! Tega bi ne zmogel. Anni mora iti svojo začrtano pot, on jo pa mora pozabiti... Izvlekel je miznico in vrgel nekaj krink na mizo. Štiri so bile; vse imenitno poslikane — in vse različne. Eni se je poznalo, da je bila največ v uporabi. Ostale tri je vrgel v kamin in zrl, kako so zgorevale. Medtem se je z bolno zamišljenim obrazom igral s poslednjo... »Moj ubogi Jaz!« je mrmral predse. »Ali si bil res tako slab; ali si bil podel in nizkoten? Dajal si mi vzpodbudo, bil si mi olje v lučki mojega življenja, vodil si me po drzni poti k cilju... naposled si pa zanetil ljubezen. Pošast pošastna!... Harmer je še ostal... z neplačanim računom je ostal... Preden te za vržem, bi vendar moral še z njim obračuniti. Ta stari verižnik in krvoses...« Preslišal je bil hišni zvonec in se je pošteno zdrznil, ko je vstopil Tony in najavil nadzornika Bren. ta. Brž je zmečkal krinko in jo vtaknil v hlačni žep. Brent se je zdel na vso moč zadovoljen. »Zdravo, Harry! Spet čil in zdrav?« »Kajpak; saj ni bilo nič poseb. nega,« je pusto odgovoril Reynolds, zakaj nič prav mu ni bilo, da ga je prijatelj zmotil v sanjarjenju. »Prišel sem vas vprašat, ali ste že izvedeli o najnovejšem preobratu v Blackhamovi zadevi.« »Da, da! Anni mi je že vse povedala.« »Blackhama so oprostili. Toda še neko drugo novico imam za vas. Tudi Lushovega morilca smo staknili. Lahko si ga poiščemo, kadar se nam bo zahotelo.« »Torej ste naposled vendarle našli Maščevalca! Iskreno vam čestitam!« je skoraj slišno porogljivo menil slikar. »Ne prenaglo, Harry! Maščevalec sploh ni bil morilec! Neki Anton Dubois je skuhal to reč in potisnil nekemu revolverskemu junaku pihalnik v roke... Prav tistemu, ki je bil v Blackhamovem procesu za pričo. Pravijo, da ga je Maščevalec prisilil k izjavi. Potemtakem je ugnal z enim samim udarcem Ju-kesa, pravega Lushovega morilca, in svojega starega sovražnika Tigra. Dubois se je ustrelil, še preden smo ga utegnili ukleniti. Vendar je pred smrtjo še marsikaj priznal. Zdi se, da je Maščevalec vedel, da kujeta Dubois in neki tujec veliko kupčijo z državno tajno listino, ki jo je Jukes za Tigra izmaknil ubogemu Lushu, Se preden smo vdrli v Duboisov dom, mu je že Maščevalec vzel listino in izginil v noč.« »Potlej dragocene državne tajnosti še zmerom nimate?« »že, že! Maščevalec nam jo je poslal v priporočenem pismu.« »Temu fantu pa menda manjka šesto kolo?« se je norčeval Rey-nolds. »Morda! čuden tič je prav gotovo. Nekoč ga bomo prav gotovo še ujeli; preglavic nam dela dovolj.« Reynolds je s čudnim nasmeškom prikimal in premeril Brenta od glave do nog. »Ali ste namenjeni na ples, da ste tako zlikani?« je potlej vprašal. »Ne; z Rozo greva v gledališče! Ali imate nemara kakšne pomisleke?« se je hudomušno obregnil Brent. »Kaj še!« »Nu, saj sem si mislil. Sicer je pa že kar pribito, da sva si z Rozo edina, čez nekaj ur bom že za gotovo vedel.« »Hi, potlej se pa ne smem prenagliti s čestitkami?« »Le na dan z besedo!« »Mnogo sreče, Malcolm! Kaj pa počne stari Harmer?« »Običajne muhe mu roje po glavi. Zmerom tiči z nosom v kupčijah. Zdaj nameravata s Swinto-nom kupiti neko milarno, ki jima je že nekaj časa v napotje.« »Bržčas Rainbow-Company?« »Imena družbe ne vem. Gotovo je, da je Harmer družabnike tako zdelal, da so pripravljeni sprejeti sleherno ponudbo, samo da nekaj zase rešijo.« Reynolds se je zresnil. »S te plati torej veje veter! Ali mar Harmer ne ve, da so družabniki sami vojni invalidi? Svoje borne rente so zložili skupaj, ustanovili družbo, garali so ko črne živine, da bi si opomogli... Kar na lepem pa pride gospod Harmer s priveriženimi milijoni in vtakne ves čisti dobiček v nenasitni žep! Podlež nesramni I« »Ne poznam zgodovine njegovih kupčij. Vem pa, da kupčija bo!« je malce zviška menil Brent. »Kupčija!« je vžrojil Reynolds. »Temu pravim jaz verižništvo! Rop! Medtem ko si je Harmer .prislužil' svoje milijone, so se ti ubogi ljudje borili — borili, da bi obdržali svoje imetje, ki so si ga s trdim delom ustvarili... Fej ga bodi!« Brent je zmajal z glavo. Ni se hotel spreti s Harryjem zaradi take »malenkosti«. »Oditi moram. Kako pa je prav za prav z vašo knjigo?« »Nič več ne delam, čez dva dni bom svojo tajnico odpustil « »Anni?« je začudeno zategnil Brent. »Da. V tujino pojde.« »Zmerom sem mislil...« je jecljal Brent, ker ni vedel, kako bi začel. »No, kaj ste mislili? Kar na dan z besedo!« »Ni, nič! Vi ste skrivnostnejši ko sleherna uganka, Harry!« »Za vas morda! Priporočite me Rozi — in prijetno zabavo!« Reynolds je nabral čelo v gube in spet potegnil krinko iz žepa. Prav za prav bi morala za prvimi tremi v ogenj, zdaj se je pa ne. nadejano odločil, da si jo bo še enkrat nataknil in pozval Harmer j a na odgovor. Zakaj pa ne? Zakaj bi se vprav Harmer tako lahko izmuznil iz zank? Komaj gane z mezincem, že mu pade petdeset, šestdeset tisoč funtov v naročje... ček za sto ali dve sto tisoč v dobrodelne namene bi utegnil vendarle olajšati njegovo kosmato vest... »Ne, ne,« je mrmral predse. »Namesto ob sedmih zvečer, bo izginil Maščevalec šele o polnoči.« Vtaknil je krinko spet v žep in si naročil kopel. 34. poglavje Roza in Brent sta odšla v gledališče, Harmer in Swinton sta si pa po obilni večerji privoščila še močno črno kavo in whisky, da bi se laže pogovorila o vseh k kih' podrobnostih. Oba sta bila prav dobre volje, ker se jima je ugodno posrečilo skleniti kupno pogodbo, okoli katere je bilo toliko prepiranja in jeze. »Rainbow-Company«, ki je bila v primeri s Harmer j evimi podjetji prav neznatna, se je vendarle dolgo in uspešno upirala nečednim napadom. Dokler ji pač niso zmanj. kala sredstva... »Ti neumni ljudje,« je zabavljal Harmer, »bi bili ugodneje prodali, če bi se bili preje vdali. Zdaj so popolnoma na tleh.« »Ali ste pogodbo dokončno sestavili?« »Je že pripravljena v blagajni. Ponjo grem!« je živahno vzkliknil Harmer. Dalje prihodnjii ^^ienJu krvi so med naro-60 , ,rJeni napačni pojmi. Kljub poje« i kar poznamo povzročitelje L ^trupljenj in nalezljivih bo-. Prodrla med narod no- ie niS .OVanJa- Znanstvene resnice »VeI3&vu!!£i- utrjujejo pot do splošnega * ostaliVzgojnl sistem, povezan uff* neugodnimi okoliščinami, fa*žirioH .rnost za tako počasnost v ^ PrtdniS. m uprabi novih pojmovanj „ 'Sjer v znanosti. J?4 živo i1i*A10 Povračajo se v prah £?Vz>'oča en ?! ^ kdaj vprašal, kdo Naše zdravje ZASTRUPI J EN J E KRVI Rja ne povzroča tetanusa, pač pa bakterije delo t. ’a™r°jevalnim silam njiho-!*• rasnf akterije. te mikrosiop-l?®tne živiTnJ*0, tiste, ki rušijo veli-, vali v - zgradbe rastlin in nova lT:,! Jz katere se spet pora-)e rekel- Simon Gregorčič Divu’,' vldel vedno sem vrtenje, Srefe* življenje, * bitja v hft; Povijanje, , Bakterij . ltje Presnavljanje... ^ruplja'o "čtovplir “>■ bitja, ki Sj? samo' siah^ !. ?. Oljenja, ki de- v^no delo ožS^n rega Pa nie- Ko-0dSJ"ilje PomSn^ laj° Pri rušenju mrt-^^le8a raJn/’ bi z vso navlako rastlinstva in živalstva, če ne bi le-ta strohnela? Med samimi mrliči bi hodili. Največji del bakterijskih vrst opravlja delo grobarja. Manjši del bakterij pa ne napada samo mrhovine, temveč se loteva tudi živega, kakor da bi hotela čim prej spraviti življenje do prsti. Prvo vrsto bakterij imenujemo gnilobne ali saprofitne bakterije, drugo vrsto pa bolezenske ali patogene. Bolezenske bakterije skušajo vsaka na svoj način uničevati življenje. Ene napadajo črevesje. druga pljuča, tretja kožo itd. Kakršna vrsta bakterij, takšno bolezensko sliko nam pokaže ogrožen organizem. Tudi zastrupljenje krvi povzročajo bakterije. Dvoje vrst bakterij povzročajo to zastrupljenje. Ena vrsta so gnojne klice, ki jim zaradi krogličaste oblike pravimo gnojnotvorni koki (grški kokos pomeni kroglica). Te povzročajo gnojenje ran, črve, porodno mrzlico. O sliki takšnega zastrupljenja krvi, ki je kakor vidite le eden od načinov okužen j a z živimi klicami, smo že govorili v članku »O črvu, ki ni živalca.« Druga vrsta bakterij, ki povzroča zastrupljenje, so tiste, ki po obliki spo- minjajo na majhne paličice in nosijo ime bacila (lat. bacilus — paličica). Bacili so torej le tiste bakterije, ki imajo oblike paličic. Kužne paličice, ki se naselijo v rano in povzroče krčevito in bolestno drgetanje telesa, se imenujejo tetanični bacili.Tetanus je bolezen, ki jo narod obseže pod pojmom zastrupljenja krvi. Vendar je slika pri okužen ju z gnojnimi koki drugačna kakor pri tetanusu. Bacili tetanusa, ki jih je največ v zemlji, gnojeni s konjskim gnojem in v cestnem prahu, najboljše uspevajo v ranah, kjer je dostop zraka otežkočen, tako v ubodih in globokih ranah. Tu se razmnože in od tu zastrupljajo organizem. Ne razprše se po organizmu kakor gnojnorodni koki, v mestu vnetišča, proizvajajo strupe — toksine — ki po živcu navzgor zastrupljajo hrbtni mo*eg. Zastrupljeni hrbtni mozeg povzroča bolestne krče obraza in trupnega mišičevja. Tetanus je težka in nevarna bole-zen. Krči v preponi in dihalni musku-laturi lahko povzroče zadušitev. Dolgotrajni krči ošlabe srce, ki postane lahko vzrok smrti. Proti tetanusu uporablja moderna medicina protistrup — antitetaničnl serum. Vbrizgavanje seruma, očiščenje rane od bacilov in jačanje srca mnoge zastrupljence postavi na noge. Ne vsakega! Prepozna pomoč je včasih brezuspešna. V medicini velja splošno načelo, da je bolje preprečevati nastajanje bolezni, kakor jo pa zdraviti. Ker nikoli ne ve, kdaj je rana okužena s teta-ničnimi bacili, dela zdravnik tako, kakor da bi bila vsaka rana že okužena. Pri vsaki resnejši poškodbi vbrizga poškodovancu antitetanični serum in s tem prepreči ali pa ublaži nastajajoči tetanus. Zastrupljenja krvi ne povzročajo zarjaveli žeblji, žice, trni. zemlja, ali kakšne druge skrivnostne snovi, temveč bakterije. Dobro skuhan zarjavel žebelj ni nikoli strupen. Rja ni strup! Strupi so le bolezenske bakterije, ki se drže omenjenih predmetov. Dr. Gajo X. V. Ljubljana, Neobhoden pojav nosečnosti je izostanek mesečne mene. če je mena v redu, ni nosečnosti. Pri vas je vprašanje mene v ospredju. Vzeli ste omenjena zdravila. Ona povzroče krvavitve m če je ta krvavitev nastopila ob času redne mene, se lahko zdi, da je perilo v redu, kljub temu, da je nosečnost nastopila in da je omenjena krvavitev ni odstranila. Če pa ste dobili perilo v drugo tudi brez omenjenih zdravil, potem nimate vzroka dvomiti. Nosečnosti ni. V strahu, v kakršnem živite, se pa lahko zgodi. da izostane perilo, ne da bi bila pričujoča nosečnost. Duševna stanja vplivajo na mesečno meno. Včasih jo pojačujejo, včasih oslabe ali celo za-stro. Tiščanje v grlu, prsih in želodcu lahko pride od Basedovove golše, kakor ločeni in v nikaki zvezi z nosečnostjo. V drugo prosim vsaj za šifro, če že ne za točen naslov. F. V. Idrija. Z ozirom na vaše težave vida in na vašo starost sodim, da gre za mreno na očesu (katarakt). Z nenevarno operacijo izluščenja leče bi se vam vrnil vid. Potrebni bodo le dvojni očali. Možno je pa, da gre tudi za starostno sprevrglost živca. Točnejšo diagnozo vam bo podal zdravnik. Napotite se v naj bližnjo bolnišnico. Zaskrbljena. V vašem primeru gre za vnetje nožnice in vratu maternice. Ker je možno, da imate tudi bule. je nujno potreben točnejši pregled pri zdravniku ali zdravnici. Ker ste revni, vidim, da si ne znate poiskati cenenega zdravljenja. Zatecite se v žensko bolnišnico, kjer vas bodo kmalu pozdravili. Dr. Gajo Agava coccinea, preden je začela IZPRAŠAN OPTIK IN URAR Agava coccinea, preden je začela ? ŠPORTNI TEDNIK j Dva nova rekorda v lahki atletiki in malo slabega nogometa. - Razpored nogometa za to jesen. * Ljubljana -Gorica in nazaj. - Druge športne vesti Naposled razveseljiva vest iz našega športa. Lahko-atleti so se zmenili spet za javen nastop, menda že v šestič, odkar smo navezani na sedanje siromaštvo. Dva dobra rezultata je dal ta meeting: ing .Stepišnik je zagnal kladivo do 52,35 metrov in postavil s tem nov naš rekord, Košir pa je pretekel 1500 metrov v času novega našega rekorda 3:57,8. Jasen dokaz, da vztrajna volja v vseh časih in v vseh okoliščinah vodi do sigurnega napredka. Ne da se tega ugotoviti v našem nogometnem športu. Tisto zasilno pokalno tekmovanje je bilo treba nekako zaključiti, ko so ga že prenesli iz julijske v avgustovo vročino. Sestala sta se Ljubljana in Hermes ter v malo zanimivi tekmi pred neznatnim gledalstvom nehala s 3:2 v korist belo-zelenih. Prihodnjo nedeljo bosta igrala ista protivnika povratno tekmo na šišenskih tleh, pa bomo imeli pokalnega prvaka za 1911. Najbrže ga ne bomo zapisali z zlatimi črkami v naše nogometne anale. * Slovenska nogometna zveza je objavila pare in termine za jesenski del prvenstvenega tekmovanja. Enajst ljubljanskih klubov so podelili v dva razreda, za katera je žreb določil naslednjo razvrstitev: I. razred: 7. IX. Mars—Ljubljana Svoboda—Ho rmes Jadran—Grafiku 14. IX. Hermes—Mars Svoboda—Mars Ljubljana—G rafika 21. IX. Mars—Jadran Hermes—Ljubljana Grafika—Svoboda 28. IX. Grafika—Mars Jadran—Hermes Ljubljana—Svoboda 5. X. Mars—Svoboda Hermes—Grafika Jadran—Lju bljana H. razred: 7. IX. Korotan—Vič Mladika—Moste 14. IX. Vič—Slavijn Korotan—Mladika 21. IX. Slavija—Mladika Moste—Korotan 28. IX. Moste—Slavija Mladika—Vič 5. X. Slavija—Korotan Vič—Moste Spomladanski del prvenstvenega tekmovanja podmladka še ni dokončan, zato še niso izžrebani pari in termini za to jesen. Verjetno se bo tudi juni-orsko tekmovanje raztegnilo preko septembra do polovice oktobra. In ootem? Bomo obrnili? Na Veliki Šmaren so naposled pri-lirkali v Ljubljano iz Gorice. Prijavljenih je bilo 52 vozačev, na startu jih je bilo 41. Do Ljubljane — 98,5 kilometra — je rabil prvi, Bini Aldo, tekaj nad tri ure; start je hil v Gorici ob 8,05, v Ljubljano je Bini prispel ob 11,10. Na končnem cilju v Golci je bil prvi Bizzi Glimpio, dočim je'Bini prispel kot sedmi na cilj. Prireditvi so posvetili tudi z uradne strani vso pozornost in so bili na startu, na vmesnih ciljih in na končnem cilju zbrani na jvišji zastopniki lokalnih oblasti na čelu z Eksc. Vis. Komisarjem Emilijem Graziolijem. Iz športne Srbije prodirajo le redke vesti do nas. Tako zvemo, da ima Srpski loptački savez znatne težave z organizacijo prihodnjega prvenstvenega tekmovanja. V danih prilikah in zlasti zaradi nesigurnih prometnih zvez SLS ne mara prevzeti odgovornosti, da bi organiziral tekmovanje v nekaki ligi. Zalo je odredil predtekmovanje v dveh skupinah za jesensko in spomladansko sezono in bi se zaključno tekmovanje izvedlo prihodnjo pomlad. Pa ne gre vse gladko. V prvo, severno skupino so določeni naslednji klubi: BSK, Jugoslavija, Je-dinstvo. Vitez, PA K, BASK, Sloga, Obilič, Mitič, Cukarički. Južna skupina naj bi tekmovala ločeno v Kragujevačkem in Niškem pod-savezu. Sama podsaveza naj uredita način tekmovanja. Zaključno tekmovanje bi se spet izvedlo po dvojnem sistemu na točke in bi sodelovali prvi štirje iz severne skupine in oba prva iz ostalih dveh podsavozov. »Južnjaki« pa so se uprli in hočejo, čeprav na svojo odgovornost, igrati v svoji južni ligi. Do srede tega tedna se morajo tozadevno izjaviti, in v kolikor bodo dosegli soglasnost vseh v poštev prihajajočih, bo igrala tudi južna liga; potem bosta šla prva dva v finale — pogojno. Kajti so že bili izvedli nekako kvalifikacijsko tekmovanje za enotno ligo in sta se kvalificirala s področja niškega podsaveza SK Kruševac, iz kra- Iz neznane prirode Rastlina, ki so je ljudje prvič videli cveteti V berlinskem botaničnem vrtu cvete agava coccinea v steklenem stolpu Da na svetu še žive živali, ki jih prirodoslovci še ne poznajo, je razumljivo. Živali se lahko pred preganjalci skrijejo, izselijo se v druge kraje in ostanejo nepoznane. Pri rastlinah pa to skoraj ni mogoče, ker rasto v zemlji in so vezane na svoj življenjski prostor. Kljub temu je na svetu neka vrsta agave — imenuje se agava coccinea — o kateri je doslej kulturni svet le zelo malo vedel. Botaniki so poznali samo njeno obliko, njene liste, njenega cveta pa nihče ni poznal. Cvet te agave je celo v Mehiki, njeni domovini, še do danes neznan. Cvetoče vrste agav so botanike in sploh ljubitelje rastlin že od nekdaj zelo zanimale. Nepoznavalci so te agave često zamenjavali z alojami in so jih na kratko krstili za »stoletne aloje«. In sicer samo zato, ker so te vrste agav pod našim podnebjem dosegle posebno visoko starost, preden so cvetele. Njihov cvet je bil zmerom redka posebnost, ki so jo hodili gledat od blizu in daleč. Vendar agava ni v nobenem sorodstvu cveteti. z alojo. Agave spadajo v družino amarylis, v katero spada tudi naš navadni zvonček. Vendar za agavo ni nujno potrebno, da bi dočakala visoko starost, preden bi cvetela. Njen razvoj do cveta je odvisen v največji meri samo od hrane in podnebja. 20. aprila leta 1940. je nadzornik berlinskega botaničnega vrta E. Simon objavil svetu senzacionalno vest, da se agava coccinea, ki jo goje v tem vrtu že več let, pripravlja na cvet. Za botanike je bilo to veliko odkritje. Naposled bodo vendar videli cvet agave, ki še v svoji domovini nikdar ni pokazala cveta. Iz botaničnega vrta so poročali, da se z agavo vrše čudne spremembe. List; v sredini rastline, v tako imenovanem »srcu«, so se povečali in dobili drugačno obliko, kakor so jo imeli doslej. Postali so ožji in se niso razprostrli kakor doslej. Ostali so strnjeni in tvorili deblu podoben steber. Razen tega je to steblo pričelo nenavadno hitro rasti, tako da so se vsi, ki so ga videli, čudili. Ta rastlina, ki se ji doslej z rastjo nikamor ni mudilo, je zdaj rasla s fantastično hitrostjo, kakor da bi hotela vse zamujeno nadomestiti, 11. aprila je bilo to steblo iz sredine agave samo 14 centimetrov dolgo, od tal je merilo 55 centimetrov. Naslednji dan je doseglo rekord v rasti. Zraslo je nič manj ko za 15 centimetrov s hitrostjo, s kakršno se pomika urni kazalec. Steblo je bilo zdaj podobno velikemu belušu. gujevačltega podsaveza pa SK čačak. Tema dvema je rezervirano, če ne bosta prva v svojih skupinah, da bosta z bodočima prvakoma igrala po dve kvalifikacijski tekmi. — Niti malo zamotano, jeli? Javljajo še iz tistih krajev, da se nekateri prominentni igralci zbirajo v vrstah prestoiniških športnikov. Tako bo ojačil BSK Atanaskovič, odlični napadalec bivšega Gradjanskega iz Skop-lja, a rdeči napad vodi sedaj Rajlič, igralec bivše Slavije iz Sarajeva. Se o drugih težavah zvemo odondod. P A K, edini pančevski klub, ki bo sodeloval v severni ligi, ima težave z igriščem. Na razpolago je imel prelepo športno napravo bivšega SK Banata, pa so mu krasni travnik tako pomendrali, da je nesposoben za igro. Svoje igre bo klub moral prirejati na igrišču bivšega Jedinstva, ki se je v novih prilikah pretvoril v »Kultur-bundr. Beograjski lahko-atleti bodo tekmovali za prestolniško prvenstvo 30. in 31. avgusta. Na sporedu so vse olimpijske discipline. O. C. Prvič podaljšan stekleni stolp v rastlinjaku. Rastlina je od tega dne dalje ne-zadržano rasla dalje, kakor da bi jo jriala nevidna sila navzgor. Strop rotaničnega paviljona so kmalu mo-ali samo njej na ljubo predreti in roslaviti nad njenim deblom steklen stolp. Odtlej je agava zrasla povprečno ro sedem do osem centimetrov na lan. 26. aprila je dosegla že višino 85 centimetrov. 8. maja pa že 217 :entimetrov. Tako so se začeli bati, ia bo tudi novo zgrajeni stolp rastli- li kmalu prekratek. Ko je nastopilo .oplejše vreme, so stolp odprli in Justili rastlini odprto pot proti soncu. Agava coccinea je zdaj še z večjo silo rasla dalje. Rasla je vse poletje, :oda cveta ni pokazala. E. Simon se ie bal, da bo prej prišla zima, prelen bo videl tako težko pričakovani :vet. 28. septembra je agava dosegla te višino 539 centimetrov, toda cve-:ela še ni. Naposled je prišla z ma. Agavin stolp so povišali in zaprli. Agava je pa sredi meseca januarja že merTa v višino 643 centimetrov. Zelo težko je bilo vso zimo agavi dovajati enokomerno temperaturo, posebno v stolp. Naposled se je spet začela pomlad, ne da bi agava prenehala rasti. 18. Drugič podaljšani stolp s cvetočo agavo. aprila 1941. je agava pokazala svoj težko pričakovani cvet. Pognala je 14 centimetrov dolge cvetne liste, prašniki sami so pa bili dolgi po 11 centimetrov. Barva cvetnih listov je bila rumenkasto-bledozelena. Prašniki so bili zlatorumeni. V cvetu je bilo mnogo medu, ki se je kar v kapljicah držal na dnu cveta. Ce so cvet stresli, je med kar sam od sebe pritekel ven. Ko so medeno tekočino poskusil, so ugotovili, da je izredno sladka in okusna. Druge vrste agave imajo v svoji domovini navadno izredno veliko medu. Obletavajo jih cele črede kolibrijev. Tako se je tudi agava coccinea v tem pogledu izkazala za njihovo sorodnico. Botaniki so ugotovili, da je tudi sicer agava coccinea podobna svojim sorodnicam v Mehiki, tistim, ki Svojega cveta ne skrivajo. Mehikanske agave so celo koristne rastline. Od 100 cvetov takšnih agav domačini naberejo pol kozarca čistega ’ .edu. Domačini pa to nenavadno rastlino še drugače uporabijo. Steblo, na katerem stoji cvet, odrežejo, tako da iz njega priteče sok. Ta sok je izredno sladak in ga uporabljajo za izdelovanje alkoholnih pijač. Navadno iz enega odrezanega debla priteče na dan po 4 do 5 litrov soka. Ta sok pa Evropejcem zaradi čudnega okusa nič kaj ne prija, pravijo celo, da je težko prebavljiv. Domačini uporabijo od agav tudi liste, s katerimi si krijejo koče, bodice uporabijo za šivanke, nitke, s katerimi so listi prepredeni, pa predelujejo v vezalke. Po zadnjem merjenju meri agava coccinea iz berlinskega vrta 736 centimetrov od tal do vrha. Botanikom pa vendar še ni odkrila vseh svojih skrivnosti. Nihče namreč ne ve, koliko je stara. Cenijo jo sicer na 60, lahko ima pa tudi že 100 let. To je njena skrivnost, ki jo bo vzela s seboj, ko se bo povrnila v zemljo. Agavin poganjek je zrasel v visoko, kakor drevo veliko deblo. Živ hrošč — talisman Na polotoku Yukatanu v Karibskem morju živi hrošč, ki mu tamoš-nji prebivalci, ki so Indijanci, predpisujejo vsemogoče skrivnostne moči. Hrošč jih varuje pred boleznijo in hudobnimi duhovi. Vendar pa lahko uporabljajo hrošči svoio moč samo tako dolgo, dokler živijo. Indijanke, ki bi rade, da bi takšen hrošč dolgo živel in jih varoval pred nesrečo, pripno hrošče na kot las tanko verižico in jih nosijo na golih prsih. Včasih pa hrošča, ki jih je obvaroval pred kakšno nezgodo na-lepotičijo in okrasijo s prav majhnimi in lahnimi svetlimi ploščicami, ki so včasih tudi srebrne ali pa še zlate. Okrasijo mu krilca in ga varujejo kakor punčico svojega očesa, pred nevarnostjo. Ker pa hrošči v takšnem nenavadnem ujetništvu ne zdrže dolgo, prebivalce vedno mori skrb za novim. Nikoli ne mine dan, da ne bi kateri izmed prebivalcev Yukatana iskal čudežnega hrošča, ki ga bo varoval pred vsem hudim. Mesto, v katerem je prepovedano kaditi Drugi narodi, drugi običaji! V saharskem mestu Beni - Isguenu, čigar prebivalci so pripadniki sekte karadi-tov, velja kajenje za velik greh in prestopek proti njihovim verskim predpisom. Zato je v mestu strogo prepovedano kaditi. Tudi tujci se morajo držati te prepovedi in gorje mu, kdor se spozabi. Prav tako strogo je v Maroku, pri vernih muslimanih. Kadilca, ki ga maroški musliman sreča na ulici, se izogne v velikem loku, samo da ga ne bi dosegel cigaretni dim. Tudi v severnoameriškem mormonskem mestu Utahu je še zdaj prepovedano kajenje. Celo filme, v katerih kade, je v mormonskih naselbinah prepovedano vrteti. lllll Optimist »No. kako je pa kaj s tvojo ljubeznijo do gospodične Eve? Kakor vem, njen oče noče nič slišati o njeni možitvi s teboj.« »O veš, mislim, da imam zdaj pr?' cej boljše izglede. Pred kratkim me j« sicer njen oče spet skozi vrata vrget vendar je rekel, da je to zadnjič-« Naglušen »Gospod, klop, na kateri sedite, Je sveže prepleskana.« »Kako?« »I, saj vidite, svetlo zeleno!« Zadnja beseda Korenčkovi so šli na nedeljski izlet' v hribe. Na nekem mestu se je posebno dobro slišal odmev. Vsa družin® je vneto vpila in poslušala odmeve-Naposled so se že vsi. naveličali 1® odšli dalje, samo gospa Korenčkova se še ni mogla ločiti. »Kaj pa dela mama?« vpraša oče Korenček svojega sinčka. »Po vsaki ceni hoče imeti zadnjo besedo!« se odreže nadobudni sin. Odrešenje Na steni neke hiše so izobesili napisi »Prodajamo klavir.« Takoj drugi dan je bilo pod napisom pripisano:' »Hvala Bogu!« Pameten sili »V Ameriki,« pripoveduje oče svojemu sinu, »so predeli, kjer po cele mesece neprestano dežuje.« »Aha, temu so krivi samo ti presneti • nebotičniki,« modruje sin. Pri plesu Plesalec: »Kadar z vami plešem, gospodična, sem zmerom na drugem svetu.« Plesalka: Mislim, da ne prav daleči * ker mi zmerom stopate na nogo.« Zakrknjen dolžnik Upnik pred vrati: »Odprite!« Tišina. »Odprite, dobro vem, da ste donia> saj stoje vaši čevlji pred vrati.« Glas iz sobe: »To še ni dokaz, d® sem doma. Odšel sem v copatah.« Naj cvetlice govore! »Te cvetlice sem sam nabral in 90 bile namenjene samo tebi.« »Tega pa še sam sebi ne verjameš-* »Prosim, v nekaj dneh bom dobil kazenski nalog, takrat ti bom lahko dokazal.« V šoli Učitelj: »Katera žival potrebuje najmanj hrane?« Učenec: »Molj.« Učitelj: »Kako pa to veš?« Učenec: »Zato, ker žre same luknje.« .v-; čarovnija Medtem ko Ančka pere, se gospodinja vrne domov. In ker očitno nim® drugega dela, sede k Ančki in ji jam® praviti, kaj je videla prejšnji večer v cirkusu. »Premislite, čarovnik je vzel v rok® majhno lutko in jo postavil v prazno omaro. Ko jo je spet odprl, je skočil® iz nje živa deklica.« »To ni nič posebnega, to znam tudi jaz,« se odreže Ančka. In že vzame f roko majhnega kositrnega vojaka, s kakršnimi se igra gospodinjin sin, in S® vrže v omaro. Koj nato skoči iz omare pravi, živi in izgine za vrati... LJUBLJANA, sedal Stritarjevo u»-e pri frančiškanskem mostu Vsatovrsto« ot«ia, daijnogiedt, lojlomen, Mi higrometri, itd. Velik« izbira ur, zlatnine in sre“rl!li!r Samo kvalitetna optik«! Ceniki brezplačno MALI OGLASI CVETLIČNI MED In Ia medico dobite ceneje v Medarnk, Ljubljana, Zidovska REALITETA" lčnl*» zavod za kupoprodajo nepremi je samo v Ljubljani Prešernova ul. 54/1. Tel. 44-2® DAMSKA KROJACICA, Gregorčič®?* 12/11 izdeluje vso damsko garderob prvovrstno in po zmerni ceni. Izdaja K. Bratuša, novinar; odgovarja H. Kern novinar; tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja O. Mihalek — vsi v Ljubljani.