Razne vesti.
379
Razne vesti.
V Ljubljani, dne 15. decembra 1914.
— (Kronika društva »Pravnika«.) Odbor je imel dne 28. septembra sejo, v kateri je sklenil, da se glede na vojni čas opusti namerjana vnanja proslava društvene 25-letnice, vendar pa priobči gradivo, došlo za slavnostno številko „Slov. Pravnika", skupno v zborniku, ki zaključuje letošnje izdanje društvenega glasila. Seje se niso udeležili, ker so poklicani v vojno službo, odborniki gg. Fr. Gerstenmaver, dr. vit. Grasselli in I. Škarja. — Osnova novih podružnic „Pravnikovih" je prijavljena oblastvom in od teh vzeta na znanje za mesta: Rudolfovo, Celje in Maribor, za Celovec in Gorico.
— (Na bojiščih) so častno padli za cesarja in domovino izmed domačih pravnikov, kolikor dosedaj znano, dr. Miroslav Vrančič, avskultant v Ljubljani, dr. Fr. Pompe, drž. pravd, namestnik v Ljubljani, Josip Šinkovec, odvetniški kandidat v Ljubljani, dr. Karel Bicek, okr. komisar v Ljubljani in dr. Rudolf Silan, avskultant v Mariboru. Bili so vsi vrli in občespo-štovani možje, slava njihovemu spominu!
— (t Eksc. dr. Anton vitez Ran da), bivši minister, profesor na češkem vseučilišču v Pragi, predsednik Češke akademije, podpredsednik državnega sodišča, dosmrtni član gosposke zbornice, častni doktor univerz v Bologni in Krakovu, predsednik Pravnicke jednote v Pragi, imetelj premnogih avstrijskih ter inozemskih odlikovanj — je nagloma umrl dne 6. oktobra na svojem letovišču blizu Prage in bil dne 9. oktobra pokopan z vsemi častmi na Višehradu med največimi možmi češkega naroda. Dne 8. julija t. 1. je bil doživel 80 let in dasi je želel, naj se ta jubilej ne praznuje, prejel je nebroj čestitk in adres iz znanstvenih in političuih krogov; med prvimi čestitatelji je bil njegov nekdanji učenec, prestolonaslednik nadvojvoda Kari Franc Jožef. O življenju in delovanju po vsej Evropi slovečega pokojnika, o njegovih nesmrtnih zaslugah zlasti za napredek pravoznanstva priobčimo v prihodnjem letniku daljši spis in oceno. Iz njegove poslednje volje naj le omenimo, da je volil vso svojo knjižnico Pravnicki Jednoti v Pragi; svoja predavanja iz trgovskega in meničnega prava pl. K. Hermannu, prof. na češki univerzi, in predavanja iz državlj. prava zopet Pravnicki Jednoti, da jih mogo izdati. Pravico založništva za vse že tiskane spise je prepustil Češki akademiji znanosti.
— (t Dr. JaromirČelakovsky,) dvorni svetnik in profesor na češkem vseučilišču v Pragi, je umrl dne 16. oktobra, star 69 let. Bil je porojen v Vrati-slavi kakor sin velikega češkega pesnika Frančiška Lad. Čelakovskega. Dosegši 1. 1871 doktorat prava na univerzi v Pragi, je stopil v službo mestnega arhiva v Pragi in se popolnoma posvetil študiju pravne in državne zgodovine, zlasti z ozirom na Čehe. Leto za letom je priobčeval svoje študije po raznih časopisih, pa tudi izdajal posebej pravno-zgodovinska dela, ki jih je nepregledna vrsta. Monumentalea so dela: „Sbirka pramenu prava mžstskeho kralovstvi Českeho" (2 zvezka, 188b in 1895, str. CLXVI in 811, oziroma XXXI in 1297), nadalje
380
akti komornega sodišča (več obsežnih zvezkov), registri češke in drugih avstrijskih dvornih pisaren itd. Celo vrsto njegovih monografij obsega tudi Ottov Slovnik naučni, kateremu je bil dr. Čelakovsky sourednik od I. 1888 dalje. V 1. 1883 se je halibilitiral na češki univerzi za češko pravno zgodovino, bil 1. 1886 imenovan za izrednega, a 1. 1892 rednega profesorja. Pri mestnem arhivu je postal leta 1896 prvi arhivar. Poleg tega je deloval politično, ker je bil dolgo dobo deželni poslanec in opetovano izvoljen tudi v državni zbor; odlikoval se je kot strokovnjak osobito v šolskem in jezikovnem vprašanju. Bil je nekaj časa tudi predsednik Matice školske in eden glavnih činiteljev v narodnem svetu. Dosegel je razna odlikovanja in rektorsko čast. Čelakovsky ostane slaven češkemu narodu, kateremu je bil ustanovnik moderne pravne zgodovine, pravi odgojevatelj mladine, vpliven in razsoden politik, podpornik šolstva in vnet delavec na vse kulturne strani.
— (f Dr. Leopold Pfaff,) bivši profesor na dunajskem vseučilišču, dvorni svetnik in član gosposke zbornice, je umrl dne 2. t. m. na Dunaju. Od 1. 1872. do 1907. je na Dunaju razlagal pandekte in občni drž. zakonik ter tako štel med svoje učence nebroj avstrijskih pravnikov, osobito tudi slovenskih. Bil je bistroumen v svojih predavanjih, strog pri izpitih, a drugače plemenitega srca. Pisatelj ni bil produktiven. Glavno delo njegovo, skupno s prerano umrlim profesor Hofmannom, je najširše zasnovani komentar k obč. drž. zakoniku z „ekskurzi", ki je ostalo žalibog le torso. A tudi to, da je Pfaff po predavanjih svojega prijatelja in našega rojaka dr. Krainca izdal „System des allg. oesterr. Privatrechtes", mu zagotavlja nevenljivo slavo na našem pravnoznanstvenem polju.   Bodi odličnemu učenjaku-učitelju prav posebno časten spomin!
— (V celjsko notarsko zbornico) so bili izvoljeni gg. notarji: L. Baš za predsednika, J. Detiček, Dr. F. Firbas, M. Jezovšek in A. Kranjc za člane; M. Korber in dr. E. Strelec za namestnika.
— (Stalna delegacija avstrijskih odvetniških zbornic) jje bila sklicana dne na Dunaju dne 29. oktobra v ta namen, da odda svoje mnenje o načrtih novega konkurznega, izravnavnega in izpodbi-alnega reda, ki jih je predložil justični minister. Referent je bil drž. poslanec dr. Ofner. Delegacija je načeloma ugovarjala nujnosti teh reform za uporabo §-a 14, ker bi se jej dalo kvečjemu pritrditi glede izravnavnega reda, ki je potreben provizorij glede na vojne dogodke. Potem so se pretresale posamezne določbe in predlagale nekatere premembe v stvarnem, sistematičnem in stilističnem pogledu. Konečno se je izvolil odsek za redakcijo poročila na ministrstvo. Seje se je udeležil za kranjsko zbornico predsednik dr. Majaron. — Načrti so postali začetkom tega meseca po ces. naredbi zakon in stopijo v veljavo z novim letom.
,,Slovenski pravnik" izhaja 15. dne vsakega meseca in ga dobivajo člani društva „Pravnika" brezplačno; za nečlane pa velja za vse leto 10 K, za pol
leta 5 K.
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 24 oz. 22.