ISSN 7704-01985 9 . . ______ RADIOPTUJ 89,8° 98,2 •I0473mhz Natisnjenih: 12.000 izvodov Ptuj, četrtek, 16. maja 2002 / letnik LV / št. 20 / odgovorni urednik: Jože Šmigoc / cena: 200 SIT Hn TEPNA OD ČETRTKA DO ČETRTKA v vseh prodajalnah ERA PETUA TA TEDEN / TA TEDEN Ptuj v ^^etju, ne v smeteh Zadnji dnevi so bili na Ptuju zelo razgibani. Mesto je začelo z vsakoletnimi majskimi aktivnostmi za lepšo in bolj urejeno okolje. Nekaj mestnih vrat so na novo popleskali, na okna in balkone starega mestnega jedra pa postavili nekaj tisoč cvetlic. Ptujski župan, direktor LTO Ptuj in predsednik TD Ptuj so v teh dneh pisali direktorjem ptujskih podjetij in institucij, da tudi oni po svojih močeh prispevajo za lepši videz mesta. V najstarejše slovensko mesto namreč prihaja 12. julija stroga mednarodna ocenjevalna komisija, ki bo ocenila urejenost mesta, ocvetličenje, parke, zelenice, urejenost lokalov, kakovost bivanja v mestu in še kaj. Sredi teh aktivnosti so se zgodile tudi Gajke. Glasovanje je uspelo, zato bodo nekatere še do volitev načrtovane aktivnosti lahko potekale manj nervozno, pa vendar nič manj odgovorno. Za nekatere bodo Gajke, čeprav niso poceni in jih bomo plačevali vsi na Ptujskem, tudi močan političen kapital, ne glede na vse floskule o varovanju okolja, o razvoju. Demokracija (referendum) je bila v tem primeru "prisiljena", ker bi se sicer zgodila civilna iniciativa in še kaj, pravijo. Gajke so nujne, odpadki na zdajšnjem odlagališču že tečejo čez rob, vendar je cena zanje prevelika za okolje, ki si deklarativno prizadeva za drugačen razvoj. Največji zmagovalec v tem primeru je država, ki ji, vsaj za zdaj, problemov ravnanja s komunalnimi odpadki ne bo treba z lokalne prenašati na državno raven. Vse v stilu: "koljite se tam doli, se vsaj nam ni treba". Zdaj je vprašanje, kaj bodo Gajke prinesle mestni občini Ptuj. Najmanj, kar bi se lahko zgodilo je, da zunanje občine začno plačevati delovanje regijskih ustanov, in 1 r , if) da se končno zgodi delitvena C/V^Cilz^J li / bilanca. Golf Edition. Golf z brezplačno klimo. 2e od 2.900.000 SIT Enkrat Golf, vedno Golf. W Dominko d.o.o.. Zadružni trg 8,2251 Ptuj TEL: 02/788-11-50 TRGOVINA-INŽENIRING-STORITVEd.o.o. PTUJ, Ormoška cesta 14 tel.: 778-10-11, fax: 775-28-61 tel.: 720-66-05, fax: 720-66-34, SVETUJEMO - PRODAJAMO MONTIRAMO - GARANTIRAMO ĆasJeaSPRINIEI« .LniHZVAMIl DC Dominko center d.o.o., Ob studenčnici A Teiefon: 02/788-11-10 Majski dnevi so "Olaicarjem" prinesli lezko pričakovano športno igrišče. Foto: Majda Goznik AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA KMETIJSKE TRGE IN RAZVOJ PODEŽELJA Dunalsio 160. Liubiiana repubuka Slovenija pp^ a/unbikstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano UPRAVIČENCI DO SREDSTEV IZ NASLOVA "NEPOSREDNA PLAČILA 2002" - POZOR I Čimprej oddajte vlogol Rok za oddajo je do 24. maja 2002. VLOGA JE DENAR! POZOR - "MLEČNE KVOTE"! Proizvajalci mleka - do 31. maja 2002 je potrebno na agencijo poslati pravilno izpolnjen obrazec za vodenje količin mleka in mlečnih izdelkov Podatki bodo osnova za dodelitev mlečne kvote vašemu kmetiiskemu qosoodarstvu. PTUJ / REFERENDUM V SPUHLJI USPEL Odlagališie bo! 12. maja so prebivalci naselja Spuhlja na svetovalnem referendumu glasovali o gradnji novega centra za ravnanje z odpadki Gajke. Glasovalno pravico je imelo 692 volivcev. Oddanih je bilo 560 glasovnic, od tega jih je bilo veljavnih 559. Za gradnjo jih je glasovalo 311 ali 55,5 odstotka, proti jih je bilo 248 ali 44,3 odstotka. Če referendum ne bi uspel, bi imeli občani petnajstih občin na Ptujskem, ne samo mestne občine Ptuj, v naslednjih mesecih velike težave in tudi stroške pri odlaganju komunalnih odpadkov. Odlaganje in ravnanje z odpadki bi se podražilo za najmanj sto rkHctrktkrkv Dva dni po referendumu, na katerem so se Spuhljani odločili za gradnjo, čeprav bo potrebno na uradne rezultate počakati še kakšen dan, so se ptujski mestni svetniki sestali na četrti izredni seji. 24 navzočih svetnikov je skoraj brez razprav potrdilo predlog ureditvenega bhbhk^k— Koaerman d.o.o. 'KRTz^dej o^olj ši načrta novega centra za odlaganje odpadkov in investicijskega programa za prvo fazo izgradnje, ki bo stala okrog dve milijardi in sto milijonov tolarjev. Denar zanjo je že zagotovljen. Zavzeli so se tudi zato, da se podoben investicijski projekt kot za Gajke izdela tudi za razvoj naselja Spuhlja. To mestna občina v imenu 70 tisoč prebivalcev dolguje občanom Spu-hlje, ki bodo sprejeli center za odlaganje odpadkov v svoje neposredno bližino. Ker so na referendumu glasovali pozitivno, bodo v naslednjih štirih 1 Z^í-Í V« <-»<-» 1 r/-Vn •-«<-» 1 •-«/-V i •-«+V><-»o Ir turo, vključno z nekateri drugimi objekti, dobili več kot milijardo tolarjev. Sprejem ureditvenega načrta za novo komunalno odlagališče in investicijskega programa omogoča nadaljnje aktivnosti in postopke za začetek gradnje. Do konca maja bo mestna občina predložila vso dokumentacijo za izdajo gradbenega dovoljenja, ki bo postalo pravnomočno tri mesece od vložitve dokumentov, torej avgusta. V tem času bodo začeli s pripravljalnimi deli, gradnja novega centra naj bi se pričela jeseni. Ptujski župan Miroslav Luci, zanj je bil referendum ena od najtežjih preizkušenj v dosedanjem županskem mandatu, je po izredni seji mestnega sveta povedal: "Zahvalil bi se občanom naselja Spuhlja, ki so v večini pokazali razumevanje za varstvo okolja, za razvoj kraja. Pred mestno občino in skupno občinsko upravo pa so šele sedaj velike naloge. Gre za izvedbo projekta, ki je strokovno, organizacijsko in tehnično zelo zah- Gajke danes. (Foto: Črtomir Goznik) teven ter zato, da se izpolnijo obljube, ki smo jih dali Spuh-ljanom. Odgovornost je toliko večja, saj bo z vsemi deli, ki so vezana na ta projekt, potrebno prepričati tudi tiste, ki so v nedeljo glasovali proti gradnji najsodobnejšega centra za odlaganje odpadkov v Sloveniji. Ob tem pa ostaja dejstvo, da je nedeljski referedum v Spuh-lji veliko več, kot samo center Gajke, je odnos do okolja in razvoja." Priprave in izvedba referenduma v Spuhlji so stale okrog milijon in pol tolarjev. MMét PO NAŠIH OBČINAH TRNOVSKA VAS: Jesni simpozij o Jakobu Gomilšku STRAN 10 PO NAŠIH KRAJIH PRAGERSKO: Odkrili tri milijone let stara paleotla STRAN 8 PREDSTAVLJAMO ORMOŽ: Prejemnica priznanja za sestrsko delo STRAN 7 ZANIMIVOST LOVRENC: 90 curkov za 90 let STRAN 9 ~ "ûàmÉdiM TERME I^UJ d.a.o., Pot v toplice 9,2250 Ptu tel.: 02/ 7B2-782-1. littD://«iww.tBriiie-ntui.s 9770040197046 PTUJ, ORMOŽ / gospodarstvo v lanskem letu Hitrejša rast sredstev za investicije kot v državi Po podatkih ptujske podružnice Agencije Republike Slovenije za pla~ilni promet je v lanskem letu podatke o poslovanju na obmo~ju upravne enote Ptuj in Ormož predložilo 705 gospodarskih družb ali 91 odstotkov vseh zavezancev. 421 družb je v tem obdobju ugotovilo ~isti dobi~ek v znesku sedem milijard 205 milijonov tolarjev. V primerjavi z letom 2000 se je povečal za 13,4 odstotka ali za 854 milijonov tolarjev. Čisto izgubo v znesku dve milijardi 598 milijonov tolarjev je lani ugotovilo 238 družb, v primerjavi z letom 2000 se je izguba povečala kar za 127,8 odstotka. K slabšemu poslovnemu rezultatu gospodarskih družb na območju upravnih enot Ptuj in Ormož v letu 2001 so prispevali tudi izvozniki. Kot celota so dosegli slabši rezultat, kot je bilo povprečje vseh družb. 33 izvoznikov je izgubo povečalo za šestkrat več kot v povprečju vse družbe. Na skupni poslovni rezultat družb upravnih enot Ptuj in Ormož v lanskem letu pa niso vplivale družbe v stečajnem in likvidacijskem postopku. V letu 2001 je Okrožno sodišče na Ptuju uedlo 9 stečajnih postopkov in en postopek redne likvidacije. V obdobju zadnjih petih let so po podatkih ptujske agencije za plačilni promet, plačila za investicije na obmo~ju 16-tih občin naraščala hitreje kot v državi. Lani so znašala skupaj 16 milijard 373 milijonov tolarjev, kar je realno skoraj enkrat več, nominalno pa za 104 odstotke več kot v letu 2000. Večina investicij oziroma kar 84 ostotkov je odpadla na predelovalne dejavnosti, sledijo trgovina, popravila motornih vozil in izdelkov široke porabe. Največ plačil za investicije je bilo v letu 2001 v občini Kidričevo. Zapadlih neporavnanih obveznosti je bilo decembra lani v povprečju 344 milijonov. V primerjavi z decembrom leta 2000 je bilo teh obveznosti za več kot milijardo tolarjev. Do 30. junija letos, ko naj bi bila končana reforma slovenskih plačilnih sistemov, do konca leta bo agencija za plačilni promet tudi prenehala s poslovanjem, mora transakcijske račune odpreti še 849 pravnih oseb oziroma 662, če odštejemo 88 žiro računov javnega sektorja, 16 računov podjetij, ki so v stečaju in 83 podjetij, ki imajo blokiran žiro račun. Kljub temu, da podjetjem ostaja še malo časa za ORMOŽ / avtocenter in oljarna s certifikatom kakovosti iso 9001 Izboljšanje kakovosti mora postati življenjski slog Podjetje Jeruzalem Ormož SAT d.d. je marca letos prejelo certifikat kakovosti ISO 9001. V Avtocentru v Ormožu in poslovni enoti v Ljutomeru je certifikat namenjen dejavnosti prodaji in servisiranji osebnih vozil Renault, prodaji in servisiranju traktorjev New Holland, servisiranju vseh motornih vozil in kmetijske mehanizacije, kleparsko ličar-skim storitvam in prodaji nadomestnih delov. V Oljarni in mešalnici v Središču ob Dravi pa za dejavnosti proizvodnje in prodaje bučnega olja, proizvodnji in prodaji krmil ter sušenju in skladiščenju žit. Certifikat mednarodni standard sistema kakovosti ISO 9001:2000 so prejeli od vodilne certifikacijske hiše v Sloveniji Bureau Veritas Quality International — BVQi. Za uvedbo sistema vodenja kakovosti so se odločili zaradi okrepitve konkurenčne sposobnosti, dviga kakovosti poslovnih procesov, učinkovitejšega upravljanja z materialnimi viri, ter vzpodbujanja razvoja potencialov zaposlenih. V decembru leta 2000 so izvedli izobraževanje vodstva, v januarju 2001 so opredelili projektno nalogo, v kateri so opredelili vodjo projekta, se dogovorili za projektno skupino z nalogami in roki izvedbe. Izdelali so poslovnik kakovosti - krovni dokument sistema. Skupaj z vodji oddelkov in funkcij so izdelali organizacijske predpise in delovna navodila z natančno in jasno napisanimi postopki izvedbe, potrebnimi dokumenti in odgovornostmi. Pri tem so upoštevali tehnološke postopke v Oljarni in mešalnici, v Avtocentru osnovne standarde Renault, ter postopke proizvajalcev drugih znamk. Vzpostavili so sistem obvladovanja dokumentacije, s čemer zagotavljajo, da so pravi in veljavni dokumenti pravočasno na razpolago na pravem mestu in da odgovorne osebe delajo skladno z napisanimi postopki. Vsi zaposleni so prejeli mapo z ustreznimi postopki in navodili. Ker je vodstvo nosilec sistema kakovosti, je direktor podjetja Jeruzalem Ormož SAT d.d. podal izhodiščno ciljno usmeritev sistema kakovosti v obliki politike kakovosti, katero so posredovali vsem zaposlenim. Sistem kakovosti so opredelili kot bistveni del poslovanja, zato so posebno pozornost posvetili sistemu planiranja, ki zajema dolgoročne planske usmeritve, letne plane in izvedbene cilje. V izvedbenih ciljih so natančno opredelili prepoznavne cilje, odgovorne osebe, aktivnosti, roke izvedbe, potrebne vire za izvedbo, ter način in pogostost preverjanja doseženih rezultatov. K postavljanju ciljev so vključili vodje vseh oddelkov ali funkcij. Vse zaposlene seznanijo s cilji, da jih razumejo in da jih prevzamejo za svoje. Preverjanje doseganja ciljev se izvaja na rednih mesečnih kolegijih vodstva in v pisnih poročilih o poslovanju vsakega oddelka ali funkcije. Z doseženimi rezultati seznanijo vse zaposlene. V okviru sistema so uvedli načrtovan sistem usposabljanja zaposlenih. Za vsako izobraževanje se izdela ocena, po določenem času pa se oceni uporaba znanj pri delu. Za skrbno ravnanje z opremo so uvedli strojne kartice in kartice meril, na katerih odgovorne osebe vodijo evidenco vzdrževanja in predpisanih pregledov in kontrol. Pri komuniciranju s kupci so uvedli postopek pregleda pogodb, s čemer zagotavljajo točnost opredeljenih zahtev kupca in skladnost z zakonskimi zahtevami in zahtevami podjetja, ter opredelili postopke reševanja reklamacij in pritožb. Sistem vključuje tudi izboljšanje nabave in odnosov do dobaviteljev. Nadzor dobaviteljev vršijo z dosledno vhodno kontrolo materiala in izvedbo ocene dobaviteljev enkrat letno. Imajo točno opredeljene postopke nabave in izbire novega do bavitelja. Standard sistema kakovosti ISO 9001 po- sebej zahteva izboljševanje, kar uspešno izvajajo s pomočjo ko-rektivnih ukrepov tako, da v posebne obrazce zapišejo ugotovljeno neskladnost, odgovorno osebo za izvedbo in kontrolo izvedbe. Pri tem je pomembno, da ugotovijo vzrok za nastalo neskladnost in ga odpravijo, da se napake vnaprej ne ponavljajo. S tem preprečijo, da bi napake prišle do kupcev in zmanjšajo stroške za popravila. S preventivni ukrepi pa uresničujejo predloge za izboljšave. V sodelovanje k dajanju predlogov vzpodbujajo vse zaposlene, kupce in ostale partnerje, s postopkom pa zagotovijo, da koristne izboljšave uvedejo. Verjamejo, da so navedeni sistemi, ki jih zahteva standard, koristna "orodja" vodenja, s pomočjo katerih lahko vključujejo vse zaposlene v izboljšanje sistema kakovosti in poslovanja. VZDRŽEVANJE SISTEMA KAKOVOSTI V podjetju nimajo posebne službe za kakovost, s kakovostjo se ukvarja vodstvo z vključitvijo vseh zaposlenih. Za vzpostavitev, izvajanje in vzdrževanje sistema skrbi predstavnik vodstva — skrbnik sistema, to funkcijo opravlja Marija Kralj. Nadzorovanje in merjenje sistema kakovosti izvajajo z naslednjimi postopki: merjenje zadovoljstva kupcev izvajajo z mesečnimi ali letnimi anketami, katere izvajajo sami. V pooblaščenem programu Renault pa jih zanje mesečno izvaja Revoz, ki daje velik poudarek doseganju ciljnega zadovoljstva kupcev. Avtocenter Jeruzalem Ormož s prodajno servisnim centrom v Ormožu in Ljutomeru dosega najvišje rezultate kakovosti v mreži koncesionarjev Renault v SV Sloveniji. V svoji viziji so zapisali, da želijo s svojimi kupci vzpostaviti zaupanja vredne trajne odnose, zato dajejo velik poudarek nenehnemu izboljševanju zadovoljstva kupcev. Vzpostavljajo sistem sprejemanja in reševanja pritožb kupcev, vzpodbujajo in vabijo jih, da povedo, kaj jih moti; to zapišejo in imenujejo odgovorne osebe za reševanje pritožb. Vse pritožbe obravnavajo z zaposlenimi na oddelku, kjer je problem nastal, da odpravijo vzroke in s tem preprečijo ponavljanje napak. Pritožbe kupcev so zanje darilo in priložnost, da najbolje zadovoljujejo njihove potrebe. Vsako leto so obvezni izvesti notranje presoje kakovosti. To izvedejo z usposobljenimi presojevalci, ki so se za to posebej izobraževali. V podjetju imajo 11 notranjih presojevalcev. Vodstveni pregled je namenjen pregledu delovanja sistema kakovosti s strani vodstva, ki se izvede dvakrat letno. Vsakih 6 mesecev pa se izvaja zunanja kontrolna presoja s strani vodilnih presojevalcev BVQi. V postopku proizvodnje in izvedbe storitev potekajo točno načrtovane in zahtevane redne dnevne kontrole. Rednim kontrolam je podvržen tudi ves material in nabavno blago. Z vsemi navedenimi postopki zagotavljajo, da kupci prejmejo točno to, kar jim obljubljajo, torej skladnost proizvodov in storitev s tehnološkimi postopki in z zakonskimi zahtevami. Pridobitev certifikata sistema kakovosti, je velik dosežek podjetja, obenem pa šele pravi začetek poti k kakovosti. Je obveza vseh zaposlenih in zagotovilo izpolnitve obljub kupcem. "Zavedamo se, da je za pravo izboljšanje potreben čas. Gre za oblikovanje kulture podjetja. Izboljšanje kakovosti mora postati življenjski slog vsakega od zaposlenih. Vsako izboljšanje nam bo povečalo konkurenčno prednost, in ta bo ključnega pomena za zagotavljanje prihodnje proizvodnje krmil in bučnega olja v Oljarni in mešalnici v Središču ob Dravi, ter ponudbe celovitih storitev prodaje in servisiranja vozil v Avtocentru v Ormožu in v PE Ljutomer, je ob koncu dodala direktorica obrata Avtocen-ter, vodja projekta in skrbnica sistema Marija Kralj . Ur prenos plačilnega prometa iz agencije v banke, zadeve ne jemljejo resno, saj poteka ta prenos prepočasi. Kot poudarja direktorica ptujske podružnice agencije za plačilni promet Vesna Zupa-nic, se bodo kljub gneči, ki jo pričakujejo v zadnjem mesecu, skušali organizirali tako, da bo za pravne osebe, ta prenos čim manj boleč. Po novem bo račune neposrednih in posrednih proračunskih uporabnikov vodila uprava Republike Slovenije za javna plačila, ki bo tudi sprejemala plačilna navodila proračunskih uporabnikov. Zagotavljala bo podatke in informacije o javnofinančnih vplačilih in izplačilih državni zakladnici. Statistične in informacijske naloge sedanje agencije za plačilni promet bo skladno z zakonom o plačilnem prometu prevzela Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve. Organizacijske enote obeh institucij bodo pravi- loma vzpostavljene v vseh dvanajstih statističnih regijah, med katerimi pa ni ptujske. Območje upravnih enot Ptuj in Ormož bo vključeno v mariborsko izpostavo agencije RS za javno pravne evidence in storitve, izpostava uprave za javna plačila pa bo imela poslovne prostore v Slovenski Bistrici. Trenutno je v ptujski podružnici Agencije za plačilni promet zaposlenih še 39 delavcev. Dvanajst jih mora po sporazumu še zaposliti Nova Kreditna banka Maribor, devet jih je že prevzela, pet delavcev pa je že prejelo sklepe o prenehanju delovnega razmerja. Za 22 delavcev pa trenutno še ne vedo, kam jih bodo prerazporedili, v novih organizacijah (AJPES in UJP) naj bi dobilo zaposlitev okrog deset delavcev, za ostalih 10 do 12 pa predvidevajo, da bodo po vsej verjetnosti, ker zanje ne bodo našli zaposlitve, prešli na Zavod za zaposlovanje. MG PREGLED BORZNEGA DOGAJANJA Aktivna vloga Perutnine Ptuj Bikovski trend rasti tečajev se nadaljuje. V sredini minulega tedna je sicer pri{lo do pri~akovane korekcije te~ajev navzdol, ki pa je trajala le kratek ~as, saj so se tečaji večine delnic že v petek ponovno začeli vi{ati. Še naprej ostajajo v sredi{ču pozornosti aktivnosti združevanj in prevzemanj podjetij. Na področju konsolidiranja lastni{tva je že nekaj časa zelo dejavno tudi uspe{no podjetje Perutnina Ptuj, ki namerava v kratkem pripojiti družbi Kmetijski kombinat Ptuj in Jato meso, v lasti pa ima že skoraj 32 odstotni delež družbe Pivka Perutninarstvo. Perutnina Ptuj namerava financirati nakup deležev v omenjenih družbah z izdajo novih delnic, menjalno razmerje med delnicami Perutnine Ptuj in delnicami KK Ptuj in Perutnine Ptuj in Jate mesa pa zaenkrat ostaja {e neznanka. Potrebno bo pridobiti {e soglasje urada za varstvo konkurence, saj bi Perutnina po pripojitvi pokrivala okrog 80 odstotkov trga. Načrtujejo, da se bo Jata po pripojitvi specializirala na področju puranjih izdelkov, {e naprej pa bo ohranila program dokončnih pi{čančjih izdelkov in program hrane za male živali. Kmetijski kombinat Ptuj je med drugim tudi večinski lastnik ptujskih Term, okrog prodaje katerih je bilo že precej govora. Vendar pa so za zdaj zaradi menjave lastni{ke strukture nadaljnje prodajne aktivnosti Term zaustavljene, o prodaji se bodo odločali v jeseni. Če Perutnina uspe uresničiti svoje ambiciozne načrte, bo s skoraj 40 milijardami tolarjev letnega prihodka postala največje živilsko podjetje v Sloveniji. Spremenila se je tudi lastni{ka struktura v časopisni hi{i Dnevnik. DZS je namreč od Slovenske odškodninske družbe odkupila 8 odstotni delež in tako postala 51 odstotna lastnica Dnevnika, ki po donosnosti kapitala (12,7%) spada med uspešnejša slovenska podjetja. Dnevnik je v lanskem letu ustvaril 4,9 milijarde tolarjev prihodkov od podaje, kar je v primerjavi s predhodnim letom za 2,7% več. Družba je v letu 2001 za 17 odstotkov povišala čisti dobiček, ki je znašal 163 milijonov tolarjev. Pri kraju je tudi privatizacija Nove Ljubljanske banke. V sredo 08. 05. 2002 sta predsednik izvršnega odbora bančno — zavarovalniške belgijske družbe KBC Remi Vermeiren in slovenski minister za finance Anton Rop podpisala pogodbo o prodaji 34 odstotnega deleža NLB. KBC mora sedaj pridobiti samo še soglasje sveta Banke Slovenije, za katerega bo zaprosila v prihodnjih dneh in ga z veliko gotovostjo tudi v kratkem dobila. Država bo za prodani delež iztržila 435 milijonov eurov, ki ga bo v večini porabila za odplačilo dolgov države do tujine. Z vstopom banke KBC bo NLB pridobila pomemben sveži kapital, ki bo podlaga novim razvojnim tendencam. V kratkem naj bi se med drugim izvedla tudi dokapitalizacija, pri čemer bo KBC ohranila 34 odstotni delež. Izvedena bo tudi kvalitativna sprememba, saj namerava NLB uvesti nove produkte, in sicer iz področja bančno-zavarovalniških storitev, ki jih do sedaj še niso ponujali. S privatizacijo bodo pridobili tudi mali delničarji banke, saj v banki načrtujejo, da bodo kmalu začeli s postopki za uvrstitev delnic na borzo, kar bi jim naj uspelo nekje konec tega leta oziroma v začetku prihodnjega. Tako se bo cena delnic oblikovala po tržnih zakonitostih, trgovanje pa bo postalo transparentnejše. Sicer je NLB v prvih treh mesecih letošnjega leta poslovala uspešno in v povprečju povečala svojo bilančno vsoto za 40 milijard tolarjev, tako da sedaj znaša okrog 1.422 milijard, kar je 29% več kot v primerljivem obdobju lani. Za komitente najpomembnejše vprašanje, ali se bodo znižale cene bančnih storitev, pa ostaja za zdaj še neznanka. Nina Pulko, Ilirika BPH, d.d. TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO-TEDNIK, d.o.o., Ptuj. Direktor: Božidar Dokl. Uredništvo: Jože Šmigoc (odgovorni urednik), Jože Bračič, Majda Goznik, Viki Klemenčič IvanuSa, Franc Lačen, Martin Ozmec (novinarji), Slavko Ribarič (vodja tehnične redakcije) in Jože Mohorič (grafično-tehnični urednik). Naslov: RADIO-TEDNIK, p.p. 95, Ralčeva 6, 2250 Ptuj; tel. (02) 749-34-10, mali oglasi 749-34-37, 749-34-10; faks (02) 749-34-35. Oglasno trženje: (02) 749-34-14, 749-34-15. Naročniška razmerja: (02) 749-34-16. Celoletna naročnina: 10.400 tolarjev, za tujino 22.830 tolarjev. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d.d. Tisk: Delo d.d.. Naklada: 12.000 izvodov. Davek na dodano vrednost je vra~unan v ceno izvoda in se obra~unava v skladu s 7. to~ko 25. ~lena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, {t 89. Nenaro~enih fotografij in rokopisov ne vra~amo. Celostna podoba: Slavko Riban~. Strani na internetu: www.radio-tednik.si. E-pošta: tednikeamis.net, nabiralnikeradio-tednik.si POROČAMO, KOMENTIRAMO LJUBLJANA / družinski izlet v živalski vrt Izdatna podpora sponzorjev V soboto, 11. maja, se je 155 otrok in staršev iz Ptuja in okolice odpeljalo na družinski izlet v ljubljanski živalski vrt. Društvo prijateljev mladine Ptuj in Center interesnih dejavnosti sta kot organizatorja udeležence povabila na potovanje s posebnim namenom. 15. maja namreč praznujemo mednarodni dan družine, kar ponuja priložnost za prijetno druženje otrok in odraslih, pa tudi za opozarjanje javnosti na položaj družine. Zanimanje za udeležbo je bilo izredno, tako da smo organizatorji prvotno na~rtovano število udeležencev pove~ali skoraj za polovico, pa kljub temu nismo mogli sprejeti vseh, ki so se želeli udeležiti izleta. Udeležba je bila za vse otroke brezpla~na, Izvedeli smo PTUJ NA POTI V UNIVERZITETNO SREDIŠČE ^tuj ima s svojo infrastrukturo idealne možnosti, da se razvije tudi kot univerzitetno središče. Kot kaže pri zagotavljanju prostorov za začetek študija managementa in informatike, ki naj bi se v šolskem letu 2002/2003 izvajal kot izredni študij, že v letu 2003/2004 pa kot redni študij, ki ga bo na Ptuju izvajala Fakulteta za organizacijske vede iz Kranja, ne bo težav. Možnosti se ponujajo v vojašnici, v dijaškem domu, v mladinskih prenočiščih in tudi v Šolskem centru. Rektor Mariborske Univerze dr. Ludvik Toplak, dekan Fakultete za organizacijske vede Kranj dr. Jože Florjančič in ptujski župan Miroslav Luci so 17. aprila letos že podpisali pisno o nameri za ustanovitev oddelka FOV Kranj na Ptuju. 10. maja so se ponovno srečali, ko so se tudi konkretneje dogovorili za izvedbo nalog posameznih nosilcev, da bi se visokošolsko središče za študij managementa in informatike na Ptuju lahko ustanovilo ter že letošnjo jesen pričel izredni študij. 18. PRAZNIK VRTCA PTUJ V športni dvorani Center se bo jutri, ob 18. uri, pričela osrednja prireditev v okviru 18. praznika Vrtca Ptuj. Otroci vseh devetih enot ptujskega vrtca in interesnih dejavnosti se bodo predstavili s prireditvijo "Moje mesto skozi čas", ki predstavlja vsebinsko nadgradnjo lanskoletnega projekta. Otroci nas bodo skozi ples, gibanje in kostume popeljali skozi različna zgodovinska obdobja, ki jih je doživel Ptuj. Po končani prireditvi bo ob 20. uri v okrepčevalnici Gastro svečani zbor in srečanje delavcev ter gostov, na katerem bodo podelili tudi jubilejne nagrade za 10, 20 in 30 let dela v Vrtcu Ptuj. Organizirana predšolska dejavnost na Ptujskem letos slavi 57-letnico uspešnega dela. NOVO IGRIŠČE OŠ OLGE MEGLIČ Za kolektiv in učence osnovne šole Olge Meglič Ptuj je bil 10. maj velik dan, na dvorišču šole na Prešernovi ulici, so svečano odprli zunanje igrišče v velikosti 800 m2, ki so ga uredili s sredstvi mestne občine Ptuj in šole. Naložba v vrednosti tri milijone tolarjev prinaša več prednosti: vsakodnevno 30-minutno rekreativno vadbo za učence in koletkiv, večina telesne vzgoje bo poslej potekala v sklopu šole, prej na stadionu, in možnost športno-rekreativne vadbe za učence v podaljšanem bivanju. Igrišče bodo lahko preko šolskega vhoda koristili tudi mladi iz starega mestnega jedra. KNJIGA ŽELJA ZA MLADOPOROČENCE V mariborskem Europarku, sodobnem nakupovalnem središču, so pripravili novost - Knjigo želja mladoporočencev. Z njo želijo mladoporočencem in svatom pomagati pri nakupu poročnih daril v 64 trgovinah in butikih v sestavi Europarka. Knjiga je na voljo v informacijski pisarni v pritličju Europarka. Nakup je enostaven, mladi par vpiše svoje želje, ki jih lahko izpolnijo v Europarkovih trgovinah in butikih ter V r TA KONEC TEDNA NA PTUJSKI TELEVIZIJI etrtek ob 21. uri v filmskem kotičku: Namestnik - I. del. Sobota ob 21. uri in nedelja ob 10. uri: Začetek oddaje bo v znamenju pozitivne odločitve Spuhljanov za gradnjo novega centra za odlaganje odpadkov, Radio-Tednik Ptuj se srečuje z novimi izzivi, predstavniki diplomat-sko-konzularnega zbora, ki so akreditirani v Sloveniji, so 11. maja obiskali Ptuj, na Ptuju nastaja prvi kmetijsko živilsko-predelovalni grozd v Sloveniji, Terme Ptuj pripravljajo pester animacijski program za letošnjo poletno kopalno sezono, v knjižnici Ivana Potrča je na ogled razstava slik Jana Oeltje-na, nekateri so se preizkušali na testu hoje na dva kilometra, drugi pa v petju na območni reviji pevskih zborov. Sledila bo poljudna oddaja "Kako biti zdrav in zmagovati". i\fn odrasli pa so s prispevkom pokrili del stroškov. Društvo prijateljev mladine Ptuj si namre~ prizadeva, da bi se lahko v vsak program vklju~ili vsi otroci, ne glede na socialni položaj družine. Mali in veliki izletniki so se v Ljubljano odpeljali z vlakom, spotoma pa so sestavljali uganke o živalih. Nastalo je veliko iskrivih in duhovitih ugank, med katerimi smo izžrebali tri dobitnike nagrad. Ker so uganke res odli~ne, smo jih sklenili urediti in ponuditi pri naslednjem projektu v obliki zloženke v razmislek in reševanje vsem mladim radovednežem. V živalskem vrtu so si izletniki ogledali številne živali, naj-pogumnejši so se ~isto od blizu seznanili tudi s ka~ami. Po ogledih so ptujski otroci napolnili tudi otroško igriš~e v živalskem vrtu, sestavljeno iz lepih, funkcionalnih in varnih igral za najmlajše, ki se ponaša tudi z dvema otroškima plezalnima stenama. Ob misli na igriš~a na Ptuju se je marsikomu kar milo storilo, saj ne premoremo v mestu niti enega otroškega igriš~a, ki bi ustrezalo vsaj varnostnim standardom. Na poti domov so otroci narisali vtise iz živalskega vrta. Na- Otroci in starši na začetku svoje poti po živalskem vrtu. Foto: Valerija Tekmec stala je zbirka živahnih risb z motivi živali, ki jo bomo organizatorji uredili v mapo in dali na ogled na naslednji prireditvi. Starše smo ~lani DPM Ptuj seznanili tudi s pobudo za ustanovitev kluba družin in z akcijo za ureditev varnega in sodobnega otroškega igriš~a v Ljudskem vrtu. Odziv je bil zelo naklonjen, zato upamo, da nam bodo na~rti uspeli. Člani Društva prijateljev mladine Ptuj in Center interesnih dejavnosti se želimo iskreno zahvaliti podjetjem, ustanovam in njihovim vodstvom, ki so omo- PTUJ / prvi letni koncert ptujskega noneta Mladi pevci navdušili V soboto, 11. maja, je bil v prenovljeni viteški dvorani ptujskega gradu prvi letni koncert Ptujskega noneta OOZ po dveletnem delovanju. Vabilu na koncert se je odzvalo veliko število ljubiteljev kvalitetnega petja, ki so napolnili viteško dvorano do zadnjega sedeža. Za nekatere jih je tudi zmanjkalo. S koncertom so se na nek način tudi zahvalili nekdanjim pevcem Ptujskega noneta, ki so v vseh letih delovanja ohranili ime in kvaliteto skupine. Ptujskemu nonetu OOZ Ptuj je pripadla ~ast, da je kot prvi nastopil v prenovljeni viteški dvorani ptujskega gradu. Foto: Črtomir f^t^TWtii^ Ob~instvo in pevce je najprej nagovoril direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj Aleš Arih, ki je povedal, da je mladim pevcem pripadla ~ast, da so kot prvi opravili generalko v prenovljeni viteški dvorani, ki jo bodo sve~-ano odprli konec maja. Popustili so njihovi želji in mladosti. Dvorana bo služila za organizacijo kvalitetnih glasbenih nastopov in druge priložnosti, ki bodo v ponos Ptuja, najstarejšega slovenskega mesta. Ptujski nonet OOZ Ptuj je v program svojega prvega letnega koncerta uvrstil pesmi od renesanse do danes. Z vsemi so ogreli dlani ob~instva, njihov nastop pa je še dodatno obogatila dekliška vokalna skupina Vivere iz Slovenske Bistrice, ki jo vodi Robi Feguš, ki je tudi umetniški in strokovni vodja Ptujskega noneta. Odkar skupina deluje v novi sestavi je imela ve~ kot 35 uspešnih nastopov po Sloveniji. V Ptujskem nonetu pojejo Andrej Ranfl (2. bas), Aljaž Novak (2. bas), Jaka Feguš (bariton), Marko Feguš (bariton), Aljaž Farasin (2. tenor), Mitja Muršic (2. tenor), Primož Vidovic (1. tenor, tudi predsednik) in Robi Feguš (1. tenor, umetniški vodja). go~ili izvedbo izleta in omogo~-ili brezpla~en ogled živalskega vrta za vse otroke. Vsem sponzorjem in donator-jem sporo~amo, da brez njihove izdatne podpore projekta ne bi mogli izvesti, prav tako ne brez skrbnih staršev, ki so si pripravljeni vzeti za svoje najmlajše veliko ~asa in jim odpi- rati vedno nova okna v svet. Veselimo se druženja v novem klubu družin in vas vabimo na Pomladno vetrnico, ki bo v soboto, 8. junija 2002, na prostoru Kinološkega društva Ptuj, ki je tudi soorganizator prireditve. Za organizatoria: Nevenka Gerl ži^^^zzzzzzzzzzzzzzmmi KULTURA, IZOBRAŽEVANJE HAJDINA / nacionalni preizkus preverjanja in ocenjevanja znanja v devetletki K preizkusu pristopili vsi uienci Na hajdinski šoli, ki je na ptujskem kot prva šola začela delovati kot devetletka (pred tremi leti) so prejšnjo sredo in četrtek ter v torek imeli nacionalni preizkus preverjanja in ocenjevanja znanja v devetem in tretjem razredu. To poteka letos prvič. O poteku preizkusa smo se pogovarjali z ravnateljem šole Jo-žetom Lahom, ki je bil tudi predsednik {olske komisije in tajnico {olske komisije Ireno Vodušek. Oba sta povedala, da je preverjanje in ocenjevanja znanja ob koncu prvega in tretjega obdobja posebnost devetletk in ena od pomembnej{ih sprememb, ki jih šole uvajajo z novo devetletno šolo. Po pravilniku opravljalo u~enci tretjega razreda preverjanje in ocenjevanje prostovoljno, za u~ence je preverjanje in ocenjevanje tudi prostovoljno, razen za u~ence, ki potrebujejo to~ke za vpis v srednjo šolo. Na Hajdini so se prijavili vsi u~enci, po zadnjih podatkih pa potrebujejo to~ke samo trije. U~enci tretjih razredov pišejo in ustno odgovarjajo pri matematiki in sloven- š~ini, u~enci devetih razredov pa imajo ob teh dveh predmetih še izbrani predmet. Pri izbranih predmetih je bila izbira kar pestra: od geografije, nem{~ine, zgodovine, biologije, športne in likovne vzgoje. U~enci so k preizkusu pristopili zelo resno, tudi starši so se strinjali s preizkusom. Cilj preizkusa ni kontrola dela u~iteljev ali šole, temve~ preverjanje lastnega znanja u~enca, obenem pa tudi u~itelju pomo~ pri preverjanju opravljenega dela, državna kurikularna komisija pa lahko na ta na~in preverja triletno obdobje uvajanja devetletke. Pri preverjanju so sodelovali kot drugi nadzorni u~itelji v 9. razredu, kolegi iz Kidri~evega (ki se bodo v naslednjem šol- Rozredničarki tretjih razredov Danica Serdinšek in Olga Ser-dinšek. Foto: Fl skem letu sre~ali s tem preverjanjem). Po preverjanju so se naloge takoj zapečatile in odposlale na Republi{ki izpitni center (leto{nja izbirna točka je {ola Maksa Durjave Maribor). Za učence tretjih razredov pa so ostali izdelki na {oli, ocenjevala jih bo druga učiteljica razrednega pouka domače {ole, ki ne poučuje v razredu. Učenci devetega razreda hajdinske šole pri zgodovini PTUJ / razstava slikarja jana oeltjena Na ogled slike iz zasebne zbirke Prejšnji četrtek je bilo v slavnostni dvorani Knjižnice Ivana Potrča na Ptuju odprtje razstave slik Jana Oeltjena iz zasebne zbirke, Ptujčana, Jožeta Štebiha, ki ima v zasebni zbirki okrog 30 Oeltjenovih slik, ki jih je pridobil z enkratnim odkupom zapuščine Oeltjenovega dolgoletnega prijatelja. O delu in življenju slikarja Jana Oeltjena je spregovorila umetnostna zgodovinarka dr. Marjeta Ciglenečki, ki je slikarja označila kot eno najpomem-bnej{ih osebnosti, ki so živele v 20. stoletju na Ptuju. S Ptujem je Jana Oeltjena povezala poroka s kiparko in slikarko Elso Kasi-mir, Ptujčanko. Leta 1931 sta se naselila v Vareji v Halozah, kjer je Elsa podedovala hi{o, Elsa je umrla leta 1944, Jan pa je do konca svojega življenja živel v hi{ici ob Grajeni na Ptuju. Umrl je leta 1968, star oseminosemde-set let in je pokopan na Ptuju. Spomenik je kulturni spomenik. To je relief, ki ga je izdelala Elsa svojim star{em in spomenik, ki ga je izklesal Jan Oeltjen svoji ženi. Na razstavi so olja in akvareli, ki so nastajali od 1929 do 1965 leta. Razstavljen je tudi lesorez iz leta 1924. Iz zbirke Jožeta Štebiha sta predstavljeni tudi olji Aloisa in Luigija Kasimira. Jan Oeltjen je živel skromno, njegove slike se niso najbolje prodajale za časa njegovega življenja, cena je porasla po njegovi smrti, umrl je v času svoje zadnje prodajne razstave v Gradcu. Razgovor z dr. Marjeto Ci-glenečki je vodila Tja{a Mrgole Jukič. Ki je predstavila tudi zbiratelja Jožeta Štebiha. Že na odprtju si je razstavo ogledalo veliko {tevilo Ptujčanov. Franc Lačen Prvo povratno informacijo o {tevilu doseženih točk bodo dobili učenci 27. maja (učenci in star{i imajo pravico vpogleda v te izdelke). 28. maja se učenci prijavijo za dodatni rok (če želijo izbolj{ati rezultate, ali če niso sodelovali na prvem preizkusu). Dodatni rok preizkusa bo 29. in 30. maja ter 3. junija, vsakokrat za posamezni predmet. Izredni rok pa je 16. avgusta — sloven{i-na, 19. avgust - izbrani predmet in matematika 20. avgusta. V prehodnem obdobju se za učence 9. razreda, ko preizkus ni obvezen, s preverjanjem {ol-ski uspeh učenca lahko popravi (če je na preizkusu pokazal več znanja kot v razredu pri rednem pouku) sicer pa preverjanje ne vpliva na končni uspeh (razen za učence, ki potrebujejo točke za vpis v srednjo {olo — kjer so omejitve vpisa). O tem, kako so se počutili učenci tretjih razredov pri preverjanju, smo se pogovarjali z razredničarkama Danico in Olgo Serdin{ek. Povedali sta, da sta ob rednem delu pripravljali {e dodatne poskusne teste za odpravo tehničnih ovir pri re{eva-nju nalog. Učenci so bili dobro pripravljeni, tudi psihično, nekaj vznemirjenja pa je vendarle bilo. Sicer pa so bile naloge primerne, učenci so podobne naloge že re{evali. Posebnih problemov ni bilo, nekaj težav je bilo pri ustnem preverjanju, ko na vpra{a-nja odgovarjajo trije, ostale pa je potrebno zaposliti, da ne motijo ustnega preverjanja. Je pa delo v devetletki drugačno od dela v osemletki, učenci so mnogo bolj spro{čeni, čeprav se s tem preverjanjem ta spro{čenost de-vetletke ru{i. Tak preizkus je za majhne otroke velika psihična obremenitev in kot izgleda, je vse skupaj tudi prestrogo. Franc Lačen ORMOŽ / 9. TEKMOVANJE GODB ZA POKAL ORMO@A 2002 Prijave do 3. junija V Ormožu bo 22. junija letos potekalo že 9. tekmovanje godb Slovenije v zabavnem programu za pokal Ormoža 2002. Tekmovanje, ki ga organizira Sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti - Območna izpostava Ormož, bo hkrati uvodna prireditev v okviru letošnjega programa prireditev Ormoškega poletja. Prijave bodo sprejemali do 3. junija na Območni izpostavi v Ormožu. Tekmovanje je sestavljeno iz treh delov. Godbe se bodo predstavile v obvezni paradi, ki se sicer ne ocenjuje. V tem delu lahko okestri predstavijo tudi figurativni program, vključijo lahko tudi mažoret-ne skupine. Brez obvezne parade po ormo{kih ulicah, godbe ne morejo nastopiti v koncertnem delu tekmovanja. V programu je tudi skupni nastop s tremi koračnicami na glavnem ormo{kem trgu. Tekmovanje bo potekalo v {portni dvorani Ormož. Nastop orkestrov, ki lahko traja od 8 do 12 minut, bo ocenjevala tričlanska žirija po mednarodnih kriterijih. V vsaki kategoriji bodo podelili pokal za prvo mesto in diplome za drugo in tretje mesto. Vsi udeleženci 9. tekmovanja godb Slovenije bodo prejeli spominska priznanja. Na svečanem koncertu, ki predstavlja tretji del tekmovanja, bodo nastopili zmagovalni pihalni orkestri lanskega in leto{njega tekmovanja. Koncert bo ob 20. uri na dvori{ču ormo{kega gradu. MG TEDNIKOVA KNJIGARNICA Pomembna novost iz ptujske založbe Prijetno je spoznanje, da ima Ptuj založniško hišo. O hiši govorim zato, ker ima založba IN OBS MEDICUS ( nekoliko zagonetno, a simpatično ime, ki v prostem prevodu pomeni: v opazovanju medicine, ali bolje na preži za) jasen, kvaliteten program, tak, ki so mu kos le strokovnjaki svojega področja. In hiša je prava beseda tudi zato, ker je založba prekoračila petletko ( prave hiše, z vsem, kar sodi vanje in okoli njih, nastajajo v petletju), ker ima pet zaposlenih (in z zunanjimi sodelavci tvorijo družino spodobne hiše), ker je v nazorno predstavitev pomembnejših snovi, ki povzročajo odvisnost in učinke le-teh (ka-nabis, heroin, alkohol, kokain, tobak, sintetične droge in druge droge — halucinogene, poživila, sredstva za vohljanje). Podatki in pojasnila so poudarjeno natisnjeni, izkušnje uživalcev so podane iz prve roke, da si lahko bralec čimbolj nazorno razjasni lastne izkušnje in prepoznava navzočnost drog v okolju. Avtor pomaga prepoznavati znake odvisnosti, hkrati pa poudarja izjemno različno učinkovitost posameznih drog. Knjige je polna koristnih na- track Prn(. Ar. I Ecstasy Eve Prof. dr. K DV mini DV S-VHS, S-VMS C, VUS, Hi-8, video 8, D-8, Video 2000 in Beta. tel. 02/ 72 90 300, fax 72 90 301, gsm 041/ 641 436, E-mail: telefilm.mb@siol.net ■ Video snemanje in fotografiranje po naročilu porok, krstov, itd. ■ Snemanje in režija video in avdio epp spotov, video spotov. ■ Presnemavanje in montaže vseh vrst video in avdio zapisov. ■ Presnemavanje super 8, 8 mm, 16 mm filmskih trakov na video. PTUJ / miss stajerske 2002 ZANIMIVOSTI, REPORTAŽE Na Ptuju Že petii izbira štajerske lepotice 25. junija, na praznik dneva državnosti, bo na Ptuju izbor za miss [tajerske 2002. Leto{nji bo že peti po vrsti. Prvi~ so ga organizirali leta 1996. Že po tradiciji so najbolje uvr{~ena dekleta s tega izbora uspe{na tudi na finalnem tekmovanju izbora miss Slovenije za miss sveta. Lanskoletna zmagovalka Mihaela Kukovec je osvojila lento prve spremljevalke miss Slovenije 2001. Pred potovanjem na Kitajsko, kjer predstavlja slovensko modo, smo Mihaelo zaprosili za kratek pogovor. "Potovanja na Kitajsko se zelo veselim. Nasploh bi v življenju rada čim več videla, doživela, zato me vleče v tujino. Kitajska je še poseben izziv. Na Modnem showu 2002 bodo prisotni številni ljudje iz sveta mode. To ni samo priložnost za nas, ki bomo modo predstavljali, temveč tudi za agencije, ki so nas angažirale," je uvodoma povedala Mihaela Kukovec, ki je lansko jesen začela študirati na Pedagoški fakulteti v Mariboru. Za njo je razburljivo in nadvse lepo leto, polno doživetij, v katerem je spoznala veliko ljudi iz slovenskega modnega sveta in drugih okolij. Lenta prve spremljevalke miss Slovenije 2001 ji je odprla marsikatera vrata. Uspešno dela kot manekenka in fotomodel. Še danes se pogosto dogaja, da jo ljudje ustavijo, nagovorijo, ji čestitajo za lanskoletni uspeh. Takih trenutkov je še posebej vesela, čeprav jih je sedaj manj kot jih je bilo takoj po osvojitvi lente prve spremljevalke. "Slabih izkušenj nimam, vsakemu dekletu bi priporočila, da doživi to, kar sem sama. Ni lahko, velja pa poskusiti, saj se sreča nasmehne le najbolj pogumnim. Spomini na leto, v katerem sem nosila lento prve spremljevalke miss Slovenije, bodo večno živi," je še za Tednik povedala Mihaela Kuko-vec. Na Ptujskem je veliko lepih in samozavestnih deklet, ki imajo tudi letos priložnost, da se izkažejo. Za začetek morajo izpolniti prijavnico za udeležbo na regionalnem izboru za miss Štajerske, ki ga tudi danes objavljamo. Do pričetka tekmovanja ga bomo objavili še dvakrat. MG RADIOPTUJ 89,8» 98,2 »I04,3mhz svoja odličnost poslušalcEm Radia Ptuj. NEZAMVDTTE: ČETRTEK, 16. maja: ob 09.05 bo z vami Majda FridI v rubriki Z ORMOŠKEGA KONCA ob 18.00 uri pa bosta z vami Majda FridI in Peter Kulcovec z oddajo RAJŽAMO IZ KRAJA V KRAJ: PODGORCI PETEK, 17. maja: ob 22.00 uri KLUBSKA SCENA z vami bosta DJ Jure in DJ Rado SOBOTA, 18. maja: ob 11.15 KUHARSKI NASVETI z Nado Pignar NEDELJA, 19. maja: ob 20.00 GLASBENE ŽEUE PONEDELJEK, 20. maja: ob 21.00 PIRAMIDA - ltui tel.: 0g/74»a4-1Q, ' "šaib-tednllul spletne strani: httpi77www.rBdlotednlk.sl predstavljamo vam: FIAT STILO "Nazaj v prihodnost" >v> o < JÇ ÍE Î IX 'i: Kompaktna dvojčka bravo in brava sta počasi že prišla v kritična avtomobilska leta, zato so pri Fiatu pravočasno poskrbeli za ustrezno zamenjavo. Novi model stilo je oblikovno drznejši in mnogo sodobnejši od predhodnikov, saj so zaobljeno obliko zamenjale ravne površine in ostrejši robovi, ki so v avtomobilskem svetu trenutno zelo "in". Pri imenu so se tokrat izognili dvojnosti - Fiat Stilo, poslej eno ime za dva avtomobila, ki si delita motorje, podvozje in tehniko, razlikujeta se pa v svojem značaju. OBLIKA Karoserijski različici, tri in pet vratna si delita enako zasnovo, a se ločita po videzu in uporabnosti zasnove. Dimenzije vozila so narasle v vse smeri. Petvratni stilo je dolg 4,25 m, {irok 1,76 m in visok 1,52m. medosna razdalja meri 2,6 m. Trivratni stilo je ob enaki me-dosni razdalji 7 cm kraj{i, 2cm {irši in 5 cm nižji. Klinasta zunanja podoba trivratnega modela poudarja njegovo športno naravnanost. Agresivno oblikovane sprednje luči in dvigajoča se bočna linija, ki se spretno zaključi v zadnjem odbijaču dajeta pridih kupejevske oblike tega modela. Oglat zadek krasijo velike luči iz prozornega stekla. Petvratni model je oblikovan precej manj agresivno, saj je prvenstveno namenjen družinam. Bočno linijo razbljejo velika okna zadnjih vrat, zadek pa je oblikovan precej bolj konzervativno. Po zasnovi je petr-vratni stilo precej bolj družinski avto, sedenje je višje in občutek-k prostornosti kabine spominja na večja vozila. NOTRANJOST če želimo, lahko v stila vstopimo tudi prostih rok, brez ključa, kar omogoča sistem dostopa easy go, ki je žal na voljo za doplačilo. Sodobno zasnovan potniški prostor s svojo kvalitetno izdelavo daje vtis visokega razreda, saj so se snovalci pri izbiri materialov in barv v notranjosti resnično potrudili. Voznikov prostor je optimalno prilagodljiv, saj je volan nastavljiv po višini in globini, sedež pa je moč nastaviti po višini in v ledvenem predelu, enak sedež je pri različici abarth na voljo tudi za sovoznika. Skupna prostornina potniškega prostora pri različici s petimi vrati znaša kar 3430 litrov, kar je krepko nad povprečjem razreda kompaktnih vozil. Visoko sedenje zagotavlja dodatno udobje in preglednost. Zadnji sedeži nudijo dovolj prostora za noge, možno je spremeniti tudi naklon naslonjala in sedalo pomikati 8 centimetrov naprej in nazaj. Sovoznikov sedež ima na hrbtni strani priročno zložljivo mizico z nosilcem za kozarec. Notranjost petvratnega stila je na voljo v antracitnem, modrem ímd™ Postanite novi naročnik Tednika vase štajerske kronike in izkoristite priložnost: 0 o z >u Û. N NAROČILNICA: Naročam časopis Tednik do pisnega preklica, ?n čem^bom^rve štiri številke prejemal(a) bre4)fécnó. NaroČrtino^bom poravnaval(a) v trimesečnih obrokih. NOV NAROČNIK: Ime in priimek: Naslov: Pošta: _ DŠ: ,Tel.: Datum naročila in podpis: i Naročilnico pošljite na naslov: Radio-Tednik d.o.o., Raičeva 6, 2250 PTUJ. Novi naročnik s podpisom na naročilnici potrjuje, da na TEDNIK doslej ni bil naročen oziroma je prekinil naročniško razmerje pred več kot 120 dnevi. ali bež blagu, ob doplačilu pa tudi v enobarvnem ali dvobarvnem usnju. Skrbno obdelan prtljažni prostor, ki je opremljen tudi z 12V vtičnico, pri pet-vratnem stilu meri 370 litrov, s pomikom zadnje klopi pa se zlahka poveča na 410 litrov. Fiat stilo s tremi vrati daje prostor športnemu značaju. Volan in prestavna ročica sta pri različici abarth serijsko odeta v usnje. Prednji sedeži električnim uravnavanjem položaja s spominom nastavitve (doplačilo) omogočajo enostavno prilagoditev sedeža vozniku. Ergonomska oblika armaturne plošče z antirefleksnimi merilniki je zasnovana povsem na novo. Med instrumente pri različicah active in dynamic sodi tudi potovalni računalnik s tekočimi kristali, ki voznika med vožnjo obvešča o vseh pomembnejših funkcijah vozila. Pri različici abarth so merilniki podloženi z belo podlago. Različica abartj ima serijsko vgrajeno dvopo-dročno avtomatsko klimatsko napravo, ki omogoča nastavitev različne temperature na voznikovi in sovoznikov strani. Glede na zaznano temperaturo sistem uravnava šobe in zračenje. Posebno tipalo za kakovost zraka ob prisotnosti škodljivih plinov v okolju samodejno sproži kroženje zraka v kabini. Za doplačilo je na voljo tudi električna lamelna streha sky window, ki daje pravi občutek kabrioleta. S pritiskom na gumb se v desetih sekundah zloži pet lamel iz varnostnega stekla, opremljenih z zaščito proti soncu in s tipalom, ki preprečuje zagozdenje. Na stropu avtomobila se tako odkrije skoraj kvadratni meter. MOTORJI IN OPREMA Motorna paleta obsega štiri bencinske motorje prostornine 1.2, 1.6, 1.8 in 2.4 litra z močjo od 80 do 170 KM in dva dizelska motorja prostornine 1,9 tomobilskega ključa, ampak le s " cid" indentifikacijsko kartico in radarski cruise control - voznik lahko nastavi želeno hitrost in razdaljo do najbližjega vozila spredaj. Fiat Stilo, bo na voljo s tremi paketi opreme. Osnovni paket se imenuje active, višji dynamic in najvišji abarth, ki je tradicionalno ime za športna vozila znamke Fiat. VARNOST Stilo je glede na predhodnika korak naprej naredil tudi v pogledi varnosti, ki jo nudi vozniku in sopotnikom. Varnostna oprema, ki je bila do sedaj običajna le v segmentih višjega razreda, nudi: osem zračnih varnostnih blazin, tudi stranske za potnike na zadnjih sedežih, litra z močjo 80 in 115 KM. Motorji so kombinirani s pet in šest stopenjskimi ročnimi menjalniki in pet stopenjskim Selespeed sekvenčnim menjalnikom. Za še večje ugodje skrbijo naslednji sistemi in oprema: easy go - sistem omogoča vstop in zagon motorja brez klasičnega av- sisteme " Smart bags", "Dual Stage" in OCS, ki ugotavljajo prisotnost potnikov ter njihovo velikost. Zračne vreče se tako v primeru trka napolnijo do stopnje, ki ustreza intenzivnosti trka. Na ta način se zmanjšajo stroški popravila in zmanjša tveganje poškodb. Spisek serijske varnostne opreme se nadaljuje z zavornim sistemom ABS, katerega dopolnjuje sistem za elektronsko porazdelitev zavorne moči EBD, sistemom proti zdrsavanju pogonskih koles ASR, sistemom BAS, t. i. "brake assistant" sistem, ki prepozna "zaviranje v sili" in pomaga vozniku optimizirati zavorno moč z namenom zmanjšanja časa zaviranja ter na ta način skrajšati zavorno pot in sistemom ESP, ki vozniku pomaga vzdrževati želeno smer vožnje v kritičnih pogojih. Boljšo vidljivost tudi ob slabših vremenskih pogojih zagotavljajo ksenonski žarometi, ki so na voljo za doplačilo. CENE Maloprodajne cene Fiata stilo pri trovratnem modelu se začnejo pri 2 665 911 SIT za različico 1.2 16 V active in segajo do 4 600 200 za različico 2.4 sele-speed abarth. Petvratni stilo bo v vašo garažo zapeljal za 2 746 089 SIT, če pa boste hoteli imeti družinskega športnika, pa boste za model 2.4 selespeed abarth morali odšteti 4 700 423 SIT. ŠAUIVEC, BURKEŽ DELAVEC PRI STRUŽNICI POŠIUA-TCLJ OKRASNA RASTLINA VVRTU KONICA RAZPOREK (POG.) MOČEN KONJ (NARECNO) POMLADANSKI TROS RJE KAREL AMON SLOVENSKO-AMERIŠKI HARMONIKAR (FRANK) EVAIRGL AM. FILM. IGRALEC (FRANK) KAREL OSTIR KOREJSKI AVTO BRAZILSKA PAPIGA OSEBNI ZAIMEK NAŠ PESNIK GRUDEN DEL VOZA MESTO V SIBIRIJI FEVDALNA KNJIGA VULKAN NA MINDANAU KOSTI PRSNEGA KOŠA ZDRAVNICA RUSKI FILOZOF (NIKOLAJ) GOZDNO MLADJE TANK ZA GORIVO LEVIJEV SIN SLIKAR (ANGL.) SIAMSKA POVRŠINSKA MERA PREDELI BRITANSKA LETALSKA IRENA (UUBK.) POOGLE- NELI RASTLINSKI OSTANKI KELTSKO PLEME OCET OPERACIJSKA PRECEPKA OMLÁCENÁ ŽITNA STEBLA PAS PRI KIMONU PALESTIN. OSVOBODILNA ORGANIZ. KUBANSKI SLIKAR RIMSKI HIŠNI BOG TRAVNIŠKA CVETICA TA\ IVAN WCAR OLGA^ MEGLIČ PRIJETNO DRAŽILO, NASLADILO REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE: Vodoravno: basni, Irian, Stev, steber, Bermudez, Obrščani, repiikant, krotaion, GK, avatara, samilo, AA, stari Rim, iT, pano, RJ, Tone Kos, Dor, sipina, ikona, TB, ameba, asa, Slomi, dar, novinarstvo, lantana, trak, stator, Ona in on. Ugankarski slovarček: CADY = ameriški filmski in TV igralec (Frank, 8.9.1951), EBURONI = keltsko pieme Belgijcev ob rekah Ren in Maas, ECIDIOSPORA = pomladanski tros rje, ki se razvije v verižici, KRJUKOV = ruski filozof in revolucionar (Nikolaj, 1800-1854), LAM = kubanski slikar in grafik, surrealist (Wilfredo, 1902-1982), MERARI = svetopisemski Levijev sin, NGAN = siamska površinska mera (400 m2), PEAN = kleščam podobna zdravniška priprava za stiskanje žil pri operaciji, precepka, YANKOVIC = sloviti slovensko, ameriški harmonikar (Frank, 1915-1998) ^GOVORI SE... v-;.. DA seje mestni župan odločil s-Dojemu morebitnemu nasledniku zapustiti vsaj lepa mestna vrata, zato se je tudi sam pridno lotil barvanja. ... DA imajo v ptujski vojašnici velike probleme z malimi, kosmatimi, dolgorepimi in požrešnimi sostanovalci. Pa ne zaležejo ne tanki, ne topovi, ne puške, ne pištole. ... DA se je država zavedla nujnosti varčevanja. Znova dokazuje, da vsaj za desetletje zaostaja za državljani. ... DA se zdaj vidi, kje in kako je ranljiva naša vojska. Upamo, da nas kdo ne bo napadel z armado mišk. ... DA je muzejski vlak, poln diplomatov, netil med Ptujem in Pragerskim požar za požarom. Kjer je prisotna politika, je vedno vroče in nevarno. ... DA se je prav na okrogli rojstni dan prvega moža, država odločila prodati 85 odstotni delež v Talumu. Če je kupec sam slav-ljenec, še ni znano. ... DA se nam jeseni obeta v Sloveniji temeljita kadrovska menjava. Ker pa so po svojem prepričanju politiki večni, bomo zamenjali državljane. ... DA so antigajskiodlagalci županu večkrat anonimno grozili. Da imajo vsaj malo srca so dokazali z obljubo, da ga ne bo nič bolelo. VIDI SE... ... DA sta se obrtni predsedik in sekretar lastnoročno lotila barvanja znamenitih ptujskih vrat. Ker država in občina obrtnike, pa tudi druge občane nenehno farbata, sta jima vsaj delno vrnila uslugo. Aforizmi by Fredi Kje so časi, ko si je delavski razred lahko na vlaku privoščil prvi razred? *** Ni vsak, ki ga zani~ujejo, zanič. *** Tiho voda vino gloda. *** Ce je moški vsak dan v rožicah, se ga bodo čebelice izogibale. *** Eni so si premoženje prigarali, drugi prigrabili. *** Naše ceste so res daleč od evropskih, zato pa za evropskimi prav nič ne zaostajajo naše pocestnice. *** Tudi možje postave niso vsi za v prve postave. *** Slabi zgledi vlečejo, slabi izgledi odbijajo. LUJZEK Dober den, vsoki den! Nedela, 12. maj nika. Sedim pod brajdami in štejem grozdeke. Lepo so se nastavli tak, ke jih je prav veselo gledati. Lipa je že skoro zacvela, na travnikih pa je že treba trovo pokositi in jo v seno posišiti. Saj ta stori še vena vete, kak smo vcosik peli: "Travniki so že zeleni, z rožicami posajeni, oj le gremo jih kosit, zvečer pa dekline gor bidit". Ali pa tista: "Oča naprej kosijo in jim jajčka doj visijo... " To so bli pač naši mlodi in lepi cajti. Pele so kose, peli smo kosci, pele so dekline in žene, ledik in poročene... Zaj pa pojejo motorne in traktorske kosilnice, smrdi po nafti in bencini in manj se švica, kak provi moja Mica. Slovenci smo doživeli v zodjem cajti kar dvo zaporedna pretresa. Vmrja je najboj znoni slovenski pes Drnovškof Artur, operirani pa je bija najbolj znoni slovenski politik predsednik Kučan. Artur naj v miripoč-ivle, Kučani pa želimo hitro okrevaje z iskreno željo, da bi še dugo slovensko zemlo klača. Bolezen pač ne izbira sovjih žrtev ne pri lideh in tudi ne pri živalih. Saj vete, kak provi tisti pregovor: "Bodi reven, al bogat, vsak bo moral iti v zemljo spat... Je vseeno, maš dve ali štiri noge, vso-kemi enkrat srce odpove..." Pa pustimo pri miri betege in smrt. Rajši poglednimo v kuhinjo k moji Mici, kaj bo gnes za obed. Hmm, kak diši po pečeni piciki, kurji župici, proženimi krompirčki in šelo-tiki. Nedela je pač eden tistih redkih dnevov v tjedni, ko si zemljorilci vzememo cajt za dober topel obrok, sicer pa celi tjeden jemo boj tak pokalop... Kunec je. Nega več papira. Samo še za srečno je placa. Bodite lepopodavljeni do drugega tjedna in radi se mejte. Mica že zove k obedi in imejte se vredi. LUJZEK. BBDNOa OVEN 20. 3. do 20. 4. Vse preveč 88 zanašate na druge, ne pustite se zapeljati v brezbrižnost, ki vas uničuje. Naučite se kako, se najlažje in najbolje zaščitite pred presojo in mnenjem ljudi v svojem okolju. BIK 21. 4. do 20. 5. Čeprav mislite, da ste se ujeli v poslovno past, to dejansko ni res, je pa resno opozorilo, da morate biti previdni, saj se lahko zgodi, da bo vaša prihodnost v poslu zelo hitro zapečatena. DVOJČKA 21. 5. do 20. 6. Dobro bi bilo, ko bi se osvobodili negativne energije, ki jo nosite v sebi, saj s tem največ škodite sebi tako na poslovnem področju kot na osebnem, kjer ne morete najti skupnega jezika s partnerjem. RAK 21. 6. do 22. 7. Za vas bi bilo dobro, da obiščete kakšnega svetovalca, da vam pomaga pri razreševanju osebnih notranjih stisk in problemov, ki jih imate v življenju, vse te zadeve pa vplivajo na vaš poslovni uspeh. LEV 23. 7. do 23. 8. Trenutno zelo trpite. V svoji žalosti se spomnite, koliko sreče ste doživljali in kako ste bili ljubljeni. S to svojo izgubo se morate sprijazniti, spominjajte se samo lepih trenutkov in se bolj poglobite v delo. DEVICA 24. 8. do 23. 9. Kljubtemu da znate biti prijazni, iznajdljivi in sposobni, ste včasih pravi "zmaj", saj znate biti ozkosrčni in pravi nergač, če vam ne gre vse, kot bi si želeli. Le komu pa gre vse po maslu?! TEHTNICA 24. 9. do 23. 10. Nameravate se lotiti novega posla. Preden pa sploh kaj začnete, dobro preučite vse okoliščine, v katerih se ga boste lotevali. Pri tem vedite, da trenutno gledate vse preveč optimistično. ŠKORPIJON 24. 10. do 22. 11. Za vas bi bilo dobro, da bi končno prisluhnili svoji pameti, ki vas opozarja na vaše slabosti. Poznavanje samega sebe je včasih ključ do poslovnega uspeha, pri tem pa je dobro, da smo malo psihologa. STRELEC 23. 11. do 21. 12. Preden karkoli ukrepate s partnerjem glede poslovnih zadev in novih projektov ali pa novih dogovorov, zelo dobro premislite, da ne bi svoje premišljenosti kdaj pozneje obžalovali. Po toči zvoniti je prepozno. KOZOROG 22. 12. do 20. 1. Kljub temu da ste vedno pripravljeni na dajanje in sprejemanje, morate biti previdni, kajti v vaši notranjosti se skriva tudi vaš negativni del, ki zna biti zelo krut in sebičen in samo čaka na svoj trenutek. VODNAR 21. 1. do 19. 2. Vedno bolj si želite, da bi končno uresničili svoje cilje, saj njihovo pomembnost občutite tudi v svoji notranjosti. Ravno zaradi tega ne odlašajte predolgo, ampak pojdite v napad in si jih uresničite. RIBI 20. 2. do 20. 3. V zadnjem času zelo veliko razmišljate, poleg tega pa ste tudi odločeni, da uresničite vsa svoja dejanja tako glede poslovnih zadev, kjer želite postaviti na noge novi projekt, kot v osebnem življenju. Horoskop je za vas napisala vedeževalka Majda, ki jo lahko dobite na tel. št. 090-43-94 in na elektronski pošti: majda.golubovic@ netsi.net. Poiščite jo tudi na spletni strani: www.astrostudio-majda-sp.si. Pomladi se začnejo veliki »open-air« koncerti. V Sloveniji se od ~asa do ~asa zgodi kak{en vrhunski koncert in eden tak{nih bo gotovo, 30. maja, ko bo v Ljubljanskih Križankah nastopil Manu Chao s skupino Radio Bemba. *** Britanski pevec JOE COCKER je na glasbeni sceni že več kot 35. let in je v tem času posnel kar dvajset albumov. Novega je poimenoval Respect Yourself in ga je produciral John Shanks. Legendarni pevec zavaja s svojim hripavim glasom v priredbi čudovite pesmi NEVER TEAR US APART (****), ki so jo v orgina-lu izvajali člani skupine Inxs. Irski pevec VAN MORRISON je kariero začel pri skupini Them, katera nam je postregla s hitom Gloria. Vrhunski glasbenik izvaja raz-položensko lahkotno zmes čistega r & b-ja in bluesa v komadu HEYMS. DJ (*****) ter ga boste našli na albumu Down The Road. Soundtrack je oznaka za album s filmsko glasbo. V ZDA je trenutno zelo vroč soundtrack iz filma Spider Man (film je na 1. mestu in je v prvem tednu prinesel kar 114.844.166 dolarjev dobička) in prinaša glasbo naslednjih izvajalcev Sum 41., Alien Ant Farm, Hives M., Macy Gray, The Strokes, Aerosmith... Nosilno pesem tega akcijskega filam sta posnela CHAD KROEGER (pevec skupine Nickleback) in JOSEY SCOTT in je napeta kitarska rockerska balada HERO (***). Ameriški band ALIEN ANT FARM se je izstrelil med popularne s priredbo uspešnice Michaela Jack-sona z naslovom Smooth Criminal. Kvintet predstavlja novi komad ATTITUTE (**), ki je perveč surova mešanica sodobnega roc-ka, skoja in punka. Ameriška skupina EN VOGUE je nastala leta 1988, ko je producent Denzil Foster pripravil javno avdicijo za mlade glasbenike. Izbral je Terry Ellis, Cyndy, Herron in Maxime Jones in punce so kmalu zablestele s hitom Hold On. "Tri ~okoladice" tokrat sodelujejo z novo skupino SUB7EVEN v priredbi komada FREE YOUR MIND (***), ki je prava osvežitev, saj združuje atraktivne pasaže r&b-ja in rocka. *** Britanska skupina A1 je letos blestela s pesmijo Caught In The Middle. Kvartet me je ponovno prepri~al s popevko MAKE IT GOOD (****), katerega je melodi~na, akusti~na in hitro nalezljiva klasi~an pop pesem. Kanadska pevka ALANIES MORIS- SETTE je še popularna s skladbo Hands Clean in je del njenega dobrega novega albuma Under Rug Swept. Rockerica dokazuje svoj naziv v tipi~ni agresivni srednje hitri pesmi PRECIOUS ILLUSIONS (***) in jo je produciral Glen Ballard. H & CLAIRE sta kariero za~ela pri skupini Steps, ki pa je lani po 16. letih razpadla. zanimiva kombinacija ponuja odo DJ-jem v sodobni kombinaciji fun- ky-housea in popa v plesnem komadu DJ (***). *** Ameriška skupina NATURAL je navdušila predvsem najstnice s skladbo Put Your Arms Around Me. Mladi fantje dokazujejo mo~ glasbe v skladbi LET ME COUNT THE WAY (****), ki bazira na pozitivni energiji in izmenjavi pop ter rock glasbe. *** Ameriška pevka in igralka JENNIFER LOPEZ je do sedaj izdala tri albume On The G, J.Lo in J.to Tha Lo (Remix album). Sanjska ženska za mnoge moške je tokrat malo zašla, saj je pripravila novi izzivalni grovy r & b komad I'M GONNA BE ALRIGHT (***), katerega pokvari s svojim zateženim rapanjem rap mojster Nas. *** Po~asi se približuje letošnji izbor za popevko Evrovizije in naše radijske postaje pospešeno vrtijo našo himno Samo ljubezen. "Dekleta" ali Sestre pa so nam ponudile nemško verzijo hita WAHRE LIEBE in angleško verzijo ONLY LOVE, ki pa je narejen v sodobnem plesnem stilu ter ima oznako House & Mousse Remix! David Breznik Mladi dopisniki VODA - VIR ŽIVLJENJA Voda. Ko zaslišimo to besedo, se spomnimo na prozorno tekočino, brez katere ne bi mogli živeti. Zakaj? Vsi zdravniki in drugi strokovnjaki nam govorijo, da je voda zelo zdrava in nam jo priporočajo. Vendar pa kdo bo pil vodo, če pa imamo kokakolo, ledeni čaj ... Te pijače so boljšega okusa in so bolj popularne. Seveda je to res, a v reklamah po televiziji in na letakih ne povedo ali napišejo, da so te pijače lahko tudi nevarne za naše zdravje. Voda pa je zdrava in za to imamo tudi dokaze. Voda priteče iz izvira in potem potuje po svoji strugi po svetu. V njej se napajajo živali, ob njej rastejo rastline ... Kaj bi mi brez vode? Res je, da je nekateri ne pijemo prav pogosto, a z njo se umivamo, brez nje ne bi bilo pravega kosila. Razmislimo malo, kako bi bilo brez vode. V njej živijo tudi živali in rastline. Kaj bo z njimi, če bomo vodo onesnažili? Seveda se najdejo tudi ljudje, ki jim je prav malo mar in brezskrbno izlivajo vanjo razne strupe, odlagajo različne odpadke in ne vedo ali pa nočejo vedeti, da so s tem ogrozili mnogo življenj. Zakon narave ja tak, da vsak poskrbi zase, vendar danes ni več tako. Kako pa naj se druga bitja branijo pred nami - uničevalci? Ce bi bolje poskrbeli za odpadke, bi nam narava bogato poplačala. Rek ne bi onesnaževali in voda bi bila res voda, ne pa odlagališče odplak in odpadkov. Torej razmislimo! Prihodnost bo veliko lepša. Cisa voda bo nam in ostalim bitjem zagotavljala zdravo življenje. Najbolj intelegentna bitja smo na Zemlji. Dokažimo to! Janja Spevan, 7. OS Videm MOJA RAZREDNIČARKA Ena izmed mojih nadrejenih je tudi razredničarka učiteljica Dragica Lovše. Velikokrat, ko pride v razred, je zelo vesela, saj jo pridno počakamo na svojih mestih. Med poukom je zelo poučna. Z njo čas vedno hitro mine. Včasih nam med poukom pove kakšno šalo ali pa nam deklamira pesmico. Velikokrat dobimo učne liste, pa tudi marsikateri pesmici ne ui-demo. V enem tednu imamo štiri ure slovenščine. Te smo razporedili tako, da dve uri obravnavamo berila in literaturo, dve uri pa prinašamo delovne zvezke, saj imamo dva kar zajetna delovna zvezka. No, toliko o urah. Učiteljica Dragica Lovše opravlja tudi delo knjižničarke. Za vsako knjigo ve, kje je. Jaz si tega ne bi nikoli zapomnil. Zna veliko pesmic na pamet. Opazil sem, da opravlja tudi delo za Večer in razne druge stvari. Da ne bom opisoval samo njenih dobrih strani, naj povem še nekaj slabih lastnosti. Hitro se razjezi. Najbolj me moti, da je stalno na preži, saj tako opazi vsakogar, ki za trenutek ne sledi pouku. To je bil moj opis učiteljice Dragice Lovše, za katero upam, da me bo še dolgo učila. Matej Kramberger, 6. a, OS Sveta Trojica PTIČJA GOSTIJA Danes smo bili v gozdu. Videli smo polno ptičk, ki so bili veseli in so se lovili. Opazovali smo ptičke in poslušali, kako lepo pojejo. Nevesta in ženin sta povabila goste. Za priči sta vzela siničko in vrabčka. Bili so zelo veseli. Nevesta je imela dolgo lepo belo obleko. Ženin pa je imel črne hlače in črno majico. Imel je tudi temno modro kravato. Bila je zelo vesela zabava. Na tleh so pustili bonbončke. Te bonbončke smo potem pojedli mi. Tudi mi smo potem bili še bolj veseli, ker so nam ptički pustili bonbončke. Ptički so se na gostiji posladkali s torto. Potem smo vsi skupaj spet odšli nazaj v šolo. Sanja Kolar, 2. a, OS Gorišnica BILA SEM METULJ V šoli smo dobili list, na katerem so bile živali. Jaz sem dobila metulja. Učiteljica nam je naročila, naj se spremenimo v tisto žival, ki smo jo dobili na sliki. Takoj sem začela razmišljati o metulju. Sem metulj, letam po travi in na rože. Videla me je deklica, ko je šla na sprehod. Prišla je k meni in me pogledala ter mi rekla: "Ti si metulj, kajne?" A jaz nisem nič rekla, zato je deklica odšla. Odletela sem na drug travnik. Nina Hadžet, 1. r., OS Miklavž pri Ormožu 1^09.8 MJ-I 1. Escape - ENHIDUE IGLESIAS ^ "N^ X /—,2. If Tomarrow Never Comes N. HDNAN KEATING \ ^ Like a Prayer - MAD'HQUSE Don't Let Me Get Me - FINIT ^ m not a Girl, not yet a Woman -BRITNEY SPEARS ^ NeW Day Has Come - CELINE DIDN It's DK-ATOMIC KITTEN enever Wherever - SHAKIHA 3. Nessaja - SCDDTER ID. Celebration - DJ BDBD / I I Vsak^ s>o\?o\.o m