(¡sm) 7. MAR. 1971 L. IX. ST. 9. GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZP ISKRA - INDUSTRIJE ZA ELEKTROMEHANIKO, TELEKOMUNIKACIJE. ELEKTRONIKO, AVTOMATIKO IN ELEMENTE, KRANJ Nov način varčevanja v Elektromehaniki SODELOVANJE MED GORENJSKO KREDITNO BANKO KRANJ IN TOVARNO Varčevanje s prihranki se vse bolj razširja med občani. Veliko varčevalcev je tudi med delavci tovarne. Varčevalci pa izgubijo precej časa, ker morajo nositi denar na banko ali pošto. Varčevalec pridobi določene prednosti z varčevanjem, čeprav mogoče ugotavlja, da ves svoj zaslužek porabi v teku meseca. Vsega denarja pa se ne porabi prvi dan, ampak do konca meseca. Do dneva porabe pa je denar v banki, koristi takega varčevanja so pred- vsem v tem: — denar naložen v banki prinaša obresti (to je dodatni denar); — denar je varen pred izgubo, požarom, krajo; — ni vedno pri roki in je zavarovan pred dnevno potrato; — z varčevanjem zberemo večjo vsoto denarja za nepredvidene izdatke, ko zaidemo v težak socialni položaj; •» z varčevanjem zberemo sredstva za nakup predmetov trajne vrednosti (gospodinjski aparati, avtomobil, hiša itd.). Tudi tovarna je zainteresirana za zbiranje hranilnih vlog zaradi stalnega primanjkljaja likvidnih sredstev. Tovarna ob izplačilu osebnih dohodkov redno prejema kredite. Ob vlaganju sredstev v banko se močno ublaži pomanjkanje sredstev. Sredstva, ki pa bodo ostala v banki daljši čas, pa bo tovarna lahko najela kot kredite. Zaradi teh ugotovitev je tovarna v dogovoru z Gorenjsko kreditno banko Kranj uvedla možnost, da člani delovne skupnosti vlagajo v hranilne knjižice v tovarni na ta način, da podajo izjavo, koliko denarja se jim od mesečnega dohodka lahko vloži na hranilno knjižico. Pri izplačilu dohodka pa dobijo zato posebno potrdilo (obvestilo) banke in s tem potrdilom vpišejo denar v hranilno knjižico na banki ali pošti. Obresti (6 %) od vloge jim tečejo od dneva vplačila, ne pa od dneva vpisa, kar je zelo ugodno. Vsak zaposleni v tovarni je zato prejel izjavo in prospekt. Mnenja smo, da bi tako varčevanje lahko Uvedli tudi drugi kolektivi. Ob tej priliki pa tudi izkoriščamo priložnost, da se tisti, ki so prejeli izjave, čimprej vključijo kot varčevalci. -lin nni BO Bfl bb ea mm KB B9 MH RH Ea na RJB KS EG KB BB ■ a KR Na letošnjih tradicionalnih VIII. zimsko-športnih igrah v Kranjski gori je spet močno prišla do izraza množičnost te lepe športne zvrsti med člani naših delovnih kolektivov. Na sliki: vozi Olga Skubic iz Zavoda za avtomatizacijo, ki sc je po lepi vožnji uvrstila na 5. mesto Tovarna za elektroniko in avtomatiko, Pržan__ Uspešno poslovanje v letu 1969 V začetku poslovnega 1969 leta so samoupravni organi zastavili nekaj najvažnejših nalog, ki naj bi jih tekom leta realizirali. Predvsem se je želelo stabilizirati tovarno in jo rešiti večletne krize. Da bi to dosegli so bile postavljene naslednje naloge: — obstoječi proizvodni program nenehno tehnološko izpopolnjevati in vnašati nove elemente, ki naj dvignejo rentabilnost tega programa; — razviti nove proizvode, ki bi zagotovili višjo akumu-lativnost; — znižati fiksne-stroške na enoto proizvodnje; — zagotoviti pogoje za nemoteno delo proizvodnje, To so zelo težke naloge, ki niso bile v celoti izvršene, vendar je tudi delna rešitev prinesla sadove. Tehnološko je proizvodni program izboljšan pri nekaterih artiklih, vendar bodo izboljšanja v bodočnosti še bolj vidna kot sedaj. Mislimo predvsem na proizvodnjo brivnikov, zvočnikov in gramofonov. V ta namen smo uspeli, čeprav s skromnimi sredstvi, nabaviti novo opremo, ki bo k temu pripomogla. Popolnoma nove proizvode nismo uspeli razviti, vendar smo obstoječe razvili in predstavljajo skoraj novo proizvodnjo. Finalizirali smo televizor in pripravljamo še nekatere druge artikle iz programa naše tovarne. Znižali smo stroške z boljšim izkoriščanjem delovnega časa, z maksimiranjem zalog materiala in s povečanjem proizvodnje. Pri tem so nastajali' včasih nerešljivi problemi, ki so, se pojavljali pri obratnih sredstvih, pri zastarani opremi, pri materialu in pri delovni sili. Prav pri reševanju Zenoni, dekletom, materam, je posvečena posebna pozornost ta dan. Zakaj je to le kratkotrajna radost vseh žena? Lepo je, da se nam ta dan posveti še posebna pozornost, saj gre za tradicijo, za praznik, ki ga te toliko let praznujejo žene vsega sveta. Toda me smo tu, ne obstajamo vsak dan in z nami vred kup nerešenih vprašanj. Vendar moramo ženska vprašanja reševati kot družbeno vprašanje, torej, kot problem osvobajanja človeka in socialističnega razvoja sploh. To niso naša ženska vprašanja, to so splošna družbena vprašanja. ' Dosledno uveljavljanje enakopravnosti žensk je odvisno po eni strani od materialno-ekonomskega faktorja, od vključevanja v proizvodnjo in odtegovanja od konzervativnega gospodinjskega dela, v zvezi s tem pa spreminjanja značaja družine in odnosov v njej, po drugi strani pa od subjektivnih vzrokov, kot so predsodki proti zaposlovanju žensk, njihov položaj v družini, ki ni zavidanja vreden, vrednotenje Žensk v javnem življenju itd. Danes predstavljajo ženske v gospodarskih in družbenih dejavnostih v strukturi zaposlenih že nad 40 °/o. Analize potrjujejo njihovo uspešnost v Nekaj misli ob 8. marcu proizvodnem delu in manjšo odsotnost dela od splošne, če seveda odštejemo porodniške dopuste. Prav glede na to• pa se vse bolj zaostrujeta zlasti dve vprašanji: vprašanje strokovne usposobljenosti sedanje in bodoče ženske generacije in vprašanje pogojev za uskladitev poklicnega dela žensk z ma- terinstvom. Veliko žena in mater je zaposleno izven doma. Ob starem načinu gospodinjstva to nedvomno pomeni poglavitno skrb, s katero se otepa veliko naših družin in predvsem ženske same. Premalo razvitost družbenih služb in storitvenih dejavnosti, ki naj bi pomagale družini pri varstvu in vzgoji otrok in jo razbremenjevale zamudnega in napornega gospodinjskega dela, povzroča dvojno obremenitev zaposlenih žensk, njihov manjši delovni učinek, neurejene družinske razmere in ogroža zdrav in vsestranski razvoj otrok. To so največje želje žena ob vsakoletnem prazniku 8. marcu, ko se jih spomnimo, od tu dalje pa njihove želje več uli manj ostanejo nerešene. Naše Želje pa so, da jih sistematično vsakodnevno rešujemo na'vseh nivojih naše družbene ureditve. Iv. K■ teh problemov leži rezerva tovarne, ki jo je potrebno čimprej in čimbolje izkoristiti. Dejstvo je, da je tovarna v letu 1969 poslovala pod nekoliko ugodnejšimi pogoji, kot leto poprej. Celotne proizvodne kapacitete je imela zasedene, kar je pozitivno vplivalo na rezultat. PSO in naša lastna prodajna služba sta uspeli prodati vse naše proizvode, tako da na koncu leta nismo imeli zalog gotovih izdelkov. Ta pozitivna gibanja so dala naslednje rezultate: celotni dohodek je presežen za 17 %, v istem razmerju so tudi rasli ostali elementi celotnega" dohodka. Tako je dohodek presežen za 16 %, osebni dohodki za 17 % in prav tako sredstva za sklade za 17 odstotkov. Znano je, da je tovarna v preteklih letih poslovala z izgubo. V letu 1969 je pokrit precejšnji del izgube, ki je močno bremenila tovarno. Še vedno bo potrebno izločati sredstva za kritje izgub in tako zmanjševati sredstva iz katerih je nujno izvesti določene rekonstrukcije, ki so v tovarni pereče. Vsi podatki kažejo, da je tovarna v letu 1969 poslovala uspešno. Zastavljene naloge so bile v celoti ali delno uspešno rešene. Planska predvidevanja so presežena, nakazan je tudi perspektivni razvoj. Ustvarjena je stabilizacija in začeta previdna rekonstrukcija. . O težavah, ki jih je kolektiv tovarne imel in jih reševal včasih manj, včasih bolj uspešno, naj ob tej priliki ne govorimo. Upajmo le, da bo v letu 1970 teh težav manj in uspehov več. V. M. L Mar predstavlja sindikat delavsko organizacijo v vsem svojem poslanstvu? Danes se vprašujejo člani kolektiva več ali mani v vseh delovnih organizacijah kaj počne in predstavlja sindikalna organizacija. Res je, kdo pa je sindikat — mi vendar, vsi zaposleni. Toda, mi smo si izvolili vodstva, izvršne odbore sindikata, da bi ona sprožili iniciativo za določeno akcijo, da bi nas oni vodili in predstavljali. Sindikat je vendar zaščitnik — predstavnik delavcev. Toda — kje smo danes — kaj v resnici predstavljamo? Mislim, da ne bo odveč, če rečem, da so sindikalne organizacije več ali manj neaktivne. V čem neaktivne? Saj nekatere dejavnosti obstajajo, npr. nabavljanje ozimnice za člane kolektiva, vendar ponekod že tudi to ne, organizirajo proslave ob državnih praznikih, zimsko-športne, letne športne igre itd. Ta organizacija torej ni povsem neaktivna in tudi ne smemo in ne moremo reči, da je nepotrebna. Vendar so sindikalne organizacije neaktivne po določenih bistvenih vprašanjih, ki zaposlene najbolj žulijo. Informiranost v podjetju je v glavnem prepuščena stihiji, neorganizirana, nedosledna in nepravočasna. V pripravah (čeprav že malo pozno) so statuti tovarn, sindikati bi morali organizirati javno razpravo ter -dobiti mnenje o bistvenih stvareh, ki naj bi jih vsebovali statuti, od skrbi za človeka (družbena prehrana, preventivna dejavnost itd.). Sistem notranje delitve dohodka, razpravljali naj bi o politiki delitve osebnih dohodkov, sindikat naj bi zavzemal določena stališča in konzultiral kolektiv. V izdelavi oz. že v razpravi je analitična ocena delov- ^ nih mest, v pripravi je sistematizacija delovnih mest — toda — kje je sodelovanje sin- dikata in informiranost kolektiva s strani sindikata? Sprejemajo se gospodarski plani za leto 1970, mar je prav, da gre to kar mimo celotnega članstva ali ni to neposredno soodločanje celotnega kolektiva. Navedla sem le nekaj bistvenih področij, katera sodijo na področje dela sindikalnih organizacij in o katerih naj bi bili vsi zaposleni informirani in imeli možnost soodločanja. Seveda pa ob tem ne smemo zanemarjati problema nezainteresiranosti . zaposlenih, ki je problem v tovarnah, čeprav menim, da smo premalo angažirali vse družbenopolitične organizacije in samoupravljanje, da bi jih zainteresirali — to pa lahko samo s konkretnim delom in z zaključki za izboljšanje življenjskega standarda vseh zaposlenih, kar je edini cilj in interes vseh delavcev. Iv. K. « Elcktromehanika je v zadnjih petih letih izredno povečala proizvodnjo, kar je omogočila rekonstrukcija in povečanje zaposlenih ter večanje produktivnosti. Ti obsegi so se od leta 1965 večali in bodo v letu 1970 po planu dosegli naslednje višine: Leto Vrednost proizv. (v 000 N din) Povpr. število zaposl. Vrednost SkrajšanjeLc,ni InJlcksl SibanJa proizv. na del. časa obsegov zaposl. (proste s.)proizv Zaposl. 1965 152.741 4033 37.873 3 ‘ / 1966 187.281 4184 44.761 8 123 104 118 1967 229.765 4336 52.990 15 123 104 118 1968 247.831 4394 56.402 22 108 101 106 1969 285.303 4695 60.767 27 115 107 108 1970 310.948 4900 63.458 37 109 104 105 on BIH DH BB ea EH EH E3 ea Bi BB ■ B BS BB B9 E ¡3 BB BB BB BB C, BI Gospodarski plan »Elekromehanike Ko govorimo o velikosti neke tovarne, navadno najprej mislimo na njen vrednostni obseg proizvodnje in število zaposlenih. Kadar pa ocenjujemo napredovanje neke tovarne, najprej pomislimo za koliko in kako povečuje proizvodnjo (z večjo produktivnostjo, večjim številom zaposlenih, s širitvijo ali modernizacijo osnovnih sredstev ipd.). Sele nato bodo nekateri pomislili, s kakšno kvaliteto oz. intenzivnostjo bo predvideno večanje obsega poslovanja doseženo. Na to kvaliteto pa seveda vpliva niz dejavnikov iz poslovnega kroga znotraj in zunaj tovarne. Bistveno pri tem Je dobro poznavanje gospodarskih razmer v tovarni in izven nje ter jasen' koncept njenega razvoja. Zato pravimo tudi, da je gospodarski plan samoupravni akt izvajanja poslovne politike z definiranimi cijli in odjtosi bodočega poslovanja ter merilo uspešnosti poslovanja za obdobje na katero se nanaša. BB BB HO BB BB nizmi in telefonija). V tem seveda prednjači telefonija, ki bo prihodnje leto z gotovostjo dosegla že okrog 50 % celotne proizvodnje. Za izpolnitev proizvodnega načrta v letu 1970 bo treba poslovanje še intenzivirati in poleg dodatnega investiranja boljše izkoristiti razne notranje re- (Dalje na 6. strani) BB »Iskra« pokrovitelj festivala MEDNARODNA PRIREDITEV V KRANJU JE DOBILA VARNEJŠI TEMELJ Od 8. do 13. septembra bo letos v Kranju tretji mednarodni festival športnih in turističnih filmov. Prireditev se je v mednarodnem festivalskem katalogu že lepo uveljavila. Letošnji festival bo potekal pod pokroviteljstvom Iskre ZP, največje jugoslovanske industrije za elektro-mehaniko, telekomunikacije, elektronike, avtomacije in sestavnih delov. Pripravljenost proizvodnega velikana, da prevzame pokroviteljstvo mednarodne filmske manifestacije, je zelo pomembno ne le za sam kranjski festival, temveč za jugoslovansko kulturno življenje nasploh. Kolektiv Iskre je s to obliko kulturniškega mecenstva dal zgled in pobudo tudi drugim podjetjem in kolektivom. Sklep Iskre bo gotovo zbudil pozornost, saj je bilo doslej -pri nas pokroviteljstvo zaupano republiškim, občinskim oziroma mestnim organizacijam ali posameznim vidnim predstavnikom našega političnega in družbenega življenja. Za letošnji festival je že sedaj v svetu veliko zanimanja in prireditelji pričakujejo, da bo na njem še več. udeležencev, kot jih je bilo leta 1968. Tedaj, na drugem festivalu, je v Kranju nastopilo 32 držav s 109 filmi s področja športa in turizma. Od uveljavljenih avtorjev so svoje sodelovanje napovedali že Claude Lelouche, ki je obljubil poslati svoj novi film o kolesarski dirki Tour de France. Predlanskim je na festivalu predstavil svoj odlični filmski zapis o zimskih olimpijskih igrah v Grcnoblu »Trinajst dni v Franciji«. Tudi slavni Bert Haanstra, čigar »Glas voda« smo gledali v Kranju leta 1968, je obljubil sodelo vanje. Pridružili se jim bodo s svojimi novimi filmi Kanadčan Jacqes Bobet, Nemec Willy Bogner, Anglež Kit Owens, Američan Fred Huston in drugi. V kranjski festivalski program pa bodo uvrstili svoja dela tudi domači avtorji. Pričakujemo lahko filme Mice Miloševiča (o boksu), Jožeta Pogačnika (o košarki), nagrade za scenarij, režijo, kamero in glasbo. Kot na prejšnjih festivalih bodo v Kranju tudi letos podelili Zlati, Srebrni in Bronasti Triglav trem najboljšim filmom ne glede na športno oziroma turistično zvrst. Mednarodna žirija pa bo podelila še individualne nagrade za scenarij, režijo, kamero in glasbo. Kranjski mednarodni festival športnih in turističnih filmov je doslej že vidno vplival na domačo filmsko proizvodnjo. Leta 1966, na prvem testivalu, v Kranju še ni bilo nobenega slovenskega športnega ali turističnega filma. Letos pa slovenski filmski delavci že napovedujejo več naslovov, prav tako pa tudi njihovi vrstniki iz drugih jugoslovanskih filmskih središč. Kaže, da je snemanje športnih in turističnih filmov prišlo med redne načrte naših proizvajalcev dokumentarnih in kratkih filmov. (»Delo«) ¡PW- ‘ \ I 1 F m Poleg hitre rasti proizvodnje pa se nenehno spreminja tudi vsebina proizvodnje, in V sicer predvsem v korist telefonije. Po letih je ta vsebina naslednja: 1965 1966 1967 1968 1969 1970 Rotacijski stroji 8 6 Í» 8 9 10 Kinoakustika 9 6 8 9 7 5 Števci 28 31 29 25 24 20 Stikala 14 20 21 16 14 14 Telefonija 31 28 28 33 36 43 Mehanizmi 1 1 1 1 2 3 Merilne naprave 2 1 1 2 2 2 Ostala proizvodnja 7 7 6 6 6 3 Skupaj 100 100 100 100 100 100 V okviru ustaljenega programa proizvodnje so panoge, katerih obseg se v zadnjem času dejansko zmanjšuje v korist drugih (kinoaku-stika); nadalje panoge, kate- rih obseg sq, giblje z manjšimi odstopanji na neki ustaljeni ravni (števci, stikala in merilne naprave) ter panoge, katerih obseg se hitro povečuje (rotacijski stroji, meha- Detalj iz obrata ATN v Kranju Korak naprej S sklepom Mednarodne banke za modernizacijo PTT prometa, da sc Jugoslaviji odobri posojilo v znesku 40 milijonov dolarjev, je izpolnjen Se en pogoj za uspešno in pravočasno uresničitev programa modernizacije. Naši racionaliza tor ji V zadnjem.trimesečju preteklega leta je komisija za izboljšave in koristne predloge obravnavala racionalizacije, katere so bile prijavljene v Elektromchaniki. Največja premija je bila izplačana v znesku 3.811 N din in najmanjša 100 N din. V poprečju je znašala izplačana odškodnina na en prijavljen predlog 1.036,00 N din. Nagrajeni so bili naslednji racionali-zatorji: 18. februarja je Mednarodna banka za obnovo in razvoj odobrila posojilo v znesku 40 milijonov dolarjev za modernizacijo PTT prometa v državi. Posojilo je realizirano prek Jugoslovanske investicijske banke, na 20 let, s 7-od-stotnimi obrestmi. Na ta način je končano še eno pomembno delo na področju priprav za uresničevanje programa modernizacije in za nakup opreme, ki je ne bomo proizvajali v državi. V programu modernizacije je predvideno, da bodo na področju PTT prometa investirali do 1975. leta skupno šest milijard dinarjev, do konca 1972 pa prek tri milijarde. Naj večji del sredstev bodo zagotovila sama PTT podjetja, okrpg 3,5 milijard, medtem ko bo ostanek investicij pokrit s sredstvi Poštne hranilnice, s krediti industrije in bank ter s posojilom, ki ga je odobrila Mednarodna banka. Z investiranjem šestih milijard dinarjev v PTT promet do konca 1975. leta, naj bi se povečal obseg 'poštno-tele-grafskih uslug skoraj trikratno. Namesto 650 tisočev telefonov bo imela Jugoslavija leta 1975 okrog 2,2 milijonov aparatov. To pomeni, da bo namesto sedanjih treh telefonov na 100 prebivalcev., v letu 1975 deset telefonov. Da bi tako veliko število telefonov lahko normalno uporabljali, brez zastojev in dušenja, bodo vložili znatna sredstva v razširitev in modernizacijo prenosnih omrežij med 17 tranzitnimi centralami ter med le-temi in vozliščnimi centralami. Na ta način bo omogočena skoraj popolna avtomatizacija prometa. Razen tega je v programu predvidena tudi precej boljša povezava z mednarodnim ptt prometom. V Za letos se je predvidevalo, da porast cen ne bo tako velik, kot je bil v letu 1969, ko smo dosegli v primerjavi z letom 1968 približno 8,9% povečanje cen na drobno in 10,5% podražitev življenjskih stroškov. Zdi se, da so bila predvidevanja preveč optimistična in da ne bo uspelo zadržati težnje po dvigovanju cen, ker so se cene (nasproti poprečju leta 1969) na drobno že v januarju povečale za 6,2%, cene gostinskih uslug za 7,1 %, cene na debelo za 3,5 % in prodajne cene proizvajalcev za 4,8 %. če primerjamo porast cen samo za en mesec nazaj, se Pravi letošnje januarske z decembrskimi lani, lahko ugotovimo, da so se cene na drobno povečale le za 03 %, cene industrijskih proizvajalcev pa kar za 2,1%, cene gostinskih uslug za 2,4%, življenjski stroški pa so večji za 1,2%. tem cilju bodo zgradili zemeljsko satelitsko postajo, ki bo omogočala zelo učinkovit mednarodni promet. Poseben efekt modernizacije je tudi v tem, da se bo precej izboljšal gospodarski položaj ptt podjetij. Računajo, da bodo sredstva akumulacije v letu 1975 znašala blizu 1,1 milijarde dinarjev, oziroma trikrat več kot v lanskem letu. Pričakujejo, da bodo na ta način ustvarjeni pogoji, da bodo po letu 1975 razširjali in modernizirali ptt promet izključno z lastnimi sredstvi. Ni odveč omeniti da bo uresničenje programa modernizacije ptt prometa imelo vrsto posrednih pozitivnih učinkov. Domači industriji telekomunikacijskih naprav in opreme je dana priložnost, da obvlada proizvodnjo najsodobnejših naprav in opreme, ob ustrezni delitvi dela, kar je bistven pogoj za kvalitetno proizvodnjo. Mi- Na osnovi Temeljnega in Republiškega zakona o varstvu pri delu ter internih določil s tega področja je odsek za varstvo pri delu opravljal naloge iz zadev, ki se tičejo tehničnega in zdravstvenega varstva zaposlenih delavcev. Izvajana je bila tehnična kontrola nad opremo ljudi pri delu, kakor tudi nad raznimi delovnimi pripravami, stroji, transportnimi in dru- Lani so se cene na drobno povečale za 8,9 %, v letu 1968 pa le za 3,9%, kar pomeni, da je bil dvig cen v letu 1969 kar 2,3 krat večji od povečanja v letu 1968 in da ob tem sploh ne moremo govoriti o neki stabilizaciji cen. Tudi tendenca gibanja cen januarja letos opozarja na nove podražitve. V naslednji razpredelnici so mesečni indeksi cen v januarju, merjeni s cenami januarja preteklega leta. Januar 1969 Januar 1970 Januar 1968 Januar 1969 Gene na drobno 105,7 111,2 Cene na debelo 105,2 108,4 Cene proizv. v i nd. 102,5 106,6 Cene v gostinstvu 1083 110,9 1. Tov. Anton PIBER, zaposlen kot mojster v ročni orodjarni, je za izboljšavo na orodju, s katerim se izdeluje vodilo elektroventila, sprejel nagrado v znesku 1.300 N din. . 2. Tov. Ivan KAVČIČ, zaposlen kot mojster na strojnih stiskalnicah obrata števcev, je izboljšal tehnološki postopek pri izdelavi pokrovov napetostnega regulatorja TNR in pri tem prihranil 17.196 N din. Odobrena je bila premija 951 N din. 3. Tov. Marjan TRSKAN, kontrolor v obratu EMI, je za koristen predlog pri izdelavi vzmeti in vzmetnih obročkov sprejel enkratno nagrado 150 N din. 4. Tov. Alojz TOMAZIN, zaposlen kot mojster v ročni orodjarni, je za izboljšavo na štanci za izrezovanje trafo listov, sprejel enkratno nagrado 1.000 N din. 5. Tov. Alojz ŠENK, zaposlen v ročni delavnici, je za gimi zadevnimi sredstvi. Izdana so bila razna interna dovoljenja na podlagi katerih se je na posameznih sredstvih dela lahko pričelo z delom glede varstva pri delu. Tudi v preteklem letu smo izdali več pismenih zahtev, ki so se nanašale na ureditve delovnega okolja in so od strani posameznih delavnic odstopale od tozadevnih varnostnih določil. V preteklem Pregled kaže, kako so se cene letos močneje dvignile kot lani, čeprav je bilo tudi lani izredno povečanje cqn. Ce primerjamo cene v Sloveniji s cenami v SFRJ, lahko ugotovimo, da je bil pri nas dvig cen največji. Največji vpliv na zvišanje cen na drobno imajo živila. V primerjavi z lanskim, januarjem so se živila podražila za 17,5%, najbolj pa vrtni; ne — v tej primerjavi kar za 40 %, v primerjavi z lanskim decembrom pa za 22,9%. Življenjski stroški so se lani v primerjavi z letom 1968 povečali za 103 %. v januarju letos so se nasproti poprečju lani povečali že za 7,3%, nasproti lanskemu decembru so se povečali za 13 odstotka. Pri taki tendenci izboljšavo na krivdnem stroju sprejel nagrado 183 N din na osnovi gospodarske koristi 1.668 N-din. 6. Tov. Karol KEJŽAR, zaposlen v obratu ATN, je za koristen predlog pri vriskanju ojacilnih žlebov na pokrovu 57.260.020 sprejel enkratno nagrado 100,00 N din. 7. Tov. Ciril AVBELJ, zaposlen kot mojster na liniji ploščatih relejev, je prijavil izboljšavo na navijalnem stroju znamke AUMANN in izboljšavo na pripravi za sestavljanje relejev. Za oba predloga je sprejel enkratno nagrado 295 N din. 8. Tov. Franc PIŽENT, projektant v TR-ATN, ie za izredne -dosežke pri razvijanju naročniške stopnje NS-200 in pri novi izvedbi tisočice v sistemu central ISKRA 58, sprejel enkratno nagrado 2.000 N djn. 9. Tov. Silvo SERAŽIN, zaposlen v tehnični kontroli obrata ATN, je skonstruiral letu so bile urejene nekatere stvari, ki so bile že dalj časa potrebne za urediti. — V livarni je bil urejen predprostor, ki sedaj služi za skladišče in kot vetrolov. To zadevo je bilo potrebno urediti iz zdravstvenega vidika, ker so se zaposleni delavci neprestano pritoževali nad premočnim prepihom, ki je bil v kontroli oz. celotni livarni. Vsekakor so se zaradi tega izboljšali pogoji dela v tej delavnici. Predvideva se, in zato so narejeni tudi potrebni načrti, da se bodo na novo uredili sanitarni in garderobni prostori v livarni. gibanja je upravičeno pričakovati, da sc bodo življenjski stroški letos še bolj povečali. "V zveznem merilu je porast življenjskih stroškov nekoliko nižji. Razlike so zelo velike in videti je, da je razlika od lanskega leta večja, kar se je pokazalo tudi pri letnem indeksu za 1969, ko so bili življenjski stroški v Sloveniji "ža 10,5%, v SFRJ pa za 8 odstotkov večji od stroškov leta 1968. Kot pri ostalih cenah, so se tudi pri življenjskih stroških najbolj zvečali stroški za živila: v januarju za 11.9 % nasproti lanskemu poprečju in za 17,9 % nasproti lanskemu januarju. Pri industrijskih izdelkih so se najbolj povečale cene za premog (za svojevrstne vozičke za prevoz stojal ATC in zato sprejel enkratno nagrado 600 N din. 10. Tov. Rudolf PLESTENJAK, zaposlen v obratu stikal, je kot orodjar izboljšal krivilno orodje zb izdelavo prožilnega vzvoda in s tem prihranil 3.248 N din letno. Na osnovi tega je sprejel premijo 334,00 N din. 11. Tov. Franc NAGLIC ml., ki je bil zaposlen kot orodjar v obratu stikal, jc za izboljšavo na orodju št. 3678 sprejel enkratno nagrado 226 N din. 12. Ing. Mirko URH in tehnolog Roman PIKEC. oba zaposlena v TPP — obrat števcev, sta skonstruirala orodje in rešila problem izdelave izolirnih plaščev iz moolena za sinhrone motorje' S 11 M 8. Od 0,70 N din pri enem plašču sc je cena znižala na 0,20 N din ali za 70 %. Na osnovi gospodarskega prihranka 60.000,00 N din sta sprejela skupno premijo 3.811,00 N din. . Dva predloga sta bila zavrnjena oziroma sta bila po členu 59 Pravilnika nagrajena kot umestna predloga s 50.00 N din. \ SK. -- Bakelitna delavnica je z novimi prostori sedaj v redu urejena tako, da ni pritožb kot so bile v stari delavnici. — S postopkom elektrolo-rezc bo tudi deloma rešea problem slabih delovnih pogojev v stari lakirnici, ker se bo večino dela opravljalo po novem postopku tega lakiranja. Tehnološki postopek je s tem v , redu rešen, kar se tiče boljših pogojev dela. Vsekakor pa bo potrebno obstoječo staro lakirnico vkljub temu preurediti, da bo no vprašanju zdravstvenega varstva služila svojemu namenu. (Dalje na 6. strani) ✓ jmr s s Mr s s ----- y /J 16 %) in cene izdelkom papirne industrije (za 9,5 %). Nasproti decembru so se cene v globalu povečale za 2,1 %, kar pomeni izreden skok v dveh mesecih. Tudi gostinske cene so v januarju letos nasproti lanskemu decembru precej zvišane in sicer v Sloveniji za 2,4%, v SFRJ pa za 1,7%. Najbolj so se podražile prenočitve: v Sloveniji za 53 %. v SFRJ pa za 3,8 % — primerjava januar 1970 s poprečjem 1969, ko so se cene gostinskih uslug v Sloveniji povečale za 7,1 %, v SFRJ pa za 6,8%. (Povzeto po statističnih informacijah republiškega in zveznega zavoda za statistiko) »Elektromehanika«, Kranj O varstvu pri delu v preteklem letu Cene v januarju so močno poskočile Spet rekordna ude Dobršen del prijavljenih smučarjev in smučark za naše že osme zimskošportne igre je v Kranjsko goro prispel že nekaj dni pred soboto. Temeljito so skušali izkoristiti še vedno ugodne snežne razmere, da bi se za veliki boj kar naj bolje pripravili. Prav za prav so bili menda prav redki med njimi, ki so prišli v ta smučarski vrvež šele uro, dve pred samim tekmovanjem. Bodi kakor koli — Kranjska gora je bila preplavljena z živahnimi Iskraši, njihovi- mi smučmi, pa tudi številnimi jeklenimi konjički na parkiriščih. Pogrešali smo le Iskrinih zastav, da bi vsakdo že od daleč lahko videl, da tu gre za množično smučarsko prireditev Iskre. Delno je ta vtis popravilo ozvočenje, saj so naši fantje storili vse, da »smo se slišali daleč okoli«. Letošnjih športnih iger v Kranjski gori ni organizirala nobena izmed naših organizacij. Rekli smo zaradi tega, da na naših tradicionalnih smučarskih- tekmah ne bo spet tistega tradicionalnega »špetira«, ki je leto za letom kalil vzdušje na ta odločilen dan, včasih pa tudi še pozneje. In sindikalni odbor je ravnal pravilno. Vso tehnično izvedbo je prepustil marljivim, predvsem pa objektivnim in nepristranskim star-terjem, časomerilcem, kontrolam in organizatorjem tekmovanja iz smučarskega kluba »Akademik«, ki so svojo zahtevno nalogo dobro opravili, kljub temu, da pa so zagotovili malce premalo discipliniranosti ostalih smučarjev, ki jih je lepo sončno vreme privabilo na smučišča Kranjske gore. Večjo varnost tekmovalcev bi pa res bilo treba zagotoviti in za čas tekmovanja doseči to, da po progah ne bi brezbrižno šarili Zmagovalni ekipi iz Železnikov prehodni pokal ZP Iskra Strokovnjak za postavljanje tekmovalnih prog se je dobro odrezal in pripravil za naše »dirke« dve, ne preveč zahtevni progi. Krajša, namenjena tekmovalkam, razredu moških nad 35 let starosti in štipendistom, je bila dolga 700 metrov in je imela 21 vratič. Ni bila tako hitra kot proga za tekmovalni in razred do 35 let starosti, katere dolžina je znašala 900 metrov in je imela 29 vratič. V zajetni startni listi je bilo napisano le nekaj manj kot 400 tekmovalcev in tekmovalk, kot običajno razdeljenih v pet tekmovalnih razredov. Nekateri izmed prijavljenih, po stari navadi sicer niso startali, no, pa je bilo tudi precej takih, ki sprva niso nameravali tekmovati, v Zmagovalec pri članih do 35 let — Lado Stritih prejema pokal soboto pa so še naknadno skušali priti na start. Skratka — tekmovalcev se je pred starterji nabralo toliko, da so kljub hitremu poteku tekmovanja in dokaj točnemu začetku, zadnji iz najbolj številnega razreda do 35 let starosti, svojo preizkušnjo prestali šele tam okoli 13. ure, ko so se ostali med tem že lahko predali božajočim sončnim žarkom. Povsem razumljivo, da je bilo tudi letos na progah dokaj živahno, saj je slednji izmed tekmovalcev skušal dati od sebe kar največ in se v borbi s konkurenti čim bolje odrezati. Spet smo videli nekaj izvrstnih voženj, ni pa manjkalo tudi takih, ki so ne- hote, ob težavah, ki so jih imeli na progi, poskrbeti za veselo razpoloženje gledalcev, ki se jih je kar precej nabralo ob vraticah. Prav gotovo pa bi navijačev iz vrst naših Takole je vozila druga — Minka Gartner — Elektromotorji sodelavcev bilo ta dan v Kranjski gori še veliko vež, če v Ljubljani in drugje vreme v soboto zjutraj ne bi bilo tako kujavo. Ni šlo seveda niti brez padcev, k sreči brez posledic, le štoparice časomerilcev so bile brez usmiljenja in razumevanja za tiste, ki jih je zvabljalo v sneg. Na krajši progi je najboljši čas dosegel Milan Bernik, saj Invalid Ivo Bevc — smola z visoko številko, na koncu še diskvalifikacija vsi tisti, ki bi že po lastni uvidevnosti tam ne smeli izkazovati svojih smučarskih vrlin in pri tem ovirati, ali celo ogrožati varnosti tekmovanja. Levo od zgoraj navzdol: predsednik sindikalnega odbora ZP Iskra, Jože Čebela pozdravlja tekmovalce — Zmagovalka Mojca Magušar je izbrala nagrado — Tudi letos lepi pokali in praktične nagrade — drzna vožnja enega izmed štipendistov se je začela — v razredu do 35 let je bilo »najbolj vroče« — desno: mnogi izmed tekmovalk in tekmovalcev so imeli težave zaradi nediscipliniranosti gledalcev in drugih smučarjev ležba tele jo je mojstrsko presmučal v 45,4 sekunde, medtem ko je bil na isti progi zmagovalec v razredu štipendistov in dijakov Uroš Aljančič, kateri je kljub drzni in solidni vožnji poslala na tekmovanje v Kranjski gori Elcktromehani-ka. Le-ta je štela nad 120 smučark in smučarjev, ki pa to pot kljub zmagam v dveh razredih v ekipni razvrstitvi le ni uspela doseči boljšega od četrtega mesta. Ekipno zmago so si priborili smučarji iz tovarne elektromotorjev v Železnikih, ki so obračunali tudi z ekipo Zavoda za avtomatizacijo, katera se je s 4,7 sek. slabšim časom svojih štirih najboljših tekmovalcev uvrstila na drugo mesto, pred ekipo Iskra Commerce, ki je letos iztržila le tretje mesto, s skupno za 9,7 sek. slabšim časom od zmagovalne ekipe iz Železnikov. Kakor koli že, letošnji veleslalom je minil uspešno, v Najbolj iskana Metka — pač zaradi blokov Naš uredniški odbor je častno zastopal Igor Slavec borbenem, vendar mirnem ozračju, le zamuda pri razglasitvi rezultatov v dvorani hotela »Prisank«, ki pa je značilna ob tako množičnih tekmovanjih, kot je vsakoletni veleslalom Iskrašev, je prizadejala malce negodovanja najbolj nestrpnih. No, pa smo končno preboleli tudi to brez večjih muk in slednjič so zmagovalci v posameznih razredih in zmagovalne ekipe le prišle do priborjenih si diplom, pokalov in lepih praktičnih nagrad, ki jih je pripravil organizator — komisija za šport in rekreacijo pri sindikalnem odboru združenega podjetja. V pogovorih sem po zaključku uradnega dela slišal zanimive misli, da bi razen Milan Bernik si je priboril pokal v razredu starejših nad 35 let progo presmučal v nekoliko slabšem času — v 46,2 sekundah. Hitra je bila tudi Mojca Magušar, zmagovalka med ženskami, saj je progo >absolvirala« v 50,1 sekundah, medtem ko je zmagovalec v tekmovalnem razredu Tomaž Jamnik daljšo progo presmučal v času 54,8 sekund, zmagovalec v razredu do 35 let starosti pa v času 59,1 sek. Kot navadno je tudi letos najmočnejšo reprezentanco mo valce v veleslalom morda v prihodnje kazalo prirediti tudi tekmovanje v teku, ali morda celo tudi v sankanju, saj bi verjetno tudi v teh zimskošportnih zvrsteh našli med našimi sodelavci — športniki dovolj gorečih pristašev, ki bi radi preskusili svoje znanje v zagrizenih tekmovanjih. Morda o tem ne bi bilo napak razmisliti do naslednje smučarske sezone, saj bi z uvrstitvijo še katere panoge laže govorili o zimskošportnih igrah Iskre. In v Kranjski gori bi se med seboj lahko pomerili tudi drsalci in drsalke, saj jih je med nami prav gotovo precej, ki se ukvarjajo s tem zimskim športom. —Jo- REZULTATI Tekmovalni razred: 1. Tomaž Jamnik (Kranj) 0:54,8, 2. Ivan Mohorič (Železniki) 0:573, 3. Milan Nadižar (Kranj) 0:57,8, 4. Anton Lotrič (Železniki) 0:58,9, 5. Stanko Sova (Kranj) 0:59,8, 6. Pavel Časar (Elementi) 1:00,4, 7. Pavie Zupan (Commerce) 1:02,2, 8. Blaž Mohorič (Železniki) 1:03,9, 9. Franc Peternel (ZZA) 1:15,8. Odstopila sta Mojmir Faganel in Ivan Kemperle, startala pa nista Jernej Osenčič in Lado Stritih. (CAOP) 1:09,9, 7. Cirila Šolar (Commerce) 1:11,4, 8. Anica Finžgar (Kranj) 1:12,4, 9. Erna Mihalič (Commerce) 1:14,2, 10. Mojca Šuster (Commerce) 1:15,9, 11. Tilka Bogataj (Železniki), 12. Meta Tebar (Kranj), 13. Stanka Kemperle (Železniki), 14. Zlata Levstek (Elementi), 15. Ana Pohl (Aparati), 16. Cveta Tolar (Železniki), 17. Milena Ažman (Kranj), 18. Marjetka Vengar (Štipendistka), 19. Marjetka Jerina (Otoče) — diskvalificirana. (Dalje na 8. strani) Lahko bi imeli vse številke z našim znakom in napisi Zenske: L Mojca Magušar (ZZA) 0:50,1, 2. Minka Gart-nar (Železniki) 1:02,1, 3. Marta Vrhovec (Commerce) 1:04,5, 4. Olga Strniša 1:07,4, 5. Olga Skubic (obe ZZA) 1:07,8, 6. Alenka Kraigher Desno od zgoraj navzdol: Pozdravne besede sekretarja ZP Pavla Gantarja — Tomaž Jamnik je pobral lovoriko v tekmovalnem razredu — Na startu za ženske, starejše in štipendiste — težko smo dočakali razglasitev rezultatov — kljub platneni zapori so smučarji z vlečnice brezobzirno vozili čez tekmovalno progo — levo: če bi bilo la dan še enkrat toliko žičnic in vlečnic, prav gotovo ne bi zmanjkalo vrst pred njimi Gospodarski plan »Elektromehanske« (Nadaljevanje z 2. strani) zerve z razmeščanjem dela in delovne sile ter rednejšim potekom izdelave polizdelkov in gotovih izdelkov. Za nadaljnjo širitev in boljšanje ekonomičnosti proizvodnje pa bo brez dvoma potrebna večja poslovna disciplina in odgovornost ter izdatnejše investiranje v prostore in opremo. Smatramo, da je v nadalnjem razvoju tovarne treba posvetiti pozornost predvsem boljšanju tehnologije in opremljenosti dela ter tako povečati rentabilnost proizvodnje, ki bo omogočala dati potrebna sredstva za investicije, odplačevanje anuitet in osebne dohodke zaposlenih. Da bi lahko proizvajali po primernih cenah, bo treba čimprej poskrbeti za zamenjavo precejšnjega števila izrabljenih in ekonomsko zastarelih strojev z novimi. Cele strojne skupine so kljub uporabi minimalnih stopenj amortizacije že povsem odpisane. Sedanja Vrednost delovnih priprav pa° bo v letu 1970 padla pod 30 odstotkov nabavne vrednosti. Tovarna predvideva, da bi z boljšim razporedom dela in delavcev morali s poprečno 4.900 zaposlenimi doseči planirano proizvodnjo. Poleg tega pa bi se z okrog 100 delavkami postopno v teku leta organizirala izdelava kit za centrale in justiranje relejev na Blejski Dobravi. Povečalo se bo predvsem število delavcev v proizvodnji. V letu 1970 bo skupno 37 prostih DOPISUJTE V ISKRO sobot ali 10 več kot lansko leto. Tako skrajšani delovni čas odgovarja še 42-urncm delavniku. Obseg osebnih dohodkov se bo zaradi večanja števila zaposlenih in večanja OD na zaposlenega povečal za 20 %. Osebni dohodki na zaposlenega se bodo povečali za 12 do 13% ali na 1.070 din mesečno. Zadnjih par let opažamo zaskrbljujoča gibanja v gospodarstvu in pogojih ustvarjanja ter delitve narodnega dohodka v posameznih vejah proizvodnje in porabe. Živ-' ljcnjski stroški se večajo in realni osebni dohodki so veliko manjši kot nakazano nominalno povečanje. Za izravnavanje takih anomalij in vsklajanje splošnim gibanjem osebnih dohodkov, je bilo treba osebne dohodke povečati za več kot bi bilo prav glede na večanje proizvodnje in produktivnosti. Poleg tega pa se draži še material in storitve. S sedanjo tehnologijo, potekanjem proizvodnje in zastarelimi sredstvi za delo ne bomo mogli napredovati dovolj hitro, da bi nadomestili vse dražitve. Zato bo čimhitreje treba te stvari izboljšati in iz lastnih sredstev ter kreditov vložiti večja sredstva za modernizacijo proizvodnje. V skrbi za ceno naše proizvodnje pa bo potrebno vključiti tudi večjo skrb za cehe naših izdelkov v prodaji. Naša t kvarna je ena izmed tistih delovnih organizacij, katerih izdelki vsebujejo ve, liko živega dela. Ker delovna sila postaja vse dražja, jo bo treba racionalneje uporabljati in kjer je le mogoče nadomestiti s produktivnejšimi stroji, razpoložljivega delovnega časa pa ne bomo smeli izgubljati z nepotrebnim delom, zastoji, nedisciplino ipd. Naslednja zelo pomembna postavka za normalno pote- kanje proizvodnje so obratna sredstva. Vzporedno s skrbjo za redno preskrbo materiala in izdelavo izdelkov, bo treba skrbeti za hitrejši pretok materiala in polizdelkov skozi proizvodnjo, da bi sprostili nekaj obratnih sredstev za financiranje večjega obsega proizvodnje. V ta namen predvidevamo, da bi se hitrost obračanja obratnih sredstev povečala za 15 %, kar je tudi dosegljivo. Pod takimi pogoji bi se nekoliko popravilo tudi razmerje med krediti in poslovnim skladom za obratna sredstva v korist poslovnega sklada. Tak premik je pozitiven zato, ker je dodatne kredite težko dobiti in zanje plačujemo vsaj še enkrat večje obresti kot jih plačujemo od poslovnega sklada. Gospodarski plan nadalje predvideva nespremenjeni obseg prispevanja za stanovanjsko izgradnjo in izločanje v rezervne sklade. Z nekoliko hitrejšim večanjem OD kot dohodka je opazno, da sklad skupne porabe za stanovanjsko izgradnjo hitreje narašča kot sredstva za širitev proizvodnje. Rabati ostajajo nespremenjeni in znašajo okrog 12 % od vrednosti proizvodnje po tovarniških cenah. Ta rabat vsebuje trgovski, super ali dohodkovni rabat. Izvoz se bo povečal od 3.032 tisoč $ v letu 1959 na 3.488 tisoč $ v letu 1970, pri tem pa se bo povečal tudi delež izvoza na konvertibilno področje od lanskih 68 % na 81% v letu 1970. Po sprejetju gospodarskega plana s strani samoupravnih organov tovarne pa je UO sprejel še poseben program podrobno razčlenjenih aktivnosti, s konkretnimi zadolžitvami potrebnimi za dejansko izpolnitev v največjem možnem obsegu in čim-boljšim poslovnim rezultatom. ML Tovarna elementov za elektroniko LJUBLJANA - STEGNE v ZP Iskra Kranj VABI K SODELOVANJU: KONSTRUKTORJA ORODIJ IN NAPRAV POGOJ: strojni inženir, urejena vojaščina ali strojni I tehnik z najmanj 5-letno prakso VODJO TEKOČE KONTROLE POGOJ: strojni ali elektrotehnik z najmanj 3-letno i, prakso ’ TEHNOLOGA MONTAŽE POGOJ: elektrotehnik šibki tok, zaželena praksa, voja- [ ščine prost i| KONTROLORJA — MERILCA POGOJ: KD clcktromchanik š. t. z nekajletno prakso EKONOMSKEGA TEHNIKA POGOJ: urejena vojaščina, za delo v finančni službi, ki je lahko začetnik STROJNEGA INŽENIRJA I. ali II. stopnje za delo tehnologa v tehnični službi tovarne — ali STROJNEGA TEHNIKA za delo tehnologa v tehnični službi POGOJ: za stroj, inženirja, da ima urejeno vojaščino ! z nekaj leti prakse v stroki, za strojnega tehnika, da je vojaščine prost s 3-letno j prakso v stroki ADMINISTRATORKO za vodenje korespondence v komercialni službi POGOJ: končana 2-letna administrativna šola in nekaj j let prakse v administraciji Za vsa razglašena prosta delovna mesta je predvidena i poskusna doba. Interesenti naj predlože pismene ponudbe z opisom dosedanjega dela do 14. 3. 1970 v Kadrovsko soc. oddelek tovarne. Za prevoz od središča mesta do tovarne je poskrbljeno. O varstvu ps*i delu v preteklem letu (Nadaljevanje s 3. strani) — V prostoru, kjer se izvršujejo razna dela razmašče-vanja pločevine v triklorctile-nu ali benzinu pa se delo ne opravlja tako kot bi bilo to potrebno zaradi neustrezne ventilacije na delovnem mestu oz. zato, ker zaposleni v tem oddelku ne perejo v za to pripravljenih kopelih. Od strani Zavoda za varstvo pri delu iz Maribora so bile izvršene ekološke meritve delovnih pogojev v nekaterih obratih, kot je zahtevala republiška inšpekcija. Pri teh meritvah so bile ugotovljene razne pomanjkljivo sti in odstopanja od družbo nih norm, zlasti kar se tiiti prekomernega ropota, po manjkljive razsvetljave, premočne koncentracije raznil topil in prašnih delcev . Od Zavoda za varstvo pri delu je bil izvršen tudi pregled dvigal in ekscentričnih stiskalnic. Na podlagi tega pregleda in ugotovitev, ki so bile dane v njihovem poročilu se sedaj preko vzdrževanja in delavnic odpravljajo napake, na katere je imenovani zavod opozoril. ............................................................................................................................................................i......................................................................................m............m.....................................................m..........................................................................................................................................................i ............................... Literatura, umetnost, politika in resnica Po listu »Komunist«, z dne 23. januarja t. 1. povzemamo sestavek avtorja vojno-zgodovinskega romana »Ukana« Toneta Svetine. Zaradi obsežnosti in tehtnosti tega zanimivega razmišljanja, smo prisiljeni v to, da ga bomo objavili v dveh delih, v današnji in prihodnji številki našega tednika. Minilo je četrt stoletja, kar je potihnil grom topov in se mi je v krnskih gorah nad Sočo porodila želja napisati roman o našem narodnoosvobodilnem boju. Takrat se mi je ta želja zdela skoraj iluzorna komaj bi si jo bil upal povedati na glas, celo svojim prijateljem ne. Toda v meni je bila trdno zasidrana kakor seme gorskega drevesa v poklini sredi pečevja. Seme, ki zraste v nebogljeno rastli- no v svetu, ki ni namenjeno drevju, kjer ga vse ogroža in ima malo upanja, da bo zrastlo. Takrat mi je za takšno delo manjkalo vse, razen volje. Same slutil sem, kar bi moral napisati, toda, kako naj to napišem, še nisem vedel. Tisti čas smo dejali, da za nas, ki hočemo spremeniti svet, ni nič nemogoče. Bil sem komunist, zato sem čutil, da tudi zame ne sme biti ovir, ki jih ne bi mogel premagati. Bil sem član partije, ki je v najbolj nemogočih okoliščinah izvojevala zmago v narodnoosvobodilni vojai in prav tako težkih pogojih vodila socialno revolucijo. Veroval sem vanjo, bil sem povezan z njo kot otrok s tisoč nitmi s svojo materjo in bil sem ji predan kot tisoči tistih, ki so dali svojemu narodu vse kar človek lahko da — svoja življenja. Za zgodovino naroda je četrt stoletja kratka doba. Za posameznika pa je velik del življenjske poti. Sicer pa so za nas, ki smo živeli in umirali, rušili in gradili v drugačnih okoliščinah, tudi me- rila časa drugačna. Medtem sem v petnajstih letih zasnoval in napisal vojni roman, ki sem si ga takrat zamislil. Če se danes ozrem nazaj, se mi zdi, kot bi gledal iz globokega dna vodnjaka, kjer sem se v dolgih mukah dokopal do izvira resnice, v smeri praznine. Včasih pa se mi porodi drugačen občutek. Zdi se mi, kot bi premagal nedostopnost orjaške stene in bolj po naključju'kot po nujnosti dosegel njen pogled v daljave. Pogled, ki je plačilo za ves trud, strah in brezup, ki ga je bilo treba premagovati pri vzponu. »Toda stena sc upira samo tistemu, ki jo hoče premagati,« je dejal Sartre. Čeprav se človek počuti smrtno utrujen, zazna v sebi neverjetne moči, ki ga drže pokonci, da je pripravljen kreniti naprej. Pa pustimo to. To so občutki, ki pridejo in izginejo Vendar je šele sedaj prišel čas, ko lahko razmislim, zakaj sem pisal. Izvršil sem nalogo, ki sem si jo zastavil sam, ne da bi imel kakršnokoli zagotovilo, da bom uspel To je bil torej moj moralni imperativ. V krnske gore smo prišli na demarkacijsko črto med cono A in B, kot so za okroglo mizo razdelili Primorsko zahodni zavčzniki, ki so nas takrat vrgli iz Trsta.. Neskončna tišina triglavskih gora od Krna do Trente, je bila pravo nasprotje ljuo-skrmu vrvežu ob koncu volne. To je bilo pravo okolje, da sem se lahko pogreznil vase in premislil o vtisih pt£ živetega. Kdove koliko noč sem prebedel?! Iz svoje komisarske torbe sem izvlekel orumeneli in od dežja raztno čeni zvezek, v katerega soj“ med bojem vpisoval vtise, o“ je prebit od drobca tocn Iz sklepov amoupravnih organov druženo ODJETJE SKLEPI I. SEJE NOVOIZVOLJENEGA ODBORA ZA POSLOVNO POLITIKO ZP ISKRA (24. 2. 1970) | Za zapisnikarja na sejah [bora za poslovno politiko p je izvoljena tov. Vera Bena, za stalna ovcrovatclja ipisnikov pa tov. ing. Alojz iar in tov. Ivo Klcšnik. • Za predsednika odbora lposlovno politiko ZP je iz-iljen tov. Vladimir Logar, meralni direktor ZP ISKRA, i namestnika predsednika i tov. Metod. Rotar, direk-ir ISKRA COMMERCE. f Odbor za poslovno polito ZP imenuje komisijo za lanstvcno-raziskovalno de-vnost v naslednjem sestavu: redsednik — ing. Marjan ruden, univ. prof. Fakultete l elektrotehniko, Ljubljana, ani: — dr. Milan Osredkar, istltut »Jožef Štefan«, Ljub-ana, — Silvo Hrast, svetnik tneralnega direktorja ZP, jubljana, — ing. Ljuban Ari, ISKRA COMMERCE, .jubljana — ing. Stane Slap-tl, Elektromehanika, Kranj, komisije, ki so bile pri pavnem odboru ZP: gospo-prska komisija, organizacij-|a komisija, komisija za ka-ravska vprašanja in komisi) za nagrajevanje izrednih bsežkov, še naprej obstoji-|v istem sestavu. t Odbor za poslovno polito ZP je sprejel na znanje »ločilo o delu UO ZP v man-dni dobi 1969/70, pregled eiivršenih sklepov UO in ZP z dne 16. 2. in dodat-iizrtlne 21. 2. 1970, kratko formacijo o poslovanju ZP IKRA v letu 1969 ter pordči-f - razvoj in poslovanje [P ISKRA KRANJ z dne 5. ' 1310. Odbor za poslovno politiko ZP prevzema posle od prejšnjega upravnega odbora ZP. 9 Odbor za poslovno politiko ZP smatra, da je treba z novo interno zakonodajo, to je zlasti z novim statutom, zagotoviti možnost učinkovitega poslovanja organov upravljanja ZP, ob čuvanju samoupravnih pravic posameznih organizacij v ZP. Nadalje je odbor za poslovno politiko ZP obravnaval celo vrsto problemov, ki jih bo treba nujno reševati na sejah odbora za poslovno politiko (ti problemi so navedeni v zapisniku te seje). Zagotoviti bo treba nadzorstvo nad izvajanjem sklepov odbora za poslovno politiko ZP. • Seje odbora za poslovno politika ZP naj bi bile do nadalnjega v tovarni elektronskih naprav v Ljubljani - Stegne, in to ob torkih, približno vsake 14 dni oz. po potrebi. NAPRAVE SKLEPI 8. SEJE DS (26. 2. 1970). * 1 2 3 4 5 6 7 8 9 Delavski svet je sprejel zaključni račun za leto 1969 z naslednjo delitvijo celotnega dohodka: 1. Celotni dohodek po fakturirani realizaciji 38.697.380,01 2. Poslovni in izredni stroški 21.589.464,57 3. Dohodek 17.107.915,44 \ Obveznosti iz dohodka: 4. Obveznosti do lastnega re-revnega sklada 540.566,00 5. Obveznosti do skupnih rezerv gosp. org. 396.246,00 6. Obračuni OD 8.742.429,10 7. Vračilo izgub (tovarnam ZP in banki) 740.087,38 8. Pogodbene in zakonske obveznosti 3.098.743,00 Delitev ostanka dohodka: 9. Prispevek Skopju 83.822,00 10. Za sklad skupne porabe 702.817,30 11. Za poslovni sklad 2.803.204,66 DS je sklenil, da se sredstva, namenjena za rezervni sklad in sklad skupne porabe, do nadalnjega uporablja kot obratna sredstva. 9 Delavski svet je obravnaval in sprejel gospodarski plan za leto 1970. 9 Deltjvski svet je sprejel predlog UO, da se za kandidate za Poslovni odbor Iskra - Commerce predlaga tov. Vertačnik Maksimiljana. ® Delavski svet odobrava prispevek Počitniški skupnosti Iskra v višini 5.850,00 din, kot je navedeno v razdelilniku pod pogojem, da prispevajo svoj delež tudi ostale organizacije v Združenem podjetju. Počitniška skupnost ISKRA, Trg prekomorskih brigad št. 1, Ljubljana RAZPISUJE za sezono 1970 naslednja sezonska delovna mesta za počitniški dom: Poreč, Dugi otok, Trenta in Bled: UPRAVNIKE KUHARICE POMOŽNE KUHARICE STREŽNICE TOČAJKE SOBARICE OSEBE ZA PEKO NA ŽARU. Cas zaposlitve je predviden od 10. junija dalje, do začetka septembra. Prijave sprejemamo takoj. Ponudbe naj bodo pismene z opisom za katero delovno mesto in kateri kraj je prijava. Prednost imajo ožji sorodniki naših delavcev, zaposlenih v ZP »ISKRA« (študentje in upokojenci). Prijave sprejemamo do zasedbe in sklenitve pogodb za vsa razpisana delovna mesta. Uprava Počitniške skupnosti ELEKTROMEHANIKA KRANJ Koristnost Industrijske ambulante »Elektromehanika« v Kranju ima poleg obratne ambulante tudi industrijsko ambulanto/ ki je namenjena za hitro pomoč, kjer ni potreben zdravniški pregled. Locirana je v tovarni, odprta pa ves dan. Delo opravljajo medicinske sestre. Industrijska ambulanta deluje že nekaj let. S hitrim posegom pri vsakdanjih ali slučajnostnih osebnih težavah 4.000-članskega kolektiva je industrijska ambulanta opravičila svoje delovanje. Statistika za preteklo leto kaže, da je bilo registrirano v industrijski ambulanti 15.700 obiskov, v sanitarnem prostoru za žene pa 1971. Naj-pogostnejši vzroki obiskov v lanskem letu so bili prevezovanja - 3.634 težave v želodcu 630 razne nezgode 60 tujki v očesu 188 urezi, odrgnine in vbodi 983 opekline 9-t težave s srcem 52. tujki 54 zobobol 828 glavobol 3.224 slabost i 469 poškodbe na poti v tovarno in domov 69 razna obolenja 708 prehlad 1556 bol. ob menstruaciji 504 poškodbe doma 245 bolnik napoten k zdravniku 77 razna gnojenja 196 Iz pregleda je razvidno, da je bilo veliko poškodb na očeh (188) iz česar se da sklepati, da delavci na raznih de- lovnih mestih, kjer prid»' do odletavar.ja raznih tuikov ne nosijo potrebnih zaščitnih očal. Tudi urezov, ubodov in odrgnin je razmeroma veliko, saj je tila prva pomoč nudena v 983 primerih. Tudi ta podatek nas opozarja, da bi delavci na izpostavljenih mestih morali uporabljati bolj dosledno zaščitne rokavica. tttittttttttttttitt DOPISUJTE V »ISKRO«! Naslov uredništva: Kranj, Savska loka Tel. 22-221, tat. 331 Nnrammimmtm' iimtiimviiiimaniuiimiiiiutinmiHiiituimmnuumnintminiiiiiiBiuiinnniiiiiiiuitiiiiiiiiiutiniiiniiiiinniiiiiiiniuiiiiiiiiiiiniiiiHiniiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiuiiiimiiiiiiiiiiiiiiuiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimi fante, kot je bila prebita ftjiga VKP(6), zvezek o paril» o novi ljudski oblasti, o jsnobodilni fronti, pravza-fav yse, kar sem si beležil [*® Pokrajinskega partijca komiteja. I&iei sem in pisal. Iz oble™ zapiskov je nastal tri pele zvezke obsegajoči Pevnik, kateremu sem v N zapisal z debelimi črka-¡j Cankarjev izrek: DOMO-jp. TI SI KAKOR ZDRAV- P“Pisal sem vse, za kar sem “p- Ja se ne sme pozabiti. Prat sem si mislil: Ce mi f Gano, in če bom znal, bom P® v prihodnosti napisal P® LJUBILI SO DOMO-jtNO. i-° naL bi bil moj dol; Tistim, ki so prelili '»ki' 4 bos Nože [j1 *!r> po hribovju slovenskost. Vse moje takratno i “‘"Zenjc je bilo spravljeno '“trbtniku, zaplenjenemu nemškim gorskim lovcem^ in v komisarski torbici. Največjo vrednost so mi predstavljale knjige, ki sem jih ob osvoboditvi Trsta zaplenil na kvesturi. Bile so last kdove katerega slovenskega revolucionarja, ki so ga ubili Nemci. Tc knjige so bile: Sperans (Edvard Kardelj) »Razvoj slovenskega narodnega vprašanja« od »Naše založbe« 1939; Mancov »Komijhističm manifest«; Leninova »Razprava o imperializmu«; Engelsov »Anti Diihriing«. Od leposlovnih knjig pa sem bil najbolj vesel Sienkievviczevega vojnega romana »Z ognjem in mečem«. Ko sem ga nekajkrat prebral, sem bil vesel, da smo končno tudi Slovenci prebrodil: viharni čas, o katerem bi lahko pisali romane, kot jih je pisal Sienkiewicz o junaštvu poljskega naroda. VKP(b) pa sem dobil v par- tijski šoli v dar in v njej je pisalo: »čuvaj to knjigo kot puško«. Naj omenim še nekaj, kar je bistveno vplivalo name. Krn. Rdeči rob in Mrzli vrh so imeli pobočja razrita od granat in prevotlena z utrdbam: še iz prve svetovne vojne. Sledovi boja dveh vojn, ki so spremenili svet v brez-smisleno klavnico, so me silili k razmišljanju, zakaj se vse to dogaja in mi vzbudili raziskovalno strast. V ostenju Rdečega roba sem med okostji partizanov borcev Gregorčičeve brigade, ki so jih Nemci pometali žive v prepade, našel v poklino zagozdeno okostje poročnika gorskih lovcev. Izpod roba zarjavele čelade so žarele vame prazne oči lobanje v usnjeni torbici sem našel dnevnik tega človeka. Na uvodni strani je bil napisal Nietschejev izrek iz Zaratu- stre: LJUBIM TISTEGA, KI LJUBI SVOJO KREPOST TO JE VOLJA K POGINU IN PUSCICA HREPENENJA. Iz dnevnika je vdirala vame nemška industrijska civilizacija. Nemec pa se mi je predstavil še z druge strani. Ob okostjih se mi je nehote porodilo vprašanje: ČEMU ČLOVEK UBIJA ČLOVEKA? Najvišje bitje, ki ga je rodilo vesolje. Založil sem okostje Nemškega poročnika s kamenjem in vedel sem, da ne bo romana, če se ne bom dokopa! tudi do resnice naših sovražnikov. Potem sem spoznaj starca, ki je samctaril v štabni kaverni pod skalami Rdečega roba. Starec je bil nenavaden. Podoben je bil viharnemu drevesu nad prepadom. Gube na njegovem obrazu so se zlivale z gubami 'večnosti, ki so jih zarisala v gore tisočletja. Le oči je trnel žive in smele. Podobne barvi voda reke, ki jo je z usodno vizijo prerokbe -pokola ovekovečil Gregorčič. Čeprav starec ni maral ljudi, sva midva postala prijatelja. Danes, ko globlje razumem svet, vem, da je bil starec odtujeni človek, ki se je poblazneli industrijski Evropi umaknil v samoto gora. Toda ni se umaknil dovolj visoko. Bil je razočaran nad ljudmi in ni veroval v člove-' ka. Njegov jedki dvom je zamajal mojo enostavno predstavo o ureditvi sveta in o brezrazredni družbi, ki smo jo obetali komunisti. »Dvomim v vsemu«, je bilo njegovo geslo. Ker ga je izrekel že tudi Marx, mu nisem zameril. Naučil me je misliti kritično in napotil me je k iskanju resnice pod površino navideznega Misli! je enostavno, ostro in globoko. Takrat je predvideval stvari, o kate- Z Spet rekordna udeležba tekmovalcev (Nadaljevanje s 5. strani) Moški do 35 let: 1. Lado Stritih (Kranj) 0:59,1, 2. Anton Gartner (Železniki) 0:59,4, 3. Miloš Fister (Otoče) 1:00,8, 4. Branko Jaklič (Kranj) 1:01,4, 5. Rajmund Lušnic (Commerce) 1:02,0, 6. Janez Seršen (Avtomatika) 1:03,2, 7. Franc Jerala (Kranj) 1:03,3, 8. Franc Zupan (ŠC ISKRA) 1:03,3, 9. Janče Habjan (Železniki) 1:03,9, 10. Jože Škerjanc (Commerce) 1:04,7, 11. Marjan Simčič (ZZA), 12. Marjan Treven (Naprave), 13. Anton Pene 14. Peter Oman (oba Kranj), 15. Albin Mak (Trbovlje), 16. Miha Rautar (Orodjarna), 17. Franc Eker (Kranj), 18. Anton Mohorič (Železniki), 19. Janez Baškovec (Otoče), 20. Lovro Dagarin, 21 Simon Klemenčič (oba Kranj), 22. Janez Barlič (Trbovlje), 23. Jurij Vatovec (Commerce), 24. Joža Treven (Otoče), 25. Stane Pogačnik, 26. Marjan Brinovec (oba Kranj), 27. Niko Žumer, 28. Miro Krek, 29. Filip Tarfila, 30. Franc Pre-želj (vsi Železniki), 31. Stane Kokalj, 32. Miha Gartner (Železniki) 33. Franc Princ (Otoče), 34. Vinko Zorman (Kranj), 35. Branko Brezigar (N. Gorica), 36. Jure Zupan (Kranj), 37. Ivo Trilar (Otoče), 38. Jože Meglič, 39. Brane Stare, 40. Ivan Kejžar (vsi Kranj), 41. Franc Židan (Elementi), 42. Jurij Petrač (Aparati), 43. Janez Gabron, 44. Silvo Stružnik, 45. Franc Selan (vsi Kranj), 46. Milan An-želj (ZZA), 47. Marjan Koro-šin, 48. Jože Goršič (oba Naprave), 49. Franc Praprotnik (Otoče), 50. Fedor Gregorčič (ZZA), 51. Jože Jež (N. Gorica), 52. Miro Rojc (Avtomatika), 53. Marko Jeglič, 54, Božo Pustovrh (oba Aparati), 55. Ljubo Stojanovič (Avtomatika), 56. Drago Miklavčič (Naprave), 57. Jože Bauman (CAOP), 58. Zoran Starman, 59. Franc Čebulj (oba Kranj), 60. Stane Butara (Elementi), 61. Miro Lužar (Avtomatika), 62. Jože štembergar (Apara- rih mi danes razpravljamo. Začuden je bil, ker sem pisal dnevnik. Nekoč mi je dejal: »Ti se ogibaj politike. To je hoja po tankem ledu. Ne segaj po kostanj v žerjavico za druge. Zapomni si, da politika ni le kurba, kot razglašajo po gostilnah pijanci. Politika je več kot kurba! Tam gre za glave!« Zaman sem ugovarjal, da bomo mi spremenili svet, človeka, in tudi politiko. Ostala sva vsak na svojem bregu reke in nikdar nisva prišla skupaj, čeprav sva se menila o vsemu, kar je prineslo življenje. Starec izpod Krna me je soočil s problemom resnice. Zavedel sem se, da je resnica ključno vprašanje za vsako umetnost, za ravnotežje posameznika, družbe in tudi politike. Ko sem pisal roman, sem se nenehno spopadal s pro- ti), 63. Jože Benedik, 64. Vlado Maren, 65. Brane Gorjup, 66. Peter Ropret (vsi Kranj), 67. Marko Kavčič (Horjul), 68. Miha Taler (Otoče), 69. Franc Abe (Aparati), 70. Fortunat Orehek (Commerce), 71. Štefan Perčič, 72. Stane Maren, 73. Rafael Žgajnar, 74. Tiho Štetner, 75. Martin Rupnik (vsi Kranj), 76. Zoran Tišler (Orodjarna), 77. Ludvik Praprotnik (Horjul), 78. Branko Lacko (Otoče), 79. Vili Pretnar (Kranj), 80. Tone Legat (Otoče), 81. Matija Polajnar (Kranj), 82. Karlo Kralj, 83. Igor Pompe (oba Elementi), 84. Peter Globač-nik (Kranj), 85. Peter štor (Elementi), 86. Dimitrij Zega (Commerce), 87. Franc Pevc (Str. službe ZP), 88. Jure Mo-horč (Kranj), 89. Matevž Vidmar (Naprave), 90. Ljubo Arizanovič (Kranj), 91. Janez Gregorin (Horjul), 92. Matjaž Traven (Naprave), 93. Franc Zaletel (Kranj), 94. Franc Ivanuša (Avtomatika), 95. Janez šileč (Kranj), 96. Rasto Cvetko (Orodjarna), 97. Jože ži-lih (ŠC Iskra), 98. Matevž Šmid (Železniki), 99. Jože Bregar (Kranj), 100. Milan Jereb (Aparati), 101. Marjan Tolar (Železniki), 102. Janko Jensterle, 103. Adam Kerec, 104. Janez Cenčič (vsi Kranj), 105. Milan Gamberger (Naprave), 106. Zlato Tišnar (Avtomatika), 107. Tine Polka (Kranj), 108. Edo Zaplotnik (Otoče), 109. Vinko Hribar (Kranj), 110. Janez Grabnar (Aparati), 111. Zdenko Steva-nja, 112. Miro Ahačič, 113. Ciril Hegler, 114. Jože Rozman, 115. Rajko Rozman, 116. Slavko Rozman, 117. Edo Ferenčak (vsi Kranj), 118. Jože Meden, 119. Vinko Plavčak (oba Commerce), 120. Janez Karlin (Naprave), 121. Vlado Žnidaršič (N. Gorica), 122. Benjamin Ličan (N. Gorica), 123. Janez Podlesnik (Aparati), 124. Marjan žičlin, 125. Anton Folkar, 126. Janez Bernard (vsi Kranj). ' Startali niso: Davorin Dolar, Rudi Bavk, Janko San- blemom resnice. Doumel sem, da je resnica parabola, kot jo je primerjal Lenin. Samo približujemo se ali oddaljujemo bistvu stvari, malokrat nam uspe, da se naša spoznanja križajo v samem križišču bistva. Toda, kdor ne pozna usedlin dna, so mu tudi višine tuje. Kdor ne pozna daljav, mu ni do bližine. Potopiti se je treba v vrtince življenja in ga živeti. Prva resnica je rojstvo, zadnja smrt, vmes pa je iskanje smisla stvari v morju utvar. Iskanje rscnice je blodnja po nevarnem pragozdu. Resnica je breme, ki ga ne moreš vreči s pleč, kadar bi se ti zljubilo. Je breme, ki ga je nevarno deliti z drugimi. Zakaj? Ker imamo vsi vsak svojo resnico in vsakdo misli, da je njegova resnica edina. (Konec prihodnjič) dal, Darko Ergaver, Stefan Rozman, Milan Šenk, Andrej Cegnar, Janez Gosar, Franc Košnik, Janko Rupar, Emil Kastrin, Uroš Stare, Mirko Konc, Sašo Rekar, Tone Cuk, Vinko Mihalič, Jože Košek, Anton Kejžar, Miha Recelj, Peter Baudek, Mitja Zomada, Franc Plevnik, Janez Tušek, Bine Korošic, Rudi Udovč, Josip Filipčič, Miro Lasen. Odstopili: Jan Franc, Matija Pucelj, Ivan Zaplotnik, Damjan Hvala, Marjan Brezar, Boris Pintar, Franc Terlikar, Matija Krajnik, Stane Krajnc, Ante Demšar, Ivan Guzelj, Miha Žirovnik, Jože Konc, Silvo Sipic, Janez Jeglič, Milan Bajagič, Matija Kavčič, Lojze Debeljak, Jože Vugelj, Janez Sever, Tone Podlipnik, Miro Vidic, Andrej Bele, Tone Velepec, Darko Zdešar, Milan Bašelj, Martin Janc. Diskvalificirani: Boris Leskovar, Oto Govekar, Jože Dekleva, Franc Šimenc, Jan Petkovšek, Miro Albini, Franc Bajt, Vinko Bojan, Matevž Kumer, Vinko šolar, Vlado Čadež, Andrej Puc, Roman Pikec, Jože Žirovnik, Danilo Korošec, Rajko Križnar, Marjan Hafner, Zdravko Pogačnik, Anton Sladič, Boštjan škornjak, Tone Hrovatin, Aco Zalaznik, Franc Malovrh, Stane Bregar. Moški nad 35 let: 1. Milan Bernik (Elementi) 0:45,4, 2. Ludvik Dornik 0:45,9, 3. Pavel Matjašič (oba ZZA) 0:54,2, 4. Janez Krištof (Commerce) 0:54,2, 5. Jože Pogačnik (ZZA) 0:54,3, 6. Janez Benedičič (Železniki) 0:54,4, 7. Marjan Dermota (Kranj) 0:57,2, 8. Alojz štrukelj (N. Gorica) 0:57,4, 9. Janez Škofič (Elementi) 0:57,6, lp. Janez Stružnik (ŠC Iskra) 0:57,6, 11. Rado Faganel. (Otoče), 12. Jože Pintar, 13. Ciril Omahen (oba Kranj), 14. Viktor Tišlar (Otoče), 15. Dušan Pirc, 16. Štefko Vidic (oba Kranj), 17. Stojan Flajs (Commerce), 18. Brane Gorjup (Horjul), 19. Brane Tomažič (Commerce); 20. Boris Starc (Kran), 21. Ivo CirmSn (Elementi), 22. Jože Frantar (Kranj), 23. Ivan Kršinar (Avtomatika), 24. Vili Tekavec (Avtomatika), 25. Marjan Peharc, 26. Milan Grohar, 27. Marjan štrukelj (vsi Kranj), 28. Franc Bobnar (Naprave), 29. Stane Šorli (Commerce), 30. Viktor Cvetko, 31. Anton Brezar (oba Kranj), 32. Peter Šilar (ZZA), 33. Jože Vidic (Železniki), 34. Avgust Smole (Kranj), 35. Franc Kapel (Commerce), 36. Ciril Pečkaj (Aparati), 37. Peter Tribušon (Trbovlje), 38. Dušan Kalan (Aparati), 39. Igor Slavec (Str. sl. ZP), 40. Zvone Mastnak (Kranj), 41. Janez Bratina (Elementi), 42. Milan Baumgartner (Str. sl. ZP), 43. Lado Mirt, 44. Tone štrukelj (oba Kranj). 45. Franc Jan (Elementi), 46. Miroslav Juranji (Commerce), 47. Rajko Korbar (Trbovlje), 48. Vinko Zupan (Kranj), 49. Božo Bašel (ŠC Iskra). Startali niso: Silvo Vodopi- vec, Vili Zorko, Franc Brezar, Jože Pogačnik, Maks Berginc, Štefan Perne. Odstopili: Janez Cevc, Bogdan Napokoj, Simon Primožič, Zdravko Debeljak, Dušan Dolničar, Jože Hribar, Rudi Benedik, Jože Šparovec, Franc Šilar. Diskvalificirani: Vinko Šarabon, Valter Mlekuž, Ivo Bevc, Julij Stojan, Marjan Brezar. štipendisti in dijaki: 1. Uroš Aljančič (ŠC) Iskra) 0:46,2, 2. Janez Vodopivec (štipendist) 0:50,7, 3. Milan Simčič (poki. šola) 0:51,4, 4. Stane Seražin 0:52,2, 5. Tone Nastran (oba štipendista) 0:53,3, 6. Milan Plešec (Kranj) 0:53,8, 7. Uroš Kralj (Poki. šola) 0:54,5, 8. Miloš Jocif (ŠC Iskra) 0:54,7, 9. Jan Kalan (ŠC Iskra) 0:55,0, 10. Igor Škraba (štipendist) 0:55,2, 11. Jože Jurjevič (ŠC Iskra),. 12. Matija Juvan (štipendist) 13. Igor šern (Poki. šola), 14. Miloš Potočnik, 15. Jurij Kurnik (oba ŠC Iskra), 16. Branko Širok, 17. Bojan Potočnik (oba Poki. šola), 18. Janez ZAHVALA Ob smrti mojega dragega očeta TOMAŽA ŠTREMFLJA se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem »Elektromehani-ke« za izraze sožalja, posebno pa Še tehničnemu razvoju ATN za poklonjeno cvetje. Branko Štremfelj Trilar, 19. Leopold (oba; pendista), 20. Marko At šič (Kranj), 21. Srečo Mol jan, 22. Doro Erjavec, 23.lt loš Sajevic, 24. Zvone Petke, šek, 25. Jože Luk, 26. M-Mrše, 27. Slavko Vidic, j Franc Peternel, 29. Mi« Bratkovič, 30. Marjan Cs man, 31. Marjan Jezernik (a i štipendisti). Startali niso: Jože Pogača Drago Janša, Franc Jurkovfi Radomir Lukač, Karl Slin'. Rado Wechsterbach. Odstopili: Janez Ažman. Diskvalificirani: Slavb Udovč. Ekipni vrstni red: 1. El«, tromotorji — Ivan Mohori' Minka Gartner, Janez B:» dičič, Anton Gartner - 3:511 2. ZZA — Franc Peternelj, Mojca Magušar, Ludvik Dot, nik, Marjan Simčič - 3:5JJ; 3. Commerce — Pavel Župna Marta Vrhovec, Janez Krištoj Rajmund Lušnic - 4:02,9; I Elektromehanika — Tomi Jamnik, Anica Finžgar, Mri jan Dermota, Lado Stritihi 4:03,5; 5. Elementi -— Pat« Časar, Zlata Levstek, Mit Bernik, Franc Židan - 4:30,!; ISKRA - glasilo delovn» ga kolektiva Iskra. industnK, za elektromehaniko, telet» munikacije, elektronike '3 avtomatiko — Urejuje ure®1 ški odbor — Glavni urednik Pavel Gantar — Odgovoru urednik: Jane2 Sile — •*** ja tedensko — Rokopisov c* vračamo — Tisk m kliM1' »CP Gorenjski tisk« KJ™ liiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiimiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiii BtflfiSISBBESBBBBBBBBBBBBBBBBflBBBBBBBBBBBIIII Razstava planinske fotografije Kot smo že poročali, je vzporedno s porajanjem planinskega društva Iskra teklo tudi zbiranje planinskih fotografij naših fotoamaterjev, iz katerih naj bi uredili razstavo, ki bi obiskala vse naše delovne organizacije. V torek 2. marca je bila razstava planinskih fotografij odprta v avli Zavoda za avtomatizacijo in spričo uspelih posnetkov privablja številne obiskovalce . Popoldne istega dne so se v sejni sobi ZZA zbrali tudi avtorji planinskih fotografij, katerih dela je komisija izbrala za predvidene praktične nagrade. Na skromni slavnosti jc zbranim po uvodnih besedah Janeza Šilca, spregovoril predsednik planinskega društva Iskra, ing. Simon Primožič. Izrazil je željo, naj bi po vseh naših delovnih kolektivih tako uspešno, kot v tovarni elektronskih naprav izvedli agitacijo za vpis članov planinskega društva. V TEN so se ob učinkoviti propagandi včlanili v planinsko društvo malone vsi člani kolektiva in če bo vsaj približno tako tudi drugod, bomo zares dobili v naših vrstah, močno planinsko organzacijo in tudi po tej poti ime Iskra uveljavljali v javnosti Predsednik PD se je nato zahvalil vsem avtorjem in prizadevnim organizatorjem razstave planinske fotografije, ki je prav za prav izraz prve žive akcije planinskega društva, preden bo prišlo do organizacije planinskih izletov in drugih akcij PD, predvidenih v letošnjih mesecih. Nato je ing. Primožič razdelil nagrajenim avtorjem fotografije praktične nagrade v obliki izdelkov naših tovarn. Ob koncu pa je povabil še vse ljubitelje naših gora in že včlanjene pripadnike planinskega društva Iskra, naj bi se čim bolj polnoštevilno udeležili bližnjega občnega zbora planinskega društva, na katerem bo največ govora o delovnem programu društva, hi predvideva vrsto akcij in izletov, za katere se bodo člani društva prav gotovo ogreli v velikem številu in s svojim sodelovanjem pripomogli, da bo naše planinsko društvo čim bolj zaživelo. V ■■■■sanEBnüEEBBBnEsaiEaiiaEBBBBBEEaaieDsaal' IflBaBBBBBBBBBBBBBBailHiaHiilBIÜBHaHtaUHÍliElaei9"