TRST, torek & marca 1956 Leto XIL - Št. 62 (3300) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 20 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94 638, 93*808, 37-338 ^EDNISXVq< --------------------------------_ v\ne3v8Si~nf'0druž-' GORICEA:Cu! s' PeRic Te^ 33 821-^OGLASI^^T; a?81"1 PfMlal 559 “ UPHAVA: ',L ‘ St'),Pca: trgovski 80." ‘ Telet°n “ : UL. SV. FRANČIŠKA št. 2« — Tel. CENE OGLASOV: Za vsak fnm mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. Velika francoska diplomatska akcija ^znamenjn «nove smeri» znnaoje politike iahoLl f’°C,d?nU. 'n Pineau v Delhiju sta govorila o odnosih med h0Veoa Vzhodom, o razorožitvi in o Srednjem vzhodu - Napoved imel Ž*?r°Žitve"Baa načrta ko* sinteze zahodnega in sovjetskega nudj . ndia" piše, da od treh zunanjih ministrov samo Pineau *Poabuden prispevek k stvari miru - Nehru povabljen v Pariz MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 400, vnaprej: četrtletna 1100, polletna 2100, celoletna 4100 lir. - FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din. Postni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ* Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva 3-L, tel. 21-928, tekcči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB - 1 - 2 - 375 - izdala Založništvo tržaškega tiska D. ZOZ- Trst 5anie21Vlni,r)®LHt> 12. — J W0a mini** 1- ■ — v c Sikava ‘Sl**, * ” V krogih blizu francoskega zu- "“"‘eraun Dih ^ •"‘““J u Novem Delhiju, izjavljajo, 1,0 in Libanon V začeiku aPri‘a obiskati Izrael, , ?ariz f0c>lo o 1 aanon. 12. — Končno po- ittom inraFH°Vorih med Mo1' 0b]aujij nom _ c*> Mol gorila a0StLMpne‘ in Eden ■ CeJo nrl„ vPrasanjih, ki se S^haiom°V'r, ™fd Zahodom plavili “dan«norn' ki so ga n°nu c'b Mnii ?lutrai v Lon-pravi, ria ““Hetovem odhodu v.w AfriV. • urozl,Vl> 0 thodu. poi-j-1.11 0 Srednjem tu‘Vrženost atl‘at ,sta svojo Bari ,Poudarila ^Sk6mu pak' j. sljevati ? skupno voljo trn ona(i?0ravaO potl splošne 6°Udarila va?anef razorožitve. &U)«? P&st' kl QZU raz°r P,' - Prl' 0jif, nJemu sestan-venega odbora Ma Si^trK d?lje’ da sta J« ,.tudi zaH pr?dsednika iz-tolt, ieva«ja n jstvo zarad‘ L 1 'n Tuni,- gajani o ! an.Ne°u zahV/1 \n Mollet K zug eskega d za izjavo brit“ v Pari- iksl ke vlaH spodbujanju ~'EaWar-e glede aižir- pripravljena vzpostaviti prijateljske zveze z državami vzhodnega bloka, ne da bi pri tem porušila prijateljstvo z Zahodom. Take tendence so simpatično sprejete v Indiji, ker lahko pripeljejo do aktivnega sodelovanja v indokitaj-skem vprašanju ter do priznanja pekinške vlade«. Neodvisni «Statesman» pa piše, da «glede vprašanja odnosov med Vzhodom in Zahodom je indijsko stališče biiže francoskemu kakor a-!.-, meriškemu ali britanskemu«.t ',skovno konferenco, na ka- Po radiu je Pineau med I ‘en .]e ™?d drugim, sporočil, drugim izjavil, da bo Franci- da je Aehru sprejel franco- Sr, ~Kar~ se" tiče ■ sedani da> sta Sf°nu ra.Zgovore v Wa- Val, 5vn;ranske 2ai,akcii° v smislu skoi:° Željo daJaVe’ poudarila Vtn„2raelski —A k°uča arah Vtae mir 1 r‘ladetn i^MoC podroi-'.iu. S4S »Sort T pouda' v*ho(5, „ akcij? ' da-se g0' Edrmir n»Sp?Lin da se po Od; v'hA?Ui Srednii "a Dali"™ isMi Do vzh°du in »a važ' jegan^c0kytru regio-dlžav ,aa)a »II 111 redna posve- azacij. katerim .“'‘'“razumiv držav priDa-O-‘esna :-a sta se tudi- btite^ielzva^ potrabn" Vke;_ Vaianje skupne po- tem -I y, ki I0na tiskovni "kon- -^.‘Sieia t^r1 v zdru_ Poročilom je žcm„C1’ ki jn a tisko-1? imel prMAd, r.,tlsw v Parizu, dtai)2,11' skn° Cez nekaJ dni 'tl r,fkupen francosko- '> za razorožitev Ul H a M ’ 'm VQrii 1 tla n sta z Ed aitiprd-^ ga bo podpr-da -^riska vlada Iie- a vlada. De tiovTh 2t Edenom 8°-'»ioj ade r,h.francoskih te- tia *«jospoBnfd' teSa, da se : '1ekatPa.20rož‘tve upošte- ,C.ta zarad"glCŠke pred' titvpr,‘“1, !> tegaJe Poudaril «velik 1 ^ namerdogodka ter de-'e ? večji3 3-10 na<:rtu la-ŽJV rt a doki- p°udarek Ajp ittiru 2 Vol;ie °boh dr- dpjal’ da 50 v * u^o 0] jdoIS° Časa Jcja ^0(5i> uf ®.de gospodar-kVw ad nei. da je mnogo 1Cet9išnlk PonoHu11 uedavnih SCJim ®““db- V zvezi z biz Je di Uti' Skn^kemu ?led drugim: .sVa SDor.n<*ila d,nJSQvorom . E-meri tarejo, sVb’eli* u.l SJ?1*«« Polit'? okrepitev Na.» UsPeh,-, . e ln. večia ^ -Peha n a.» P ha za naša dva JIojj §r t^>«VUnlHe«a vzboda je >S i^eiii ia Je sotov, da Po, ‘n Velika Bri- to^e tl? bdjtio.t6 tudl ZUA p0?t»iil 3 tem 1 skupne po-jJHl Pa je ®fktorju. Pn-: I*>,,HPridržkp -a Je Edeou liSST p°zneje VeUka Bri’ ’■>V 5“ ‘»di P« j® s.el b,‘ »tidržkp da . _______ 'ai^fed^kegg Eraucije gie-tvl?. ti,d Prep .Pakta in da 1 te Ivanje, da mo-'uH at>odne tjodročju potk ioke Dnu. fžave svoja o t,Je »,■»« poh.i t svoja v0t?ratp det rij Na kon-t,“ri'iaSu ,n eJal, da bodi: nd<>kini g°“ tlH f> ritansupriern novem jd4) pine-Coski zHnSne„s‘:anku' •' ► v m au, ki J1 ml' k 5aŽEr>, °vi n 1 uJe vcerai *Prp° av«rjal ®thi, kjer se 8oVndctja u izin Nehrujem, °riuJa pri «Uavil, da bo hi^e. 5ae Prihodi: ra?r^‘1V.unjih raz- b- efčn. j?;ZltVl zaS°' ■tip^tiln:ls^nhou;‘ . upošteva i, toč- tijn. erja in mar- kil*-’* k ktS '^Nr^itta ■ k, i Jta>°žitv-n°ve’ nl. .Pa hkrati i Poti' ki na poti feč^mujp « N VaktOVorha bil Znega nega po' ^l1Sh°brav*a vprašanja, ju trj’ hsnier, na teh s&AS&rra t bb w",edna'f;°lrn ustva !• {Spi &'»-"ki bo *” v Indi- osk« Prpd a vlad nost, ki V* \ 8l dP o a a gospo. rtNci! la kot >,red N Aža?°Va k°t ozadov«. )8t, jhiltov« razKovorih *»«ico.kot kaže 9na08ka vlada sedniku prezidija Vrhovnega sovjeta maršalu Vorošilovu. Ob izročanju poverilnic je predsednik Kliment Vorošilov zjavil. da po obnovitvi diplomatskih odnosov med obema državama obstajajo ugodni pogoji za rešitev vseh vprašanj 'med ZSSR in Zahodno Nemčijo. Veleposlanik Haas je v svojem nagovoru dejal, da je izmenjava diplomatskih pred-tavnikov med obema državama «korak na poti k nemški združitvi«. Nato je omenil izmenjavo pisem med ZSSR in Zahodno Nemčijo po Adenauerjevem obisku in nato izrazil upanje, da se bo uresničilo pričakovanje, ki ga je poudaril tudi Vorošilov, da bodo diplomatski odnosi pomagali rešiti »glavno vprašanje nemškega ljudstva, združitve Nemčije kot miroljudne in demokratične dežele«. Haas je še poudaril važnost med-ebojnega spoznavanja in razumevanja. Po izročitvi poverilnic sta imela Vorošilov in Haas kraj-razgovor, o katerem je predstavnik zahodnonemškega veleposlaništva dejal, da je šlo za ((splošno informativno diskusijo o vprašanjih v zvezi z mirom, z razorožitvijo, z združitvijo in s potrebo dobrih in prijateljskih odnosov med o-bema državama, kar bo tudi v korist sosednih držav«. Predsednik socialdemokratske stranke Erich Ollenhauer pa je sinoči napovedal nove predloge nemških socialnih demokratov glede ponovne združitve Nemčije, Vodja opozicije je vlado obdolžil, da je v dosedanjem težavnem položaju sprejela pasivnost za svoj zunanjepolitični program in da bo zato socialnodemokratska stranka sprožila potrebno pobudo. Ollenhauer želi, da bi nemško vprašanje «z . vso svojo težo ponovno postalo predmet mednarodne razprave«, pri čemer pa je treba ohraniti tesno povezanost nemškega vprašanja s problemi razorožitve i n sistema kolektivne varnosti Hkrati je treba težiti za spo razumi, s katerimi bi določili meja oborožitve združene Proces Montesi bo v Benetkah RIM, 12. — Kasacijsko sodišče je na predlog državnega pravdnika prizivnega sodišča Giocolija sklenilo, da bo proces proti Piccioniju, Monta-gni in Politu, ki so vpleteni v afero v zvezi s smrtjo Vilme Montesi, v Benetkah. (Od našega dopisnika) RIM, 12. — Medtem ko po-slanssa zbornica danes ni zasedala, je senat začel obravnavati zakon o vojaških sodiščih, ki je bil na Montecito-riu že sprejet- Vendar diskusija v senatu še daleč ne zbuja tistega zanimanja kot lansko jesen, prvič, ker je pričakovati, da leva' opozicija, ki je v poslanski zbornici o-mogočila izglasovanje zakona in š tem preprečila nenaden padec Segnijeve vlade, tudi zdaj ne bo ohtela povzročati vladi težav, in diugič, ker že dalj časa ni več slišati o izvajanju scelbovskih metod klicanja pred vojaško sodišče za, recimo, tiskovne prekrške. Zato je bila tudi današnja debata v palači Madama precej mirna. Predloženi sta bili dve poročili: poročilo večine je naklonjeno predlogu, kot je bil odobren v poslanski zbornici, poročilo manjšine pa se zavzema za načelo, da bodi vojaško rodišče pristojno samo za vojake v aktivni službi. Govorniki leve opozicije, poleg njih pa tudi liberalec Zanotti-ljianco, so seveda nastopili proti za'konu. Tako je na primer senator Palermo (KPI) poudaril razliko v pravnem položaju rednega in vojaškega sodnika: medtem ko je prvi po zakonu neodvisen in neodstavljiv, je vojaški sodnik odvisen od vojaških poveljstev, s tem od ministrstva za obrambo in od izvršne oblasti sploh. Na drugi strani se skrajna desnica zavzema za čim širšo pristojnost vojaških sodišč. Vendar je bila diskusija precej umerjena in ni pričakovati od nje presenečenj, raven če je ne bi desnica z enako u-smerjenimi demokristjani poskušala izkoristiti za nov manever proti vladi. Poslanska zbornica, ki bo imela dan ali dva na vrsti nekaj manj važnih zadev, pa pričakuje obnovitev diskusije parlamentarnem volilnem za- pravnega položaja Trsta v len Tl 11 tpl rliolriieiii ct o nvnrl nAnU Unllln« - -Jt_1 •• konu. v tej diskusiji sta predvsem zanimivi dve točki; raztegnitev volilne pravice na Trst in vprašanje količnika za razdeljevanje mandatov. Zaradi prve točke je bila debata za nekaj dni odložena, ker pričakujejo, da bo vanjo posegel tud. zunanji minister Martino in pojasnil stališče palače Chigi ne le do pravice Tržačanov, da izberejo svoje predstavnike , v parlament, temveč tubi’ glede celotnega Dulies povabil Marna naj oblice Wosbinoton DJAKARTA, 12. •— Ameriški državni tajnik John Foster Dulles je prispel danes iz Co-lcmba v Djakarto. V indonezijskem glavnem mestu se bo ustavil dva dni in se razgo-varjal s člani vlade (ki je po volitvah v ostavki) in z voditelji strank, ki se pogajajo o sestavi nove vlade Danes se je Dulles sestal s predsednikom Soekarnom, nato pa z zunanjim ministrom Aankom Agungom in z ministrskim predsednikom Birha-nudinom Harahapom. Predstavnik indonezijskega zunanjega ministrstva je izjavil, da ti razgovori niso imeli uradnega značaja in da so med njimi verjetno govorili • finančni pomoči, ki jo Indonezija potrebuje, in o indonezijskih zahtevah po zahodni Novi G.vineji, ki je zdaj holandska kolonija. Kasneje je predstavnik zunanjega ministrstva še izjavil, da so se razgovori ((končali z boljšim ameriškim razumevanjem indonezijskega stališča«. V dobro obveščenih krogih zatrjujejo, da je državni tajnik Dulles povabil predsednika Soekarna, naj obišče ZDA, in da je Soekarno vabilo sprejel. Pojasnjujejo pa, da doslej še ni bil določen čas obiska. ZAUPNICA MOLI.ETDUI HLADI H ZVEZI S POLITIKO H Al,ŽIIIB Načrt o posebnih pooblastilih izglasovan s 455 glasovi proti 76 - Novi spopadi v Aižiru PARIZ, 12. — Francoska narodna skupščina je danes odobrila načrt zakona za posebna pooblastila vladi v zvezi z Alžirom in je s tem izrekla vladi zaupnico. O zaupnici so glasovali štirikrat. Celotni vladni načrt je bil odobren s 455 glasovi proti 76. Pri jirvem glasovanju o zaupnici je Mollet dobil 463 glasov proti 62, pri drifgem je dobil zaupnico s 451 glasovi proti 72, pri tretjem s 465 proti 49. Pri prvih dveh glasovanjih so samo poujadisti in majhna skupina desnih neodvisnih glasovali proti vladi. Prvo vprašanje zaupnice je bilo postavljeno v zvezi s prvim členom načrta zakona, ki pooblašča vlado, da izdaja dekrete, ki se tičejo upravnih, gospodarskih in socialnih u-krepov. Drugo glasovanje se je nanašalo na drugi in tretji člen, ki določa potrebne kredite, tretje glasovanje pa se je nanašalo na peti in šesti člen, ki pooblašča vlado, Ja sprejme vse potrebne izredne ukrepe za vzpostavitev reda. Pri četriem glasovanju pa je slo za celotni načrt zakona. Seja skupščine se je začela popoldne ob 15. Bidault je izjavil, da sicer ni naklonjen francosko-maroškim sporazum in politiki vlade v Tuniziji, pripomnil pa je, da ni mogoče odreči podpore vladi v sedanjih resnih okoliščinah. V imenu skupine neodvisnih je, bivši ministrski predsednik Reynaud očital vladi šibkost glede1 Alžira. Bivši ministrski predsednik Daladier se je v imenu radikalne skupine »izrekel za zaupnico. Priporočal je skupen francosko-angleško-ameriški korak pri egiptovski vladi. Predlagal je tudi vrsto upravnih ukrepov zlasti glede razdelitve zemlje alžirskim kmetom. Za njim je govoril voditelj parlamentarne skupine KPF Duclos, ki • je napovedal, da bo njegova skupina glasovala za zaupnico. Izrekel se je «za nadaljnje politične, gospodarske in kulturne vezi med Francijo in Alžirom«. «Ta politika, je dodal, vsebuje možnost za alžirsko ljudstvo, da se svobodno izreče.» Zadnji je govoril Mollet, ki je izrekel presenečenje, ker so nekateri govorniki svetovali odločnost vladi, «ki je od vsega začetka prevzela svojo odgovornost na vojaškem in diplomatskem področju«. Dejal je nato, da ne misli voditi ne politike desnice ne levice in je dodal, da je KRF, ko je obljubila svoje glasove, »napravila vladi zastrupljena darilo«. Mollet je dodal, da ne bo pristal na koncesije nikomur. V dvorani je tedaj nastal hrup, ker je prišlo do prerekanja med skrajno desnico in skrajno levico. Zato je predsednik prekinil sejo. Ko se je seja nadaljevala, so glasovali o prvih dveh vprašanjih zaupnice. O drugih dveh pa so glasovali na nočni seji. V Aižiru so medtem francoske čete začele obsežne vojaške operacije in v zadnjih 48 urah je bilo 155 mrtvih. Od teh je 10 francoskih vojakov in 8 Alžireev v francoski službi. Ostali so arabski nacionalisti. Največja akcija je bila na področju Souk Haras, kjer so francoske čete v soboto s težavo odbile napad močne sMupine alžirskih vojakov, ki so dezertirali. Od teh so Francozi v dveh dneh ubili 125, drugih 24 pa so ujeli. Včeraj so uporniki prav v bližini Alžira napadli francoski položaj- V soboto pa so pretrgali telefonsko in telegrafsko zvezo med Alžirom in Costantino. V Casablanci je včeraj dezertiralo 114 alžirskih vojakov, ki so jih nameravali vkrcati, da jih premestijo v Nemčijo, očeh ilalijanske diplomacije Za vlado pa je najbolj zanimivo vprašanje količnika. Kot je znano, predvideva vladni načrt tako imenovani povečani količnik, ki pri razdeljevanju mandatov koristi večjim strankam na škodo manjših. Zato je razumljivo, da so se proti tej točki, ki naj podpre monopolistične de-mokristjanske težnje'1 (obenem pa seveda koristi obema močnima levima str.ankama), dvignili manjši demokristjan-ski zavezniki. Iz načelnih laz. logov so proti količniku tudi komunisti in socialisti, čeprav jim sicer gotovo ne bo ne-všečno, ko bo »povečani količnik odobren«. Glavno pa je. da je v vladnem taboru nenadoma zmanjkala enotnost, ki utegne ogroziti izid glasovanja, zlasti še, ker ni prav nič neverjetna domneva, da namerava demokristjanska desnica izkoristiti priložnost, da vrže vlado, ki 'ji ni po volji. Stiki, ki jih je imel v zadnjem času Pella s Covel-lijem. so dokaj poučni. Zato je vlada že na zadnji seji sklenila, da bo s sprejemom tega člena vezala zaupnico, kar pomeni poimensko glasovanje. Vsekakor je de-mokristianski desnici, tudi če je potem prisiljena javno glasovati za vlado, tudi to dobrodošlo za dokazovanje, da se je Segni rešil samo s pomočjo Nennija in Togliattija. Socialisti in komunisti se bodo namreč no vsei verietnosti raie vzdržali, kot da bi tvegali padec vlade. Glede vprašanja splošne usmerjenosti vlade pa so v Rimu zelo zapazih Gronchijeve izjave ameriškemu radiu. Predsednik republike je namreč poudaril potrebo večje ljudske podpore vladni politiki, s čimer je posredno priznal, da sedanja vlada nima dovolj podpore v množicah. Splošna rimska razlaga Gron-chijevih izjav je ta, da je treba vladno osnovo razširiti na levo in s tem rešiti vlado delničarskih cokel, ki še zavirajo bolj samostojno in pogumneje socialno usmerjeno politiko. Seveda so te izjave povzročile precej pritožb na desnici, kjer poudarjajo s tem v zvezi »ljudsko osnovo« PNM in MSI. Gronch: se bo vrnil v četrtek, ura prihoda pa še ni točno znana. Uradni program predvideva odhod iz New Yor-ka v sredo ob 17. uri po tamkajšnjem času. zdi se pa, da bo posebno letalo LAI vzletelo kakšne tri ure prej. V tem primeru bo letalo pristalo na letališču Ciampino okrog 14. ure. Gronchija bodo na letališču sprejeli «v uradni obliki«, zelo slovesno. Protokolarni uradi še proučujejo podrobnosti tega ((uradnega sprejema«. ki se ga bodo udeležili predsedniki poslanske zbornice, senata, ustavnega sodišča, člani .diplomatskega zbora, člani vlade itd. V petek bodo prispeli na Kvirinal predsednik vlade Segni, podpredsednik vlade Sa-ragat in zunanji minister Martino; na sestanku bo Gronchi poročal o razgovorih v Wa-shingtonu in Ottawi. nato pa bodo določili smernice govora, ki ga bo imel Martino prihodnji teden pred zunanjepolitičnima komisijama poslanske zbornice in senata. Možno je, da bodo predstavniki nekaterih strank zahtevali debato na plenarnih sejah; zlasti se navaja ta možnost za senat. Vsekakor oa se bo po Gronchijevem povratku v senatu začela debata o vladnih spremembah po Gavovem odstopu in Vanoni-jevi. smrti. Predsednik vlade Segni ge je sestal danes s predsednikom senata Merzagoro in govoril z njim o razpravljanju o zakonu za upravne volitve v senatu. Vlada bi hotela diskusijo čimbolj pospešiti, da bi se volitve zares lahko izvedle konec maja ali v ta-četku junija. Notranjepolitična komisija senata se je danes že lotila zakonskega načrta in določila za poročevalca svojega preds^lnika demokristjana Žotto. Pravo' razpravljanje v komisiji se bo začelo jutri predpoldne. V petek Pa se bo v dvorani EUR začel kongres PRI. Poročilo, ki ga bo na kongresu podal tajnik Reale, je bilo objavljeno že danes. V njem pravi Reale, da Nenni govori precej drugače kot v preteklih letih, da pa je presoja «no-vega parlamentarnega položa-ja» PSI težita, ker se je KPI prilagodila politiki, ki jo je Hruščev označil za direktivo za vse komunistične partije. Ustanovitev radikalne stranke pravi nadalje Reale, potsavlja problem sporazumov med laičnimi strankami, p volilni tak-tiki PRI pa sodi Reale, da se morajo republikanci povsod, kjer bo veljal proporcionalni sistem, predstaviti sami, razen tam, kjer krajevni polo-žaj svetuje zvezo s sorodnimi laičnimi političnimi silami. A. P. Vsegrški odbor za združitev Cipra h Grčiji je v svojem sporočilu, da je preklical današnja zborovanja, omenil, da «so agenti Intelligence Service sodeicvali s ((komunisti« zato da pripravijo načrt Vstaje, ki vsebuje med drugim organiziranje skupin, ki bi ma rale zažgati zahodna poslaništva in povzročiti požare na številnih krajih večjih mest« Grški ministrski predsednik Karamarlis je danes pozval v svoj urad tuje novinarje in jim je sporočil poziv ameriškemu ljudstvu, naj objektivno gleda na pravico ciprskega ljudstva do svobode in na njegov položaj spričo britanskih drastičnih ukrepov. Karamlis je med drugim dejal, da se boji, da bo britanska politika do Cipra in do Grčije izolirala Grčijo od Zahoda. Grško poslaništvo v Wa-shingtonu pa je izročilo tisku izjavo, ki pravi: »Poročila kolonialne uprave na Cipru, ki zatrjujejo, da so v stanovanju nadškofa Makariosa našli o-rožje in vojni material, so samo poizkus, da bi se opravičilo nasilno dejanje, ki je pretreslo vest svobodnega sveta. V trenutku, ko se Makarios ne more osebno braniti, vodi kolonialna uprava v okrilju stroge cenzure obrekovalno kampanjo, ki ni vredna britanskih tradieji.« Izjava pravi nato. da je ko-lo,nialna uprava med pogajanji bila vedno nepopustljiva, kar pomeni, da ni hotela sporazuma. To je v celoti potrdila tudi aretacija in deportacija nadškofa Makariosa, s katerim so Britanci še pred nekaj dnevi zatrjevali, da se pogajajo na podlagi e-nakopravnosti. «Da bi zakrili svojo brezvestnost, zatrjujejo Britanci, da je bil nadškof osebno vmešan v teroristično delovanje. Poročilom, ki temeljijo na preiskavi, ki se vodi samo pod izključnim nadzorstvom ene sporne stranke, pa ni mogoče verjeti. Britanska vlada je trdovratno odklanjala sleherno pomoč s strani Združenih narodov, kljub ponovnim naporom nadškofa. Resnica se ne boji belega dne. Cenzura in nasi-, lje sta vedno slaba argumenta v službi slabe stvari«, zaključuje izjava. Na Cipru je danes bila splošna protestna stavka. Na spošno ni bilo hujših incidentov. V neki vasi severno od Pafosa pa so angleški vojaki hudo ranili nekega grškega študenta, ki je hotel zagnati bombo proti njihovemu avtomobilu. V Limasolu in Nikoziji so bile manjše demonstracije, a policija je demonstrante kmalu razgnala. Tudi v Larnaki je večja skupina nocoj demonstrirala in metala kamenje proti vozilom policije. Ob prihodu angleških vojakov so se demonstranti razšli. Včeraj niso na Cipru izšli časopisi in tudi jutri ne bodo izšli zaradi splošne stav- ke. Vse grške srednje šole na otoku so zaprte. Skof iz Pafosa. ki je Ma-kariosov naslednik in ki je sedaj v Kairu, je izjavil, da bo prevzel nasledstvo Makariosa atam, kjer se je ta u-stavil« v svojem odporu proti Angliji. Britanski minister za kolonije Lennox-Boyd je danes v spodnji zbornici izjavil, da bodo nadškof Makarios in drugi trije cerkveni dostojanstveniki prispeli v kratkem na otoke Seychelles. Na vprašanje liberalnega voditelja Davies^a, s kom bi se britanska vlada lahko pogajala po deportaciji Makariosa, pa je minister odgovoril ponovno z obtožbami, da je nadškof neposredno pozival na nasilje in da ga je bilo treba torej odstraniti z otoka. Dodal je, da upa, da bodo tedaj. «ko bo prenehalo vladati ustrahovanje, lahko prišli na dan ciprski voditelji«. Na vprašanje laburističnega poslanca Bevana. kdaj je vlada sklenila deportirati nadškofa, je minister odgovoril, da je ta sklep bil sprejet «o pravem čaru«. Zaradi tega odgovora so poslanci o-pozicije dvignili velik hrup. Ko je Bevan ponovil vprašanje, ni minister sploh odgovoril. Kakor je znano, bo debata o Cipru v sredo in pričakuje se, da bo zelo burna. Ameriški poslanik v Londonu se je dane;: popoldne razgovarjal z Edenom. Predstavnik ameriškega državnega departmaja je v Washingtonu izjavil, da ameriška vlada »ssrbno proučuje vse plati ciprskega vprašanja in upa, da bo na podlagi tega lahko postavila nekatera priporočila«. Dodal je: »Ameriška vlada iskreno upa, da se bodo pogajanja o položaju Cipra lahko nadaljevala v boljšem ozračju«. Grški nedeljski tisk izraža v svojih uvodnikih ogorčenje grškega ljudstva zaradi britanske politike na Cipru. «Kathimerini» piše, da so Angleži nudili dokaz »brutalnosti. ki je vredna tiranov srednjega veka, brutalnosti, ki jih izločuje iz kategorije svobodnih ljudi«. List dodaja, da so Angleži pretrgali zadnjo vez, ki je še družila njih državo z Grčijo, in da je Grčija sedaj pripravljena revidirati svoj celoten sistem mednarodnih odnosov. »Akropolis« pravi, da z deportacijo Makariosa ni bil zadan udarec borbi ciprskega ljudstva, pač pa Britancem: »Je smrtni udarec, ki je bil zadan angleškem: prestižu«. Glasilo opozicije «Elefteria» pravi, da je grško ljudstvo pripravljeno na vse žrtve, da pride na pomoč svojim zasužnjenim bratom, in dodaja, da velika večina grškega ljudstva zahteva od vlade, naj določi jasno in odločno politiko. Važni sklepi konference poglavarjev arabskih držav Skupni obrambni načrti proti Izraelu in imperialističnemu vmešavanju, skupna politika do držav, ki z bagdadskim paktom izvajajo pritisk na ivice severno. arabske dežele, poziv Franciji, naj prizna zakonite pravit atriških narodov - Hudi protiangleški neredi na Uakreinskem otočju KAIRO, 12. Trije arabski , med tremi državami podpisni-drzavm poglavarji so konča- cami; i1 ^večdnevno ^sedanje | _ 9. enotna politika proti z odobritvijo skupne izjave, ki so jo sestavili njihovi zunanji ministri. Kralj Saud, predsednik sirske republike in predsednik egiptovske vlade so imeli od 6- do 11. marca devet sej, na katerih sq pregledali položaj na Srednjem vzhodu in sprejeli nekaj važnih sklepov Zaključna izjava treh državnih poglavarjev, ki je bila objavljena istočasno v Kairu. Damasku in Riadu, sporoča, da je bil dosežen sporazum o naslednjih točkah: 1. podroben obrambni načrt «proti morebitnemu izraelskemu napadu in proti vrne. šavanju imperialističnih držav v zadeve arabskih držav«; 2. podroben načrt za koordinacijo obrambe med tremi državami v primeru izraehue-ga napada na eno samo izmed njih; 3. politika do nekaterih držav, ki podpirajo Izrael; 4. skupna politika do onih držav, ki dobavljajo Izraelu orožje; 5. skupna politika do «onih tujih držav, ki uporabljajo bagdadski pakt kot sredstvo za izvajanje pritiska na arabske države«; , 6. popoln sporazum o pomoči, ki bo ponudena kralju Huseinu, da bi lahko popolnoma osvobodil svojo državo tujega vpliva; 7- načrt za enotno politiko arabskih držav in okrepitev njihove sloge; 8. popoln sporazum o novih ukrepih za okrepitev političnega, vojaškega, gospodarskega in kulturnega sodelovanja, ((britanskemu napadu na prebivalstvo Omana in oaze Burnimi# (Arabija); lt). obsodba francoske politike v Severni Afriki, ki pomeni ogrožanje miru; zahteva do Francije, naj’ prizna zakonite pravice severnoafriških narodov v skladu z listino OZN in deklaracijo o pravicah človeka; 11. enotna pontika, ki naj omogoči hitro rešitev vseh arabskih problemov. Kot poročajo v Kairu, so danes izraelski oddelki začeli streljati z avtomatičnim orožjem na egiptovsko prednjo postojanko južno od Del El-balaha na področju Gaze. Sledil je obojestransai ojpnj, ki je trajal pol ure. Zdi se, da na nobeni strani ni bilo žrtev. Nadalje poročajo iz e-giptovskih virov, da sta dva izraelska reakcijska lovca danes letela nad egiptovskim o-zemljem pri Alarišu, da pa ju je egiptovsko protiletalsko topništvo prisililo k umiku Egiptovska vlada je zaradi o beh dogodkov protestirala pri komisiji OZN za premirje. Iz izraelskih virov pa poročajo, da je bilo danes streljanje v vasi Bartaa, ki jo deli na pol demarkacijska črta med Izraelom in Jordanom. V Londonu pa medtem zatrjujejo, da bo angleška vlada ta teden v Amanu začela nova pogajanja o vseh vprašanjih odnosov med Veliko Britanijo in Jordanom. Kot je sporočil predstavnik Fo-reign Officea, je angleška vlada praktična preklicala svoj sklep o odpoklicu 15 angleških častnikov, ki imajo poveljniške funkcije v arabski legiji. Zahteva jordanski vladi, naj te angleške častnika odveze njihovih sedanjih funkcij, ostaja sicer v veljavi, je dejal predstavnik, vendar so se začela pogajanja, da bi te oficirje premestili v druge službe, na primer v glavni štab, ali pa jih uporabili kot vojaške svetovalce. Predstavnik je zatrdil, da so se ta pogajanja začela na pobudo jordanske vlade. Kot se izve v Londonu, je bflo enajst oseb ubitih med novimi neredi, ki so izbruhnili v Manami, glavnem mostu britanskega protektorata Bahrein. V mestu je bila danes proglašena splošna stavka. Foreign Office pa zatrjuje. da za sedaj razpolaga samo s poročili, po katerih sta bila med nered: dva mrtva. Nerede na Bahreinskem o-točju povzročajo zahteve prebivalstva, naj odide sir Charles Belgrave, «zasebni svetovalec« šejka Ben Hamada Al Halife. Do protibritanskih demonstracij je v Manami prišlo tudi 2. marca, ko se je na poti v Karači tamkaj za kratek čac ustavil angleški zunanji minister Selwyn I.loyd. Bahreinske petrolejske vrelce izkorišča ameriška družba «Bahrein Petroleum Company». Medtem je britanski zunanji minister Seiwyn Lloyd prispel včeraj v Ankaro, kjer se je popoldne sestal z ministrskim predsednikom Men-deresom in zunanjim ministrom Keprulom. Razgovori so se danee nadaljevali. Lloyd se bo jutri odpeljal x Jeruzalem. rRIMORSKI DNEVNIK VREME VČERAJ Najvišja temperatura 2,6, nai-nižja —1,4. ob 17. uri 2,6. zračni tlak 1013 stanoviten, veter 12 km na uro. vlaga 55 odst., neba 7 desetin pooblačeno. morje skoraj mirno, temperatura morja 5,3. Mg Danes, TOREK 13. ™S,M Rozina, vd.._Božena - ttUZiUd, VU., . ( Sonce vzide ob 6.22 in z ,g. i, ift Luna 18.08. Dolžna dneva 11.«- 9J0i vzide ob 6.18 in zatone ■ f je ou u.i« Jutri, SREDA 14. “srcJ Matilda, kr.. Svetovij*. I NA VČERAJŠNJEM SESTANKU NA SEDEŽU ZBORNICE Umrl je Josip Negode Ponovno odloženo imenovanie članov gospodarske konznlte Do odložitve je prišlo zaradi sporov in nesoglasij glede imenovanj v industrijsko sekcijo prostorih zbornice Včeraj smo prejeli iz Ljubljane žalostno vest, da je tam nenadoma preminil v 99. letu življenja naš svetoivanski očak Josip Negode. Komaj nekaj dni je tega, kar smo ti našem dnevniku objavili izpod peresa Vladimira Bartola daljši sestavek, posvečen Ivanu Negodetu ob njegovi 98-letnici, ki jo je slabil 26. ■februarja. V imenu vseh tr- žaških Slovencev in še posebej v imenu Svetoivanča-nov smo mu čestitali k visokemu jubileju in izrazili željo, da bi mu bilo dano doživeti sto in še več let- Naše želje se žal niso iz- polnile. Z Josipom Negode-tom ni umrl samo doslej najstarejši Svetoivančan; umrl je pionir v kulturnem in političnem življenju tržaških Slovencev, umrl je mož, ki je bil vse svoje življenje raven in kristalno čist značaj, zaveden Slovenec in dober ter socialno čuteč človek. Josip Negode se je rodil v Rocolu m se že v detinstvu preselil z družino k Sv. Ivanu. Do svojega 12■ leta je obiskoval šolo v mestu, s 14. letom pa se je šel učit kamnoseštva. Pozneje se je izučil za altarista, punkterja in dekorativnega kamnoseškega mojstra, poklic, ki ga je z največjo ljubeznijo in marljivostjo izvajal preko svojega 90. leta, ko sta mu opešala vid in sluh. Bil je prbi, ki je pri Sv. Ivanu sprožil veselje do gledališča in bil dolgo let vodja i« glavni igralec dramatičnega društva. Pred prvo svetovno vojno je bil izvoljen zc občinskega svetovalca v tržaškem občinskem svetu s čimer so mu volivci dali najlepše priznanje za njegovo premočrtnost in odločnost v borbi tn prizadevanju za slovenske narodne in socialne pravice. Z Josipom Negode-tom je povezana dolga doba neše preteklosti. Njegova mladost je padla v važna zgodovinska dogajanja. Leta 1866 jc Avstrija v vojni z Italijo izgubila Benečijo in Lombardijo. Leta 1868 je Negode neposredno doživel padec slavnega okoličanskega bataljona. Vsa ta dogajanja in vsa ta doživetja so našla v njem vnetega in navdušenega pripovedovalca. Kot zrel mož je preživel prvo svetovno vojno ti Trstu in kot starček drugo v Ljubljani. Včeraj je njegovo plemenito srce prenehalo biti. V zavesti, da mu mnogo dolgujemo, se klanjamo njegovemu spominu. Njegovim preostalim, hčerki, sinovoma in ostalim sorodnikom, izrekamo iskreno sožalje. Včeraj je bil v tržaške trgovinske ponoven sestanek »Odbora za reorganizacijo pokrajinske gospodarske konzulte«, na katerem so razpravljali o imenovanju novih članov konzulte, ki istočasno deluje kot sekcija za različne stroke tržaške trgovinske zbornice. Pričakovalo se je, da bo .to razpravljanje zadnje in da bodo nato predložili predsedstvu zbornice v dokončno odobritev vseh 113 Članov nove konzulte. Vendar je tudi na včerajšnjem sestanku prišlo do sporov glede nekaterih imenovanj v industrijsko sekcijo, glede katere vladajo še vedno deljena mišljenja, zaradi česar je dokončno imenovanje novih članov ponovno odloženo. Predlogi za imenovanje novih članov so še vedno tajni, ker mora o njih dokončno razpravljati še predsedstvo zbornice, ki člane formalno imenuje. Pričakuje se, da bo tudi to formalno imenovanje imelo le začasen značaj, saj bo verjetno v kratkem sprejet novi zakon o trgovinskih, industrijskih in kmetijskih zbornicah, po katerem se predsedstev zbornic in zborničnih organov ne bo več imenovalo od zgoraj, temveč jih bodo volili. Vendar pa je sedanje imenovanje novih članov gospodarske konzulte izredno pomembno, saj se razvija delovanje zbornice predvsem v njenih organih, to je v raznih sekcijah, ki se bavijo s posameznimi gospodarskimi vprašanji. To imenovanje je se posebno pomembno, ker bi morala biti z njim vsaj delno popravljena krivica storjena slovenskemu delu tukajšnjega prebivalstva, ko ni bil imenovan noben njegov zastopnik v predsedstvo zbornice. Upravičeno pričakujemo, da bodo sedaj imenovali slovenske gospodarstvenike v zbornične organe in tako vsaj deloma omogočili, da zasto- pajo in ščitijo gospodarske interese slovenskega dela tržaškega prebivalstva. Dr. Elmo Roper v Trstu Včeraj zvečer je prispel v Trst dr. Elmo Koper, znani ameriški strokovnjak za proučevanja industrijske organizacije. Na postaji so gosta sprejeli predstavniki tržaške zbornice in univerze, ki so mu tudi priredili svečano večerjo v hotelu ' fiooJ poročila ob 5.00, 13.00. 15.00. 17.00. 19-ou' Rossetti. 15.00: «Sreča je biti ženska«. S. Loren, C. Boyer. Excelstor. 15.00: »Izprijena mladina«. J. Dean, N" Wood. Fenice. 15.00: «Moja sesira Evelina«. J. Leigh. J. Lemmon. Nazionale, 15.00: <( Viehlla«, J. Mac Crea, M. Bridges. Filodrammatico. 16.00; ((Prismuknjeni nečak«, D. Martin. J. Lewis. Superciuema. 16.00: ((Osemnajst- letna dekleta«, V. Lisi, M. Al-lasio. Arcobaleno. 15.30: »Gugalnica iz rdečega žameta«, R. Milland, J. Collins Astra Rojan. 15.30: «Drzna dekleta«. S. Winters. B. Sullivan. Capitol. 16.00: «Zdravnik na odprtem mor.iu«, B. Bardot, D. Bogarde. Cristallo. 16.00: ((Globoko kakor morje«. V. Leigh, K. More. Mladoletnim prepov. Grattacielo. 16.00: »Plavolasa mrzlica«. Diana Dors, J. Greg-son. Alabarda. 16.00: ((Preklet dan«, S. Tracy. R. Ryan. Ariston. 16.00: «Popoln zločin«, G. Kell.v. R. Milland. Armonia. 15.15: ((Divjak#, M. Brando, M. Murphy. Aurora. 16.00: ((Stekleni čevelj- ček«. L. Caron, M VVilding. Garibaldi. 15.30: «Spomni se me«. L. Ruffo, N. Parigi. Ideale. 16.00: «Pet dezerterjev«, L. Mac Carthy. Impero. 16.00: «Lepa mlinarica«, S. Loren. V. De Sica. Italia. 15.30: «Najlepša ženska na svetu«. G Lollobrigida. V. Gassman. S. Marco. 16.00: «Sporna ženska«, R. VVidmark. E. Stewart. 11.00 Radijski kolAAz . Fetix Mendelssohn: jjp ni.ja, ((Reformacijska«, pfjf mana Mibulašek: DJj pojo^,. 12.00 Zbori in ^fLoiirS* venske narodne Kmetijski nasveti,' 3k/ ske skladbe iz «N^Yia 0°T izvaja pianistka Ma .^od va; 13.35 Spored_f w *!l skladb: 14.30 Za 14.40 Koncertni M d la-cpP a Igrata orkester ‘"tjjptd 'V Mantovani; 15.40 .jgin- J terature - Sergej z - v V sredo 14 t. m. ob 1830 bo na sedežu USIS koncert reproducirane glasbe. Na programu je Izbor znanih pesmi v izvedbi orkestrov Glena Millerja, Wood-ya Hermana in Artie Shawa. vata in bomba; opernih melodij; D.i^, ptr poslušajte!; i®^J|sei 0 politični feljton: Zam vjl|(0 ski federaciji; 18-*o jg.30? mar: Godalni kvartet. ^ i ( ni tednik; 20.00 Ted nje-politični preg;e0’Mia . j) Vaški kvintet. po.i° con)8' (S ško ter Rezika 'JJ,,rnther »t1 Radi jska igra - (pf«?.T> 1_/C 1 d «JUI Idili Id Štiri koralne predis^’ burški koncert št . rK(,nvi*'J'Ui:S 17.30 Za žene: 20.30 -» Novi filmi; 21.00 G' cini: ((Deklica z zia,.^« opera, dirigira netto. TRGOVINA JESTVvV,‘ išče 14-15-letnega slov na upravi 1|S OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Razdeljevanje semena večne in triletne detelje Pokrajinsko kmetijsko nad-zonništvo sporoča, da se je v soboto 10. t. m. pričelo izdajanje nakazila za nakup semena odbrane večne in triletne detelje po znižani ceni. Ker stane kilogram večne in triletne detelje 510,— lir mora kmet ob prevzemu plačati 357.— lir za kilogram. Razlika v ceni je državni prispevek, k' znaša 30%. Dne 11. in 12. marca se le v Trstu rodilo 15 otrok, poroki sta bili 2, umrlo pa je 21 oseb. POROČILI SO SE: trgovec Massenzio Gimona In gospodinja Giancarla Vidussi, mehanik Oo-menico De Luca in gospodinja Gigliola Macehioi. UMRLI SO: 33-letni Gaetano Zinchelli. 72-letna Antonietta Co-simi. 80-letni Giovanni Bordon, 62-letna Antonija Pregare vd. Bubnič, 68-1 etni Demetrio Orlini, 68-letna Valeria Zanon, 74-letna Em,a Siderlč vd. Stoka, 80-letna Anna Fuoli vd. Laz/arini. 66-letni Bruno Stlnco, 70-letna Olga Fortuna. 82-letni Antonio Šerpo, 70-letna Ivanka Kreda vd. Račič, 70-1 etni Giuseppe Paoli, 43-letna Frančiška Petaros por. Pangerc. Carlo Monderini star 7 ur. 73-letnl Giuseppe Plzza-mel. 63-letna Maria Stembergar por. Ferluga. 76-letni Anton Sirca, 57-letni Salvatore de Lin-degg, 83-letni Antonio Sbisa. 73-letna Katarina Kotlarič-Simičič vd. Slokovič r h s Ul. sv Frančiška 20/111 tel. 37-338 sprejema im serate. mali ^ oglase, osmrtnic* . )> od 8. do 12.30 1° 18. UT®' SOZA>w Ob smrti naJst*j it ^ toivansktga roJaf*ven8*V’ nega borca za s1"-.« vice v Trstu, J*? 0r08'^ DETA, se društva Slavko njajo njegovem11 sVoJ£< izrekajo sQžalK it, Ljubljani in v Včeraj 12. t. m. je v Ljubljani preminil v 99. naš predragi letu »t*rl ost' JOSIP NEGODE bivši občinski svetovalec v Trstu Pogreb bo v četrtek ob 15.30 iz Zal. Žalujoči: hčerka Milena, sinova Miljutin 5 soprogo Mimo roj. RecelJ ln Bogdan, družim Negode in Kocjančič ter ostalo sorodstvo Ljubljana, Trst, 13. marca 1956. Primorska dnevnik PgVETI REDNI OBČNI ZBOR SLOVENSKE PROSVETNE ZVEZE Prosvetna društva bi morala sodelovati pri reševanju vseh kulturnih in narodnih problemov v Grepn61'* doP°‘dne je bil dvorani °b d- tvHnih h egatov IR pro-1,1 Kitov S Povabljencev S1°venske redn‘ 0bčni zbor Občni Prosvetno zveze. n‘k zv« r J6 °‘vori! predsed-k( Ze dr. Andrej Budal. Zvabljen"2'1!'8''" delegate in H(, naj er Pozval prisot- kom Počasten°m*nUln'm m°!' Pr°svetarkp cSp?In pok°jne ki ie "**. Sre4ke Cjakove, , rla v ‘eku pretekle- leta' Sledil je Slovenk! av Predstavnika "e »v« 60sP°darsko kultur-ki je * dr' Angela Kukanje. i9 kil r=-e-i drugim rekel, da Ptešla upSrat°aVek S tf“m' da je ročju v na našem P°d- s‘»vljen da jtangke roke, po-dl i« zl^ n°Va dejstva in se r, , lnieS°Va dolžnost, jih 2aJ, dZi Prav>c, ki mu londonski me-v večji m m Predvsem da se 89 iezika 621 P0sluzuie svoje-M: # odnosu do obla- cti. p07r> . °dnosu do obla- * ^‘‘urnin?/ je sodelovanie !0r°dnik , organizacijami Poudaril ? '“čnih smeri i9vin»kl’ da ie de'o SPZ zgo-g Pomena za bodoči P razvoj slovenskega življa na našem področju. Občnemu zboru so prisostvovali kot gostje tudi predstavniki Slovensko-hrvatske ljudske prosvete Justo Košuta, Gerbec Jelka in Anton Gerlanc, ki je občni zbor pozdravil in med drugim rekel, da je prepričan, da bos*a zbliža-nje in sodelovanje obeh organizacij prispevala k odpravi vseh ovir na poti k enotnosti ter ustvarila ozračje medsebojnega zaupanja. Sledil je nato pozdrav predstavnika SNG tovariša Turka, ki je želel Prosvetni zvezi čim več uspehov in čimveč sodelovanja med SPZ in SNG. Predsednik SPZ dr. Budal je še prebral pismo sindikata slovenske šole, ki v pismu sporoča ustanovitev enotne sindi-kolne organizacije in prosi, naj bi ga SPZ podpirala v. njegovem delovanju za korist slovenske šole. Po izvolitvi verifikacijske in volilne komisije je v odsotnosti bolnega tajnika SPZ tovariša Borisa Raceta-Žarka pre-čital tajniško poročilo referent za ljudsko prosveto tov, Silvan Mesesnel. °rocilo tajništva cbčr>i zbor Sloven- Drna ZDO *'* v nov1"* zveze se ie vr-Po Prihodii° •.n,astaIih P°e°i'h *'* ‘r*ašk *‘ahjanske uprave ko Se j p ° področje, in potem 8(,sPodar.vStanovila Slo k“ B ? - kulturna 01 Pred.t». KU“urna zveza Ci ^SpOda^u'0*1 ‘n branitelji-89 livli. ■ sa ‘n kulturne-"V' Razv tržaških Sloven-‘9‘i, se j°b k' smo Sa naka-*l0v»o a t med Preteklo po-°b° Uresničil. hete ra Vstopile iz naše ter Qne kuhurne ustano- ^0venskoIgan'zac'ie 'n s'cer ut»shen, aar°dno gledališče, t iiž«ica ^latica. Studijska društvo ’ ,Dljaška Matica let C n*. . i k°'C9v, *kovenskih srednje- " to se i Pror' vplanjena Sloven- tlt, w tudi so se včlanile, ka- **t«ko _Vetna zveza, v Slo-, >:°spodarsko kulturno ‘šlo ‘ega dejstva je b °r*an' anstv° teh ustanov **Ptediy,Z“C1i v nasl zvezi 1 IZStn teh ustanov in li‘PtOsveJ® dobila Sloven- h a zveza pretežno tavuproSvetni zna.aP tQ sc iS‘°r in „e Postala le koordi-«4, ki j7kgtn'zat°r raznih po-,. “PtOsvetn3!8^0 iz naših ljud- 2 hel ,h druitev na ba' di,08* tvez» ° zož‘tvijo dem- c, '“Jave' pn£,a še bol‘ t ^skn njena vloga mati-i!P.t9v še Prosvetnih društev; Preti' Pri nekaterih dru-r«!Pri{8nit.°jV kri in meso i eJetiep ’ zveza ni nekaj i V da temveč nekaj nji-ie jV**ko stvarno njihovo Hi deianskr,Vdlanieno društvo i. »i, ne'Z0E'bni, sestav-ki ‘e nastala bi vse skupnem reše-s,eillatike 'p3-6 Prosvetne pro-d PtOra Ut naa'h društvih Wais° dr„-!dlti Prepričanje, <5?* da je* Zaradi ZVeZ?’ ha» zveza zaradi ?,‘a Slove* ° bi morala biti te. 1,1 Dm Prosvetna zve-Dri 8Ve‘na društva še < h dm'8118, toda "e v ki,*v*Ze u lenosti društev ffi*'9 Pred'nit Je m°SPČe se s«- kaj leti, dokler j'. So v svoji spro-*lir 0 sn SZa*a veliko živ-V|ih0s“tev u8?bn°st. Toda to w.lor 3e blla pra' "o > v driio -16 zaala p0" p0. veze, u g0 skrajnost, češ 'rtSe.ie mogoče še del- v«dlti z?stva sposobna tpi« v svn" Judskoprosvetno tv > in °Jem kraju. Toda ‘“st6 ie na°t7ba po obstoiu - a dlani in korist- a dkani lr in lt0ja hSekoprosVetn kc thht omJtneRa kot or- ln koordinatorja ^ti",o °zpn,tnega dela n ‘'Sib-!!9 in JU so na J g lobi j ih dela na , Je 'v? ■iaktiL.Sp0znala vprav tčn' ‘o - na prosvetna dru- St°“ druP-,lnanie in ti novi ‘ib i° izhal_.v do zveze pa ln >t| dru.štvta,i ‘udi pri osta- 1,1 bn.^‘vih tUdl ‘ ‘'OVni^ebe m Zeo1^ iz zaVP' h ‘Postj na podla8i pro- iZ 6"»* 'tevP'“ orgaai bl bila SPZ le ‘'tip *e lzraj pr°svetnih dru- Noa°dboru" J- naaem Rlav' k« ,1'1 doh- bo v nov' h j! Jen ' ktev“eno neko-\e Pad), - 6r b°do iz i j_-**cij ln‘h uc,astopn'ki zgoraj ^ti' Sn anov in organi-S 000ru ‘opile. V glav-tli ‘°sVetn Pa so zastopana \0p‘*dstavt.?rU9‘va s svo-f*ie -."Rotavi1 ^a‘ Pa mo-V i l9v^-i da so bile “n »n odbora prered-L^dlr,P‘i*li j18 ‘eh vse pre-‘‘ke.8'' Pobil izraz.a razni V ? itd , de kakor tudi S ,IJi.'da KZe- J* (n Zraz 1 bila zveza S n. 1'0teni!l'eh pobud, že- iVU sl. u8se baze, bo- ^tve* s«rbr,b da ho v h0|i» na° Seda,’ kakor smo jih ' klav',kane i da bodo se]t' ’u da bodo čla-odbora kot živi glasniki svojih društev bolj aktivno sodelovali na teh sejah. Naj glavni odbor bi moral torej postati naš prosvetni parlament. Seveda bi v takem parlamentu morali pred stavniki društev biti pripravljeni. Morali bi priti k sejam z že točno definirano problematiko, o kateri so razpravljali v društvu, kateremu pripadajo. Zato, da se vse to uredi, je potrebna večja sistematičnost pri naših društvih. Skrbeti moramo, da se društveni odbori stalno in redno sestajajo, to pa ne zaradi sestankov, temveč zaradi usmerjanja in vodenja dela v samem društvu. Kakor tudi zaradi proučevanja, zavzemanja stališč in sklepanja o soudeležbi društva pri reševanju vseh slovenskih prosvet-no-kulturnih in narodnih problemov, Prav tako moramo skrbeti, da vodijo društva ledno svojo administracijo ,t l. od članskega imenika, zapisnikov sej, blagajniške knjige itd. do arhiva. Zal je v večini naših društev v tem pogledu precejšen nered. Članarina in poročila Posebno poglavje predstavil« problem pobiranja članarine, ki je resnična rakava rana naših društev. Prav mali, je društev na našem področju, ki pobirajo v redu članarino. Tudi članska osnova so je marsikod močno zožila, kpr se je udomačilo povsem napačno mnenje, da je tieba smatrati za člana društva le tistega, ki se aktivno udejstvuje v enem ali drugem odseku. To pa ni res; člani društva morejo biti vsi zavedli’ Slovenci dotionega kraja, ker se delo prosvetnega društva ne izčrpa samo v delovanju odsekov in so končno v»;. resnični Slovenci zainteresirani na razvoju prosvetnega društva, ker imajo od njegovega delovanja neposredno ah posredno korist. Članarina pa ni samo vir dohodkov društva, temveč ima veliko moralno težo in priklepa člana k društvu in člane med seboj. Bolj iz omenjenih, torej predvsem moralnih razlogov bomo morali ta odnos uve-sti tudi med društvi in zve-z. . kar smo sicer nakazali že lansko leto. Letos moramo korak naprej in sprejeti sklep o uvedbi neke minimalne članarin« do zveze. V zvezi z vsemi problemi, ki sem jih do sedaj nakazal, in v zvezi z ureditvijo uprav’ ljanja društev, bi bilo tudi zelo pozitivno, da se uvede redno periodično poročanje zvezi. Taka poročila ne bi samo omogočila zvezi, da bi imela točen pregled izvršenega dela, temveč bi bila tako ihformira. na tudi o novih problemih, ki se pojavljajo pri društvih in katere bo treba proučevati in jih s skupnimi napori tudi rešit’ V lanskem poročilu smo nakazali nove naloge prosvetnih društev. Ugotovili smo, da je z razidom OF in njenih krajevnih odborov ter z vključitvijo slovenskega naprednega življa v novo socialistično gibanje, prešla skrb za vsakodnevno borbo pri reševanju naših slovenskih narodnih problemov na naša prosvetna društva. Ce se pa ozremo na dobo, za katero podajamo današnji obračun, moramo ugotoviti, da smo v tem pogledu naredili zelo malo ali skoraj nič. Društva niso postala ono središče, kamor bi se stekMe pritožbe o krivicah storjenih Slovencem in od koder bt izhajale pobude za korake in borbo, ki naj jih prebivalci vosi ali okraja žačnejo za poplavo krivic in za izboljšanje položaja Slovencev in slovenskega jezika. Opazili smo, da je precej problemov, ki se tičejo nas Slovencev in naše-ge razvoja na tem področju šlo’ mimo naših društev, ne da bi ta zavzela kakršnokoli stališče in se odločila za u-strezne ukrepe in akcije. Tako je na pr. aktivnost naših društev v obrambi in utrjevanju slovenskega šolstva minimalna. Zato je potrčbno, da krenemo vsi skupaj v novi poslovni dobi zelo odločno v nov način dela, kajti ob trdi borbi, ki jo imamo za obramDO naših pravic in za uveljavljanje določb Posebnega statuta, ne zadostuje samo akcija na vrhu pri Slovenski gospodar-sko-kulturni zvezi in Slovenski prosvetni zvezi. V to borbo se morajo vključiti vsa društva, da postanejo akcije množične, kajti le-te so bile vedno uspešnejše, če jih je izvajalo vse ljudstvo. Stiki s SR L P Materialne osnove za naše delo se polagoma zboljšujejo. Med že pridobljene prosvetne prostore v zadnjih letih, prištevamo v pretekli poslovni dobi še veliko pridobitev v dograjeni dvorani na stadionu »Prvi maja pri Sv. Ivanu. S tem smo delno in le začasno zadostili veliki potrebi v samem mestu. Tudi dvorana v Borštu je bila obnovljena. Danes pa končno ugotavljamo, da smo tudi z vprašanjem centralnega kulturnega doma v Trstu prišli na zeleno vejo. V kratkem bodo začeli graditi naš osrednji kulturni dom, ki bo brez dvoma prispeval k nadaljnjemu razvoju našega ljudskoprosvetnega dela. Sprostitev prosvetnih društev, včlanjenih v naši zvezi, pa je omogočila ob polnem razmahu spontanosti in samoniklosti na sami bazi premagovanje predsodkov, ki so včasih pasivizirali marsikaterega sicer prosvetnega dela željnega rojaka. Široka demokracija v naših društvih je pritegnila v pevske zbore in druge prosvetne skupine mnogo ljudi, ko so ugotovili, da jim zaradi sodelovanja v prosvetnem društvu ni treba odstopati od njihove drugačne politične ali svetovnonazorske n-rientacije. Zelja po sodelovanju vseh Slovencev ne glede na njihovo politično usmerjenost na prosvetnem področju postaja iz dneva v dan Bčlj splošna. Ta ž-lja po sodelovanju je našla svoj izraz tudi v stikih, do katerih je v pretekli poslovni dobi prišlo med Slovensko prosvetno zvezo in Sloven-sko-hrvatsko ljudsko prosveto ter v stikih med društvi na samem terenu. Kot prosvetar-ji, posebno pa še kot ljudje z napredno miselnostjo ta pojav toplo pozdravljamo. Mi smo tudi po letu 1948 vedno bili načelno na pozicijah enotnosti in sodelovanja .ali žal zaradi splošne politične situacije v svetu in posebno še pri nas, do sodelovanja ni moglo priti, in smo šli nezmotljivo po svoji poti naprej. Cas ,n razvoj je napravil svoje in prilik« med nami so se toliko umirile ,da smo mogli s predstavniki SHPZ sesti za isto mizo in si izmenjati poglede o možnostih sodelovanja. Na dveh sestankih 27. junija, odnosno nekaj dni kasneje smo v podrobni razpravi ugotovili možnosti sodelovanja in jim začrtali okvir in pogoje. O sklepih, sprejetih na teh razgovorih, je izvršni odbor poročal glavnemu odboru na seji 10. VII. 1955. Glavni odbor je takrat to akcijo izvršnega odbora odobril. Zaradi objektivnosti moramo ugotoviti, da je pri izvajanju dogovorjenih sodelovanj prišlo, žal, do mnogih neprilik. Sicer se temu ne moremo '.n ne smemo čuditi. Nasprotno: veliki fantasti bi bili, čč bi hoteli verjeti v čudež nenadne popolne ozdravitve vseh posledic, ki so jih v življenju našega ljudstva in tudi v samem ljudskoprosvetnem snovanju pustili težki dogodki iz leta 1948. Ne da bi podcenjevali težave in zavore, ki morejo zavirati nadaljnji razvoj sodelovanja, moramo vendarle vztra-ti po začeti poti v prepričanju, da bo postopoma takin neprilik vendo manj. To našo vero nam utrjuje ocena splošnega razvoja, ki se manifestira v odnosih med napred- nimi silami v svetovnem me-lilu, ki nujno vpliva na enak ali sličen razvoj tudi na naših tleh! K temu razvoju hočemu tudi mi kot napredni slovenski prosvetarji doprinesti svoj delež, zato mora biti tudi v novi poslovni dobi naš« 4elc usmerjeno na utrjevanje in razširjenje sodelovanja s prosvetnimi organizmi naprednih Slovencev, ki so izven S.P.Z. To sodelovanje pa bo imelo ugoden razvoj in bo rodilo debre sadove le tedaj, če bosta pri dogovarjanju in izva- navljati in to pri prosvetnih društvih «Lonjer - Katinaras, c.blavko Škamperle« pri Sv. Ivanu, «1. Cankar« pri Sv. Ja-kebu in «Berto Sirk« v Križu, la nadvse razveseljiv in pozitiven pojav pritoka mladine v društva pa ni bil dovolj izkoriščen s strani društvenih odborov. Društva so ponekod bila premalo elastična in premalo iniciativna, pri uvajanju novih oblik in panog delovanja, ki bi še bolj pospešila dotok mladine v društva. Pri društvih se nadaljuje tendenca po gojenju samo starih in janju dogovorov upoštevali! klasičnih oblik kulturno cbe strani naslednje pogoje: 1. Sodelovanje mora sloneti na objektivni oceni vsakokratne situacije in bodo morale soglasne odločitve odgovarjati pogojem danim v do-, ločeni fazi razvoja. 2. Sodelovanje je mogoče ob popolnem spoštovanju obstoja naše zveze in naših društev, 3. Iz gornjega sledi samo po sebi umevno načelo popolne enakopravnosti ter izključitev vsake tendence monopoliziranja ker bi to nujno ohranjevalo in stopnjevalo borbo in razdor ter strankarske špekulacije. 4. Naše stremljenje po sodelovanju bo rodilo dobre sadove le ob popolni iskrenosti in poštenju obeh strani, *i se morata obvezati, da se bosta energično zavzemali za odpravljanje škodljivih usedlin preteklosti. Pod takimi pogoji in po tale, poti bo slovenska napredla ljudska prosveta doživela r.cvih uspehov. Dotok mladine Danes moremo s poudarkom ponoviti, kar smo že u-gotovili na lanskem občnem zboru glede aktivizacije mladine. Dotok mladine v naša prosvetna društva se je namreč v pretekli poslovni dobi nadaljeval v pojačenem obsegu. Mladina je v pretekli poslovni dobi celo začela zavzemati v društvenih odborih tudi vodilna mesta. Vključevala se je v razne odseke in začela aktivno delati. Na naši zadnji Prešernovi proslavi smo lahko z zadovoljstvom ugotovili, da je bila večina nastopajočih pevskih zborov želo pomlajena. Tudi na dramskem področju je začela reševati čast društev mladina. Tako je dala za ustanovitev dramske skupine prosvetnega društva Igo Gruden v Nabrežini pobudo tamkajš-rja mladina. Prav tako se je zgodilo v Borštu. Pa tudi drugod so se dramski odseki s pomočjo mladine začeli ob- pro- svetnega dela, ki pa nikakor ne morejo pritegniti vsega ali vsaj velike večine prebivalstva društvenega območja. Zato je treba iskati novih oblik dela, ki bi zadostila stremljenju onih ljudi, ki s starimi oblikami dela niso zadovoljni. Pri nekaterih društvih je prišlo do nekaj iniciativ, ali na področju telesne vzgoje ni bite napravljenega skoraj nič. Seveda niso temu kriva samo prosvetna društva, temveč nosi pri tem precejšnjo krivdo tudi Prosvetna zveza, ki kljub temu, da je bil na lanskem občnem zboru izvoljen v izvršni odbor tudi referent sa telesno vzgojo, ni poskrbela, da bi se ta dejavnost začela uvajati. Največja krivda pa je vsekakor v pomanjka-rju sposobnih strokovnih kadrov. To pomanjkanje pa ni občutno samo na področju telesne vzgoje, temveč tudi v vseh ljudskoprosvetnih pano-' gah. To pomanjkanje se je pokazalo predvsem v pretekli poslovni dobi, ko se je aktivnost pri društvih zelo razmahnila in se je s tem pojavila potreba po novih kadrih. V takih okoliščinah, ki so po eni strani vsekakor razveseljive, se je znašla Slovenska prosvetna zveza v položaju, da ne more zadostiti povpraševanju po pevovodjih. Prav tako je eden izmed razlogov premajhnega udejstvovanja na dramskem področju poleg prostorov, katerih na žalost nima na razpolago vsako društvo, tudi pomanjkanje režiserjev. Poleg tega je pri nekaterih društvih zasidrana misel, da morejo voditi razne umetniške in telesno vzgojne odseke le poklicni strokovnjaki Take miselnosti se morajo naša društva otresti, ker imamo za širši razcvet itaše ljudske prosvete premalo poklicnih strokovnjakov, in še od teh so nekateri v poklicnem delu preobremenjeni. T« jiroblem bomo rešili edino s povratkom k stari tradiciji v ljudskoprosvetnem delu, ko so bili strokovni voditelji raznih ljudsko umetniških skupin strokovnjaki-amaterji. Naša zveza bo morala posvetiti pesebno ■ skrb talentiranim mladincem in mladinkam, ki imajo veselje za udejstvovanje v kaki ljudskoprosvetni panogi, da jim omogoči udeležbo na raznih tečajih, kot so tečaji za pevovodje, za režiserje, lutkovne tečaje, tečaj za folklorne plesne učitelje, za športne trenerje itd. Samo v taki perspektivi bomo zagotovili res zelo širok razmah naši ljudski prosveti. Kljub vsem nedostatkom in krizam, ki smo jih v pretekli sezoni preživeli, smo v pretekli poslovni dobi naredili na področju ljudske prosvete o-gromen korak naprej, o čemer govori poročilo referenta za ljudsko prosveto. tsmrf i.? r P %' I : 11 f Predsednik SPZ dr. Andrej Budal in del izvršnega odbora POROČILO REFERENTA ZA VPRAŠANJA ŠOLSTVA Nenehna in razvoj borba za obstoj slovenske šole V enajstem letu po obnovi slovenskega šolstva na Tržaškem in v tretjem letu pod i-talijansico upravo slovenska šola še vedno ni v takem položaju, da ne bi potrebovala naše posebne skrbi in še posebne neprestane akcije. Z določbami posebnega statuta je sicer obstoj posameznih šol zagotovljen, vendar bi bilo prenaivno vdajati se utvari, da morejo te določbe same na sebi preprečiti shiranje šlo-venske šole. Se vedno je naša šola brez svojega zakona, naše učiteljstvo še vedno nestalno. Nedavno so nas vesti o nekaterih določbah, ki so v načrtu bodočega zakona, opozorile, da so na odgovornih mestih na delu sile, ki želijo celo z zakonskimi določbami, ki bi bile sicer v nasprotju s črko in duhom sporazuma, povzročiti propadanje slovenske šole. Odprto ostaja tudi vprašanje spopolnitve slovenskega šolstva, saj nam manjkajo še nekateri otroški vrtci in nekatere strokovne in srednje šole; nasa manjšina v Italiji pa je tudi tako številna, da :-ma pravico, da se v neki meri upošteva tudi na univerzi. I-talijanski šovinisti še vedno vodijo Diskriminacijsko gonjo proti s.ovenski šoli. ki žal še vedno uspeva, kar se kaže v številnih vpisih slovenskih otrok v italijansko šolo. U-speh šovinističnega, moralnega in le v manjši meri materialnega pritiska se povečuje zaradi nezavednosti slovenskih staišev in zaradi preplaha, ki je zajel tiste naše lju,-di, ki so izgubili vero v življenjsko silo slovenskega naroda iri ki ne vidijo dokaj naglo se razvijajoče situacije, ki bo prej ali slej tudi v Trstu privedla do popolne zmage načei enakopravnosti in narodne strpnosti. Tudi težka gospodarska kriza, v kateri je naše mesto in zaradi katere imamo pri nas okrog 20 tisoč brezposelnih, je za lahkoverne ljudi «argument» proti slovenski šoli s krila*ico, da j« z absolvirano slovensko šolo zaposlitev nemogoča. Potrebno je, da se le malo oz.remo okoli sebe, in ugotovimo, da krilatica ne drži. Iz ravnokar omenjenih razlogov smo dolžni Voditi neprestano borbo za obstoj in razvoj naše šole in za ugotavljanje načela, da spada slovenski otrok v slovensko šolo. Prosvetna društva so dolžna izvajati to nalogo na svojem področju, bodisi v najširši o-pori, ki naj jo društva nudijo POROČILO O LJUDSKOPROSVETNI DEJAVNOSTI Preteklo poslovno obdobje dokazuje velik napredek Ko se ozremo na preteklo poslovno leto, ugotavljamo, da čeprav niso bile izkoriščene vse sile na področju ljudsko-prosvetne dejavnosti, smo naredili vendarle ogromen korak naprej. Prosvetna društva so se lotila dela z večjim elanom, česar logična posledica je, da se nam danes, ko polagamo obračun, to delo prikazuje v večjih številkah. Tudi področja delavnosti so se nekoliko razširila, saj lahko ugotavljamo, da so nekatera društva uvedla nove oblike aktiviziranja svojega članstva. Gre namreč zato, da so se počasi začeli uvajati tudi športni odseki, ki pa zajemajo za sedaj samo namizni tenis, šah ter pri p. d. Škamperle pri Sv. Ivanu tudi odbojko. Ponekod so se ustvarile tudi majhne glasbene skupine ali harmonikarski zbori. Osnova dela v naših društvih pa so še vedno ostali pevski zbori. V zadnjem času beležimo napredek tudi pri dramskih odsekih, kakor tudi pri urejevanju in poslovanju knjižnic. K temu je seveda nekoliko pripomoglo dejstvo, da je Slovenska prosvetna zveza razdelila med društva okrog 1.100 knjig. Tudi lutkovni oder je v pretekli sezoni pokazal veliko aktivnost, ki pa je v zadnjem času nekoliko zaostala zaradi oblastvenih predpisov. Manjša pa je bila aktivnost na področju predavanj ter knjižnih razstav. Sedaj pa poglejmo kakšna je bila aktivnost pri posameznih društvih glede na razna področja udejstvovanja, PEVSKI ZBORI: Pevski zbori so se razvili v zadnji poslovni dobi kvalitativno pa tudi številčno, tako da smo prišli od 7 na 12 zborov. Prav tako so zbori aa rasli tudi po številu pevcev. Njihova aktivnost se kaže takole: P. d. Barkovlje je sodelovalo s svojim mešanim zborom na lo prireditvah in 4-krat na radiu. P. d. «Lipa» iz Bazovice je sodelovale z moškim zborom na 9 prireditvah. P. d. »Slovenec« iz Boršta je sodelovalo z mešanim zborom na 9 prireditvah in 3-krat v radiu. Zbor ((Valentin Vodnik« iz Doline je priredil samostojen i zadnjih letih; opuščali pesmi koncert v Skednju ter 2 na iz naše najbolj junaške dobe Koroškem, sodeloval je še na | to je iz narodnoosvobodilne 9 prireditvah ter nastopil 9- j borbe. DRAMSKO PODROČJE: Folklorna skupina iz Brega je sodelovala s svojo dramsko skupino na 2 prireditvah r. 2 enodejankama in organizirala 2 dramska večera s petde-janko. P. d. «Rojan-Skorklja» je so- Pogted na dvorano med občnim zborom krat na radiu Trst in 2-krat na radiu Koper P. d. «B. Sirk« iz Križa je sodelovalo na 3 prireditvah ter 1-krat na radiu. E. d. «Lonjer-Katinara» je sodelovalo z mešanim zborom na 10 prireditvah in 3-krat na radiu . P. d, «1. Gruden« iz Nabrežine je sodelovalo z mešanim zborom na 11 prireditvah in 3-krat na radiu. P. d. «Slovan» iz Padrič, ki je obnovilo pred kratkim svojo dejavnost, je sodelovalo moškim zborom na 2 prireditvah. P, d. «Prosek-Kontovel» je sodelovalo z moškim zborom na 5 prireditvah in 7-krat nastopilo na radiu. P. d. »Zarja v svobodi« iz Sempolaja je s svojim oktetom sodelovalo pri 3 prireditvah ter 2-krat na radiu, z mešanim zborom na 4 prireditvah in 1-krat na radiu. P. d. «S. Škamperle« od Sv. Ivana, ki je zaživelo pred kratkim, je sodelovalo z mešanim zborom na 4 prireditvah ter 1-krat na radiu. P, d. «1. Cankar« od Sv, Jakoba je priredilo 3 samostojne koncerte, na enem je sodeloval samo moški zbor, aa ostalih pa tudi mešani zbor. Z moškim zborom je sodelovalo na 6 prireditvah ter '-krat na radiu. Z mešanim zborom na eni prireditvi 'n prav tako tudi z ženpkim zborom. Vsega skupaj je bilo torej 6 samostojnih koncertov. Pevski zbori so na raznih prireditvah skupno sodelovali 87-krat, radijskih nastopov pa je bilo 38. Ne bomo se spu-šč_li v podrobno oceno programa, ki jo izvajajo naši pevski zbori, vendar moramo ugotoviti, da se bodo morali naši zbori potruditi za izvajanje sodobnejših skladb in da. ne bodo, kot se pojavlja v j (Nadaljevanje na 4. strani) roditeljskim svetom; ti pa naj bodo sestavljeni iz staršev, ki so pripadniki vseh političnih smeri, bodisi z direktnimi akcijami, zlasti v dviganju narodne zavesti v prepričevanju kolebajočih staršev iin vsakovrstni moralni in, če potreba tudi gmotni podpori učencem .slovenskih »šol, Samo ob sebi je ifmevno, da 'je fudi močno razgibano' in vsestransko ljud-skpprosVetno delo, Jci vključuje in aktivizira tako šoloob. vezne otroke kakor tudi njihove starše, najboljše utrjevanje slovenske šole. Nato se je referent za šolstvo, tov. Čokova dotaknila še dolžnosti, prosvetnih društev, da podprejo načelno borbo na-šib osrednjih organizacij v vseh nacionalnih političnih vprašanjih, ki so ob razidu OF prešla na prosvetna društva. Nato je nadaljevala: V pretekli poslovni dobi je referat za šolstvo'pri'SPZ nadaljeval s prakso, izvajano v prejšnjih letih, -Posebnp skrb smo posvečali izpoabujanju roditeljskih svetov, katerim smo pomagali s proučevanjem posameznih problemov, ki so v raznih šolskih okoliših različni. Roditeljskim svetom smo dajali pobude in izpodbude. tako n. pr v akciji za spopol-nitev strokovnih tečajev, " v borbi za ustanovitev nekaterih ortoških vrtcev, v uveljavljanju načela slovenskih otrok v slovensko šolo. Referat za šolstvo je oskrbel učiteljskim, šo-larskim in zlasti Ijudskopro-svetnim knjižnicam mladinske knjige da tudi s tpm podpremo navajanje mladine k branju. Društveni knjižničarji po tudi vsi prosvetni delavci po društvih, ki imajo opravke. z mladino, ne bi smeli zanemarjati te plati mladinske vzgoje. Društva bi se morala zavzemati tudi za to, da dvignejo število naročnikov in či-tateljev madinskih revij. Referat za šolstvo je sodeloval pri sestavi spomenice, s katero je SGKZ opozorila ministra za prosveto prof. Rossija na načela in določbe, ki bi se morale upoštevati pr: sestavljanju zakona za slovensko šolo. Z zadoščenjem smo sprejeli na znanje vest, ki jo je nedavno objavil Prim. dnevnik in je izšla iz rimskih socialdemokratskih krogov? da Diskusija in volitve novega vodstva Gornjim trem poročilom m sicer poročilo tajništva, ki ga je prebral tor, Mesesnel, .poročilu referenta z‘a Ijudškb-prosveto, ki ga je podal prav tako tov. Mesesnel in poročilu šolskega referenta tovarišice Tončke Čokove, je sledilo poročilo referenta za znanost in umetnost tov. Zorka Jelinčiča, nato poročilo referenta za telesno vzgojo tn blagajniško poročilo, ki ga je podal tov. Srečko Merlak. Tem je sledilo poročilo nadzornega odbora, ki ga je ' dal tov. U-bald Vrabec, ki je k poročilu dodal še nekaj navodil in pripomb iti. končno še poročilo verifikacijske komisije, ki ga jc podal tov, Faganel. V drugem delu občnega zbora se je razvila zelo dolga in plodna diskusija, katere so se udeležili številni delegati, ki so prikazali sugestije m želje svojih društev. Glavna teža v diskusiji se je dajala pomanjkanju pevovodij in drugih strokovnih kadrov, ki se čuti v društvih. Toda tudi v diskusiji je prišlo do izraza mnenje, ki je bilo poudarjeno v tajniškem poročilu, da bo v nadaljnjem čedolje širšem delovanju društev potrebnih vedno več strokovnjakov, ki pa se bpdo. moredi nfljtij v parnih prosvetnih društvih,e za kar so ttprav društva poktiar-na, da skrbe, Te vodilne sile po bi se usposobile na raznih tečajih. Bilo je nadalje govip ra še o pomanjkanju društvenih prostorov, o poslovanju knjižnic in o sodelovanju slovenskih šolnikov in razumnikov nasploh na področju Ijttd skoprosvetne dejavnosti, za katere se, žal, ne more reči da bi bili prišli do izraza, kolikor bi bilo želeti. V nadaljnji točki dnei'nega reda sta bili predlagani in izglasovani dve dopolnitvi Pravil SPZ nakar so sledile volitve izvršnega, glavnega in nadzornega odbora ter razsodišča. Za predsednika izvršnega odbora je bil ponovno izvoljen dr. Andrej Budal, za prvega podpredsednika dr. Fortunat Mikuletič, za drugega podpredsednika Anica Udovič, za tajnika Boris Race, za njegovega namestnika inž’ Josip Pečenko in še enajst drugih članov. V glavni odbor pa je bilo izvoljenih 35 članov predstavnikov J3 prosvetnih društev, ki so včlanjena, v Slovenski prosvetni zvezi. 1 se minister Rossi ne strinja z nekaterimi določili osnutka šolskega zakona. Gotovo so to tista določila, ki jih ni mogoče vskladiti z načeli pravega socializma; vendar pa nas o-menjena pozitivna vest ne more popolnoma pomiriti in je nujno, da ostanemo v tej smeri še budni in aktivni. Priznanje moramo izreči članu SNG Mariju Marsiču. da je razširil svoje delo kot lutkar tudi na slovenske o-snovne šole, kar mu je bilo seveda omogočeno zaradi razumevanja šolskih oblasti, ki so mu izdale zadevno dovoljenje. Želimo le. da bi učiteljstvo samo sledilo pobudi Marija Marsiča in da bi se lutkarstvo samo razširilo med učiteljstvom. SPŽ in v njej včlanjena društva ne morejo ostati brezbrižna niti ob vprašanjih srednjih in strokovnih šol in njihovih dijakov. Zelo važno je, da pravilno usmerjamo mladino v srednješolski študij, kar moramo napraviti z nasveti o-trokom samim in njihovim staršem. Prosvetna društva naj bi pokazala večje zanimanje za gmotio podpiranje revnega slovenskega dijaka. Nekoč je naše podporno društvo Dijaška Matica imelo med društvi večjo opbro. Ne le da so domala vsa društva pristopila k Dijaški Matici kot ustanovni čh.hi, temveč so društva nudila Dijaški Mafici vse podporo tudi v njenih akcijah. Dijaška Matica vzdržuje tudi Dijaški dom. v katerega je treba usmerjati vso šolajočo se mladino iz oddaljenih krajev. Prav gotovo ni vsakodnevno p stopanje po postajah in vj-zarjenje z avtobusi in vlaki koristno za našo mladino. Ne le da otrok zgubi mnogo dragocenega časa, kar lahko u-sodno vpliva na njegov šolski napredek, temveč nam tak način pohajanja v šolo prinese veliko škodo v vzgojnem oziru. . Prosvetna društva, ki bi itak morala imeti vključeno aktivizirano vso dijaško mladino, naj bi v tem smislu vplivala na starše. Dotakniti pa ^s« moram še nekega arugega vprašanja, ki ima lahko usodne posledice. Preveč naših visokošolcev študira v inozemstvu, predvsem v Jugoslaviji. Zal ni med Jugoslavijo in Italijo kulturnega dogovora, ki bi priznaval naši mladini visokošolske diplome, dosežene v Jugoslaviji. Zato obstaja velika nevarnost, da bomo izgubili veliko naše mladine, ki bo po končanem š’u-diju ostala v Jugoslaviji. Da ohrahimn čimbolj naš inteligenčni naraščaj, je nujno, da usmerjamo našo > mladino k študiji^ na .tržaški in ostalih italijaraskih' univerzah. Pri tej preorientaciji je potrebno, da sodelujemo vsi. Tu^i tu odklanjamo izgovore, češ da se pe končanih .študijah naša mladina ne bi mogla zaposliti na domačih tleh. Verujemo v razvoj, vendar poudarjamo za one, ki v svoji črnogledosti ne vidijo nobene bodočnosti, da bo mladinec z diplomo tržaške ali katerekoli druge italijanske univerze še vedno lahko šel v svet, če doma ne bo imel kruha. V svojem poročilu sem očrtala nekaj problemov z našega šolskega področja, ki morajo vse nas in naša društva živo 'zanimati. Odbori prosvetnih društev naj v teh novih razmerah ne ostajajo samo na področju ljudske prosvete, občutljivi raj bodo za vse narodne in s tem tudi šolske probleme v svojem kraju in na našem ozemlju sploh. SPZ ne pošilja včlanjenim društvom direktiv in ukazov, zato morajo društva spontano, iz lastne pobude započeti vsako akcijo, ki naj koristi razvoju in utrditvi slovenske šole. GORIŠKI IN BENEŠKI DNEVNIK V GORICI PROSLAVILI MEDNARODNI PRAZNIK ŽENA Nikjer v svetu in tudi pri nas ni uspehov in obstanka brez borbe Deveti občni zbor SPD v Gorici Priložnostni govor je imela tov. J. Tomšičeva - Sledile so številne recitacje in pesmi V nedeljo popoldne je bila na sedežu ZSPD v Gorici pro. liava 8. marca, mednarodnega dneva žena, ki so se je goričke žene kljub hudemu mrazu udeležile v lepem številu. Uvodno besedo o pomenu praznika, ki ga vsako leto praznujejo milijoni napred nih žena na raznih kontinentih, je imela tov. Jožica Tom-iic, ki je dejala; da je bila 8. marca leta 1101 v Stuttgartu prva mednarodna ženska konferenca, ki je postavila temelje organiziranemu gibanju delavskih žena. Vsem,, ki so se udeležili te konference, je bilo jasno, da bodo mogle žene doseči svoje pravice le, če se bodo borile pod vodstvom proletarske stranke. Ud tedaj so delavske žene po vseh deželah sveta sodelovale v boju delav. skega razreda in se z njim borile za njegove pravice in za pravice žena. Druga mednarodna konferenca žena v Kopenhagnu je sklenila, da se 8. marec vsako leto praznuje kot dan mednarodne mobilizacije širokih ženskih množic in vseh njihovih sit proti gospodarstvu buržoa. zije in kot revolucionarne mobilizacije ženskega proletariata, ki naj gre svojo pot povsem ločeno od buržoaznega žc.nsKeg a gibanja. V naslednjih letih pa je mednarodni ženski dan v zahodnih deželah postopoma vedno bolj izgubljal svoj revolucionarni značaj. Zahteva po volilni pravici za delavke se je iz revolucionarnega gesla spremenila v čisto reformatorsko geslo za fensko politično enakopravnost. 8. marec proslavljamo le. to za letom po širnem svetu. Ne proslavljamo ga samo žene, marveč vse demokruttčne tile v vsaia dežen, praznujejo ga vsi narodi, Lene, roditeljice novih življenj so vedno hotele dajati svoje otroke Življenju, ne smrti, hotele so mir- 'I oda ne mir za vsako ceno, temveč trajen in pruvi-cen mir. Zuto so Se borile in žrtvovale svoje otroke m so pripravljene se še boriti m žrtvovati. V znamenju tega ženskega dne, v znamenju borbenega napora, v težnji po svobodi so sle zene v boj proti okupatorju. In v dnen naj-hujsega trpljenja nabili narodov je ta duii postal pruzriik vseh naših Ženu, tudi tistih, ki prej zanj vedele tliso, Zakaj resnično spojtuje ženo, mater samo tisti, ki ji tudi kot človeku ne odreka sposobnosti in pravic. 8. marec predstavlja za nas zbiranje sil in obračunavanja s silami, ki so nas neprestano vlekle v temo m nas držale med štirimi stenami. C e pregledamo samo položaj žene v Jugoslaviji pred drugo svetovno vojno bomo vi dele, da je bil suženjski. Zena je bila postavljena na nižjo stopnjo živih bitij in brez pravic, ki človeku pripadajo. Odrinjena od vsega pomembnega v svetu, od vsega napredka, je bi la žena zaprta v com kot sužnja. Zunaj tega kroga zanjo ni bilo sveta. Zdelo se je, kakor bi bila docela nesposobna za sleherni vzpon. Zena ni imela nikakih političnih pravic- obenem je bila tudi družbeno zapostavljena. V mnogih krajih se je sklepal zakon brez ženine soglasnosti. V narodnoosvobodilni borbi pa je žena dosegla dejansko enakopravnost, narodne in človeške, družbene in pravne pravice svobodnega človeka. Le v deželah, kjer je zmagalo ljudstvo in ima oblast v svojih rokah, je žena dejan- sko in resnično spoštovana kot zena, človek in še posebno kot — mati. » Le v takih deželah ima vse možnosti za razvoj enakovrednega in enako usposobljenega človeka. Le v takih deželah je žena posebej zaščitena v svojem ženskem poslanstvu in materinstvu. Po vsem tem so žene spoznale, da ima borba za enakopravnost žena, za spoštovanje in zaščito žene smisel le v sklopu borbe v zmago in oblast delovnega ljudstva. Zato pa je za rojstvo pravilnega ženskega gibanja v posameznih deželah potrebno predhodno prebujenje delovnega ljudstva. To pa je težavna pot borbe. Ves zgodovinski razvoj dogodkov potrjuje, da končno zmagujejo le napredne sile. Zeni se je odprlo spoznanje in danes ve, da je vse, kar se godi pod soncem človeško delo in da je to delo ob udeležbi istega člo-icka mogoče spremeniti- Zato so pa tudi v letih strahotnih bojev s tujimi osvajala žene pokazale, da so za neodvisnost in svobodo vseh narodov. Tudi slovenske žene v Italiji praznujemo 8. marec, mednarodni praznik žena v duhu povezanosti z ostalimi naprednimi ženami sveta, ki so že dosegi^ svoje pravice ali, ki se zanje bore. Slovenkam na tem ozemlju je že nekako po usodi določena borba. O-hranili se bomo, tudi uspehe bomo lahko imeli. Toda, če uspehov nikjer na svetu ni brez dela in% naporov, tedaj se moramo zavedati, da obstanka in uspehov brez borbe in naporov še zlasti pri nas ne bo. Govoru je sledil pester program, v katerem so najprej nastopile gojenke Dijaškega doma, ‘ki so s prijetnimi glase vi lepo zapele: »Tam kjer teče bistra Zila». Sledilo je več priložnostnih recitacij; tako je Benečanka Adriana Bonini recitirala pesem Andreja Budala «Lice». Vse je presenetil nastop cicibanke Mirijam Leban, ki je deklamirala «Ptičko», «Veselega pastirja« ter zapela «Perice» tako lepo, da je bila deležna pravih ovacij. Lepo so deklamirali tudi Lilijana Bonini »Mati piše«, Jože Jarc »Naša ljubezen«, Jožica Smetova »Mati trem partizanom«, Daša in Jurček Tomšič in ostali. Za zaključek so gojenke Dijaškega doma zapele prekrasno pesem »V hladnem jutru« Nato so vse udeleženke odšle na koncert, ki so ga v prosvetni dvorani priredili gojenci in gojenke Glasbene šole iz Trsta. V NEDELJO POPOLDNE V PROSVETNI DVORANI Uspelo gostovanje gojencev tržaške Glasbene Matice Pokazali so velik napredek in s svojim znanjem navdušili pos'uša!ce V nedeljo popoldne je bila ruito, in Neva Vrabec — kla- v Prosvetni dvorani produkcija tržaške Glasbene šole: lep in razveseljiv dogedek, ki bi moral privabiti vse ljubitelje glasbe in mladine. Zal so se Goričani odzvali v premajhnem številu, kljub temu pa je bilo v dvorani prijetno vzdušje;, vsi prisotni so s pozornostjo in odobravanjem sledili nastopu gojencev, ki so bili tako dobro pripravljeni. Pokazali so nam v skrbno izbranem -poredu. koliko so napredovali in pridobili od lanskega nastopa. V prvem delu sporeda so nastopili gojenci ki študirajo klavir, violino, oboo in harmoniko; v drugem delu pa mladinski šolski zbor pod vodstvom gojencev za zborovsko dirigiranje. Prvi del je bil mogoče, glede na razporeditev točk, male predolg. Nastopili so; Maja Možina m Vojko Cesar — kla-Valter Brus — violina, vir. Danijela Nedoh in Herman Svetlič z občutljivo zaigrano Dowellovo »Romanco«, Darij Berginc je lepo zaigral Curci-jev Conce'tino. Goričanki Nina Skrt in Helena Plesničar rta ugajali zaradi muzikalno-sti in čiste igre, tako tudi, Bruno Podgornik,, ki je zelo lepo podal znani Rachmaninov Preludij. Pred njim smo slišali klarinetista Rudolfa Piščanca. Nato je nastopila zopet Furlanova pri klavirju, za njo pa na harmoniki Laura Bizjak, ki je doživela burne aplavze (zlasti med mladino) in je morala svojo točko ponoviti. Nadarjena Tatjana Uršič je z odlično igro in temperamentom zaigrala 1- stavek Mozartove Sonate v F-duru za klavir. Kot zadnji točki prvega dela; Andro Vuga, ki' je na oboi zaigral Carellijevo vir s Schubertovim Impromp-tujem. Mladinski šolski pevski zbor je v drugem delu zapel 10 slovenskih pesmi. Zbor, ki smo ga slišali pred kratkim v radiu, je sestavljen iz dobrih elementov iz. kaže lepo pripravljenost. Nastopili so kot dirigenti; Marija Gač, Lia Furlan, Vladimir Vodopivec, Jožko Bevk, Maruška Gerdol, Julijan Colautti, Ivan Bolčina, Neva in (Jbald Vrabec ml., Albin Vergmella. Neva in U-bald Vrabec ml. sta z Vrabče-vo «Polževo snubitvi’0» ter Mi-helčičevo ((Splavarska« dosegla mnogo odobravanja in tako tudi Albin Verginella, ki je moral ponovno nastopiti z Foersterjevo #Planinsko». Pravi pevovodski temperament in veliko nadarjenost smo čutili piedvsem v Ivanu Bolčini, ki je nastopil s Schwabovo »Večer na morju« in piejel navdušen aplavz od strani publike. Brez dvoma se bo razvil v dobrega pevovodjo; o-pezarjamo ga samo na večjo zadržanost v kretnjah, ki u-tegnejo včasih motiti gledalce. Hvaležni smo Glasbeni Matici in naši ZSPD, ki sta omogočili produkcijo in nam s tem nudili prijetno doživetje et. Damijana Bratuževa koncertira v Gorici V soboto zvečer bo imela znana goriška pianistka Damijana Bratuž v prosvetni dvorani na Korzu Verdi samostojen koncert. To bo prvi koncert Bratuževe v njenem rojstnem kraju, na katerega vabimo vse Goričane. V nedeljo predpoldne se je vršil v restavraciji «Zvezda» v Gorici deveti redni občni zbor Slovenskega planinskega društva v Gorici. Zbor je otvoril predsednik Bratuž, ki je med drugim počastil lani umrlega člana dr. Jakončiča z enominutnim molkom. SPD je praznovalo lani 16. decembra deseto obletnico lastne obnovitve. Podana je bila kratka zgodovina društva, nato je bilo izraženo upanje, da se bo delovanie letos razširilo, ker se vršijo lahko številni izleti na vrhove onstran državne meje in katere lahko danes dosežemo z obmejnimi pro-pustnicami. Sledila so poročila odbornikov, ter tajniško in blagajniško poročilo. Iz tajniškega poročila je bilo razvidno, da je v lanskem društvenem letu SPD priredilo skupno deset izletov, katerih se je udeležilo 248 planincev. Najbolj zanimivo pa je bilo poročilo gospodarja, ki je vzbudilo obilo zadovoljnih komentarjev pri članih. Sledile so volitve novega cdbora, v katerega so bili v veliki večini potrjeni dosedanji odborniki. Motociklist oodrl deklico pri Devinskem mostu Ko se je včeraj okrog 12-50 pripeljala do pevmskega mosta z mestnim avtobusom, ki pelje v Podgoro. je 13-letna Fiorella Venchiarutti iz Ulice Sile 22, takoj .ob izstopu iz avtobusa stekla čez cesto. To je bilo zanjo usodno, ker ni opazila, da je ravno takrat privozil iz Podgore motociklist. 26-eltni Dario Piro. Čeravno je ta takoj prijel za zavore, ni utegnil pravočasno ustaviti motocikla Macchi z evidenčno tablico GO 9739. S prednjim kolesom je zadel deklico od strani ter jo vrgel na tla. Pri padcu si je poškodovala desno nogo, zaradi česar jo je neki zasebni avtomobil odpeljal v bolnišnico Brigata Pavia. Tu so jo pridržali s prognozo okrevanja v 30 dneh, ker so ji pri pregledu ugotovili zlom noge ter poškodbe na kolenu. Pri nesreči se motociklist ni poškodoval. Na kraj nesreče je prišla prometna policija, da bi proučila vzroke nesreče. Prometna nezgoda Včeraj ob 18.30 se je pripetila na Korzu prometna nezgoda. Ko je namreč hotel 26-letni Balla Maurizio zaviti s svojim avtom na Korzo, se je po njem pripeljal s triciklom 40-letni delavec Luigi Marega iz Ul. Duca d’Aosfa 67. ki se je zaletel v stranico avtomobila. Na srečo sta se poškodovali samo vozili. Natečaja Goriško županstvo obvešča, da je razpisan javni natečaj za eno mesto mestnega stražnika ter za mesto brigadirja mestnih stražnikov. Rok zapade 16. aprila t. 1. Za vsa potrebna pojasnila, naj se interesenti zglasijo pri občinskem personalnem uradu. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan ln ponoči lekarna Alesani, Ul. Carducci 12 - tel. 22-68. KINO CORSO. 16.30: «Zadnji ljubimec«, A. Nazzari. VERDI. 16.30: varie*č; film: ((Luciana«, E. Parvo. CENTRALE. 17.00: «4 rdeče rože«, O Villi in J. Pascal. MODERNO. 17.00: »V morjih Alaske«. 22. KOLO ITALIJANSKEGA NOGOMETNEGA PRVENSTVA Tekma zapravljenih priložnosti REZULTATI Fiorentina-Bologna 0:0 Genoa-Padova 0:0 Lanerossi-Torino 1:0 Lazio-Roma (odlož.) Milan-Inter 1:2 Pro Patria-Napoli 0:0 Spal-Novara 2:0 Triestina-Atalanta 0:0 LESTVICA Fiorentina 22 14 8 0 41 42 36 22 11 S C 51 31 27 22 11 3 S 37 25 25 22 9 6 7 29 26 24 Milan Inter Spat Sampdoria 22 8 8 s 33 31 24 Torino Lanerossi Roma Napoli Atalanta Juventus Padova Lazio Genoa Triestina Novara Bologna 22 9 5 8 30 29 23 22 7 9 6 20 21 23 21 7 8 6 30 28 22 22 7 8 7 33 30 22 22 9 4 9 42 41 22 22 6 10 6 21 26 22 22 9 3 10 28 31 21 21 6 8 7 29 27 20 22 8 4 10 34 37 20 22 6 8 8 15 28 20 5 8 9 26 30 18 22 22 7 3 12 40 39 17 Pro Patria 22 1 6 15 18 65 8 Triestina je dosegla deseti zapovrstni koristni rezultat, toda izgubila je točko, kar ji bo lahko še zelo narobe hodilo. Ni mogoče sicer trditi, da predstavlja neodločen rezultat proti Atalanti kako posebno presenečenje, vendar je res, da je razočaral vse tiste, ki so začeli zmotno misliti, da je Triestina že nekaj povsem drugega kar je bila še pred desetimi tedni. Toda resnici na ljubo je treba priznati, da rezultat dveh ničel ni pravični odraz dogajanja na zelenem polju. Triestina je imela več od igre in njene akcije,so bile nevarnejše od akcij gostov, ki so razen tega bile tudi precej redke. Nesreča je bila samo v tem, da napad domačih ni znal izkoristiti neštete u-godne priložnosti, od katerih bi se jih najmanj 5 lahko za ključilo z golom. Toda žoga ni in ni hotela v vrata, pa čeprav bi včasih zadostoval samo dotik noge ali glave, da bi se zatresla mreža. Povrhu vsega pa je domače spremljala še izredna smola, brez Katere bi vsaj Lucentinijev strel v začetku drugega polčasa moral prinesti zmago. Toda žoga, ki se je zdela gledalcem že v mreži, je pod vplivom vetra spremenila smer in se odbila od droga v polje. Res pa je tudi. da je mnogo žog srečno prestregel vratar gostov. Toda kljub vsem tem olajševalnim navedbam drži, da Triestina ni ponovila igre zadnje nedelje proti Spalu. Že od vsega početka je bilo opaziti, da med posameznimi vrstami ni prave povezave, da igrajo razstrgano in da tudi nekateri igralci niso razpoloženi. Predvsem je veljalo to za Pe-tagno, za Doriga, Bellonija, Brighentija in še kakšnega. Zdi se tudi, da jih je na koncu prevladala utrujenost. Atalanta se je predstavila kot trdovratno moštvo, ki ni vajeno igrati podrejene vloge. Začela je z odprto igro, računajoč morda na možnost presenečenja, a se je pod pritiskom domačih, ki je bil posebno močan v prvem delu drugega polčasa, kmalu zaprla na sredino igrišča kjer je s kril-sko in obrambno vrsto skušala razbijati napade domačih. Igra ni bila na tehnični višini in razen redkih trenutkov tudi ni bila prav nič zanimiva. Bologna gre vztrajno naprej. Po dveh zmagah s 6:1 je 0:0 v Firencah gotovo uspeh. In ta uspeh ni prav nič slučajen, temveč kar pošteno zaslužen, pa čeprav ore deloma na račun manj dobre igre Fiorentine, kjer ni šlo vse tako gladko. Sicer je imel pri vsej stvari precej ubeseden tudi veter, ki ni ravno največji prijatelj igre z nogometno žogo. Veter je oviral tekmo tudi v Milanu, kjer so imeli derbi/. Po 80 minutah igre je Nordahl' končno dosegel gol, a bi ga lahko že tudi v prvem polčasu, če ne bi z močnim strelom poslal žoge čez prečko iz daljave 5 m pred golom, ko bi bil lahko dosegel gol, če bi le narahlo porinil žogo v vrata. Ko pa je Milan vodil z 1:0, je Inter deset minut pozneje izenačil, še štiri minute zatem pa prešel v vodstvo, ki jo pomenilo tudi zmago. Oba gola je dal Massei. Torino je pustil točki v Vi-cenzi, čeprav je edini gol domačih nastal v ne najbolj prepričljivih okoliščinah. V Ferrari je nastopila Novara in je morala priznati nadmoč domačih. Spal se tako stalno drži med prvimi na lestvici. Napoli je igral proti zadnjemu na lestvici in računati je bilo z njegovo zmago, vendar pa ni uspel. Igro je tudi tukaj oviral veter, nekoliko so pa tudi domači gostom preprečili, da se niso mogli bolj uveljaviti. Na nizki stopnji je bila tudi tekma v Genovi, a Padova je lahko zadovoljna, ker se je vrnila s točko. «Rekords v slabem vremenu pa je bil v nedeljo v Rimu, kjer zaradi neuporabnosti igrišča sploh niso igrali derbgja Roma-Lazio. Dopoldne je padel sneg med dežjem, pozneje pa sam sneg. Sodnik je s kapetanoma ugotovil, da se ne bo dalo igrati. Kdaj se bo odigrala ta zaostala tekma, bo določila Liga. Borba med Grv. zvezdo in i:::*"" 0 prvem meslu verjetno ne bo odločalo nobeno drugo REZULTATI Velež-Crvena zvezda Radnički BSK Dinamo-Vojvodina Zelezničar-Proleter Spartak-Sarajevo Hajduk-Zagreb Partizan-Budučnost LESTVICA Crv. zvezda 15 9 6 0 29:10 24 1:3 1:4 3:2 3:0 p. f. 4:0 3:3 9:0 Partizan Radnički Dinamo Velež Sarajevo Vojvodina Spartak Hajduk Budučnost BSK Železničar Zagreb Proleter 15 11 2 2 45:17 24 15 8 3 4 37:26 19 15 7 3 5 26:26 17 15 6 4 5 28:25 16 15 7 2 6 23:28 16 15 4 6 5 31:25 14 15 5 4 6 25:27 14 15 5 3 7 28:27 13 15 5 3 7 23:37 13 15 4 4 7 26:28 12 15 4 4 7 15:26 12 15 4 1 10 28:30 9 15 3 1 11 19:56 7 Jugoslovansko nogometno prvenstvo se nadaljuje v znamenju dvoboja med Crveno zvezdo in Partizanom za prvo mesto. Beograjski Radnički ki je bil v prvem delu prvenstva včasih že silno nevaren, je nekoliko zaostal in zdi se, da ne bo mogel več posebno vznemirjati prvih dveh. Sicer pa še ni izrečena zadnja beseda, kajti do konca prvenstva -je vendar še 11 kol. V nedeljo je igrala v Beogradu proti Partizanu Buduč- TOTOCAI.CIO Stvar postaja zopet privlačna. Trinajstkarji so v nedeljo zadeli 18 milijonov in pol-, za dvanajstkarje pa bo po 700.000; takih je v Trstu osem, najbliž-ji trinajstkar (pravzaprav tri-najstkarica) pa je v Cervinja-nu. Vsega skupaj je v vsej Italiji 11 trinajstkarjev. ZMAGOVITI STOLPEC XXI n. 2X1X11X211 delovalo z enodejanko na 2 prireditvah. P. d. «1. Cankar« od Sv. Jakoba je sodelovalo z enodejanko na 1 prireditvi. Vsega skupaj je bilo 7 na-j tudi celotni odbori bodo mo- stopov dramskih družin. Razna društva pa so nastopila tudi z recitacijami. Vaditi pa so začela sledeča društva: Folklorna skupina Breg, p. d. «B. Sirk« v Križu, p. d. «Lo-njer-Katinara«, p. d- «S. Škamperle« pri Sv. Ivanu, p. d. «1 Cankar« pri Sv. Jakobu ter p, d. «A. Cok« na Opčinah. GODBENI - TAMBURAŠKI ODSEKI: V pretekli sezoni je bil popolnoma aktiven san.o tambu-raški zbor ((Tržaška tamburica«, ki združuje tamburaške skupine iz Rojana, Skorklje in Rocola. Ta zbor je sodeloval na raznih prireditvah in nastopil tudi na radiu. Tamburaski zbor p. d. »I. Cankar« je nastopil enkrat. Začela pa sta vaditi tamburaške zboi;e tudi p. d. »Lipa« iz Bazovice ter »V. Vodnik« iz Doline. Na godbenem področju je aktivna godbena skupina pri p d «B. Sirk« v Križu, ter vaški kvartet pri P. d. «V. Vodnik« v Dolini. V zadnjem času pa se je ustanovil tudi harmonikarski zbor pri p. d. »S. Škamperle« pri Sv. Ivanu. KNJIŽNICE: Urejene so in delujejo knjižnice v sledečih krajih: Bazovica, Barkovlje, Dolina, Križ, Lonjer-Katinara, Nabre. žina, Opčine, Prosek-Kontovel, Padriče, Sv. Ivan, Sv. Jakob, Sempolaj, Skedenj, Ricmanje. V nastanku, pa so knjižnice v Medji vasi, Sesljanu-Vižov-ljah ter v Borštu. Kot je razvidno iz gornjih podatkov deluje zadovoljivo število knjižnic, kar pa se bo povečalo z ustanovitvijo novih. Nikakor pa ne moremo biti zadovoljni s številom či-tateljev. Knjižničarji, kakor rali iskati poti, ki naj približajo slovensko tiskano besedo našemu človeku. To nam bo sedaj toliko laže, ker smo z otvoritvijo Tržaške knjigarne debili možnost nabaviti si katero koli slovensko knjigo in naročiti se na katero koli periodično publikacijo. Posebno med slovenskimi revijami je teliko najrazličnejšega izbora, da se prav gotovo za vsakega najde revija, ki ga posebno zanima, 'n prav z naročanjem revij bi se moglo zanimanje za branje postopoma razviti, KNJIŽNE RAZSTAVE: Teh je bilo samo 6 in sicer na slov. učiteljišču: v Dolini, v Borštu, na Proseku-Konto-velu, na Opčinah ter v Sem-polaju. PREDAVANJA- Predavanj je bilo 12: eno v Križu, 1 v Barkovljah, 2 v Lonjerju, 3 na Opčinah, 2 v Sempolaju, 2 v Skednju in 1 pri Tržaškem prosvetnem društvu. LUTKOVE PREDSTAVE: Teh je bilo: po ena predstava pri p. d. #B. Sirk« v Križu, p. d. «A. Cok« na Opčinah, p. d. v Skednju; po dve predstavi: pri p. d. Rojan-Škorklja, p. d. v Barkovljah: 8 predstav pri #Tržaškem prosvetnem društvu« in 10 predstav pri p d. «1. Cankar« pr: Sv. Jakobu. Vsega skupaj je bilo pri društvih 25 lutkovnih predstav. Poleg tfga je naš luUcovni o-der nastopil tudi v Dijaškem domu v Trstu in 10-krat v Koprščini. Vsega skupaj torej je naš lutkovni oder imel 38 prireditev. V zadnjem času se je lutkarsko razširijo tudi na področju osnovnih šol. FOLKLORA: Na področju folklore je zelo aktivna folkorna skupina Breg, ki je v pretekli sezoni nastopila in sodelovala nič manj kc 21-krat. V zadnjem času pa se je osnovala folklorna skupina tudi pri p. d. Ro-jan-Skorklja, ki pridno vadi. ŠPORTNO PODROČJE: P. d. »I. Cankar« je sodelovalo z dvema ekipama na planinskem pohodu. Organiziralo je dva šahovska brzotur-nirja in tekmo namiznega tenisa, sodelovalo pa je na eni. P. d. «S. Škamperle« je organiziralo 1 šahovski turnir ter tekmo namiznega tenisa in sodelovalo na dveh tekmah. Začeli so trenirati tudi odbojko. Škedenjsko prosvetno društvo je sodelovalo na 2 tekmovanjih v namiznem tenisu m 1 tekmovanje organiziralo, organiziralo pa je še društveno tekmovanje v šahu. P. d. Lonjer-Katinara je tudi organiziralo šahovski turnir. Poleg vseh teh dejavnosti moramo omeniti še nekatere: P. d. v Barkovljah je v prejšnji poslovni dobi organiziralo tudi 2 zelo uspela glasbena večera, na katerih je sodelovala sama mladina. P. d. Lonjer-Katinara je organiziralo 2 dvomesečna kuharska tečaja ter štirimesečni tečaj za ročna dela. Najboljšo pot k reševanju vprašanji našega podmladka je izbralo p. d. «1. Cankar«, ki je osnovalo otroški pevski zbor, otroško gledališko ter c-troško plesno skupino, ki pridno vadijo za svoj prvi nastop. Društva, ki imajo možnosti, so V pretekli sezoni organizirala tudi razne družabne ter plesne večere. Druga pa so prirejala izlete. Kot je razvidno iz teh podatkov. je bila v pretekli dobi naša ljudsko-prosvetna dejavnost precej bogata. K vsej tej dejavnosti pa moramo še prišteli 7 zelo uspelih glasbenih prireditev gojencev Dijaškega doma v Trstu ter razne nastope Slovenskega okteta, opernih pevcev ter raznih glasbenikov, ki jih je organizirala Glasbena Matica. Ravno tako je večkrat nastopal na naših ljudsko-prosvetn-h manifestacijah tudi šolski mladinski zbor Glas-bone Matice ter njen šolski orkester. nost. Naletela je na ^ nika, ki ni le mnogo ampak preživela prav obdobje velike forme. n ^ so Črnogorci morali a ,e vetkrat pričeti igr° s igrišča. Pri tem Je mladi Milutinovič rekord- ”,r več strelov na eni saI™ *e p, v letošnjem prvenstvu, ^ Zabil menda tudi sploh doslej prvenstvenih tekmah. ^ je namreč še3t golov, P g, je bil tovrstni PrJJaJjj.o , i Veleza goli. Ta Mujič je deljo zabil tri gole, a p Mostarja nedeljo, ko je v "‘“""'L Vr stovala Crvena zvezda^ ^ maj uspel po treh stov doseči častni g° ■ jjj Beograjski derby me ^ in Radnmkim ni nU"\. lepe igre, vendar so m ^ vi« za spoznaje b0,jŠ‘tr* vsem srečnejši pri fd Radnički je igral sk čas z desetimi možmi- , Dinamo je na domače^ šču dosegel zmagoviti 8 )ej, kaj sekund pred konce me. medtem ko se jo ^ jj vrnil iz Splita s 'oa^'gplit* je odnesel Hajduku. ^ je bila dokaj nenava n ^ ma. Med tekmo svojo snežilo. Gostje so •■"v yr prvi polčas z 2:0 v ji olčasu ■ rist in v drugem P® jj" jjji prešli v vodstvo s 'iB sr domači le niso kloni i ^ čeli so tudi oni ^ jgf Bilo je prekasno, da f. gali, a izenačili so pr« V Subotici si je SP81^ gjrr voščil lep rezultat y ;r jevom, medtem ko Je Vf*ti, rajevski železničar toč da brez borbe spravi 0 ki na račun osiješkeg terja. HOKEJ JugosMia-Zi Ne BEOGRAD. 12. hokeju na ledu med jt nemško B reprezen <"■ p caia Jugoslavijo se je kom (1:1, 2:2, 2:2). odgovorni STANISLAV l*ENL . t* Tiska Tiskarski zavod ZT KIHU ŠKE(lilJ n t- * predvaja danes ^ ob 18. uri MGM Moj m predvaja danes 13 začetkom Igrajo: JOHN DEREK — JOAN EVANS oooooooooooooo VUdlmir Bartol. MLADOST PRI SVETEM IVANU (Tretjaknjiga) Romantika in platonika sredi vojne plave žile Po svojem značaju je bil ta naš profesor kaj s 4. ,00000000300 OOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOGOOOOOOOQO°° brez posluha za diftonge, medtem ko ji je tekla italijanščina, prosojne, vendar zdrave. Spominjam se njegovih ■_ kot bi bila rojena Italijanka. nih in žensko nežnih rok, skozi katere so pronic» ~ Tudi o Freudu so bili nekateri moji slovenski sošolci in 5 vrstniki mišljenja, da Je nasproti Slovencem krivičen. Jaz = ' nečesa podobnega nisem bil opazil. Nasprotno: prof. Freud ~ je bil, čeprav je bil profesor nemščine, eden izmed redkih — nemških profesorjev, ki je o dogodkih na fronti molčal. Še = danes imam v spominu neko njegovo predavanje, ko je — govoril o napačnem spreminjanju drugojezičnih krajevnih r imen v nemška in za primer je navedel ime mesta Maribor. jtu ovujcin £iiauaju je un ima pruieour mož. Nosil se je elegantno in vendar nekako ............................... bi se bil ves razred zakrohotai, da se nismo b3*1 cf rACTAef I n «• tA rt i a nlATfnnnl.« f- aČdI lffll.1 bolj podoben umetniku kakor profesorju. V njegove^* je bilo skoraj nekaj boemskega. Imel je navade, °. gjePf neomajne strogosti. Kar je moje slovenske sošolce.^ ^ 26. == Drugo poglavje. Nadaljevanje - Sošolci in tovariši - Sarajevshi atentat M Profesor Httbel gotovo ni bil neobčutljiv za naše križe in težave. Toda bil je filozofski pristaš volje in njene vsesplošne zmagovitosti, pa nas je s tega stališča zavrnil: »Kaite lst Einbildung.«*) Ta stavek je izrekel z nekakšno superiorno ironično sugestivnostjo. In da bi nam svojo trditev dokazal, je hodil na inšpekcijo na vrt brez plašča. Ne vem, če nam je svojo tezo tudi teoretičnd podprl. Vsekakor nam je bil ze pri črtanju Cezarja marsikaj povedal o lepoti in vzvišenosti samoobvladovanja in premagovanja telesnih in duševnih naporov. Vspkakor mi je dal njegov drzni stavek misliti, in prav nic me ni mogel omajati mamin smeh, ko sem ji profesorjev stavek doma citiral. Huje me je prizadel v tej veri neki dogodek, ki se je pripetil prav našemu dr. HUblu, dogodek, ki bi ga bil skoraj pokopal. Dr. Httbel je bil takrat mož v najlepših letih, morda 40 ali 45 let star. Proti koncu vojne se je bil poročil z mlado Tržačanko, hčerko lastnika kavarne Volpich, ki je bila, če se prav spominjam, prav takrat absolvirala licej. Kajpada nam je imponiralo, da se je mož, ki je bil za nas dijake že v zrelih letih, poročil s tako mlado lepotico. Dr Httbel, sledeč svojim nazorom o utrjevanju telesne i_—I— volje in o mrazu kot izrodku domišljije, se je hodil ob vsakem vremenu in že zgodaj spomladi kopat v vojaško kopališče (Bagno militare). Pravili so, da je bil izvrsten plavale«? in da je skakal tudi z najvišje deske na glavo. Tako se je šel kopat že maja meseca v zadnjem letu vojne in naenkrat S „,PbUo v Solo. izvedeli smo, d, s. ga je lotila pljuč- So,"d.“e I»SSr Sli TaiTo Tpen»i Vo.e^ nica, ki ga Je pahnila na sam prag smrti. Tisto leto ga skimi besedami. Pozneje sem si mislil, da je utegnil imeti nismo več videli do jeseni, ko sem stopil v šesto šolo in mi prof Freud prav in da bi bila beseda bor za gozd pač primer »Temu mestu pravimo mi Marburg. V resnici izhaja iz slovenskega imena Maribor. Mari je okrajšava za Marijin n bor je staro slovansko ime za gozd. Torej iz Manjin bor je nastal sedanji slovenski Maribor, čemur bi se reklo po nemško Marienwald. Jaz in morda še nekateri od slovenskih sošolcev smo se muzali, češ bor je pa neko določeno drevo, ne pa gozd. Vendar se ni nihče oglasil k besedi, ker se nam je dobro pri njem odbijalo, je bila njegova nenehna ironija ^ ljivost, ki ju je vedno uporabljal, kaaar je goV0^1ihr® . 5® Medtem ko je bil dr. Httbel v svoji ironiji zmerom je bil Freud jedek, oster in zafrkljiv. In za te la* prav naši primorski rojaki najbolj občutljivi. Ce ..------,---- ....._J—.a -------^_______ adi® dobil na piko, ga je mučil naravnost z nekim veseljem. Med take nesrečneže je zapadel — ni Krlv> ^ pa' je bil, spet namenjen za profesorja latinščine. Toda polom in poraz centralnih sil sta napravila konec naši gimnaziji in odpodila večino naših profesorjev, med katerimi je bil tudi dr. Httbel, iz Trsta. za slovnični pojav pars pro toto, to se pravi del za celoto. 4. Kako sem se potem začudil, ko sem bral (29. 12. 1955) v IV. knjigi Levstikovih znanih spisov na strani 530 dr. Slodnjakovo opombo k strani 1—2, češ da je Levstikova beseda Žikrep prav taka skovanka, kot je skovanka ime Maribor, ki je nastala v 60 letih iz besed: Mar(ljivost) i(n) bor(ba). Do tega dne sem bil prepričan o pravilnosti Freudove Mislim, da je bilo v tretji šoli, ko smo dobili za profesorja razlage in danes se samo sprašujem, od kod je utegnil vzeti nemščine Artura Freuda. Povedal sem že, da je bil Freud profesor nemščine svojo dokaj ingeniozno razlago. Morda nemški Žid iz Trentina in mama, ki je šla večkrat k njemu je bila zrasla v njegovem lastnem etimološkem zelniku. Saj po»pra4«t, kako je e moj™ jnanjem v soli, pripovedovala gj«« ^ potem doma, da govori s profesorjem Freudem v italijan- kot bi dejali Srbi — tudi moj pokojni prijatelj U $1 . Ivo je bil sicer med najvestnejšimi in najrednejširn’ %ol razredu in je bil priljubljen prav tako pri profesor!1^ dKff sošolcih. Imel pa je neko majhno napako, namreč ^0» (1> če je bil razburjen, nekako zajecljal. Verjetno je H1 lastnost Freudu zadostovala, da si ga je rad izpoS , njem brusil svojo zafrkljivost in svojo ironijo. Rad ga je nepričakovano poklical in rad m« Jf je ^ nepričakovana vprašanja. Tako je fanta zmedel, Opo^ pojecljavati m Freud, ves (salonsko) satanski, ga Je . už in se mu rogal. Med navade, ki sem jih omenil in ki bi vzbuja*® poS% Hram mnd 1_ t. „4- 1 J i • 1 ~ rtn\lO ^. drugem med učenci krohot, je spadalo že njegoV®, je p: >ri vratih v vedenje, ko je stopil v razred. Takoj pri vi»w-klobuk ln ga zalučal s precejšnje razdalje na °®?„re&., I1 •J »Mraz je domišljija* ščini in da obvlada profesor odlično ta jezik. Omenil sem že bil, da je mama sicer pasivno dobro obvladala nemščino saj je bila prečitala za celo biblioteko nemških knjig, toda ni je rada govorila že zato, ker jo je izgovarjala trdo in ferenčni uri posredoval naš čudaški erudit prof. Jenko. Artur Freud je bil mož kakih tridesetih let, prej majhne kot velike in zelo gracilne postave. Nosil Je krasno temno brado, ki je bila kodrava in skrbno negovana. Bil je temnolas in je imel nenavadno velike temne oči. Polti je bil blede, m zaiucai s precejšnje razdalje na Vrč’ ,i T na pult. Bil je nadarjen žongler, tako da je redko ^ cilj. Ce ga pa je in je padel klobuk na tla, gorje ; j Gr bi ga hotel pobrati ali pa bi samo nakazal, da je ^ <1^ Takoj bi ga začel Izpraševati in bi mu bil pritish1 da bi je še do konca leta ne snel s spričevala. ,jj {Nadaljevanji s‘