KIL Stev. 51. V Mariboru 23. decembra 1897. Tečaj XXXI Slovenski Gospodar. List ljudstva v poduk in zabavo. Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem n Posamezni listi dobe ae v tiskarni in pri g. Novak-n na velikem trga po S kr dom za eelo leto 'i gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 80 kr., za četrt leta Kokopisl se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. 65 kr. — Naročnina se pošilja apravništvu v tiskarni sv. Cirila, koroške ulice | Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se nat*«ne enkrat, po K kr. hštv. 5. — Deležniki tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnine, j Ivakra- 18 kr., trikrat 18 kr. Cast Bogu na višavah in ljudem! na zemlji mir Sicer mrzla ali kaj lepa je bila prva sv. noč pri Betlehemu, ko se je narodil naš Odrešenik Jezus Kristus, Sin božji. Saj so takrat nebo razsvetljevali an-geljci krilati, ki so pastircem naznanili rojstvo Zveli-čarjevo ter veselo prepevali: »Čast Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem, ki so dobre volje!« Jutri zvečer se bomo zopet te vesele noči tudi mi verni Slovenci spominjali in vsepovsod najsijajnejše obhajali. Razsvetlili bomo svoje hiše, razsvetlili cerkve; da, naj le bo svetla sv. noč, saj se je v njej narodil Sin božji, o katerem edinem veljajo besede: »Jaz sem luč sveta«. Ali pa je tudi politično nebo v Avstriji letos o Božiču svetlo in jasno? Žal, da moramo priznati, da ne! Politično nebo je pri nas oblačno, z gromonosnimi oblaki skoro do cela prekrito, da zvestega Avstrijca groza obhaja. Saj so vsakemu, kdor kak časnik prebira, znani žalostni dogodki, ki so se na veliko sramoto Avstrije dogajali v državnem zboru, pa tudi krvave rabuke na Dunaju, v Gradcu, po mnogih nemških mestih na Češkem in v Pragi. Koncem minolega meseca je marsikdo vzdihoval: Leto 48. je zopet tukaj! Državni zbor, od koder mi izvenkranjski Slovenci edino pomoč pričakujemo, je preložen, poslanci so morali domov. Grof Badeni, ki je bil Slovanom pravičen, moral je odstopiti, in ministerski predsednik je postal baron Gauč, ki še dozdaj ni pokazal, dasi je imel dovolj prilike, da je naklonjen sv. kat. cerkvi in pravičen Slovanom. . Taka je sedanja vlada, kako pa je ljudstvo ? Nemci po mestih in tudi na kmetih po Češkem so kakor besni. Slovani pa smo do dna duše" užaljeni, zakaj? Gledali smo strme, kako je skoraj do cela izpodkopana avtoriteta ali spoštovanje do predpostavljenih, in to je največje zlo zadnjih dogodkov in- to zlo imajo državno-zborski ropotarji na svoji vesti. Kako pa je na Ogerskem, torej v drugi naši državni polovici? Ondi še je politično nebo bolj temno, kakor pri nas; tamkaj vlada madjarski kruti liberalizem, ki neusmiljeno zatira sv. cerkev in Slovane. Ob enem pa mladi Košut pridobiva vedno več privržencev, kateri po vsej sili hočejo neodvisno Ogersko, in ako se jim kedaj to posreči, kar Bog obvaruj, potem naša mila Avstrija ne bode več velemoč. Preveč temno je torej politično nebo zdaj v Avstriji; vendar pa Slovenci ne obupajmo! Saj nam na njem migljajo še tri zvezde, zvezde, ki nam boljšo bodočnost obetajo. Prva zvezda je mogočna desnica državnega zbora, ki bolj krepko skupaj drži, kakor kdaj poprej. Vodi jo krščanska pravičnost in v njej niso Deneinji list Ima samo Slovani, ampak tudi katoliški Nemci. Druga zvezda je vzajemnosl vseh avstrijskih Slovanov: Brat brata ne sme zapustiti! Tretja zvezda pa nas je ta teden izredno razveselila: Katoliška stranka na Kranjskem ponuja narodni stranki mir in spravo. Da, Nmir in sloga naj vlada po Slovenskem! Na Slovenskem ne sme vladati liberalizem, ki je vsakemu narodu poguben, posebno pa še nam, ampak naj naš narod ved^o in vedno vodi staro, dobro izkušeno geslo: »Vse za vero, dom, cesarja!« — Angelji so na sv. noč popevali: »Čast Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem!« Da, dajmo Bogu, kar je božjega, cesarju, kar je cesarjevega, bližnjiku, kar je bližnjikovega! Ta nauk naj velja za vse avstrijske narode, in morda že drugo leto bomo slavili prav veseli Božič! Papeška beseda v katoliškem pol. društvu konjiškem. Kvaterno nedeljo po večernicah se je zbralo lepo število društvenikov v praznično okinčani sobi »katol. polit, društva v Konjicah«. Prva in glavna točka temu zboru je bila prvomestnikova beseda o biserni sv. maši papeža Leona XIII. Pred oči se nam je stavil velik pomen papeštva v raznih stoletjih sv. katol. cerkve, posebno pa se je povdarjal svetovni pomen verske resnice, da so papež nezmotljivi učitelj in voditelj vesoljne cerkve Kristusove na zemlji. Sedaj tako razupi-tega »parlamentarizma« na srečo sv. cerkev ne pozna. Društveniki so se povabili, da naj, kar jim bo največ mogoče, slovesno obhajajo novega leta dan, praznik papeževe biserne sv. maše. To so tudi vsi obljubili storiti, če bo mogoče, še bodo krese zažgali. Zato ni čuda, da se je potem z burnim odobravanjem in soglasno vsprejelo pismo udanosti, v katerem se prosijo naš mil. knezoškof, da blagovolijo sv. očetu primernim potom naznaniti »prenežna čutila otroške udanosti in neomahljive zvestobe« vseh udov — tega od dveh papežev opetovano blagoslovljenega društva — do rimske stolice. G. dr. Rudolf je potem utemeljeval predlog društvenega odbora, da današnji zbor »katol. polit, društva v Konjicah« pritrdi »Izjavi«, katero je našemu podobno društvo v Ljubljani sklenilo dne 10. decembra kot dolžno zahvalo desničarskim klubom državnega zbora za njihov »manifest«, ki se je prečital iz 50. številke »Slov. Gospodarja.« Predlog se je vsprejel z velikim navdušenjem ter se je soglasno izreklo zaupanje slovenskim poslancem. Ta sklep se je nemudoma po brzojavu naznanil državnemu poslancu vlč. g. kanoniku dr. Gregorecu, kot '/i pole kot prilogo. prvomeslniku »Slov. društva«. Največjega zaspanca so morale predramiti in zbuditi k narodnemu delu navdušene besede, katere je spregovoril društveni g. tajnik o naši bodoči organizaciji. Njegove besede so se naslanjale na djanske pojave zadnjih dnij. K tej točki sta se oglasila še dva druga govornika, ki sta podajala praktičnih nasvetov, kako se nam je »organizovati«, da kmalu pridemo na domačih tleh do pravic, ki nam gredo po božji in po cesarski postavi. Mirno, a prepričevalno je spregovoril poslednjič društveni g. blagajnik »besedo našim delavcem«, besedo, katero je povzel večinoma iz okrožnice Leona XIII., »papeža delavcev«. Da bi vendar ubogi delavci spoznali, dokler še ni prepozno, kje da so njihovi pravi prijatelji in odkritosrčni zagovorniki! Pri sovražnikih sv. cerkve si teh pač zaman iščejo! S trikratnim burnim živio-klicem na sv. očeta kakor na našega svetlega cesarja, se je zborovanje zaključilo v najlepšem redu. Konjičan. v Kako se Spodnji Stajar pripravlja za Pruse. (Dalje.) Prave trdnjave nemštva oziroma prusaštva so mesta in trgi s pomočjo svojega meščanstva. Ko je začetkom tega stoletja liberalizem stopil tudi na avstrijska tla, poprijelo se ga je najprej nemško meščanstvo, pa tudi kmalu jelo se zavedati svoje narodnosti. In že leta 1848. vidimo, da se nemško liberalno meščanstvo poteguje za predpravice, ki bi jih naj imelo pred drugimi stanovi in drugimi narodnostimi, in da si hoče prisvojiti vlado v Avstriji. Meščanstvo svoje težnje ni popustilo in leta 1861. se mu je posrečilo, nadvlado v istini si priboriti; to nadvlado vedelo si je s krutostjo in brezvestnostjo ohraniti do današnjega dne. Ta doba bila je vzlasti za duhovnika, kmeta, malega obrtnika in delavca, za Slovana pa sploh doba groze; vladajoča zmes imela je oko in srce le za svojo korist in Slovana sovražila na smrt. Vse zakonodajstvo od leta 1861. (od leta 1867. le za našo polovico države) meri na to, da se liberalnemu, ali bolje požidovljenemu nemškemu meščanstvu, sestajajočemu iz židovskih borzijancev, velikih in srednjih obrtnikov, velikih kupcev, tovarnarjev, trgovcev, podjetnikov in najvišjih uradnikov, torej požidovljenemu nemškemu meščanstvu, katero je podpiral stan učenih, in kateremu je služilo časništvo, na račun drugih stanov polnijo žepi in da se zatira vse, kar se temu stavlja v bran, torej katoliška cerkev, Slovani, in ostali stanovi. In res je ta takozvani tretji stan v 36ih letih dobil skoro ves i metek, kar ga je v državi, v svoje roke, zato pa tudi nižje stanove kakor male obrtnike, kmete in delavce, pa tudi plemstvo pri-tiral do propasti, iz katere preti smrt: gmotna, nravna in narodna. Ali nima ta stan danes malone vsega imetka v rokah: denar nakopičen po bankah, hranilnicah in v zasebnih kasah, hiše, zemljišča, tovarne in druga podjetja? Komu je država naša dolžna svojih 8,025,000,000 gld. če ne židom? Koliko nezadolženih kmetij imamo in kdo so upniki? Koliko kmetij še sploh je okoli nemško liberalnih mest in trgov ? Čegavi so najlepši vinogradi Slovenskih goric in Haloz ? Čegave so tovarne, čegava druga podjetja kakor toplice Rimske, Laške itd.? In to bogastvo v rokah liberalnega nemškega meščanstva je zopet jeden izmed činiteljev, ki nas germanizujejo, in menda prvi. Odkar obstoji naša zveza z Nemčijo, tira se pa germanizacija s posebno krutostjo, ker je dobila nov stvaren smoter, namreč a nas spravi pod prusko krono. Otroci slovenskega viničarja, služečega nemškemu meščanu, morajo obiskovati nemške šole, on in njegovi ljudje morajo z gospodarjem govoriti nemški, slovenski kmetič mora, če hoče od meščana ali hranilnice imeti posojila, zanj prositi nemški, in gorje mu, če bi se pri volitvi drznil slušati boljši glaš svoje vesti, gost, sedeč v gostilni, mora kadar zakrulijo pijani meščanje »Wacht am Rhein«, spoštljivo vstati, če se noče tvegati, da po njem pljuvajo in ga sunejo skoz duri. To z večjega dela napuh, in ta napuh se je zopet z večjega zredil po denarju. Če se nam kedaj naj navadno godi bolje, bode treba delati na to, da nekaj tistega denarja steče iz polnih malh sčasoma v naše plesnive mehurje, in da bodo ti-le jeli strčati. Tega pa mi štajarski Slovenci sami ne zmoremo, tudi vsi Slovenci skupaj ne, ampak temu sta le kos državnozborska večina, ki brani zatirance, kakor sedanja, in pa vse ljudstvo avstrijsko, kolikor ga stoji na njeni strani, če delujeta vzajemno. Državnozborska večina bi imela sklepati zakone, ki so nam v korist, pogubne pa razveljaviti, ljudstvo pa biti poučeno, da od svojih poslancev pravo terja, in med seboj urejeno, da se po medsebojni podpori okrepi, da se svojih sovražnikov, ki mu ne bodo dali miru, brani, in da večino obdrži, skratka imelo bi biti organizovano. Vzajemno delovanje parlamentne večine in organizovanega ljudstva bi ne moglo ostati brez uspehov. Prvi bi bil, da bi se razrušila naša zveza z Nemčijo. Kako to? Nemčija nas je ujela s tem, da nam je naredila strah pred Rusijo; v resnici pa je imela le ona strah pred Francijo, ki 70. leta ne more pozabiti, in hotela si je pridobiti vpliv na naše notranje stvari. Pri letošnjem dogovoru našega, cesarja z ruskim se je pokazalo, da je bil naš strah prazen. In Avstrija torej prav za prav nima več uzroka, biti zvezana z Nemčijo; to zvezo vzdržuje le svojim Nemcem, zastopanim v tretjem stanu, torej židovskemu, prusaškemu nemštvu na ljubo. Ko bi se pa odločno I pokazalo, da ta nima več prihodnosti, padli bi tudi okovi, ki nas priklenjajo na Nemčijo. S tem bi bila pot do naših navadnih idejalov z večjega uglajena, in jeli bi se tudi gospodarsko jačiti. Cerkvene zadeve. Cerkev Matere Milosti v Mariboru. Od več stranij nas poprašujejo naši dragi dobrotniki in Marijini častilci, kako nam kaj gre pri našem blaženem in trudapolnem delu — pri stavbi veličastnega Marijinega svetišča v Mariboru? V veliko tolažbo in veselje vseh naših blagih dobrotnikov moramo pripo-znati, da se mila in ljubezniva roka Marijina povsod vidi in kaže in zatorej naše bogoljubno delo mirno in lepo napreduje. Novi zvonovi že davno pojejo v krasnih zvonikih; nova cerkvena ura že dolgo časa bije in cerkev krasijo nova okna. Zdaj cerkev slikamo in kinčamo in naša želja je, da bi se slikanje dokončalo v prihodnjem letu, ko bodemo slavili zlasti jubilej našega vkup-nega očeta in po milosti božji našega velikega cesarja Franca Jožefa. Novi družniki zmiraj pristopajo — naša družba šteje blizu 50.000 udov — in zdi se nam, da preblažena Mati božja nove pokliče v svojo družbo, če stari družniki pozabijo na svoje dolžnosti. Sicer pa moramo izreči, da večinoma družniki ne pozabijo na mi-lodare, temveč z veliko gorečnostjo in skrbjo prinašajo Materi Milosti svoje — darilce. Obhajamo namreč vsaki mesec slovesno sv. mašo na čast sv. angelov veruhov vseh družnikov, da bi jih sv. angeli opominjali na ob- ljubljene milodare, in ti nebeški prijatelji našega bogo-ljubnega dela storijo to tako milo in ljubeznivo, da družniki nimajo miru, dokler svojega darilca ne prinesejo ! — V imenu preblažene Matere božje, Matere Milosti, izrekamo tukaj svojo srčno zahvalo vsem blagim našim dobrotnikom in družnikom za vso dosedanjo pomoč in enako milo in ponižno prosimo, naj nas tudi v prihodnjem letu ne zapustijo! Sklepamo svojo srčno zahvalo in milo prošnjo z geslom, ki smo si ga izvolili za svoje bogoljubno delo: Vse po Mariji! Vse z Marijo! Vse v Mariji! Vse za Marijo! Frančiškanski samostan v Mariboru, dne 8. decembra 1897. P. Kalist Heric, gvardijan in predsednik Marijine družbe. Ponižna in srčna prošnja. Zunaj mesta Maribora stoji lepa in prav priljubljena cerkev sv. Jožefa. Ta cerkev potrebuje popravila vse povsodi — okna so vsa prhka in še odpreti se ne smejo, ker bi veter vse zdrobil, tako slaba so; obha-jilne mize ni; križev pot je star in le za največjo silo, tlak se krha pri vsakem snaženju; slikanje cerkve je jako potrebno; orgle so od leta 1756., torej jako stare in ne za rabo več — koliko je malih popravil, še omenil ne bom! Ponižno torej prosim vse ljubljence sv. Jožefa, da mi po svoji zmožnosti pomagajo prenoviti in ozaljsati to svetišče sv. Jožefa. Gotovo bo sv. Jožef vsako najmanjše darilo obilno povrnil že tukaj na zemlji, posebno v smrtni uri s svojo mogočno priprošnjo pri Bogu. Vsa darila naj se pošleljo na: »Slavno predstoj-ništvo sv. Jožefa v Studencih pri Mariboru.« Fran Javšovec, superijor misijonarjev. --♦-- Gospodarske stvari. Dobri sveti za to in ono. (Dalje.) 17. Nova kava. Rastlina Astragalus boeticus (švedski kozinec) na-domestuje nam s svojim plodom tako znamenito pravo kavo, da je od kuhane in zmešane z mlekom ali smetano ni moči razločiti, kar se okusa tiče, od prave kave. Ta rastlina se uzadovolji z vsako zemljo ter na prostoru 20 kvadratnih metrov rodi toliko semena, da zadostuje jedni rodbini za celo leto za napravo pijače, ki lahko povsem tekmuje s pravo kavo, glede kakovosti pa je še celo prekosi, ker obsega v sebi znatno množico redilnih snovij, nima pa vendar v sebi snovij dražilnih (kofeina), radi katerih je kava otrokom in slabotnim ljudem škodljiva. Priporočamo gojiti to rastlino vsakemu, kdor ji more na vrtu ali polju privoščiti nekoliko prostora. Seme se dobiva v Hrudimu (Chrudim, Češko) pri vrtnarju Trt. Jeniku, kateri jo prodaja po '20 gr za 12 kr. z navodom, kako je treba to rastlino negovati (gojiti). 18. Da kokoši po zimi bolj nesejo. Amerikanci so razvideli, da kokoši kaj rade jedo španski poper, to je na prah stolčene luskine španskega popra, ki se neguje kot okrašujoča rastlina marsikje tudi pri nas. Amerikanski kokošorejci dajejo sedaj vsak drugi ali tretji dan kokošim v hrano jedno žlico tega popra, dobro pripravljenega. Z uspehom so močno zadovoljni. Po tej krmi jamejo kokoši po zimi kmalu nesti. Ker pa ta poper deluje kot dražilo, razume se samo po sebi, da se v njega rabi ne sme pretiravati. Podobno dražilo je tudi seme navadne velike koprive, po katerem kokoši isto tako zgodaj začnejo nesti. 19. Sredstvo, da te po zimi v noge ne zebe. Izkušen človek piše: »Po zimi me je vedno preveč zeblo v noge. Imel sem volnene in pavolnate nogavice, lanene obujke, toda zmerom me je neusmiljeno zeblo v noge. Pozneje sem namesto obujk rabil slamo; v tem slučaju me sicer v noge toliko ni zeblo, toda povzročala mi je neprijetnosti pri obuvanju in sezuvanju. Prišlo pa mi je na misel rabiti namesto vsega tega — papir. Vzel sem jedno polo časopisa, zavil vanj nogo kakor v obujko in naj si je bil mraz, kakoršen je hotel, lahko sem vztrajal v škornjih, stal v snegu, ali na ledu in nikdar me ni zeblo v noge«. Lahko mogoče, da je to resnično in radi tega tudi vredno, da se poskusi. 20. Kitajski kit. Večkrat se pripeti, da se komu odkrhne kak kos steklenice, svetilnice, váze, ali kake druge steklene ali porcelanaste posode, ki potem ni več za rabo. Takšna posoda se dá dobro sklejati s kitajskim kitom, ki se pripravi tako-le: Vzame se 54 delov apnenega praška, 6 delov galuna in 40 delov sveže krvi, ki se dobro zmeša. S to zmesjo, cementu podobno, kitajo Kitajci steklo, porcelan, mramor in druge podobne predmete, ali pa tudi natirajo ž njim zidovje svojih hiš, kotle itd. Ta kit je zelo močan ter drži dobro na toplem in na mrzlem. 21. Zmrzla jabolka ali hruške se denejo v kako posodo ter polijejo z mrzlo vodo tako, da ta stoji za 2 m nad njimi. Jabolka ali hruške se kmalu pokrijejo z ledom; led se otre s suhim suk-nom in jabolka se denejo v toplo sobo, da se posuSé, na kar postanejo zopet rabljiva. 22. Da petrolej bolje sveti. Ako petrolej ni čist, kaže se njegov plamen rudeč, se kadi, poka, ugasne, ali pa se včasi celo ves vname. Da bi petrolej bolje svetil, vsujmo vanj v svetilnico nekoliko kuhinjske soli. Petrolej gori potem jasneje ter se ne vname tako kmalu. 23. Sadimo lipe! Lipov cvet ponuja čebelam v mnogo strdi in poslednje je čebelar zmerom vesel. Žalibog, da je čas za nabiranje strdi tako kratek! Zato bi bilo kaj primerno, da bi se čebelarji v pomladi dogovorili ter jeli saditi lipe, da bi imele čebele dalje pašo. Saditi pa je treba različne vrste lip, ki ne cveto vse ob enem. Najprva cvete letna lipa z velikim listjem, kakih 14 dnij za njo pa zimska lipa z drobnim listjem. Pozneje cvete še ame-rikanska srebrna lipa (Tilia alba), najpozneje pa srebrna ogerska lipa (Tilia tomentosa), ki cvete do avgusta. Vsak razumen čebelar moral bi skrbeti, da se število teh lip v okolici pomnoži. (Konec prih.) Sejmovi. Dne 27. decembra v Vitanju. Dne 28. dec. v Spielfeldu. Dne 29. dec. v Imenem (za svinje). Dne 30. dec. na Bregu pri Ptuju (za svinje). Dopisi. Iz Celovca. (Doslednost; značaj nem-škutarjev.) Kje je doslednost avstrijskih »prusakov« ? Znano nam je, kako so romali povodom 80letnice nemškega lisjaka, znanega Bismarka, avstrijski »prusaki«, v prvi vrsti štajarski in koroški, da se mu poklonijo in mu zažigajo kadilo, saj je le on njihov edini pravi bog. Tudi se še prav dobro spominjamo, kako laskavo se je »trolasec« zahvalil svojim častilcem, na rekel bi »božanskem« pohodu, rekoč: »Skrbite za domače avstrijske razmere!« Pameten človek bi mislil, da si bodo njegovi strastni častilci vzeli te besede k srcu in se po njih tudi ravnali; zakaj vse, kar je kedaj ta zakleti sovražnik naše mile Avstrije storil ali zapovedal, izpolnjevali so ti po velikogermanskem duhu njegovi zvesti sinovi do pičice, in mu še pomagajo graditi »Veliko Germanijo«. Sedaj pa nam odgovorite, dragi »bismar-kovci«, kako pa je to, da ste gori omenjene besede svojega v nebesa kovanega očeta tako hitro in popolnoma pozabili? Se li vjemajo vaša poslednja dejanja po štajarskih in koroških mestih z besedami in naukom, katerega vam je dal vaš »bog«? Ali tako »skrbite za avstrijske razmere?« Kje je vaša doslednost? — S po-nemčevanjem gine vera. živ dokaz za to trditev, dragi čitatelj »Slov. Gosp.«, ponuja ti celovška okolica. Ako gre ta ali oni duhovnik po opravkih ali na izprehod na nemško, bolje ponemčeno stran mesta, ne bode ga nobeden pozdravil — k večjemu kakšna stara ženica se še spominja svoje krščanske dolžnosti in ga spoštljivo pozdravi z »Hvaljen bodi Jezus Kristus« — temveč vidi zoperne obraze, ki bi ga najraje »kosmatega pohrustali«. — Čisto drugače pa se obnaša še slovensko ljudstvo na južni strani celovškega mesta. Tu vidiš prijazne obraze slovenskih kmetov, ki te z zelo malimi izjemami prav spoštljivo pozdravljajo, da moraš klobuk časi skoro v roki nositi. Če hočemo torej biti verni katoličani, le ne k nemškutarjem, da ne pridemo ž njimi v pekel! Iz Celja. (Božičnica pri čč. šolskih sestrah.) Ganljiv prizor je bil, ko smo se otroci, veliki in majhni, dne 20. dec. zbirali okrog krasno ozaljšanega in razsvetljenega božičnega drevesca. Po kratki molitvi se je naglo vršila točka za točko ukusno urejenega vsporeda. Petje se je menjavalo z lepimi podobami, katerih glavna oseba je bil mili Jezušček, ljubeznivi deček prijatelja naše slov. mladine dr. V. — Predno je preblaga gospa soproga dr. V. razdelila obleko med uboge otroke, so jim preč. g. opat v kratkih besedah razložili pomen božičnega drevesca. Med drugim so jim povedali to lepo resnico, da so vsi podobni Jezusu v tem, ker so ubogi. Naj ga pa tudi posnemajo v čednostih, posebno da naj bodo pobožni in pa vsem hvaležni. — V imenu obdarovanih 100 otrok sta se deklica P. v vezani in fant K. v nevezani besedi iskreno zahvalila. Po razdelitvi smo se kmalu razšli, obdarovanci so hiteli vsak proti domu z lepim darilom. Dasiravno jaz nisem dobil nič, vendar moram trojno zahvalo izreči na tem mestu, in sicer: preč. g. opatu, čč. šolsk. sestram za skrb in trud, ki so ga imele s to veselico, posebno pa onim blagim dobrotnikom naše revne dece, kateri so z lepimi darovi otrokom in nam pripravili to veselje. Bog povrni stoterno! Slovenci, ne zabite tudi prih. leto ubogih otrok! Od Sv. Lenarta v Slov. gor. (Volitev okr. zastopa) je za nas srečno končana. Dne 13. decembra je volilo veleposestvo, dne 17. dec. pa občine. Skupina veleposestnikov nasprotna stranka ni motila, torej se volilo jednoglasno. Drugače je bilo dne 17. dec. pri občinah. Že na dan volitve iz veleposestva smo dobili list v roke, na katerem so bili natiskani kandidatje nasprotne stranke. A kako smo se začudili, ko beremo na prvem mestu ime okr. sodnika, g. dra. Kronvoglna! Politika je bila res izvrstna, ker g. sodnika visoko spoštuje celi okraj. Toda, gospoda, prepozno ste ustali! »Slovan gre na dan« in take limance ne vlečejo več. Ako vam je g. dr. Kronvogl tako na srce prirastel, volite ga v svoji skupini trgov, kakor ste to radi storili pri prejšnjem sodniku, g. Morocutti. Priporočamo vam še, ako hočete zopet kedaj miroljubnega sodnika, gosp. dr. Kronvoglna, zlorabiti za svoje namene, da mu v naslovu vsaj privoščite pridevek, ki si ga je sam zaslužil, namreč doktor. Torej agitacija je bila dobro osnovana, pa pomagala ni nič. Izmed 75 volilcev je bilo 63 naših, kateri so vrlo oddajali listke za krščansko-narodne kandidate. Prišlo je sicer med dvema kandidatoma do ožje volitve in to med našima, ker se volilci zaradi jednega niso mogli zediniti, pa ne zavoljo osebe, ampak zavoljo kraja, kateri naj bi bil zastopan. Stvar je namreč taka: Nemško misleči in čuteči »purgarji« so za svoj nemški denarni zavod dosegli jednega zastopnika na škodo veleposestva. Na tak način so jednega nam odkrhnili in težko nam je bilo določiti, kateri del okraja naj ta primanjkljaj trpi. Sicer pa nastavljanje krajevnih kandidatov ni lahko, kar vsi spoštovani volilci blagovolite vspre-jeti v prijazni prevdarek. Vsaka občina ne more imeti svojega zastopnika, ker jih je nad 40, zastopnikov za obe skupini pa samo 15, med tem ko oba majhna trga s svojim zastopnikom za trgovino in obrt jih imata 9, kar je očividna krivica. Vrhu tega, da se ne more vsaki občini ustreči, pa še moramo v poštev jemati zvitost nasprotnikov, katera terja od nas modrih in izvrstnih mož, ki bodo z besedo in dejanjem kakor skala stali za našo reč. Vsi spoštovani volilci in vsi občani ste torej lahko zadovoljni z izidom volitve. Hvala Vam in vsa čast! Od Marije Snežne. (Vse doseže, kar mu drago — Slovenski oratar!) Slovenec je sposoben za vse; česar koli se loti, vse doseže, vsega se nauči; in to nam dokazuje tudi naš tukajšnji pevski zbor. Pred kratkim sem omenil v tem listu važnost petja za razvoj naroda ter izrazil željo, da bi se tudi naši fantje začeli uriti v petju. In res, moje besede niso bile zaman. Vrli tukajšnji mladeniči so se odzvali želji ter se res začeli prav pridno in z vidnim veseljem učiti lepega, umetnega petja. In človek bi si skoraj ne mogel misliti, da si bodo v tako kratkem času ogladili svoje krepke glasove ter že prepevali lepe pesmice, če bi se sam ne bil prepričal o tem. Še le kakih 20 dnij se vadijo mladeniči po večerih v čitalnici in vendar so nas že parkrat razveselili celo v cerkvi z lepimi Marijinimi pesmicami. Da res, nekako strmeli smo, ko smo predzadnjo nedeljo nenadoma zaslišali pri pozni službi božji novi moški zbor na koru zapeti milo Marijino pesmico »Marija, mati ljubljena«. Marsikdo je omenil, češ, iz teh pevcev še bode nekaj. In res, ti krepki in za prvi čas že dokaj čisti glasovi še bodo marsikaj dosegli in prinesli novega življenja v našo že na nemški meji ležečo faro. Zato pa, vrli fantje, le pogumno naprej, ne ustrašite se, najhujše ste že prestali in sedaj je potreba le pridnih vaj, zakaj vaja ravno vstvari mojstra. Prihajajte še v bodoče radi, kakor ste pričeli, polnoštevilno vsaki večer v čitalnico, da se bomo tamkaj vežbali in potem preživeli skupno marsikatero prijetno urico, prepevajoči mile slovenske pesmice, katerih milobo in lepoto priznajo in občudujejo celo naši nasprotniki. Le pogum, mladi nadepolni pevci, pogum in vstrajnost in dosegli boste tudi vi, kar je že doseglo toliko vaših tovarišev, tudi priprostih kmetiških fantov ! Z Vranskega. (Odstop načelnika okrajnega zastopa na Vranskem). Dne 16. dec. je imel zastop na vranski okraj glavno sejo. Zanimive so jesenske seje, ker se izve, kako gospodarijo občine, in tudi, kako se počuti okrajna blagajnica. Nobena občina se ni tako izdatno »poboljšala« s svojim proračunom, kakor braslovška, koja je imela letos le 16% -priklad, a za leto 1898. želi svojim občanom v žep seči po 50°/0-Doba zlatih časov nizkih občinskih priklad je nemara s tem letom minol tudi za zavidane Braslovčane. Bodo zato pa poleg trške šole še dve drugi imeli. Lep napredek! — A tudi okrajni proračun kaže za leto 1898. napredek. Za novi okr. ubožni zaklad je potreba prve podlage, za novo št.-jursko namenjeno cesto kaže prvo tretjino pripraviti, za zboljšanje živinoreje se je 240 fl. za nakup bikov odmerilo. — To in ono je naneslo, da se bo za 4°/0 več potrebovalo, kakor nekaj minolih let. Za davkoplačilce gotovo to ni veselo voščilo za novo leto. A potolaži se, vranski okraj! Drugo jesen bode potreba še nekaj klinov višje stopiti po lestvici okr. priklad in še globočje seči v žep. Polzelani so želeli leta 1883. opuščeno okr. cesto nazaj spraviti v okrajno oskrbovanje, in Rraslovčani še tudi nimajo samih okr. cest. In res, ugodni čas svoje večine bi bilo škoda zamuditi. Braslovčani so podali roko Polzelanom. in priskoči še reška moira glava. Po številu je vedno bilo 11 glasov več kakor 9, torej prideta obe cesti k okrajnim jaslam. Pravijo, da je to glasovanje vzdignilo načelnika raz častni stol, ker ne more odgovornosti prevzeti za gmotne posledice tega glasovanja za svoje koristi brezobzirno skrbeče večine. Iz Rogatca. (Volitev v okrajni zastop.) Začetkom minolega leta smo imeli najlepše nade, da zmaga narodna stranka pri volitvab v okrajni zastop. Šlo se je za veleposestno skupino; kdor zmaga v tej, bo gospodar v okrajnem zastopu. Takrat smo imeli v omenjeni skupini dva glasa večine in zmaga nam je zagotovljena, da se vršijo volitve v pravem času. Meseca decembra lanskega leta so volile občine svoje volilne može v okrajni zastop. Volitev bi se imela postavno vršiti spomladi. In bi se bila, da ne bi zapazili v reklamacijskem obroku nemškutarji, da so v manjšini. To jih je poparilo. Kaj storiti? Okrajnega zastopa nikakor ne iz rok ! G. Migliču bi splaval po vodi zaslužek pri popravljanju cest, kanalov in mostov, dr. Šuster pa, debelo plačan od okr. zastopa, se je zbal za vodstvo pri pevskem društvu in gasilcih — za bolnike mu ni posebno mar — in sklenilo se je s pomočjo nekega gospoda, ki je dolžen hvaležnega se skazati Rogačanom zavoljo prejete bakljade in podoknice — sklenilo — zavleči volitve vsaj do konca leta. V tem času so se pa nemškutarjem srečno izvalili v vele-posestni skupini trije novi glasi, o katerih še bo razpravljalo upravno sodišče. Nam je umrla neka velepo-sestnica, enega je bolezen priklenila na postelj. Znašel se je vrhu tega slovenski Judež pod Donatom, kateremu so duhovniki in slovenske posojilnice pripomogle na konja, in zmagali so nemškutarji v pretečenem tednu. Dvajset nemških nacijonalcev bo zopet komandiralo popolnoma slovenski okraj in gospodarilo s slovenskim denarjem. Rešili smo samo kmečko skupino z dvanajstimi vrlimi moži. Pa še to nam je nameravala pogoltniti nemškutarska nenasitnost. Precej napeti so prišli na volišče podrepniki Rogačanov in delovali za njihovo gardo. Posebno se je repenčil in razžaljivo in surovo izzival slovenske volilce donaški župan, ko je uvidel, da propadejo nemškutarji. Nasprotno sta volila tudi št.-florijanska in kostrivniška župana, kar si naj dobro pomnijo slovenski volilci. Vsa čast pa volilcem svetokriških občin, ki so stali trdno, kakor Donat, ter volili edino, kakor en mož in v kmečki občini omogočili sijajno zmago narodni stranki! S Krapja pri Ljutomeru. (Vojska zoper miši.) [Konec.] Poročevalec teh vrstic je za svoje sosede prevzel na skrb 30 glažev. Za toto mero se je sporazrezalo 30 kil kmečkega kruha. Kruh se je v peči posušil. Prevreli in ohladili smo vodo ter primešali doposlano nam kužilo. S tekočino napojili smo osušeni kruh. Toti »trajel« smo odločili za krmo požrešnim prebivalcem po naših njivah. Od vsake hiše se je potem podalo na pfrlje kakor največ ljudij »na vojsko«. Vsaki »vojak« si je moral za »orožje« s seboj vzeti kakšno staro žlico. S temi žlicami smo zajemali kužilo ter ga devali v mišje luknjice. S totim kruhom bi se morale okužiti miši. In uspeh ? Dopisnik je hodil navlašč enkrat še pred snegom orat, izoral je miši žive pa tudi mrtve. Nekateri so opazili, da miši bolehajo, da imajo po sebi kraste. Ko bi kužilo le kaj zdalo! Drugače bo slabo, ker po polju so se mišji zalegi pridružile ponekod že tudi podgane. Da je g. poslanec našej želji ustregel, to mu je pri poljedelcih naklonilo še večje zaupanje. Mi smo okužilo dobili brezplačno. Na Prekmurskem pa, to je, onkraj Mure na Ogerskem, tam miši ostrupljajo na stroške občinske. Na pr. Do-kležovje, t. j. naša sosednja vas onkraj Mure, ona je kupila za 60 gld. zastrupila. Vsled tega tudi ob desnem bregu Mure, t. j. pri nas na Štajarskem, človek večkrat najde po katerega kavrana na zemlji mrtvega, ker se je na Ogerskem bil gostil z ostrupljenimi mišmi. Naše okužilo pa povzroči kužno bolezen menda samo med rodom mišjim. Iz tega zdaj ljudstvo sklepa, da so naši poslanci boljši, kakor ogerski. Prekmurci, t. j. Slovenci na Ogerskem pa pravijo, da njihovi »koveki«, t. j. madžarski poslanci za ljudstvo nič ne skrbijo. Pač resnica je: Prekmurci so velikega pomilovanja vredni, oni so zatirani reveži v obziru narodnem in gospodarstvenem. In do tega prepričanja je narodnej smrti prepuščenega prekmurskega Slovenca pripravila med ostalim tudi »vojska^zoper miši«. Iz Šoštanja. (Zmag a.) [Konec.] Prišel je dan zmage. Da bodemo zmagali, smo imeli gotovo upanje, toda da bodo prišli naši volilci v tolikem številu, polnoštevilno, da se jih je tako malo dalo premotiti, to nas je osupnilo in silno ganilo. Čast Vam! Ko so prišli nasprotniki korpo-rativno na volišče v lepi Rajšterjev hotel »Avstrija«, so takoj opazili, koliko je ura bila. Za to so bili razdraženi kakor sršeni in prav nobena stvar jim ni bila prav. Sklenili so, se ne udeležiti volitve in na lep način pobegniti. Ker pa ni bilo lepe prilike, so jo za lase privlekli in kar naenkrat je zadonel glasen komando: »Gčmer, marsch!« In šli so. S ponosom smemo reči, da imajo naši volilci, tudi najbolj priprosti, toliko prepričanja, da si ne bi dali na tak način komandirati. Uprizorili so torej »abzug« med burnim ploskanjem naših volilcev. Prišli so zopet pozneje volit v drugi razred. Konečen izid volitve je bil takšen, kakoršnega smo namerjavali: Mi 8 odbornikov, nasprotniki 4 iz drugega razreda, kakor smo jim bili prepustili. — Umevno je pač, da so nastopile potem za naše volilce vesele urice v veliki dvorani Rajšterjevi. Navdušeni govori so se vrstili, marsikdo je bil do solz ganjen. Hvaležni smo nasprotnikom, da so se udeležili volitve, pokazali so se v pravi barvi, v polni luči. Z letošnjo svojo agitacija so si zaprli za vedno vhod do gospodarstva v obč. hiši. S ponosom se smemo pa mi ponašati s svojimi volilci pred celo Slovenijo, rešili so kos zemlje naše, ohranili slovenski značaj Šoštanja. Od Drave. (Nova nakana Prusov.) Berolin-ski časnik »Deutsche Zeitung« razglaša poziv, iz katerega posnamemo to-le: »Na Avstrijskem in sicer na Češkem, Moravskem, Kranjskem, Štajarskem in Koroškem obstoje že mnogo let slovanska tajna društva v namen, da kupujejo od Nemcev zemljišča ter jih naseljujejo s Slovani. Dosedanje delovanje teh društev je imelo velike uspehe, in vsled teh se Nemcem krči zemlja vidno od dne do dne. Nemška avstrijska društva, osnovana v varstvo nemške zemlje, opozorila so že večkrat na uničevalno delo Slovanov ter na vse strani klicala pomoči, ali vsikdar zastonj. Zadnji čas je, da se Prusi zganemo ter priskočimo stiskanim avstrijskim bratom na pomoč. Osnujmo torej v Berolinu ali v Draž-danah glavno pisarno, ki bo posredovala nakupovanje posestev na Avstrijskem. Ta pisarna naj stopi v zvezo z avstrijskimi podružnicami »Nemškega šulvereina« in »Siidmarke«, da ji naznanjajo posestva, ki so na prodaj. V to svrho bi glavna pisarna tem podružnicam pošiljala posebne tiskane pole, katere bi bilo treba le izpolnjevati, te pole bi potem pisarna razpošiljala na razne pruske časnike, katere bi je imeli ponatiskati ali v posebnih prilogah izdajati. Izvršitve te misli pa naj se loti kako narodno društvo, ali naj se v to sestavi poseben odbor. Kolikor avstrijske Nemce poznamo, nas bodo z veseljem in z vsemi močmi podpirali.« — Ali je pri nas komu kaj znano o slovanskih društvih, ki kupujejo nemška posestva? Sama laž; pa izmišljena v to svrho, da se več ljudij nalovi za peklensko nakano. In naši avstrijski prusaški časniki ta berolinski poziv ponatiskajo, in ni jih sram niti pred Slovani, niti pred nemškim ljudstvom, niti pred samim seboj. Tako delajo prusaki, mi Slovani pa še društva zoper »Siidmarko« nimamo. Iz kozjanskega okraja. (Pozor pred Roko m.) (Konec.) Kjer je le mogel, je surovo ščuval in hujskal zlasti proti duhovščini. Sedaj pa pošilja umazane liste in knjižure po vsem okraju. Oblastva, kje ste ? Redite si gada ter grejete na lastnih prsih. Tatiči se obešajo, tatovi se izpuščajo. Slovenci kozjanskega okraja, pokažite mu povsod vrata temu gospodu in poštenjaku, ki si ne upa zreti v oči poštenega človeka! Mož je srednje velikosti, dobro rejen — ne godi se mokračem preslabo —, obrit, le pod nosom ima rujave brke. Rok, ne hujskaj, ne ščuvaj ter ne draži našega ubogega ljudstva, ti bodoči osrečevalec narodov, ti je spravljaš v še hujšo bedo. Ti kratiš dragi čas s pohajanjem — ljudstvo pa dela, da ga konec ni; ti se mastiš in popivaš po gostilnah s tujim denarjem, ki ti ga plačuje ubogi delavec s tresočo se roko, ljudstvo pa lakote umira; ti hodiš v lepi, topli zimski obleki, ljudstvo se trese zime in mraza; ti izdajaš ta težko prisluženi denar za strupene, kužne liste in knjižure, ljudstvo pa tarejo dolgovi, mu poje boben, mu grozi birič. Stanuješ v dobrem, toplem stanovanju, ubogemu delavcu in kmetu pa curlja dež skozi strop na posteljo. Zakaj se nisi upal povedati poštenemu človeku svojega imena? S kom si se bratil? Z lenuhi, potepuhi, brezverci! Lepšo plačo imaš kot marsikateri duhovnik, pa nisi študiral 12 let in vendar ščuješ in hujskaš proti duhovniku, mu zavidaš pičle dohodke, mu zavidaš, ako so mu ljudje dolžni na pogrebih 20 do 30 in še več let! Če si kristjan, živi kakor kristjan, če pa nisi kristjan, zakaj pa praviš, da si kristjan? Iz Slov goric. (V Š t r i h o v c u) pri Št. llju bodo imeli ob novem letu občinske volitve. Koga bodo izvolili, ni težko uganiti. Brez dvoma pač sedanjega predstojnika, g. Šparla, kateri opravlja svojo službo že nekaj let v splošno zadovoljnost. Gosp. Šparl je v svoji občini spoštovan in priljubljen. Da je to, pokazala mu bo gotovo občina ob volitvi ter mu tako izrazila priznanje, da ji je vedel ohraniti mir in jedinost, kar je neprecenljiva dobrota. To znajo ceniti Štrihovčani. Prav to, da jo znajo ceniti, spričala bo volitev, pri kateri bodo gotovo vsaj vsi Slovenci oddali glasove g. Šparlu. Pa nekaj jih je dirnilo neljubo, namreč glas, g. Šparl misli odkloniti izvolitev. Če ima g. Šparl take misli, upajmo, da so samo skušnjave, bo vse zlahka premagal. Razumen mož kakor je, bo hitro izprevidel, da je prav on potreben občini, da jo vodi, drugače mir in jedinost ne bo dolgo tamkaj. A prebivati v občini, kjer se vedno kavsajo, je za vsakega neprijetno, tudi za g. Šparla bi bilo. Blagor cele občine zahteva, da ostane g. Šparl na svojem mestu. Pouspeševati blagor cele občine gre pač nad-osebno prijetnostjo. Tako gotovo, misli tudi g. Šparl, on je prepričanja, da »vrli mož ne sme zase živeti«. Zato je pač opravičeno upanje, da bo mogel poročati »Slov. Gospodar« ob novem letu o srečnem, da sijajnem izidu volitve v Štrihovcu pri Št. Ilju. Iz Podsrede. (Novi most.) Koncem meseca novembra je bil dodelan okrajni most čez Bistrico tik mesta, kjer se je pred nekaj leti potegnil velikansk plaz. Zgradbo mosta je oddal stari kozjanski okrajni zastop besnemu sovražniku cerkve in naroda slovenskega, kozjanskemu grajščinskemu oskrbniku! Podsredčani smo mislili si kaj prislužiti pri omenjeni zgradbi, a varali smo se. Ves zaslušek nam je pobral oskrbnik. Kamenje, pesek, apno, drva in drugo gradivo je dal zvoziti iz Kozjega na svojih, kaj še! na grajsčakovih vozovih! Še delavce je imel svoje; zato ni čudno, da mu je toliko dobička padlo v žep. Nočemo sicer nikogar krivo soditi, mnenje ljudstva pa vendar smemo povedati in le-to si šepeta na ušesa: »Saj tako ni imel drugih stroškov, kakor da je izplačal delavce, zato si lahko zida lepe vile v Kozjem«. Ko je bil most dodelan, se je oskrbnik hotel pokazati dobrega kristjana. Kako dober kristjan da je, bi menda Kozjatii utegnili nam povedati in našteti njegova dobra dela. Pa tudi nam Podredčanom je dobro znano, kako so večkrat, vračajoč se od poznega opravila iz Kozjega, ropotali za nami težki grajščinski vozovi na grajščinsko žago. Žalostno le za okrajni zastop, da nosi polno skledo mimo gladnega brata že itak bogatemu, sitemu tujcu, ki v hudem mrazu gotovo dela ni izvrstno dovršil. Iz brežiškega okraja. (Brezbrižnost ali n e mš k u t ar i j a.) Že dolgo časa nestrpno opazujemo žalostno resnico, da slovenski narodnjaki občujejo ter si dopisujejo z uradi, odvetniki in notarji več ali manj v blaženi nemščini. Nikakor ne bi verjeli, ko bi se ne bili prepričali na lastne oči. Brezobzirno bomo o prvem ponavljajočem se slučaju objavili dotična imena. Gospoda ! Posnemajte nekega kozjanskega kmeta, kateremu slavni kozjanski notar ni hotel legalizovati dveh slovenskih pobotnic. Pritožil se je in notar je moral potrditi in stroške poravnati. Slovenci, le zato, ker nikdo ničesar ne zahteva v slovenskem jeziku, je mogoč obstanek nemškim notarjem, odvetnikom, uradnikom itd. na Spodnjem Šlajarju. Vzdramimo se vendar enkrat! Približuje se čast predpustni, čas ženitovanja. Slovenci! Odločno zahtevajte vsepovsod slovenskih ženitninskih pogodb, da znate pozneje sami prebrati in da vam ne bo treba vedno zahajati v grajščino popraševat. Če greš ob uradnih dnevih k sodniji, našel boš po vežah in hodnikih — ne tožnike in zatožence -— užitkarje v velikem številu. Kaj hočejo? Izvedeli bi radi, koliko imajo užitka zapisanega. Držijo sicer v rokah vsa dotična pisma, a le v zveličavni nemščini pisana, zato jih ne umejo, zato toliko potov in stroškov, toliko prepira in nemira doma. Slovenski zahtevajte, in vsak šolarček vam prebere in raztolmači! Iz Kozjega. (Delovanje »gosp. bral. društva«) v Kozjem se krepko in veselo razvija. Dasi je staro dobre štiri mesece, ima vendar 100 udov, 250 knjig in 12 časnikov na razpolaganje. Da je knjižnica tako bogata, se imamo zahvaliti v prvi vrsti preč. gosp. kanoniku kozjanskemu, potem čč. gg. župnikom poljskemu, št. viškemu in pilštanjskemu, provizorju št. pe-terskemu, nekaterim kmečkim mladeničem, ki so vsi darovali društvu veliko knjig, tako da jih je mnogo po več iztisov, katere bomo poslali prekmurskim Slovencem. Se-li pa tudi kaj čita? Gospod urednik! Ne boste nam verjeli, ako Vam povemo, da je bilo do danes (16. dec.) od 583 oseb izposojenih čez 2200 knjig in časnikov. Oni mesec se je n. pr. izposodilo po 159 osebah 636 knjig in časnikov. Takega uspeha sami nismo pričakovali. Ni dneva, da bi si kdo ne izposodil kake knjige ali kakega časnika, ali da bi kdo ne čital v bralni sobi. Posebno veliko udov si izpasojuje ob nedeljah, ko prihajajo k opravilu. Ob nedeljah in praznikih nam je soba skoro premajhna. Zlasti nas močno veseli, ker prihaja tako lepo število mladeničev v čitalnico; mesto da po trgu postopajo ali po gostilnah popivajo, prebirajo skrbno časnike in knjige. Vrlega »Slov. Gospodarja« gre vsak teden po 6 iztisov med ude. Zanimivo je, kako se takorekoč trgajo z&nj. Vsak petek popoldne ga prinese pismonoša, a vrli mladeniči že čakajo n&nj ter oi gu hitro razdele. V nedeljo pa ga zopet vrnejo, da se drugim izposodi. V obče moramo, gosp. urednik, Vam na čast, priznati, da »Slov. Gosp.« ljudstvo najrajši prebira. O, naši mladeniči so dobrega, dovzetnega ali prejem-ljivega srca. Postavljanja okoli cerkve ob nedeljah in praznikih ne poznajo, krvavega pretepa ali poboja že ni bilo slišati več kot 25 let. Čast vam, vrli slovenski mladeniči! Kako lepo vas je videti po nedeljah, ko imate svoj sv. križev pot — 85 vas je —, kako lepo vas je slišati, ko ginljivo zapojete: »Oj, pridite stvari . . . .« Kadar pa vas bo pri bralnem društvu tudi 85, takrat bo naše veselje popolno! Ako bi smeli, svetovali bi odbornikom slehernega bralnega društva, naj imajo prvo skrb zato, da se knjige in časniki izposojujejo na dom. Vsem udom, blagim in drugim podpornikom in prijateljem »gosp. bralnega društva v Kozjem« vesele praznike in srečno novo leto! Od Save. (Lahko noč!) »Tiho, tiho, in po časi, da stopinja se ne glasi» ; zakaj pa? Da ne vzbudimo iz blaženega spanja narodnjakov brežiškega okraja, zlasti pa mestnih Slovencev; kajti njih velika večina dremlje, spi. O tem sem se prepričal, mudeč se nedavno v Brežicah. Tu pridrdra od severo-vshoda še precej eleganten voz, ki pa kmalu vkrene na dvorišče strastnega nem-škarja, rojaka od Sotle, g. Druškoviča, ki vedno voli proti nam ter pošilja svoje otroke v nemško šolo. V »Narodnem domu« je menda lastniku — Slovencu omenjenega voza, dvorišče premajhno in hlev preslab ter kosilo predrago. Lahko noč, narodnjak! — Tam pred Matajzovo trgovino stoji cela vrsta tovornih vozov — slovenskih malih trgovcev iz K. itd. Osi se šibe, tako so naložili Slovenci nemškutarskega blaga, da je razpečajo pri svojih bratih doma. Boljši jim je plesniv nemškar Matajz, kakor vrla narodnjaka Varlec in Umek. Lahko noč, kupčevaloi in odjemalci nemškutarskega blaga! — Zvečer sem si hotel v gostilni »Narodnega doma« razvedriti otožnega duha v družbi brežiških Slovencev. Močno sem se varal. Trije, štirje možicelji — to je vsa družba. Nekateri Slovenci so preponosni, da bi se mešali med ljudi »nižje vrste«, zato se le ob velikih slovesnostih prikažejo v »Narodnem domu«. A tudi ljudje nižje vrste razločujejo še »nižjo vrsto«, ti so pa kmetje in rokodelski in drugi pomočniki; zato se zadnji tako redko prikažejo v »Narodnem domu«, kakor prvi. Zato je pa tudi kmet, zlasti kmečki mladenič in rokodelec sam sebi prepuščen, kakor zajec v hosti. Večina slovenskih gospodov ga ne pogleda. Ni čuda, da o priliki nemških slavnostij z Nemci upije, pije in zabavlja, ni čuda, da zahaja rajši v nemčurske gostilne. Lahko noč, brežiški Slovenci! — Drugo jutro grem v sosedno vas Št. Lenart, kjer prebivajo boljši Slovenci. Res da! V narodni gostilni pri Petrišiču mi je prav ugajalo, najbolj pa mladi gospodar, navdušen Slovenec. Pogovarjava se o brežiških razmerah, katere mi on še bolj razjasni. Pokliče sosedovega Janeza. Pripovedujeta mi, da sta že večkrat prosila brežiške Slovence, naj ustanove kmečko bralno društvo. Vedno so odgovarjali, naj pristopimo k »Čitalnici«, česar pa naše kmečke razmere ne dopuščajo. Ta pa je bridka! Ljudstvo prosi kruha — duševnega, a ni ga, ki bi mu ga lomil. Lahko noč, gospoda ! A še vas bom dramil, ako kmalu ne ustanovite kmetom primernega bralnega društva ! Politični ogled. Avstrijske dežele. Dunaj. Pri Nj. veličanstvu svetlem cesarju je oni dan w og^reki finančni minister Lukač, včeraj pa baron Banffy. — Gališki minister je pvotui k;,rii moravski namestnik, s katerim pa Poljaki niso zadovoljni. — Oni deželni zbori, v katerih se ni bati narodnostnih prepirov, bodo koj po Božiču sklicani. Češko. Shod čeških zaupnih mož v Pragi je bil izvrstno obiskan. Vsem poslancem se je izrekla zaupnica. — V Planu je zopet državnim poslancem izvoljen Iro, ki je v državnem zboru očitno lagal. O zaslepljeni nemški volilči! Štajarsko. Edmund grol Attems je že imenovan deželnim glavarjem. Mož je strasten Nemec in baš on je kriv, da so naši deželni poslanci pred dvema letoma morali izstopiti iz dež. zbora. Ali bo zdaj zopet tako? Koroško. Katol. politično in gospodarsko društvo za Slovence priredi shod dne 26. dec. v Puhmi pri Ro-žeku in v Boro\ljah, dne 27. dec pa v Železni Kaplji. — Vrli »Mir/, kateremu prav veliko naročnikov želimo, je bil zadnjič konfisciran radi dopisa iz Dobrle vasi. Kranjsko. V nedeljo so na shodu katol. političnega društva v Ljubljani govorili dr. Šusteršič, dr. Žitnik in Povše za zedinjenje katol. in narodne stranke na Kranjskem. V ta namen se tudi vsi slov. državni poslanci zberejo dne 27. dec. v Ljubljani. Bog daj popoln uspeh! — Nov list, »Deutsche Stimmen«, je začel izhajati v Gradcu za kranjske in primorske Nemce. Primorsko. Poveljnikom c. kr. mornarice je imenovan viceadmiral baron Spaun. — Slovenci so prav veseli, da je odstopil cesarski namestnik Rinaldini. — Novi namestnik Goess je postal cesarjev tajni svetovalec. Hrvaško. V Reki so pri občinskih volitvah zmagali Lahi-avtonomisti, ki se bodo branili zoper nove ogerske postave. — Potočnjak je od 70 saborskih sej izključen. — Sabor je vsprejel začasno pogodbo z Ogersko. Sicer pa Hrvati že mislijo na to, kaj jim bo početi, ako se avstro-ogerska pogodba ne sklene. Ogersko. Gosposka zbornica je zavrgla postavo o pomadjarjenju vseh krajevnih imen. — Neodvisna stranka državnega zbora je baje voljna glasovati za začasno pogodbo z Avstrijo, toda ustanoviti se mora samostojna banka in urediti samostojno carinsko ozemlje. Vnanje države. Rim. Te dni so slovesno odprli rusinski kolegij ali visoko bogoslovsko šolo. Navzoč je bil tudi premi-selski škof Čehovič, ki se je par dni poprej bil predstavil sv. očetu. Italijansko. Ministerski predsednik Rudini že ima vso vlado skupaj, vendar tega ne more vesel biti, ker ima v parlamentu ali državnem zboru na svoji strani prav majhno večino, kar se je prvi dan pokazalo, ko se je z ministri parlamentu predstavil. Francosko. Družba, ki bi imela skopati panamski kanal v Ameriki, je pred več leti sto in sto milijonov zgubila, ker so si družbini glavarji in njih prijatelji žepe napolnili. Zoper nekatere te panamske sleparje se je oni dan začela sodnijska obravnava. Nemško. Princ Henrik, brat cesarja Viljema, se je pred tednom odpeljal z vojnim brodovjem na Kitajsko, da bode ondi utrdil pristanišče Kiao Čao ter morda kaj zemlje pridobil, ali temu se bodo uprli Kitajci, pa bržčas tudi Angleži. — V državnem zboru se je par poslancev vtikalo v naše avstrijske razmere. Rusko. Ker je Nemčija zasedla kitajsko morsko pristanišče Kiao Čao, zasedla je Rusija pristanišče Artur. Kdor pa ima Artur, temu je pot odprta v glavno kitajsko mesto Peking. Rusija si je dozdaj bila z Kitajsko prav dobra, če si bo še zanaprej, potem gorie npmiUi DreVZPinnati no Špansko. Filipinski otoki so popolnoma pomirjeni, vsled tega je oni večer bil Madrid, glavno mesto, razsvetljen. — O generalu Weyler-ju se govori, da hoče Don Karlosa posaditi na španski prestol. Pač ne bode šlo! --4--- Za poduk in kratek čas. Božični zvonovi. (M. T. Savinjski.) Dobnikovi otroci so že vso zimo koperneli po toliko veselih božičnih praznikih, zlasti pa se niso mogli včakati sv. večera, ko so dobri stari oče ali dedek postavljali jaslice. Najprej so prinesli s podstrešja trioglato desko, pritrdili jo v kotu nad mizo, na njo pa nadevali smrekovih vej. Te so tako pokrili z mahom, da je bil videti lepo zelen hrib, sredi katerega je stal z zvezdicami okinčan lesen hlevček. »Zdaj pa mi daj, Drejček, sv. Jožefa, Jezuščka in Marijo«, rečejo dedek najmanjšemu izmed otrok, ki je že bil izmed vseh drugih podobic iziskal one tri, koje so dedek najprej zahtevali, da je postavijo v hlevček. »Osleka in voleka ne pozabiti«, tako je Drejček zaklical ter z veseljem gledal, kako se mu mali Jezušček Jjubo smehlja iz zelenega mahii. Sestrice so držale že vsaka po jedno ovčko in nekaj pastirčkov in prosile, da bi je dedek kmalu postavili krog hlevčka; saj plot že stoji, da bi katera ovčka ne ušla, med tem ko odhite pastirci molit novorojenega Zveličarja. Drejček pa je med tem stikal po škatlji, da bi ujel velikega slona z zamorcem na hrbtu, ki se je tako grdo režal, da ga je vselej s strahom opazoval, ali se ne bo morda oživel in skočil raz visokega sedla. Dedek so slona posadili vrh brega, daleč od ovčic — ker slon bi se jih gotovo lotil, ali se ga one vsaj prestrašile — tako je deček modroval. Slednjič se še je zalesketalo mesto Betlehem nad gričem, in okna so se bliščala v rudečih, modrih in zelenih barvah — oh kako lepo je bilo vse to! Otroci so kar strmeli z odprtimi usti in trdili: »Dedek, letos pa so jaslice najlepše!« Starček se dobrohotno nasmehne, in ko so bile ropotije spravljene in vse zopet pobrisano, usedejo se otroci s starim očetom k peči na klop, ter zvesto poslušajo čudovite prigodbe, katerih so dedek toliko znali. Otroci še opazili niso, ko so prinesli mati večerjo in še le, ko je ustal stari oče ter posadil Drejčeta na tla, zagledajo kadečo se juho na mizi. Očeta ni bilo; umrl je bil spomladi in zato dedek »molijo naprej«. Med večerjo seveda otroci niso smeli govoriti, tembolj pa so jim rojile misli po glavi. Drejček si je želel, da bi že bil velik in smel iti k polnočnicam, kakor mati in sestrice; tekel bi tudi rad k potoku ter čakal polnočne ure, ko se na hip Jezusovega rojstva spremeni voda v vino. Tudi bi sila rad vedel, kako se v sveti noči pogovarjajo drevesa in živali. — A zaman so bile njegove otroške želje, kajti po večerji so ga djali mati v postelj, med tem ko so se sestrice opravljale za božjo službo. Kmalu se duri za njimi zapr6, a on je ostal sam s starim očetom. Videl je, kako so dedek vzeli molitvenik, se usedli za mizo jaslicam nasproti ter si nataknili velike, črnoobrobljene očali. Često-krat so pobožno sklenili roki ter pogledali proti božjemu detetu, kamor je tudi Drejček neprenehoma obračal očesci, dokler se mu nista v trudu zaprli: a sanjal je še vedno naprej o jaslicah ter videl prihajati angeljčke z nebes ter prepevati »Gloria in excelsis Deo!« Nakrat pa ga je rahlo vzbudila dedekova roka. O polnoči, ko so zvonovi slovesno oznanjali prihod Zveličarja, odprli so dedek okno in ga poklicali: »Drejček, slišiš božične zvonove? Zdaj pa moliva očenaš za sovražnike«. — »A zakaj za sovražnike«, vpraša deček. »Veš Drejček«, rekli so dedek, »božični zvonovi pravijo : Čast Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji; sovražniki naši pa nočejo miru, zato pa moramo sosebno na sveto noč Boga prositi, da omehča njih srca k spravi«. Ni jih tako umel, teh dedekovih besed kakor človek, ki je že v življenju bridko skusil sovraštvo hudobnega srca, vendar je prav pobožno molil ta očenaš za sovražnike. Nato je tako sladko zadremal, da ni slišal ničesar več, niti tega, da so se vrnili mati in sestrice. — Celo drugače je bilo pri hiši soseda Kocjana. Tudi tukaj so sedeli trije otroci za pečjo ter bi gotovo z radostjo gledali in pomagali, če bi jim dobri dedek ali očka hotel postaviti jaslice! A dedeka niso imeli več, in oče njihov ni imel časa in veselja do tega posla, tudi se mu je usmililo dati kako desetico za take čen-čarije, kakor je imenoval sosedove jaslice. Zadnji čas je postal posebno čmeren in togoten. V njegovem srcu je vladal srd in sovraštvo in od tega časa ni bilo več miru pri hiši. Spri se je bil namreč koj po Dobnikovi smrti s sosedo zaradi gozdne meje. Ona, sicer pohlevna žena, si ni mogla dati prikrajševati pravic ter je iskala pomoči pri sodniji in jo tudi našla. To je Kocjana neznansko razkačilo. Zasmehovanje drugih vaščanov ga je še bolj razvnelo, in jel je smrtno sovražiti svojo sosedo in vso njeno družino. Kolikokrat je šel mimo njene hiše, zavrela mu je kri, in prišel je slednjič do tega, da je noč in dan premišljeval, kako bi se maščeval. Sosedi Dobnici ni ostalo prikrito, da ima Kocjan strašno mržnjo do nje. Poskusila je često, dati mu dobro besedo; a vselej jo je tako ostro zavrnil, da je slednjič zgubila pogum, ogovoriti ga še kedaj; pač pa je iskreno prosila Boga pomoči in sprave. * * ** Minolo je leto in zopet so prišli božični prazniki in Dobnikovi so postavili krasne jaslice. Mati in hčerke so odšle k polnočnicam, dedek pa bedeli in molili pri spečem Drejčku. — Kocjan nocoj ni imel miru. Žena je že tri dni ležala za vročinsko boleznijo, otroci pa tarnali, da nimajo jaslic kakor sosedovi in slednjič prosili, ali bi smeli tjakaj. Že samo ime Dobnik ga je razvnelo, začel se je rotiti in preklinjati, da so otroci strahoma utihnili. V jezi spije par kozarcev vina, vzame klobuk ter otide. Brezsmotreno koraka naprej in srečuje ljudi, ki gredo k polnočnicam. Vsi so bili prijazni, veselo se pomenkovali in radostno hiteli naprej. To ni bilo zanj. Srd in nevolja mu krčita srce, obraz mu žari in obrne se zopet nazaj proti domu. Ko pride do Dobnikove hiše, zgane se nehote in se ustavi. Strmi nekam pred se v nočno nebo, kjer so zvezdice milo in prijazno migljale, a on lega niti ne vidi. V duši so mu ustajale podobe, ki ga vnovič mučijo: Kako je bil zaradi mejne tožbe osramočen pred sodnikom, pred vsemi vaščani, da celo župnijo. Pri spominu na to mu ^ ,*iti vnovič sovraštvo. Skrči pesti in divje podpri se" Stopi za k°rak in pogleda skozi ^ ^Samo stari oče sedi pri mizi in moli. »Nikogar ni doma; nihče te ne vidi« — tako .išepeta Kocjan in v glavo mu šine hipoma strahovita misel. »Užgi to hišo; samo šibico je treba prižgati ter vtakniti v slamnato streho! To bo maščevanje!« S trepetajočo roko seže po užigalice v žep, in že jo je hotel potegniti po suknji, da bi užgal; ali ta hip se za-čujejo zvonovi pri cerkvi, in mahoma se odpre okno. Ali ga je kdo opazil? Stisne se k steni in srpo pogleda skozi okno. A kaj vidi njegovo oko! Dedek je dramil Drejčka in mu rekel: »Čuj, Drejček, božične zvonove! Moliva za sovražnike!« Otrok poklekne v po-steljci ter moli. Poslušalec pa je vlekel sapo nase. »Dedek, zdaj pa še jeden očenaš za soseda Kocjana, da se mati ne bodo več jokali«, tako vsklikne prisrčno Drejček, sklene vnovič ročici in obrne obrazek proti jaslicam, da ga je pri oknu stoječi Kocjan lahko videl. O, kako milo Kocjanu prihaja v srcu! Koliko očitanje je molitev tega nedolžnega otroka za njegovo dušo! Solze se mu udero po licih, in krčevito stisne roki na nemirno srce! »Oh Bog, moj Bog, vzdihuje boleslno, kam sem zabredel! Ta hip hotel sem se maščevati nad ljudmi, ki me niti ne sovražijo — za mene molijo! Ali ni to tvoj glas, Oče nebeški, ti me kličeš k spravi in pokori! Ali nisem prav od tega časa, kar sovražim to hišo, postal sam najbolj nesrečen ? Odpusti mi, o Bog, vse hočem poravnati, vse popraviti, oh, le daj zopet mir moji duši!« Tako je molil, potem pa z naglim sklepom potrkal na okno. »Sosed Dobnik, ali slišite?« Starček se kmalu oglasi in posveti z lučjo. »Odprite za nekaj besed!« Začudeno ga pelje dedek v sobo, a še bolj se zavzame, ko sliši Kocjanove spravljive besede in kako prosi odpuščenja radi dolgotrajnega sovraštva. Globoko ganjen mu dedek poda roko, rekoč: »Hvala večnemu Bogu! Nisem pač slutil, da bode tako hitro uslišal našo molitev! Kaj ne sosed, odslej pa si bova dobra in zvesta prijatelja kakor nekoč!« In tako je bilo. — — Drejček pa, ki je bil uzrok tej spravi, je zdaj pobožen in srečen duhovnik. Sleharno leto, ko zasliši božične zvonove, moli sosebno za dragega dedeka in Kocjana in še za spravo vseh, ki žive v sovraštvu. Ali se naj takrat tudi tebe spominja, dragi bralec ? Smešnica. Dva tovarniška delavca se menita o pridnem sosedovem delavcu Poštenoviču. Prvi reče: »Poštenovič je izredno priden in prav uljuden delavec, toda vsi delavci sosedove tovarne ga smrtno sovražijo. Kako je vendar to?» — Drugi mu odgovori: »Ker je z vsem preveč zadovoljen!« -- Razne stvari. Domače. (Milo s ti vi knezoškof) so v nedeljo zvečer bili pri božičnici katol delavskega društva ter so delavce razveselili z imenitnim govorom o božičnem drevesu, ki pomeni drevo spoznanja hudega in dobrega, drevo življenja, sv. križ, katol. cerkev in tudi katol. delavsko društvo. (Imenovanje.) Mil. knezoškof so imenovali svojim duhovnim svetovalcem vlč g. Jožefa Majcen-a, kn.-šk. dvornega kaplana in mnogozaslužnega tajnika kne-zoškofijske pisarnice. Castitamo! Ad multos annos! (Prav vesele božične praznike) želimo vsem svojim gg. naročnikom, bralcem, prijateljem, posebno pa gg. dopisnikom, ki se toliko za vbogajme tru- dijo za naš list. Vse naj božje dete Jezušček obilno blagoslovi! (Najvišje potrjenje.) Pretvetli cesar so potrdili izvolitev častitega g. župnika Marka Tomažiča načelnikom in g. Franca Gučeka načelnikovim namestnikom okrajnega zastopa v Kozjem. (Uljudno prosimo) gg. naročnike »Slov. Gosp.«, da pri naročitvi na list zapišejo številko adresnega zavitka in pa pripomnijo, če so star ali nov naročnik. S tem je nam silno zlajšan preobilni posel upravništva o novem letu. (Štajarski deželni zbor) se snide prihodnji torek, dne 28. decembra. Našim vrlim poslancem želimo najboljšega uspeha! Nemški zagrizenci že imajo pripravljen načrt o volitvah v okrajne zastope, po katerem bodo skoro vsi »purgarji« postali veleposestniki. Ako se ta postava vsprejme, potem bodo vsi naši okrajni zastopi postali sčasoma nemški. (19tisoč naročnikov) ima graški katoliški list »Sonntagsbote«. Naš »Slov. Gospodar«, ko bi šlo primeroma, pa bi jih moral imeti 9500. Ali kje še smo! Zato pa dragi prijatelji, kdor priseza na geslo »Vse za vero, dom, cesarja« in mu je mar duševni in telesni napredek našega ljudstva, naj za naš list agituje! (Vnebovpijočakrivica.) Konjiški in vitanjski trg plačujeta desetkrat manj cesarskega davka, kakor kmečke občine, vendar pa ravno toliko zastopnikov volita v okrajni zastop, kakor kmetje. In take grozne krivice se gode več ali manj povsodi. Naš slov. kmet je pa gotovo desetkrat politično bolj zrel, kakor kak mestni ali trški »šoštar, der pisel tajč pohrusten!« (Sveti misijon) je bil v novi vojniški cerkvi od dne 11. do 21. decembra. Vodili so ga trije gg. celjski lazaristi: J. Macur, F. Kitak in F. Pediček. Udeležba je bila velikanska. K mizi Gospodovi jih je pristopilo 4150. Hvala večnemu Bogu! (IzDrvanje v Slo v. goricah) nam poroča prijatelj, da je ondi dne 25. novembra za vselej oklenkalo dosedanjem županu, ki je bil preveč unet za nemščino in glavo previsoko nosil. Odborniki so si izvolili vrlega Slovenca za župana. Slava! (Iz Doliča pri Slov. Gradcu) nam piše star prijatelj: Vse slovenske južnoštajarske občine naj prosijo pri c. kr. namestništvu v Gradcu, da naj za ves Južni Štajar izdaje slovenski uradni list, ker to pride predrago, če vsako glavarstvo ima svoj nemško-slovenski list. Izvrstna misel! (Ptujska nižja gimnazija) naj se podržavi! To je bojda želja deželnega odbora. Prav dobro bode to za deželno blagajnico, pa tudi za nas Slovence, ker le potem bomo na ptujski gimnaziji dobili slovenske vsporednice. (Ali je res tako?) V »Gr. Z.« beremo, da je c. kr. okrajno sodišče slovenjgraško upnike (?) za pokoj, g. župnikom Fidršek-om sklicalo v svojo pisarno novega leta dan! Ali v Slovenjgradcu k letu ne bodo več imeli praznikov ? (Osebne vesti.) Zdravnik v Št. Pavlu na Boljski postane g. dr. Kamilo Böhm, rodom Novomeščan. — Vodja žandarmerijske postaje v Mozirju, g. Urek, je prideljen kot uradnik k zemljiški knjigi v Št. Lenartu v Slov. goricah. (Od gornje Savinje.) V Gornjem gradu je že novi g. sodnik Vidic prevzel agende, ker je občepriljub-Ijeni dosedanji sodnik, g. dr. Fraidl, prestavljen na Ptuj. — Telegrafična postaja na Rečici je dovoljena. (Grozen dvojni uboj.) Oni teden je kočar Vračko v Polički vesi blizu Pesnice ubil svojega 701et-nega tasta Ferlinca in njegovo ženo, jima vzel več denarja ter ju pustil tri dni v krvi. Zlobneža že ima gosposka pod ključem, pa tudi njegovo ženo, hčer ubitega Ferlinca, in njegovo mater. Ta Vračko bo prvi, ki bo v Mariboru obešen. (V Laškem trgu) je po sv. misijonu v slovenskem jeziku bil nemški misijon, dasi je ondi samo par trdih Nemcev. Sad nemškega misijona pa je, da so Nemci že prišli prosit, naj bo za njih enkrat na mesec nemška pridiga. Tako nemštvo napreduje na vseh koncih in krajih! (Odlikovanje.) G. Albert Stiger, nemški župan Slov. Bistrice, je dobil zlati zaslužni križec s krono za zasluge; gotovo v prvi vrsti za to, ker bode občina veliko vojašnico zidala. (RegulacijaSavinje) stane vsako leto mnogo stotakov, a za vravnavo Drete se pa živi krst ne zmeni, akoravno je voda Zadrečanom že mnogo sveta razjedla ter odnesla. Ali Zadrečani niso kakor drugi ljudje? (Šola zaprta.) Pri Sv. Marku niže Ptuja je tamkajšnja ljudska šola od minole nedelje do praznika sv. Treh kraljev zaprta, ker med otroci razsajajo ošpice, škrlatica in davica. Društvene. (Dijaški kuhinji v Mariboru) so dardvali č. g. Jernej Frangež, župnik pri Sv. Marjeti ob Pesnici, č. g. Jož. Sigi, kaplan v Kamnici, po 2 kroni in g. Martin Zupanič, krčmar v Starinovi vesi, 1 krono. Bog plati! (Kmetijsko bralno društvo na Hajdinju) ima na dan sv. Štefana po popoldanski službi božji v gostilni gospe Senekovičeve občni zbor in volitev novega odbora. Vabljeni ste k obilnej udeležbi! (Iz Žalca.) Slov. kat. delavsko društvo priredi na novega leta dan, dne 1. jan. veselico v gostilni gospe Hausenbihler-jeve. Na programu sta igri: »Eno uro doktor« in »Šolski nadzornik« ter petje domačega pevskega kvarteta. (V Čadramu) bo na praznik sv. Štefana »kat. pol. kmet.-narodno društvo Sloga« v gostilni Blaža Mlakar-ja občni zbor imelo in bo pri tistem naš sosed bi. g. dr. Jožef Vošnjak govoril. (»Slovanska čitalnica«) v Mariboru priredi dne 31. dec. v Gambrinovih prostorih (Gambrinushalle) Silvestrov večer z jako zanimivim vsporedom. Začetek ob 8. uri zvečer. Na to veselico vabi najuljudneje odbor. (Vabilo) k veselici, katero priredi »bralno društvo v Rušah« na praznik sv. Štefana, t. j. dne 26. dec. v gostilni g. Franca Novaka z igro, petjem, godbo in prosto zabavo. Vstopnina 25 kr. za osebo. Začetek točno ob 6. uri zvečer. Blagodušna preplačila se hvaležno sprejmejo. K mnogobrojni udeležbi najuljudneje vabi odbor. (Zahvala.) Deželni poslanec, g. dr. Fran Jurtela, podaril je kmetijskemu bralnemu društvu na Hajdinju 2 gld., za kar se mu izreka najdostojnejša zahvala. (Narodna čitalnica na Ptuju) priredi na Silvestrovo društven večer s sledečim vsporedom: 1. Gledališka igra »Blaznica v I. nadstropju«. 2. Šaljiv prizor. 3. Tombola. 4. Prosta zabava. Začetek točno ob 8. uri. (Bralno društvo v Št. Pavlu) v Savinjski dolini priredi dne 26. dec., na dan sv. Štefana popoldne po večernicah v šoli letno glavno zborovanje s sledečim vsporedom: 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo tajnika in blagajnika. 3. Vplačevanje udnine in vsprejem novih udov. 4. Volitev novega odbora. 5. Posvetovanje glede naročitev časnikov. 6. Slučajnosti in predlogi. (Bralno društvo pri Sv. Juriju obTab.) bo imelo dne 28. dec. dopoldne ob pol 10. uri v šolskih prostorih redni letni občni zbor, h kateremu se p. n. člani uljudno vabijo. Vspored: 1. Zapisnik zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo tajnika in blagajnika. 3. Volitev predsednika in odbora. 4. Določitev časopisov in knjig za leto 1898. 5. Slučajnosti. (Novo kat. polit, društvo) se snuje v Kozjem za kozjanski okraj. Ozirom na imenitno važnost takega društva uljudno vabi začasni odbor, da se Slovenci kozjanskega okraja v obilnem številu vdeleže osnoval-nega zbora dne 27. dec. ob 10. uri dopoldne v prostorih g. Fr. Gučeka v Kozjem. (Redni občni zbor) »Zveze slovenskih posojilnic« bode v sredo, dne 29. dec. ob 10. uri popoldne v sejni dvorani posojilnice v Celju. Dnevni red: 1. Poročilo predsednika. 2. Poročilo društvenih revizorjev. 3. Razgovor o načrtu nove zadružne postave. 4. Volitev novega predsednika in odbornikov. 5. Razni nasveti. Opomba: Po § 11. društvenih pravil smejo se udeleževati občnega zbora pooblaščenci v »Zvezi« stoječih posojilnic, pa tudi vsak zadružnik takšnih posojilnic. Iz drugih krajev. (Odlikovanje.) Sv. oče papež Leon XIII. so odlikovali z diplomo z dne 27. nov. g. G. G. Piccoli-ja, lekarja v Ljubljani, s tem, da so mu podelili za njegovo osebo naslov »založnika Nj. svetosti« ; in mu dovolili pri njegovi tvrdki imeti papeški grb. Piccoli si ga je zaslužil s tem, da leta in leta daje ljubljanskim dobrodelnim zavodom zdravila brezplačno. (V »Narodni šoli« v Velikovcu) bode dne 29. dec. ob 2. uri popoldne božičnica z govori, petjem, igrami in razdelitvijo daril. (Snega) so imeli koncem meseca novembra na Koroškem dovolj, če ne preveč; železniški promet je pri Trbižu bil par dni ustavljen, na Dunaju, na Gižkem pa še so brez snega. Loterij ne številke. Trst 18. decembra 1897: 3, 37, 39, 18, 28 Line » 52, 6, 77, 64, 15 Čebelnovoščene sveče, lepo izdelane, dobro obležane, prodaja v vsa-kej velikosti in številu Jožef Dufek, svečar v Mariboru, Viktringhofgasse št. 5. Cenik na zahtevo zastonj. 3-8 Žganjarija R. Wieserja v Hoči pri Mariboru. Naj veča žganjarska zaloga na Štajarskem po čuda nizkih cenah. Zdravilski konjak za bolestnike in okrevalce kemično razložen in spoznan za čisto vinsko prekapnino. 56 Dr. A. Pramseis i okrožni in praktični zdravnik V Oelju 21-22 ordinuje tudi za zobobolne vsaki dan od 9,—11. ure dopoldne in od 2.-5. ure popoldne v Celju Ringstrasse št. 9. Plombira se zlatom, srebrom in emailom po amerikanskem sistemu brez vsakih bolečin in garantuje za najpopolnejšo izvršitev. V najem dam prostorno hišo blizu tarne cerkve. Pripravna je za gostilno in trgovino ob enem. Imam tudi dovoljenje vino, pivo, žganje in tabak prodajati. Jožef Pirš, posestnik pri Sv. Jerneju, pošta Sv. Duh (Loče). 2-:: ki je 4—5 let star, nad 15 ®»UlIJ|cl j pesti, pohleven, v kolesel in v voz zanesljivo vpeljan, se išče kupiti. Ponudbe s ceno sprejme iz prijaznosti J. Weixl, naduč. v p. v Mariboru, Sophien-platz 3, M. Stock.________2-2 Naznanilo. Prav trpežen glasovir je po najnižji ceni na prodajo v Mariboru št. 7. gornje nastropje, stolni trg (Domplatz). 1-2 Mežnarski pomočnik, samec, vajen službe, sprejme se takoj v službo pri organistu na Dolu pri Hrastniku. 1-3 i Vinicurfii išče J. Kaup v Kamnici pri Mariboru. Taisti . dobi 1 oral njive in hrano za 5 glav živine, katero lahko seboj prižene, ali mu jo kupi gospodar. 1-3 Mala Iliša z lepim vrtom in studencem se proda lilijo sv. Jožefa pri Mariboru. Več pové Marija Novak v Studencih štv. 39. 2-3 Mestna hranilnica ljubljanska obrestuje tudi po novem letu uloge po 4°/0 brez odbitka novega rentnega davka. 2-3 Ponujam I pod zanesljivo pošteno postrežbo popolnoma friško blago: kavo, kilo po gld. 1'20, 130, 1'40 itd. rosine, cvebe, vamperle, rožiče, orehe, lešnike, mandeljne, pinole, češple, fige, citro-nade in arancine, kakor tudi izvrstnnega čaja, ruma, čokolade, olja in parno pšenično moko. Blilan Hočevar, Celje, glavni trg. V trčil Trem Poštno oddajnem okraji, v V VaOi&CJU vsaki fari in po potrebi v vsaki občini, nastavi se razumna, delavna in zanesljiva oseba kot 26 zaupni mož in posredovalec z dobrim in trajnim postranskim zaslužkom od nekega, mnogo let obstoječega, avstrijskega podjetja prve vrste. Pismene ponudbe pod ,, V. «#. ti.'', Gradec, poste restante. 3 Franc Dolenc v Mariboru, Tegethofove ulice 21 O Zaloga manufakturnega blaga na debelo in drobno P. n. Slavnemu občinstvu priporočam svojo veliko zalogo suknenega, platnenega in modnega blaga za možke in ženske obleke vsake vrste štofov, kamgarnov in lodna, črne gladke in pisane kašmirje od najcenejše do najboljše vrste in najnovejše volnatne zimske in židane robce. — Narejene bele, pisane in Jagerjeve srajce, kolirje, manšete in najnovejše zavratnike, katere prejemam iz najboljših tovarn. Veliko zalogo vsake vrste odej in kocov. Zagotavljam vsakemu po nizkih cenah pošteno postrežbo. Z odličnim spoštovanjem 2—3 Franc Dolenc. Zaloga manufakturnega blaga na debelo in drobno O Franc Dolenc v Mariboru, Tegethofove ulice 21 s V svrho varnosti občinstva pred ničvrednimi ponarejanji nosim od sedaj nadalje to le oblastveno registrovano varstvena znamko. Jedino pravi Balsam (jinctura balsamica) iz lekarne pri „angelju varhu" in tovarne far-macevtičnih preparatov A. Thierry-j a v Pregradi pri Rogatec-Slatini Preskušen in potrjen od zdravstvenih oblaste v. Najstar?je, najprist-neje, najreelneje in najceneje ljudsko domače zdravilo, ki uteši prsne in plučne bolesti, želodčni krč itd. ter je vporabno notranje in zunanje. V znak pristnosti je zaprta vsaka steklenica s srebrno kapico, v katero je vtisnjena moja tvrdka Adolt Thierry, lekarna pri „angelju varhu". Vsak balzam, ki ne nosi zgoraj stoječe zeleno tiskane varstvene znamke, naj se odkloni kot čim cenejo tem nič vrednejo ponaredbo. Pazi naj se toraj vedno natančno na zeleno varstveno znamko, kakor zgoraj ! Po-narejalce in posnemovalce svojega jedino pravega balzama, kakor tudi pre-kupce nič vrednih ponarejenih, občinstvo varajočih drugih balzamov, zašle dujem najstrožje sodnijskim potom na podlagi zakona o varstvenih znamkah. Kjer se ne nahaja zaloga mojega balzama, naj se naroči direktno in naslovi: Na angelja varha lekarno A. Thierry-ja v Pregradi pri Rogatec-Slatini. 12 malih ali 6 dvojnih steklenic stane franko vsake avstro-ogerske poštne postaje 4 krone, v Bosno in Hercegovino 12 malih ali 6 dvojnih steklenic 4 krone 60 vinarjev. Manj kot 12 majhnih ali 6 dvojnih steklenic se ne razpošilja. Razpošilja se samo proti predplačilu ali poštnemu povzetju. Pazi naj se vedno natančno na zgorajšno zeleno varstveno znamko, katero mora nositi v znak pristnosti vsaka steklenica. 23-30 Adolf Thierry, lekarnar v Pregradi pri Rogatec-Slatini. Najnovejši stroji za pripravo poklaje: Slainoreznice, krompir- in reporez-niče, drobilni in KtUkalni stroji, soparni nI roj živinske poklaje, preno-sllne peri s sledilnim kotlom, kateri slednji je pološčen, ali ne, vravnan tako, da stoji, ali se prevaža, da se kuha ali pari v njem živinska poklaja, krompir; služi še drugim gospodarskim in domačim potrebam itd. Nadalje: Stroji za Inšenje tnršice. ristil-nice za žito ( vetrnice!, žitni trijeri (žitoeistilniki), stiskalnice za seno in slamo, ki se gonijo z roko, stojijo, ali se lahko prevažajo. Vse imenovane stroje izdeluje in prodaja z jamstvom, da so najboljše, najtrpežuiše izdelani, PII. MAYFARTII 111 drug, c. kr. izjemno priv. tovarna gospodarskih strojev, livarna in fužine s parom \ti Ihinaju, II. Tabur»tfii»«e str. 9«. 3-5 Odlikovan z več kot 390 zlatimi, srebrnimi tn bronastimi kolajnami. Ilustrovani katalogi in priznanilna pisma gratis. — Zastopniki in prekupci se iščejo. 19—22 Ivan Rebek umetni in stavbeni ključar v Oelji Poljske ulice 14 (Feldgasse) v lastni hiši. QOOOOO 2 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 d) >eeeo (fi < er •-» a •o a. to o to 9 C - 9 A Vi* r rt 8-B . « O 5i» 2, E" v» P o P- (D •a CD ■g Ul ce< i. S B •"t* "I «N « B B. p 5 o. ° S' < o M G, < O ' o- s. a, f K1 N £ * £. to C to Pravi trpotčev sokjejedino oni, kateri se pripravlja v lekarni k Zrinjskemu, H. Brodjovin, Zagreb, Zrinjski trg štv. 20. Trpotčev sok nepresežno deluje pr-i vseh prehlajenjih dušnih organov, ter je najboljše sredstvo za prsni katar, kašelj, prsobol, hripavost in vratnobol. Tudi zastarani kašelj se s tem zdravilo m v najkraj šem času da odpraviti; bolniki dobijo tek zajelo, lahko spijo in na ta način hitro okrevajo. — Izmed mnogih zahval spominjam tukaj samo ono: „Velecenjeni gospod lekarnik! Pošljite mi še tri steklenice Vašega izvrstno delajočega trpotčevega soka; potrebujem jih za svoje poznance. Jaz sem od dveh steklenic od nesnosnega kašlj a pop olnoma ozdrave 1. Hvala Vam. Priporočil bode m ta zdravilni sok vsem prsobolnim. Spoštovanjem — RudolfAusim. Na Dunaj i, 20. marca 1897." Pazi naj se torej, da je na vsaki steklenici varstvena znamka t. j. slika bana NikoleZrinjskega, kaj ti samo oni je pravi trpotčev sok, kateri to varstveno znamko nosi. — Cena steklenici s točnim opisomje 75 kr. — Razpošiljase vsaki dan s pošto na vsa mesta in sicer proti predplačilu (priračunavši 20 kr. za zamotek) ali pa po poštnem povzetju. — Ceniki raznovrstnih domačih preskušanih zdravil razpošiljajo se na zahtevozastonj in poštnineprost o. Lekarna k Zrinjskemu, H. Brodjovin, Zagreb, Zrinjski trg štv. 20. 15—30 Izdajatelj in založnik kat. tisk. druStv«. Odgov. urednik B. Ferk. Tisk tiskarne sv. Cirila.