BUENOS AIRES, 22. MAJA (MAYO) 1958 Ano (Leto) XVI (11) No. (Štev.) 21. Gledajo pa ne vidijo Ko bo komunizem propadel in bo šel v zgodovino, bodo zgodovinarji o njem mnogo pisali. Eni ga bodo skušali, če ne zagovarjati, vsaj opravičevati. Drugi pa ga bodo zaradi strahotnih posledic, ki jih bo zapustil v človeški družbi, ozna¬ čevali kot največjo zablodo v zgodovini človeštva. Ne bomo ugibali kako bodo eni ali drugi svoje stališče utemeljevali. Trdimo pa lahko, da noben zgodovinar ne bo mogel zanikati dejstva, da je bil komunizem mojster vseh mojstrov v la¬ ži, prevari in zapeljevanju množic. Kes je, da je že mnogo pred nastan¬ kom komunizma obstojal izrek “Vulgus vult decipi, ergo decipiatur” — “Ljud¬ stvo hoče biti varano, zato ga varajmo”. Toda komunizem je varanje ljudstva v svoji propagandi pripeljal do take po¬ polnosti, da je n. pr. sposoben pripra¬ viti posameznike in skupine do tega, da tiščijo iz svobode v sužnost, pa pravijo, da gredo proti svobodi; ali da sami ži¬ ve v svobodi in blagostanju blagrujejo pa lačne, trpeče in v stalnem strahu ži veče žrtve komunizma. Kdor podleže ko munistični propagandi, ni več sprejem¬ ljiv za dokaze zdrave pameti. Zanimiv uspeh komunistične propa¬ gande moremo najti med slovenskimi iz- j seljenci. Po prvi svetovni vojni je pri -1 šlo v Argentino okrog 20.000 Slovencev iz Slovenskega Primorja, če pogledamo po vzrokih izselitve teh Slovencev, tedaj vidimo, da so bili to narodno zavedni ljudje, obdarjeni z zdravo pametjo, ka¬ terim je fašizem življenje na domači zemlji onemogočil, ali tako otežil, da so morali zapustiti rodno zemljo, svoje do¬ move in iskati kruha v tujini. Fašizem jih je k temu prisilil. Nekatere nepo¬ sredno, druge posredno. Ti ljudje so do¬ dobra spoznali na lastni koži vso kru¬ tost totalitarnega sistema in je bilo pri¬ čakovati, da jih nobena propaganda ne bo mogla pridobiti, da bi se kdaj navdu¬ ševali za kakršenkoli totalitaristični si¬ stem. Toda, če beremo časopisje, ki ga iz¬ dajajo ti naseljenci v Argentini, pride mo do zaključka: Ljudje, ki so zapusti¬ li svoje domove, ker jih je pognal v svet totalitarni fašistični sistem, živijo sedaj v svobodi, navdušujejo se pa za drug totalitaristični sistem, ki tlači se¬ daj njihove brate in sestre. Komunistič¬ na propaganda jih je zaslepila tako, da ne morejo več presojati dogodkov po zdravi pameti. Pa bo kdo ugovarjal, da je komuni zem vendar nekaj drugega kot fašizem. Res je, da imata različni imeni, sta otroka različnih staršev in sta imela različne botre ob rojstvu. Teoretiki tu¬ di lahko najdejo razliko med enim in drugim. Toda nas ne zanimajo teoretič¬ na razglabljanja, ampak praktični učin¬ ki enega in drugega. Ko so ti Slovenci živeli v svoji do¬ movini, na svojih kmetijah, so se s te¬ žavo in s trdim delom borili skozi živ¬ ljenje. Fašizem jih je hotel ukloniti. Ker so vztrajali kot zavedni Slovenci, jim je že itak težko življenje tako ote¬ žil, da gospodarsko niso mogli vzdržati na svojih domovih. To postopanje fa¬ šizma je bilo krivično in zločin zoper osnovne človečanske svoboščine. V ko¬ munističnem totalitarnem sistemu Jugo¬ slavije se kmet že več kot 10 let obupno bori, da bi smel kot kmet svobodno dela¬ ti na svoji zemlji, prepojeni z znojem nje govih očetov. Komunizem ga hoče uklo niti. Kmet vztraja. Komunizem ga sti ska, nalaga mu bremena, odvzema mu zemljo; kmečki sinovi beže čez mejo v neznani svet, ker zanje ni bodočnosti na domači zemlji. Slovenska kri se izgub¬ lja v tujini in slovenska zemlja kliče po slovenskih delovnih rokah. Ali to ni kri¬ vica in zločin zoper osnovne človeške svoboščine ? Ti Slovenci iz Slovenskega Primorja se dobro spomnijo kaj so storili fašisti, če so Slovenci hoteli imeti še tako ne¬ dolžno zborovanje ali sestanek; gotovo se še spominjajo kaj je bila usoda slo¬ venske tiskane besede pod fašističnim totalitarnim režimom. Spominjajo se do¬ bro zakaj so morali v ječe zavedni Slo¬ venci. Danes v Jugoslaviji ni sledu o svobodi združevanja in zborovanja; ni ga skoro Slovenca, ki ne bi šel skozi komunistične ječe. Slovenska tiskana be- FRANCIJA V NOVIH TEŽAVAH Po sestavi Pflimlinove vlade se je v Franciji sprožila vrsta dogodkov, ki so se odigravali s filmsko naglico. Ker je namreč Pflimlin napovedal program, po katerem je bil naklonjen k sporazumu z alžirskimi uporniki, je s tem sprožil po vsej državi val ogorčenja proti po¬ puščanju v Alžiru. To ogorčenje je na¬ šlo največji cdmev v vrstah francoske vojske, ki se že nad tri leta brezuspeš¬ no trudi zadušiti uporniško gibanje v Alžiru. Francoski nacionalni ponos se je čutil potisnjen ob tla tako, da je Pflim¬ lin začutil prvi upor proti sebi v vrstah francoske vojske in francoskih kolonov v Alžiru, ko je tamkajšnji padalski ge¬ neral Nassu objavil, da je v torek, 13. maja, prevzel vojaško in civilno oblast v Alžiru v svoje roke in ustanovil Od¬ bor za javno varnost, sestavljen iz voja¬ kov in civilistov. Ustanovitev tega Od¬ bora je mnoge Francoze v Afriki in v Franciji spomnila na take odbore iz francoske revolucije leta 1789. Odbor je pozval vodjo odpora proti nacističnim Nemcem med drugo svetovno vojno, grala De Gaulle-a, naj v Parizu prevza¬ me oblast. Pflimlin je hitro ugotovil, da postaja položaj za Francijo in predvsem za nje¬ govo vlado nevaren ter je od parlamen¬ ta zahteval zaupnico za svoj program. Zaupnico je dobil z 274 proti 149 glaso- i vm, medtem ko se je 136 poslancev vzdržalo glasovanja. Po zaupnici je Pflimlin pozval vojsko v Franciji in Al¬ žiru na sodelovanje z vlado in vzdrže¬ vanje miru in reda. Sredi teh naporov je v Pariz prišlo iz Alžira poročilo, da je tam za Nassu- jem — po medsebojnem dogovoru — prevzel vrhovno oblast gral. Salan, ki so se mu pridružili tudi drugi generali in visoki častniki francoske vojske v Alžiru. Gral. Salan je tudi objavil, da ostaja zvest Parizu in Pflimlinovi vladi in pozval prebivalstvo Alžira in franco¬ sko vojsko v Alžiru na sodelovanje. V Parizu je medtem desna roka grala De Gaulle-a, Soustelle pozval na sesta¬ vo vlade narcdne skupnosti, da bi se Francija rešila pred državljansko vojno, ki ji grozi. Soustelle-a je podprl Bidault in drugi desničarski elementi. Komunisti so zaradi odločnih desni¬ čarskih nastopov šele sedaj nastopili in pozvali preko francoske CGT delav¬ stvo na budnost “pred reakcionarnimi silami”. Objavili so tudi, da bodo spro¬ žili splošno stavko v slučaju nevarno¬ sti desničarskega državnega udara. No¬ tranji minister Moch pa je po radiu sporočil, da bo morala Francija odloč- I no nastopiti proti levičarskim in skraj¬ nim desničarskim elementom. Pflimlinova vlada je nato prekinila sleherni promet po morju in po zraku z Alžirom. Na pariške ulice je poslala žendarmerijo, zastražila parlament in vladna poslopja ter De Gaulle-jevo rezi¬ denco nekaj kilometrov izven Pariza. Razpustila je več skrajnih desničarskih organizacij. De Gaulle je iz svoje zastražene rezi¬ dence nato objavil, da je pripravljen v tej težki uri za Francijo prevzeti oblast. Zaradi te izjave se je napetost še nove- čala, ker je Pariz in z njim vsa Fran¬ cija pričakovala vojaški udar. Pflimlin je v senatu z 211:94 glasovom in v zbor¬ nici s 461:114 glasovom dobil vsa poob¬ lastila za oklicanje obsednega stanja po vsem francoskem teritoriju. Tokrat so zanj glasovali tudi komunisti, ker so se bali desničarskega prevzema oblasti. Komunisti so tudi nastopili v zbornici proti francoskim generalom v Alžiru in zahtevali od Pflimlina, da ukine dovoz hrane za francosko vojsko v Alžiru. Vlada je odločno zavrnila to koministič- no intrigo. Ker se je večina generalov začela jav¬ no izjavljati za De Gaulle-a, ker da mo¬ re le on rešiti četrto francosko republi¬ ko, je odstopil vrhovni šef štaba gral. Ely ter je njegovo mesto zasedal dose¬ danji šef suhozemske vojske gral. Lo- rillot. De Gaulle je za ponedeljek popol¬ dne napovedal tiskovno konferenco, na kateri naj bi dal svojo dokončno izjavo k položaju. V nedeljo se je v Alžiru, med navdu¬ šenjem famkajšnje francoske vojske in civilnega prebivalstva, pojavil Soustel¬ le, ki je iz Francije preko Švice z leta¬ lom pobegnil iz svoje zastražene vile. Soustelle je iz Alžira znova pozval De Gaulle-a, naj prevzame oblast, Pflimli¬ na pa, naj odstopi. V ponedeljek popoldne je De Gaulle imel napovedano tiskovno konferenco, na kateri je ožigosal “poklicne reše¬ valce Francije” in slovesno izjavil: “Če narod hoče, sem pripravljen prevzeti vlado.” Po tej izjavi je prišlo poročilo, da se je že odpeljal v Pariz, kamor je nemoteno prispel. Istočasno z De Gau¬ lle-jevo tiskovno konferenco pa je ko¬ munistična CGT oklicala splošno stav¬ ko po vsej Franciji. Poskus prevrata v Libanonu Po prvih izgredih proti zahodno u- smerjeni vladi Chamouna v Libanonu, v katerih so požgali ameriško informa¬ tivno pisarno v Beirutu, se je uporniško gibanje preneslo tudi na druga mesta v republiki, tako da se je v nekaj dneh razplamtela prava državljanska vojna med proarabskimi in prokomunističnimi uporniki na eni ter lojalno vojsko na drugi strani. Uporniki so svoj upor za¬ čeli z zahtevo po odstopu Chamouna trdivši, da bo takoj vzpostavljen red in mir, čim ta odstopi. Hoteli so postaviti na vlado levičarske elemente, ki jih že dolge mesece podpirata Združena Ara¬ bija in ZSSR. Iz Kaira so z vsemi pro¬ pagandnimi in materialnimi sredstvi podprli upornike, prav tako po radiu iz ZSSR, tako da je prišlo do hudih pou¬ ličnih bitk med vojsko in izgredniki. Na desetine oseb je bilo ubitih in na stoti¬ ne ranjenih. Najhujši izgredi so bili v pristanišču Tripoli, v prestolnici Beirut in drugod. Uporniki so vrgli v zrak tu¬ di petrolejske cevi, ki se iztekajo v Tri¬ poli, tako da je bil dotok petroleja za nekaj dni prekinjen. Zahodne sile, zlasti USA, so zaskrb¬ ljeno opazovale potek dogodkov. USA je po Eisenhovverjevi doktrini bila obve EL CUERPO DIPLOMATICO SALU- DO AL PRESIDENTE DE LA REPUBLICA El cuerpo diplomatko extranjero acreditado ante el gobierno argentino presento sus saludos al presidente de la Nacion en una ceremonia que se reali- zo el lunes pasado en la Časa de go¬ bierno. El nuncio apostolico monsefior Mario Zanin en su caracter de decano del cuer¬ po diplomatko, fue el primero en pre- sentar sus saludos al doctor Arturo Frcndizi, haciendolo luego los jefes de las distintas representaciones, cuyo nu- mero llego a 60. Finalizados los saludos protocolares, fue servido una čopa de champana, de- partiendo el doctor Frondizi durarite algunos minitos con el nuncio aposto- lico y con otros embajadores extranje- ros. zana priskočiti libanonski vladi na po¬ moč, če bi ta zahtevala. Anglija je prva začela izseljevati svoje državljane iz Libanona, za njo je isto storila USA. Ker je ameriška šesta flota imela prav v tem času svoje manevre v vzhodnem Sredozemlju, je zaradi položaja v Liba¬ nonu ameriško poveljstvo te flote na ukaz iz Washingtona odredilo, da ma¬ nevre prenese v vzhodni del Sredozem¬ skega morja, da bi flota bila v bližini, če bi položaj postal prenevaren. Ame¬ riška vlada je tudi odposlala večjo ko¬ ličino lahkega orožja in plinskih mask za libanonsko vojsko in policijo ter obja¬ vila, da so na poti tudi lahki tanki in drugo orožje. V Zah. Nemčijo pa je po¬ slala večje število vojaških prevoznih letal, če bi jih potrebovali za popolno izselitev ameriških državljanov, ki jih je v Libanonu ok. 4000. Proti koncu preteklega tedna se je morala med uporniki zaradi odločnega stališča Chamounove vlade začela krha¬ ti ter so se začeli polagoma predajati. V Beirutu in drugih mestih je vlada znova dobila položaj v svoje roke. Naj¬ dlje so se uporniki držali v Tripoli, kjer so bile še v ponedeljek težke bor¬ be med izgredniki in vojsko. Dulles napada Sovjetsko zvezo Po konferenci zun. ministrov NATO [napram drugim narodom. Toda, kadar v Copenhagenu je imel Dulles v Zahod¬ nem Berlinu govor, v katerem je si¬ lovito napadel ZSSR in njene spletke za podjarmljenje sveta. V govoru je med drugim izjavjal, da ZSSR uporablja ra- zorožitvene razgovore za kulise, za kate¬ rimi se pripravlja z rdečo Kitajsko na vojaško nadvlado na svetu. Svobodni svet ne sme nikakor opustiti svojih ob¬ rambnih naporov in nikdar zaupati sov¬ jetskim obljubam. “Sovjetska vlada po¬ skuša z vsake vrste propagando prisiliti svobodni svet na opustitev obrambe. Trdi, da so tisti, ki grade obrambo, na¬ padalci. Trdi, da se morajo tisti, ki gra¬ de obrambo, odpovedati vsemu moder¬ nemu orožju, tako da bi to orožje osta¬ lo monopol svjetov, ki imajo že tragič¬ no dolgo zgodovino napadov in nasilja seda je pod takim nadzorstvom, da ni¬ kjer do najmanjšega svobodnega izraza priti ne more. In isti Slovenci, ki so ta¬ ka dejanja fašističnega totalitarizma obsojali kot zločin, prav iste razmere v komunističnem režimu označujejo kot “ljudsko demokracijo”. Fašizem se ni ustavil niti pri otrocih. Odtrgati jih je hotel od staršev ter si je v šoli vse prizadeval, da bi otroci ne ubogali svojih staršev in ne spoštovali jezika in izročil svojega naroda. Komu¬ nizem prav tako uči otroke v šolah, da ne smejo ne poslušati, ne spoštovati staršev. Komunizem uči otroke, da niso očetu ničesar dolžni, materi pa par lit¬ rov mleka in nič več. Ali je v tem pri¬ meru komunizem boljši od fašizma? Koliko je bilo odsodb izrečenih na vo¬ litve v fašističnem totalitarnem režimu! Ena stranka, nasilje, strah in 90 od¬ stotna zmaga. V komunistični Jugosla¬ viji je tudi ena stranka, tudi nasilje, tudi strah in nad devetdeset odstotna zmaga. In isti ljudje, ki so obsojali fa¬ šistične volitve, pojejo slavospeve komu¬ nističnim volilnim zmagam. POZDRAV DIPLOMATSKEGA ZBORA PREDSEDNIKU REPUBLIKE Prejšnji ponedeljek so v vladni palači sporočili svoje pozdrave predsedniku republike člani diplomatskega zbora, akreditirani pri argentinski vladi. Prvi je pozdravil predsednika dr. Ar¬ turja Frondizija apostolski nuncij Msgr. Mario Zanin kot dekan diplomatskega zbora. Za njim so pa to storili posa¬ mezni poslaniki in veleposlaniki. Po končanih protokolarnih pozdravih se je predsednik dr. Frondizi več mi¬ nut pogovarjal z apostolskim nuncijem pa tudi z ostalimi člani diplomatskega zbora. Pogostil jih je tudi s šampanjcem. Take in podobne misli mi gredo po glavi, kadar prebiram časopisje in po¬ slušam govorice teh Slovencev iz Slo¬ venskega Primorja. Ljudje, ki so bili trdni kot kraški kamen, ki so bili na¬ rodno zavedni, da so služili kot vzor požrtvovalnosti, so danes slepo orodje komunistične propagande. Ali bi kdo pred tridesetimi leti mislil, da bo slo¬ venski Kraševec sposoben tega. Ko so mu komunistični propagandisti govorili, da je očka Stalin odrešenik človeštva, je bil navdušen zanj in je ponavljal komu¬ nistični očenaš “Očka Stalin, ki si v Kremlju”. Ko je bil Stalin proglašen za zločinca od samega Hruščeva, je verjel, da je Stalin zločinec. Ko je Hruščev to preklical, zopet verjame, da Stalin ni bil zločinec. Toda tem ljudem je Bog dal zdravo pamet, zdrav razum in krepko narodno zavednost. Zato smo prepričani, da bo prišel čas, ko bodo zopet začeli misliti s svojo zdravo pametjo in ne bodo tr¬ dili, da je noč, kadar sveti sonce in go¬ vorili, da nič ne vidijo ob svetlem dne¬ vu. jim hočemo dokazati naše nasprotne na¬ mene s predlogi o medsebojni kontroli, ki bi obe strani zavarovala pred nenad¬ nim napadom, pa sovjeti izrečejo svoj “niet”. Tako so ponovno storili pretekli teden v Warnostnem svetu.” “ZSSR trdi, da ne bo uporabljala I atomskega orožja, pa na drugi strani z mrzlično naglico polni svoja skladišča s takim orožjem. Zahteva od svobodnega sveta, da ji'verjame, da ne bo uporabila atomskega orožja v slučaju vojne, kljub dolgi vrsti njenih prelomljenih obljub.” Dulles je Zahodnim Berlinčanom po¬ novil obljubo, da bodo veliki trije “sma¬ trali kakršen koli napad na Zahodni Ber¬ lin s katere koli strani kot napad na njihove sile in na njih same. Vesel sem, da morem v imenu svoje vlade in v Eisenhowerjevem imenu ponovno po¬ trditi to obljubo.” Končal je svoj govor s trditvijo, da so sovjetski vodje brezbožni materialisti in da njihove pogodbe nimajo moralne podlage, “često izgleda, kakor da za njih pomeni sklepanje in prelamjanje pogodb zakonito mednarodno tehniko in da so njihove obljube to, za kar jih je označil Lenin: skorje kruha, ki so na¬ rejene zato, da se jih prelomi.” IZ TEDNA V TEDEN V USA so objavili, da se je ameriške¬ mu letalstvu posrečilo dobiti nazaj na zemljo konice raket, ki so jih pognali v vsemirje. Doslej so napravili že nad 20 takih uspešnih poskusov in ugotav¬ ljajo, da je rešeno vprašanje vzdržlji¬ vosti raketnega materiala, ko na po¬ vratku na zemljo zadene v goste zračne plasti, ki odevajo naš planet. V južnem delu Bolivije je pretekli teden izbruhnil upor proti vladi Silesa Suaza. Lojalni vojaški oddelki so upor hitro zadušili. Nekaj upornikov je zbe¬ žalo čez mejo v Paraguay. Sovjeti so pretekli četrtek pognali v vsemirje svoj tretji Sputnik, težak 1600 kg. Sputnik je dolg 3,5 m, meri v premeru 1,8 m, je koničaste oblike, in¬ strumenti v njem tehtajo 1000 kg in leta okoli zemlje v višini 1800 km v najbolj oddaljeni točki ter 240 km, ko je našemu planetu najbližji. Pot okoli zemlje preleti v 106 minutah. Zaradi majhne višine mu pripisujejo pol leta življenja. Poleg drugega je opremljen z baterijami, ki jih obnavljajo sončni žarki. Zaradi njegove velikosti ga je ob ugodnih vremenskih prilikah mogoče Videti ob sončnem vzhodu ali sončnem zahodu tudi s prostim očesom. Italijanski predsednik republike Gio- vanni Gronchi je bil na obisku v Londo¬ nu, kjer je izjavil ,da more Zapad na Italijo vedno računati, zlasti v voja¬ škem oziru. Dejal je tudi, da se Italija močno zanima za Srednji Vzhod. Sovjetska agencija Tass je objavila, da ZSSR budno zasleduje dogodke v Libanonu in da bo intervencija zapad. sil v tej državi, če bo do nje prišlo, “povzročila strašne posledice” za mir na Srednjem vzhodu. Čikaški kardinal Samuel Stritch, ki so mu v Rimu pred nedavnim morali za¬ radi gangrene odrezati desno roko, je sedaj obolel za delno možgansko kapjo. Kardinal je star 70 let. PO NIXONOVEM OBISKU JUŽNI AMERIKI Razen v Limi v Peruju je Nixon do¬ živel hude protiamefiške demonstracije tudi v Caracasu v Venezueli. Na poti z letališča v mesto je njegov avto na¬ padla skupina ljudi s kamenjem in pali¬ cama razbila avtomobilska okna in za¬ dala poškodbe njegovim spremljeval¬ cem, med drugimi tudi venezuelskemu notranjemu ministru. Podobno usodo je doživel avto Nixonove gospe. Niti Ni- xon niti njegova gospa pri napadu nista bila ranjena. Ameriška vlada je za zavarovanje Nixona poslala na karibsko področje manjši oddelek mornarice. Tudi v Ca¬ racasu je Nixon ugotovil, da so bili med napadalci komunisti. Izjavil je, da mora vsaka vlada proti komunistom, ki nasto¬ pajo s silo, odgovoriti s' silo. Iz Caracasa se je Nixon vrnil v Washington, kjer ga je ob veliki množi¬ ci čakal Eisenhower. Uradništvo Was- hingtona je imolo ta dan prosto. Nixon je Eisenhowerju podal poročilo o svojem potovanju po južni Ameriki, dokončno poročilo pa bo izdelal v dveh tednih. V Washingtonu ugotavljajo, da bo USA morala v mnogih ozirih spremeniti svo¬ je politiko do južne Amerike, zlasti, ker se v ta del sveta vedno močneje vsilju¬ jejo sovjeti s svojimi gospodarskimi obljubami. Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 22. V. 1958 Ob petletnici smrti prelata dr. Odarja Dne 20. maja je minilo pet let, odkar je umrl v Buenos Airesu zadet od kapi prelat dr. Alojzij Odar. Dočakal je ko¬ maj 51 let. Novica o njegovi nenadni smrti je tedaj bolestno odjeknila med slovenski¬ mi izseljenci. Ne samo v Argentini, am¬ pak tudi v ostalih državah. Saj je umrl eden najodličnejših predstavnikov slo¬ venske politične emigracije, veliki slo¬ venski mislec, ideolog slovenske mladi¬ ne, znanstvenik, organizator ter kultur¬ ni in javni delavec. Bridko smo se za¬ vedli, da nas je zapustil mož, ki je ne¬ nehno gradil ter utrjeval slovensko iz¬ seljensko skupnost ter ji kazal pot, po kateri naj varno hodi, da se bo versko in narodno ohranila. Prelatovo delo med slovenskimi izse¬ ljenci je bilo tako vsestransko, tako te¬ meljito in postavljeno na tako solidne temelje, da še danes gradimo na njih naprej slovensko skupnost v svetu in jo bomo gradili tako dolgo, dokler bosta ostala v nas živa slovenski čut in sloven¬ ska narodna zavest. Da pa ta ne bi nikdar umrla, je po¬ kojni prelat pred svojo smrtjo objavil v Zborniku-Koledarju Svobodne Slovenije za leto 1953 razpravo Izseljenci in do¬ movina. Je to nekaka njegova oporoka, ki jo zapušča slovenskim izseljencem ter jih v njej opozarja na naslednje dolž¬ nosti, ki jih imajo do domovine in do slovenskega naroda: “Pieteta do slovenske domovine zahte¬ va od slovenskih izseljencev v glavnem naslednje. 1. Vsak slovenski izseljenec se mora izogibati vsega, kar bi moglo njegovi slovenski domovini škodovati ali jo po¬ nižati. Greši torej tisti slovenski izse¬ ljenec, ki svojo slovensko domovino sme¬ ši i grdi ali se iz nje norčuje in ji tako jemlje ugled pred tujci. Greši proti kre¬ posti dolžne pietete, podobno kot bi gre¬ šil, če bi tako ravnal s svojimi starši. 2. Vsak slovenski izseljenec je dolžan ostati zvest svoji slovenski domovini, kakor je dolžan zvestobo svojim star¬ šem. Ne bilo bi prav, če bi svoje starše zatajil, prav tako ni prav, če zataji svojo domovino. 3. Vsak slovenski izseljenec je dol¬ žan spoštovati duhovno posebnost in du¬ hovno bogastvo slovenske domovine; sem spadata slovenski jezik in sloven¬ ska duhovna kultura. 4. Vsak slovenski izseljenec mora svojo slovensko domovino ljubiti in po svojih močeh skrbeti za njeno duhovno blaginjo. Če bi navedli nekatere podrobne dol¬ žnosti, kakor slede iz teh bolj splošnih načel, bi rekli takole: 1. Slovenski izseljenec se je v tujini na splošno dolžan pridružiti b’ižnji slo¬ venski izseljenski skupnosti. Pogoj je seveda, da mu ta slovenska skupina ni nevarna za vero in nravnost ter da se zaveda svojih dolžnosti do djomovine. Pridružiti se ji je dolžan zato, ker bo v večini primerov le v zvezi z njo mo¬ gel spolnjevati svoje dolžnosti do domo¬ vine. če se bo slovenske skupnosti izo¬ gibal le zato, ker je slovenska, ne bo dolgo časa ostal zaveden Slovenec. Vsak¬ danja življenjska skušnja tako uči. Ni¬ kakor ni ideal biti osamljen v tujini. Slovenski izseljenci naj si ustanove do¬ bre slovenske organizacije tam, kjer jih še nimajo. Baragovo misij onišče v Lanusu Predno se je lani škof dr. Gregorij Rožman poslovil od Slovencev v Argen¬ tini, je še prihitel na veliko nedeljo po¬ poldne k njim v Slovensko vas v Lanu¬ su ter je blagoslovil temeljni kamen za Baragovo misijonišče in za prvo sloven¬ sko cerkev v Argentini, posvečeno Ma¬ riji Kraljici. Od tedaj do danes je pre¬ teklo komaj dobro leto. In v Slovenski vasi se bo zopet zbrala na istem kraju kot lani ne samo lanuška slovenska sre¬ nja, ampak tja bodo prišli Slovenci tu¬ di iz drugih naselij, da prisostvujejo že blagosloviti Baragovega misijonišča. V enem letu so dobri ljudje zbrali toliko sredstev in tudi sami pomagali pri de¬ lu, da je misijonišče že toliko dograje¬ no, da lahko začne služiti svojemu na¬ menu. Slovenska vas v Lanusu je tako dobila zavod, središče, ki bo daleč od domovine, vendar v čisto slovenskem o- kolju, nadaljeval tradicijo nekdanjih po vsej Sloveniji znanih Grobelj. Graditev Marijine cerkve tudi lepo na¬ preduje ter so zidovi zrasli že precej vi¬ soko. Bo pa še treba veliko sredstev, veliko žrtev in podpor dobrih ljudi, da bo povsem dograjeno to prvo slovensko svetišče v Argentini. Baragovo misijonišče in tamošnja Ma¬ rijina cerkev je za Slovensko vas drago¬ cena pridobitev, že sedaj je tu vikarija. Sčasoma bo nastala tu samostojna žup¬ nija tudi z delokrogom med okoliškimi domačini. Baragovo misijonišče pa hoče postati središče slovenske misijonske de¬ javnosti v zamejstvu in si bo zlasti pri¬ zadevalo za vzgajanje novih slovenskih misijonarjev. V ta namen bo že v za¬ četku novega šolskega leta 1959 začelo sprejemati prve zunanje in notranje go¬ jence. Vikarijo v Slovenski vasi vodijo slo¬ venski lazaristi. Isti bodo vodili pozneje tudi župnijo in isti bodo imeli tudi Ba¬ ragovo misijonišče. čeprav bodo svojo delavnost razširjati tudi med okoliške domačine, bo to vendarle slovensko sre¬ dišče, kjer bo slovenski človek vedno čutil, da je med svojimi ljudmi. Prepričani smo, da bo Baragovo misi¬ jonišče pripomoglo tudi k nadalnjemu razvoju Slovenske vasi v Lanusu in da bo tam krepka opora tudi kultumo-pro- svetnemu in narodno vzgojnemu delu. Da bo pa vse to delo imelo resničen in trajen uspeh, in to ne samo za roja¬ ke v Slovenski vasi, ampak tudi za Slo¬ vence po vsej Argentini in drugod po svetu, naj ga z obilnim blagoslovom spremlja Bog, Marija Kraljica naj pa nad njim stalno bdi s svojo ljubeznijo. Knjižni dar Mohorjeve za 1958 Letos obsega kot običajno Koledar, poleg njega pa še večerniško povest “Sveta Hema Krška” od Dolores Vieser, Kotnikove Koroške “Štorije”, tretji zve¬ zek Erjavčevih “Koroških Slovencev” ter pisma mladim ljudem “T.i in ona”. Torej kar pet knjig. Knjižni dar, ki ga je res lahko sleherni Slovenec vesel. Glavna knjiga je seveda Koledar. Lepo je urejen ter ilustriran. Govori o Slovencih doma na Koroškem in o slo¬ venskih naseljencih po raznih državah, ki jih je lani obiskoval škof dr. Grego¬ rij Rožman. Govori o njihovih uspehih in težavah. Tajnik Mohorjeve družbe Msgr. dr. Janez Hornboeck je v koledarju objavil “Pismo in poročilo Mohorjanom”. V njem je prikazal obnovo dela Mohorje¬ ve družbe v Celovcu ter njene napore v zadnjih desetih letih, da Slovencem postane, zopet ljub in drag prijatelj, ki je vsako leto v jeseni prihajal v slo¬ venske domove ter vanje prinašal ve¬ selje in radost, človek se zgrozi ob pri¬ kazu nacističnih naporov pri zatiranju slov. kulturnega življenja in udejstvova¬ nja ter uničevanju slovenske knjige. Za leto 1945 pravi, da so bile tedaj “ru- 2. Slovenski izseljenec naj v svoji družini goji slovensko zavednost. Svoje otroke naj uči slovensko čutiti, sloven¬ sko govoriti in pisati. Če je na razpola¬ go slovenska šola, ki je vsaj tako dobra kot tujerodna, naj pošlje svoje otroke v to slovensko šolo. 3. Slovenski izseljenec naj v tujini podpira dobro slovensko knjigo in list. Tako bo doprinašal k slovenski skupno¬ sti in vsaj posredno koristil slovenski domovini. Sam si bi lažje ohranil slo¬ vensko zavest in poštenost.” Z zvestim in nenehnim izpolnjeva¬ njem teh dolžnosti bomo najlepše po¬ častili spomin pokojnega prelata dr. Odarja, velikega in za domovino zasluž¬ nega slovenskega moža. ševine slovenske kulture po naši zem¬ lji”. Prosvetne knjižnice so bile “uniče¬ ne in po domovih si našel le tu in tam še kako slovensko knjigo in kak sloven¬ ski molitvenik. Skrivale so jih naše zveste mamice svojim otrokom kot dra¬ goceno dediščino boljših dni”. Nemški nacizem je temeljito “uničil vse domače knjižnice, vse knjižnice prosvetnih dru¬ štev, bogato knjižnico same Mohorjeve družbe v Mohorjevem domu v Celovcu in od knjižnice Akademije slovenskih bogoslovcev so ostali le skromni ostan¬ ki. Naši cerkveni organisti niso imeli ne pesmaric in ne not za zborno in ljudsko petje, naši verniki in naši otroci nobe¬ nega molitvenika". To je slika uničenja slovenskega kul¬ turnega življenja v deželi Miklove Za¬ le. V to kulturno pustoš padajo prvi začetki obnovitve kulturnega življenja pod angleško zasedbeno oblastjo. Začel je izhajati list “Koroška kronika”, za njim kmalu še “Mladi Korotan” za slo¬ vensko mladino. Pod angleško zasedbo so v Celovcu izšle prve slovenske knji¬ ge po II. svetovni vojni, za leto 1947 pa še droben koledar. Slovenski dušno- pastirski urad je začel izdajati verski tednik “Nedelja”, pozneje pa še verski listič za otroke “Otrok božji”. Isti urad je založil tudi cerkvene pesmi. V tistih letih je začel pok prelat Valentin Pod- gorc z akcijo za obnovo dela Mohorjeve družbe. Začetek je bil sila težak. Druž¬ ba ni imela niti svojih prostorov in no¬ bene gotovine, pač pa dolg. Pa je pre¬ lat Podgorc pri zaveznikih uspel. Druž¬ ba je dobila vrnjene nepremičnine in tako je Mohorjeva družba v Celovcu po 28 letih zopet začela s svojim rednim založniškim delom, ko je za leto 1948 poslala med narod svoj koledar v na¬ kladi 5.000 izvodov. Od tedaj naprej se je število udov stalno večalo. Koledar za leto 1949 je izšel že v nakladi 7.000 izvodov, za leto 1950 pa že v 10.000 iz¬ vodih. V tej nakladi se tiska še sedaj, vendar vsi znaki kažejo, da se bo števi¬ lo naročnikov večalo še naprej, kajti za¬ nimanje za knjige Mohorjeve družbe med Slovenci na Koroškem, Goriškem in med slovenskimi naseljenci v evrop¬ skih, ameriških in drugih državah je vedno večje ter ljudje vedno raje sega¬ jo po teh knjigah. Delo, ki ga je celovška Mohorjeva družba opravila v zadnjih desetih letih, je veliko, saj je v tem času izdala 374.000 knjig in nad 30.000 brošur. Za prihodnje leto razpisuje nagrado 3.000 šilingov za najboljše večerniško povest. Biti mora izvirna ter obsegati 150 tip¬ kanih strani. Rok za predložitev roko¬ pisa je bil določen do 1 maja t. 1. Z nič manjšim zanimanjem kot kole¬ dar bo vsak človek vzel v roke lepo po¬ vest o koroški slovenski svetnici He- mi Krški, ki jo je napisala Slovencem znana pisateljica Dolores Vieser, lepo jo je pa ponašil J. P. Z Erjavčevimi Koroškimi Slovenci bomo dobili z veli¬ kim trudom zbrano zgodovinsko gradivo vsega, kar se nanaša na življenje in de¬ lo Slovencev v tej deželi, koroške na¬ rodne pripovedke, in pravljice, ki jih je zbral velik ljubitelj slovenskega na¬ rodnega blaga pok. dr. France Kotnik ter že leta 1924 izdal pod nas^vom Štorije, bodo našle vnete bralce zlasti med slovensko mladino. Pa tudi odrasli bodo radi segali po knjigi. Knjigo “Ti in ona” t. j. nekaka pisma mladim lju¬ dem, je Mohorjeva podarila katoliški mladini. Nekaj poglavij je v letu 1957 prinesla že revija “Vera in dom”. Knjiga ima namen pomagati mladim fantom in dekletom “v težkih vpraša¬ njih in težkem času hoditi pravo pot”. Nekaj kolekcij Mohorjevih knjig je še na razpolago v Dušnopastirski pisarni, Ramon Falcon 4158, Buenos Aires. Na istem naslovu lahko tudi naročite posa¬ mezne knjige, ki jih je doslej izdala ta družba. Zlasti opozarjamo na veliko knjigo o nadškofu Jegliču, ki jo je napi¬ sal Msgr. Dr. Jože Jagodic. KOROŠKA 60-letnico rojstva je proslavljal pre¬ lat dr. Rudolf Bliiml, ki se je kot osmi otrok, med devetimi, rodil v zavedni slov. družini v Zibi. Obiskoval je najprej ce¬ lovško benediktinsko šolo, potem tam¬ kajšnjo gimnazijo, moral zaradi -4bjfte oditi kct enoletni prostovoljec v častni¬ ško šolo na Reko, odkoder so ga poslali kot oficirskega aspiranta na švicarsko mejo. Sele po vojni je mogel pričeti štu¬ dirati bogoslovje in daroval prvo sv. ma¬ šo v Krnici pri št. Pavlu. Podal se je zatem na Dunaj in se z dvojnim dokto¬ ratom vrnil na Koroško. Začel je svojo duhovniško pot kot tajnik Karitas v ce lovški Mohorjevi hiši, od 1929-32 oprav¬ ljal rožansko župnijo Št. Janž, odkoder je bil kot stolni župnik poklican v ce¬ lovški kapitel. Istočasno ga je škof ime¬ noval za cerkv. zastopniku v tedanjem deželnem zboru Koroške. S. Hitlerjevim prihodom je moral dr. Bliiml v zapor in zatem iz dežele. Vrnil se je po štirih letih in nadaljnja štiri leta bil prikle¬ njen na bolniško posteljo. Leta 1950 je postal docent na celovški teologiji, nad¬ zornik verouka na koroških srednjih šo¬ lah in bil lani odlikovan s častnim na¬ slovom stolnega sholastra. — Poleg svojega uradnega dela je bil dr. Bluml ves čas tudi v službi naroda in si je zlasti v okviru Mohorjeve družbe sam ARGENTINA 25. maj je praznik argentinske svobode in neodvisnosti. Slovenci, ki jim je velika Argentina postala nova do¬ movina, ji ob narodnem prazniku iskreno žele, da bi živela vedno srečno življenje v svobodi in de¬ mokraciji ter stalnem napredku. V Buenos Airesu so se mudili več dni na prijateljskem obisku gojenci severno¬ ameriške vojaške akademije s svojimi profesorji. Na letališču Ezeiza so jih predstavniki argentinskih oboroženih sil lepo sprejeli ter so v njihovo čast prire¬ dili tudi več sprejemov in pogostitev. V Buenos Aires se je vrnil iz emigra¬ cije v Čilu biv. generalni tajnik CGT Jose Espejo. Mož je očividno mislil, da se je za peroniste v Argentini pod se¬ danjo vlado položaj že tako spremenil, da se lahko še pred uzakonitvijo zako¬ na o široki amnestiji vrnejo domov. Pa se je usekal. Ko je stopil iz letala na le¬ tališču Ezeiza, so k njemu pristopili po¬ licijski organi ter mu po naročilu pre¬ iskovalnega sodnika napovedali aretaci¬ jo. Odvedli so ga zato z letališča takoj v policijske zapore. V zaporih se je pa mož menda čudno obnašal, da je sedaj nastala cela afera, zaradi katere je bila vložena tudi inter¬ pelacija v poslanski zbornici. Na policiji Espejo ni hotel podpisati pole s svojimi osebnimi podatki ter tudi ni dovolil, da bi ga preiskali. Baje se je v razburjeno¬ sti vrgel na tla, se bil z glavo ob zid ter se tako ranil. Zjutraj so policijski organi ob navzočnosti več policijskih funkcionarjev in drugih osebnosti pri Espeju ponovili zahtevo glede podpi¬ sa osebnih podatkov in izvršitvi te¬ lesne preiskave. Mož je ostal trdovra¬ ten in tega ni dopustil. Ker pa je ta za¬ konski predpis treba izpolniti pri sleher¬ nem aretirancu, so ga nato policijski organi slekli, da so lahko izvršili preiz- kavo. Ob tej priložnosti so ugotovili, da je imel Espejo pri sebi 80.000 pesov ter 350 dolarjev. Interpelacija v poslanski zbornici navaja, da so policijski organi surovo postopali z Espejom. Za zadevo se je zanimal tudi sam predsednik ter je osebno prišel na policijsko ravnatelj stvo. Vlada je sedaj uvedla preizkavo. Policija je dala izjavo, v kateri zatrjuje, da Espeja niso mučili. Mož je še zaprt naprej, za čas razprave pa so suspendi¬ rali več policijskih organov. Nekateri buenosaireški listi so v zvezi s tem tudi poročali, da se je zaradi Espeja začel razburjati sam Peron ter da je poslal vladi brzojavko. Sodne oblasti pa so med tem izdale povelje policiji ter orožništvu za aretacijo Perona in njegovega biv. notranjega ministra Borlenghija, če bi se slučajno vrnila v Argentino. Nacionalna preiskovalna komisija, ki je pregledovala delo Peronove vlade, je o njej izdala knjigo pod naslovom “črna knjiga druge tiranije”. Knjigo so nati¬ snili v 30.000 izvodih. Brezplačno so jo dobili vsi zvezni in provincijski poslanci in senatorji ter ministri, ministrstva, vsa poslaništva in razne ustanove. nalagal bremena dela za blagor in napre¬ dek svojega ljudstva. Poleg vrste du¬ hovnikov, ki jih je vzgojil, je še danes vesten in neumoren sotrudnik tako pri reviji Vera in dom kakor pri Našem tedniku. EPILOG K SPORAZUMU ST0JADIM0VIČ - PAVELIf Na željo naročnikov in bralcev smo v Svobodni Sloveniji že ponovno prinesli članke, ki so bili objavljeni v slovenskih ali dru¬ gih svetovnih listih o vprašanjih, ki se tičejo bodisi Slovenije in Slovencev ali pa Jugoslavije. Danes zaključujemo objavo članka, ki ga je o znanem sporazumu med dr. Stojadinovičem in dr. Paveli¬ čem za razdelitev Jugoslavije napisal v clevelandski Sloveniji I. A. Pamet bi torej narekovala, da Jugo¬ slavije ni mogoče dokončno parcelirati tako dolgo dokler nove države nimajo jamstva, da bodo sprejete v Združene narode. Kaj članstvo pri ZN pomeni, smo videli dosti jasno v sporu okoli Sueškega prekopa! Pogoji za sprejem v ZN so točno o- pisani v pravilih te mednarodne orga¬ nizacije. Pogoje bodo pa tolmačile no¬ vim državam na jugoslovanskem o- zemlju velesile, ki sedijo kot sta.ni čla¬ ni v Varnostnem svetu. Ker je verjetno, da svet ne bo zainteresiran na parce¬ laciji Jugoslavije, ako se sedanji med¬ narodni položaj ne bo do dna spreme¬ nil, ne morejo zagovorniki parcelacije Jugoslavije računati s tem, da jih bo¬ do v ZN tolmačili tako, kot bi bilo všeč parcelantom. Treba je računati, da bodo pogoji gotovo precej trdi in stro¬ gi, na primer: ZN ne bodo hoteli priznati novih dr¬ žav, dokler ne bo potegnjena taka me¬ ja med Srbi in Hrvati, da po človeški presoji ne bo mogla biti noben povod za nove politične napetosti na povečanem balkanskem političnem mozaiku. Za¬ htevali bodo, da nove države lahko ob¬ stojajo gospodarsko in da ne bodo pad¬ le že prve mesece v breme mednarodni dobrodelnosti. Zahtevali bodo, da vsa¬ ka nova država vzame za resne vse ob veze, ki bodo padle nanjo iz zapuščine parcelirane Jugoslavije. Parcelantje Jugoslavije bodo torej koristili samo sebi, svojim željam in svojim ciljem, ako se ne vdajajo domi¬ šljiji, da bo lahko oznanjati rojstvo no¬ vih držav na belih konjičkih ob sprem¬ stvu godb in navdušenega “naroda” pod vihrajočimi zastavami po Beogradu, Za¬ grebu in Ljubljani. Ako si hočejo pri¬ hraniti polno mero razočaranja, naj raj¬ ši mislijo, kako bodo na res demokra¬ tičen način likvidirali Jugoslavijo, to je, kako bi se tekom parcelacijskega postopka uporabljalo čim manj nasilja in revolucije! Revolucija ni namreč po¬ stopek, ki ga priporočajo načela svo¬ bodne demokracije. Da preidemo takoj na praktičen pred¬ log, ki naj bi bil samo ena izmed mno¬ gih alternativ, ki bodo gotovo boljše od predloga samega. Nihče ne ve, ali bo čas sam razgrizel komunistično diktaturo in koliko bo pri tem mogla sodelovati organizirana opo¬ zicija. Ko pa pride zadnja ura diktatu¬ re, je ni treba našemiti z bučno revolu¬ cijo. Dosti je, da se likvidira sedanja centralna vlada in vse, kar od nje zavi- si, posebno policija in vojaštvo. Njeni posli naj preidejo na sedanjih šest re¬ publik; skupni naj ostanejo samo tisti posli, ki so potrebni za skupno diploma- tično reprezentanco v tujini, za skupno monetarno in carinsko unijo; vodi naj jih začasna skupna vlada, ki ima poleg tega še glavno politično nalogo, da iz¬ vede parcelacijo jugoslovanskega o- zemlja. šest sedanjih republik bi tako dobilo avtomatično suverenost kot jo ima J o na primer članice Beneluxa. Ome¬ jene bi bile 14 v toliko, da ne bi imele lastne diplomacije, ki bi pa tako ne po¬ menila ničesar, .ako bi obstojala. Pri ZN bi namreč še zmeraj poznali samo Ju¬ goslavijo in njeno diplomatično zastop¬ stvo. Šest republik bi potem, vsaka v last¬ nem delokrogu, pometla z vsemi stebri komunistične diktature, od upravnega ustroja pa ohranile to, kar se je poka¬ zalo kot dobro. Imele bi seveda tudi svojo besedo pri določanju začasne skupne zunanje politike in pri vseh vprašanjih, ki jih stalno poraja vsaka monetarna in carinska unija. Revolucionarni koraki bi bili tako o- mejeni na najmanjšo mero, to je na spremembo v sedanjih političnih upravnih vrhovih, kar bi svobodni svet gotovo toplo pozdravil. Zanj se ne bi formal¬ no veliko spremenilo: za jugoslovansko ozemlje bi rabil samo eno vizo in en denar, imel bi opravka samo z eno ca¬ rinsko revizijo in samo z eno carinsko mejo. V notranjosti bi lahko potoval kot do sedaj. Ni dvoma, da bi bilo s tako začasno ureditvijo komunistične dediščine zado¬ voljno tudi prehivalstvo vseh jugoslo¬ vanskih narodov; potovalo bi lahko brez ovire po vsem ozemlju, rabilo isti denar, trgovalo na desedanji način itd. Za parcelante Jugoslavije bi nastopil čas skrbi in dela. Ni namreč lahko ure¬ jevati hkrati nove države in reševati go¬ spodarstvo od komunistične polomije. Povrhu bi pa morali še pripravljati kon¬ čno parcelacijo v smislu “nasvetov” ZN. Delo in skrbi bi izbile iz glav parcelan- tov mnogo fantazij njihovi načrti bi postali realnejši, pa še takrat je vpra¬ šanje, ali bi se večina ljudi odločila zanje. Likvidacijski postopek bi namreč pokazal, da je v Jugoslaviji vendarle precej dobrih stvari, ki se ne dajo kar brez nadaljnjega prenesti na nove drža¬ ve. To skušnjo smo napravili in precej drago plačah ob polomu Avstrije, ko smo smatrali vse, kar je obstojalo pred letom 1918, kot “avstrijanščino” in se nič vprašali, ali je morda dobro ali ne. Staro pravilo velja za politiko: kar je začasnega, traja dolgo. Tudi začasna skupna vlada bi verjetno obstojala dol¬ go, kajti nihče ne ve, kdaj in kje se bo dobil tisti modrijan, ki bi lahko raz¬ mejil po pameti srbsko in hrvatsko o- zemlje. Pa nič zato, bolje je, da se od¬ ločiš za dolgotrajen, pa miren posto¬ pek kot za senzacionalno nasilje. Nasprotniki parcelantov, to je prija¬ telji Jugos'avi'e, naj se takega razvoja ne ustrašijo. Naj ga rajši podpirajo. Tekom parcelacijskega postopka bodo imeli dosti prilike, da pokažejo jugoslo¬ vanskim narodom, da je državna pove¬ zanost kot je Benelux v zapadni Evro¬ pi, možna in koristna tudi za Balkan. Buenos Aires, 22. V. 1958 SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3. hojice vz Zvezni izvršni svet je sprejel ured¬ bo o ustanovitvi Jugoslovanske kmetij¬ ske banke. Njena glavna naloga bo za¬ gotoviti “ enotno kreditno politiko za kmetijstvo”. Slična banka je v Ju¬ goslaviji obstojala že pred vojno. Po trinajstih letih eksperimentiranja so komunisti tudi ta zavod iz “reakcio¬ narna predvojne Jugoslavije” obnovili. Za izobraževanje statističnih kadrov so v Beogradu ustanovili statistično šo¬ lo. V Ljubljani bodo še ta mesec odprli veliko retrospektivno razstavo del ki¬ parja Lojzeta Dolinarja, ki že 30 let ži¬ vi stalno v Beogradu. Razstavo bodo pripravili za Dolinarjevo 65 letnico. Planinska založba v Ljubljani je izda- dala knjigo prof. Josipa Westra “Dr. PRIMORSKA Gen. konzul FLRJ v Trstu Mitja Voš- njak je po več kot triletnem službova¬ nju odšel na novo službeno mesto kot prvi poslanik FLRJ pri vladi komuni¬ stične vzhodne Nemčije. Ob njegovem odhodu je Kat. glas zapisal: “Mitja Voš- njak je bil v našem mestu nad tri leta in je med tem časom izvedel vrsto ko¬ ristnih ukrepov, tako da je postala me¬ ja med Italijo in Jugoslavijo sedaj ena najbolj odprtih v Evropi. Da so bile u- resničene številne določbe londonskega sporazuma, je v veliki meri tudi njego¬ va zasluga.” Samostojen glasbeni koncert je v Go- Gorici priredila 17-letna pianistka Mar¬ jana Bolkova, ki se je šolala pri prof. Miri Sancinovi. Koncert je zelo lepo u- spel. V okviru SKPD je bil izveden večer slovenske besede, na katerem so na¬ stopili najmlajši ustvarjalci slov. bese¬ de, tako Jožica Peric, ki je brala svo¬ jo črtico Nesreča, pesnik Soški, čigar stvaritve je bral njegov sošolec Di Bat- tisti, Marica Peratova s svojo črtico Odpuščanje , Majda Sfiligojeva je pre¬ brala črtici Spoznanje in Materino pis¬ mo, Lučka Komačeva pa prav tako čr¬ tico Bolje je tako. — Bralnemu večeru so dodali še nekaj glasbenih točk, ki so jih prav tako izvajali mladi slov. umet¬ niki. Celoten večer je odlično uspel. V Gorici je umrl sodnik dr. Milan Bo¬ gataj, star 71 let, ki je po začetnem službovanju na Goriškem moral oditi pod fašizmom na službovanje v Italijo, odkoder se je šele po tej vojni mogel spet vrniti v domače kraje. Bil je za¬ veden Slovenec vse svoje življenje. J. C. Oblak, planinski in krajinski le¬ poslovec”. V Mariboru je slavil 75 letnico svoje¬ ga življenja odvetnik v p. dr. Rudolf Ravnik. Jubilant je koroški rojak, ki se je stalno boril za narodne pravice koroških Slovencev. V Mariboru je bil med ustanovitelji tam. Glasbene ma¬ tice in njene glasbene šole ter železni¬ čarskega glasbenega in pevskega zbo¬ ra Zarja. Po koroškem plebiscitu je bil v Mariboru imenovan za prvega načel¬ nika odseka za notranje zadeve. Umrli so. V Ljubljani: Franc Kle¬ menc, upok., Vaclav Kušljan, vojni ve¬ terinar v p., Ivanka Kosec, roj. Bizovi¬ čar, upok. Tob. tovarne, Helena Ka¬ lan, Marija čižof, Albin Kunstler, diplo¬ mirani strojni tehnik, Josipina Podbev- šek, roj. Jerina, vdova, Katarina Po¬ lajnko, roj. Peperko, Josip Vidačič, An¬ ton Pogelšek, žel. upok. Viktor Molka, predmetni učitelj na Tehnični srednji šoli, Marija Ožina, upok., Marija Let- nar, roj. Sterlekar, Lucija Leskovic in Avgust Jaklič, gostilničar v Vel. La¬ ščah, Angela Rupnik, roj. Pajk v Lu¬ čah, Ivana Tonh, upok. Tobačne tovarne v Štepanji vasi, Janez Žigon v Planini pri Rakeku, Malika Vizovišek v Gotov- Ijah, Frančiška Kunstelj, roj. Voljč na Vrhniki, Jakob Kovač v Preserju, Franc Šifrer, biv. trgovec in pos. v Kranju, Marija Razboršek, upok. v Britofu, Mar¬ tin Mastnak, direktor gimnazije v p. v Celju, Angelca šušteršičeva, roj. No¬ vak v Logu pri Brezovici, Ivica Dolamič v Medvodah, Anton Kraker, upok. v Postojni, Jakob Jamnik v žabnici, Ja¬ kob Dimnik, pos. v Sneberju in Marija Kunej roj. Glavšak v Celju. 1 Dr. MILKO BREZIGAR SLOVENCI V ARGENTINI Kadar nalagaš svoje prihranke, misli predvsem, kdaj in kako jih boš dobil vrnjene. Zato se ne zanašaj samo na lasten preudarek! Vprašaj za nasvet znanca ali prijatelja, ki je mogoče že dvignil iz potrebe svojo naložbo pri “PROMETU” in se boš kaj lahko odlo¬ čil, komu boš zaupal svoj denar. PROMET SRL, Capital m$n. 100.000, (edina družabnika brata Krištof), 25 de Mayo 533/III., Buenos Aires — T. E. 31 - 6435. BUENOS AIRES LEP VEČER MLADEGA GALLUSA Uspela predstava Kresnička V zadnje dni meseca maja pade prva obletnica, odkar se je ustanovil Mladin¬ ski pevski zbor Gallus, katerega vod¬ stvo je prevzela gdč. Nuša Kristanova. Javno smo ga pozdravili na Gallusovem lanskem spomladanskem koncertu, po¬ tem pa ga slišali samostojno še nekaj¬ krat pri mašah. Za svojo prvo obletni¬ co obstoja pa nas je prijetno presene¬ til s samostojno prireditvijo, za katero nam ‘e pripravil spevoigro-pravljico Kresniček, v priredbi in uglasbitvi R. Gobca. Predstavi v farni dvorani v Ciu- dadeli, zadnjo soboto in nedeljo. Kresniček je pravljica-idila o kresni¬ cah, gozdu in njegovih živalih, livadah, travnikih in rožah, vilah in nagajivih škratih, pa še o luni, zvezdi in soncu. Kresniček, štiman s svojo lučko, rad po¬ nagaja: škratom in živalcam sveti v no¬ čeh v lica in jih drami iz spanja, ro¬ žam zleze v cvetne čaše. Zato je za svojo prevzetnost kaznovan: izgubi luč¬ ko, kar ga izpremeni v navadno rjdvo muho. Ves nesrečen jo potem išče v gozdu, pri rožah, polžu, mravljah. Ko je ne najde, prosi zvezdico in lunico, naj mu dasta kaj svoje svetlobe; roti son¬ ce, naj se ga usmili in mu obljublja svojo pridnost. In to mu res vrne luč¬ ko, kar ga vzpostavi v prejšnji stan kresnička... To pravljico nam je mladi Gallus res pripravil v pravem resničnem pravljič¬ nem vzdušju. Scena je predstavljala ti¬ hi zeleni gozd, z jasami in travniki, ro¬ žami in grmovjem, nastop mladih pev- cev-igralcev v pravljičnih oblekah kre¬ snic, vil, škratov, rož... je ovil dejanje z ljubko očarljivostjo, ki je marsikake- ga gledalca vsaj za trenutek prenesla v tisti mehki in sanjski svet, ko je še bilo vse res ena sama sladka pravljica. Z lahkoto in neprisiljenostjo je tek¬ lo vse od začetka do konca: to se pravi, nastopajoči so bili igralsko in pevsko tako brezhibno pripravljeni, da se je o- bo e zlivalo v prepričljivo celoto. To že ni bilo več igranje in prepevanje o- trok: bi o je vživeto podajanje igre, ki je prihajala že iz otroških prekipevajo¬ čih src samih. In prav ta popolnost je pripomogla, da smo z njimi sodoživlja- li igro. Mladi pevčki so nastopili korajžno in zanosno. Presenečali so z dobro pevsko tehniko: dihanjem, izgovorjavo, pozna¬ njem takta in dinamike kar kot si-gu- ren temelj daje upanje na kvalitetne Iz Solnograda v Avstriji je prispelo sporočilo, da je tamkaj dne 22. aprila t. 1. umrl dr. Milko Brezigar, znana o- sebnost v slovenskem liberalnem taboru. Pok. dr. Brezigar je primorski rojak. Rodil se je 8. oktobra 1886 v Doberdo¬ bu. Po končani gimnaziji je študiral pra¬ vo na dunajski univerzi, na univerzi v Berlinu se je pa specializiral za finanč¬ ne vede. Med prvo svetovno vojno je bil skupno s svojim očetom zaprt na ljub¬ ljanskem gradu zaradi delovanja za Ju¬ goslavijo. Po končani vojni je bil član jugoslovanske mirovne delegacije v Pa¬ rizu. Pok. je bil v slovenskem liberalnem krogu vplivna osebnost. Zavzemal je razne visoke položaje. Tako je bil med ustanovitelji slovenskega liberalnega dnevnika Jutro in bil eden glavnih čini- teljev, ki je pripomogel, da je prišel Kreditni zavod v slovenske roke. Med drugo svetovno vojno je bil ha, ki so pripravljeni pripraviti sebi, svojim očkom in mamicam, pa vsem ljubiteljem lepe slovenske pesmi, še lepše večere... Pri večeru so še sodelovali — koliko skritih sodelavcev terja tak uspešen večer: s sceno g. Gorazd, z zamislijo in izvedbo kostumov ga. Salvellijeva, s [tudi pokopan. Vsak teden ena KO LANI SEM TOD MIMO ŠEL... Ko lani sem tod mimo šel, na oknu nagelj je cvetel, za oknom pa nekdo je biv, ki pesmi, pesmice je pel. Ko letos zopet mimo grem, na okno naglo se ozrem, pa vidim, da več cvetja ni in nagelj, nagelj se suši. Pa druge vprašam, ker me skrbi, zakaj več petja, cvetja ni? Pa mi reko, da že leto bo, kar spava, spava pod zemljo. Naj črna zemlja krije jo, njo, ki sem ljubil jo srčno. Zdaj že počiva in trohni, za me pa druge, druge ni. kot odločen nacionalist na protikomuni¬ stični strani. Najprej se je skrival na Hrvatskem, potem pa živel skrit v Ljub¬ ljani. Imel je stalno zvezo z Londonom, kamor je pošiljal svoja poročila. V za¬ četku leta 1943 se mu je posrečilo priti v Rim, kjer je ostal tudi po koncu voj¬ ne, dokler ni pred kakimi 6 leti odšel v Solnograd v Avstriji. V Solnogradu ga je 22. aprila t. 1. dohitela smrt. Tam je uspehe v bodočnosti. Naj imenujem le šminko gg. Češarek in Lipušček, z luč vlogo Kresnička, ki jo je odpela Maj¬ da Tomažinova: močan, poln glas izred¬ ne razsežnosti, sigurnosti, vzdržljivosti. Z Mravljo sta odpeli lep dvospev. Pev¬ sko in igralsko ljubek je bil nastop kres¬ nic, vil, predsvem pa tudi zaključna sce¬ na, kjer se je ves mladi Gallus pokazal. Igralsko in koreografsko pač nismo toliko pričakovali. To je le dokaz, da otroci zaigrajo najbolj pristno in zato najbolj prepričljivo, da so le vodeni po vešči roki. Zdaj pač ne more biti več dvoma, da bi se mladina sama lahko postavila s samostojno večjo mladinsko igro, katere smo vsa leta sem zaman pri¬ čakovali ... Pevsko-tehnični del je bil v rokah gdč. Kristanove, ki je potrdila sloves požrtvovalne in sposobne voditeljice zbora; na klavirju pa je dobro in vestno spremljala pevčke gdč. Anka Savellije- va. Igralsko-režiserski del s koreografijo je vodila ga. Ema Blejec in dosegla pre¬ senetljive uspehe (scena kresnic, vil, škratov, nastop medveda, polža). Vse tri so vložile v delo dokaj ljubez¬ ni, neprecenljivega truda in dela. Prav na začetku pa se je tercet naj¬ mlajših članov zbora (Cesnik, Duriče- va, Krivec) lepo predstavil s tremi Ada¬ mičevimi pesmicami (vsak zase in vsi skupaj) kot v pozdrav najmlajšim v dvorani. Mero dobre volje je izzval še pred začetkom spevoigre “speaker” — g. Ko¬ vačič, ki nas je s podajanjem Vomber- garjevega uvoda seznanil z vsebino in nam predstavil vse nastopajoče. Naj omenim še Gallusovega dirigenta, g. dr. Savellija, ki je naslovil na na¬ vzoče besedo o enoletnem delu mladega Gallusa in pred vsem: da bi ta prvi u- speh mladih grl privabil v njihov krog vse tiste pevčke dobrega glasu in poslu mi g. Češarek... Vsem omenjenim, mladim pevcem in staršem, ki so jih vodili tudi od daleč k vajam, hvala za zares lep večer, ki bi bil vreden še ponovitve. —jkc III. kulturni večer SKA je bil v sobo¬ to 17. t. m. v Bullrichevem salonu v Bs. Airesu. Pripravil ga je Literarni odsek. Kljub izredno slabemu vremenu je bila udeležba kar lepa. Predaval je g. dr. Ti¬ ne Debeljak o Danteju. V uvodu je opo¬ zarjal na klasično pomembnost Danteje¬ vega dela, ki ni samo veledelo svetov¬ ne poezije, ampak tudi višek kat. pesni¬ štva. V nadalnjih izvajanjih je prikazal Dantejevo življensko pot. Obširno se je pomudil pri njegovem delovanju v rod¬ nem mestu, kjer se je posvetil razple¬ tom tedanje domače politične borbe. Za¬ radi svojega političnega udejstvovanja je moral v emigracijo, kjer je spesnil svoje najlepše delo Divina Comedia. V drugem delu predavanja je g. dr. Tine Debeljak razložil usodo slovenskih prevodov Divine Comedie. Podrobno se je zlasti bavil pri prevodih pok. dr. Jo¬ žeta Debevca. Iz teh prevodov je potem nastal nov prevod Tineta Debeljaka prvi del Divine Comedie Pekel, ki je sedaj gotov. Iz tega dela je predavatelj pre¬ bral več odstavkov. G. dr. Debeljaku se je zahvalil za nje¬ gova lepa izvajanja predsednik SKA, g. Rudolf Jurčec, ki je v imenu literarne¬ ga odseka tudi vodil ta kulturni večer. OSEBNE NOVICE Družinska sreča. V družini g. Marka Kremžarja in njegove žene ge Pavle, roj. Hribovšek so 2. maja dobili hčerko. Družino g. Maksa Osojnika in ge Fran¬ ce, roj. Bidovec je razveselil sinček. V družini g. Janeza Vovka in ge Ane, roj. Koščak se je tudi rodil sinček. Srečnim družinam naše čestitke. Pok. zapušča v Ljubljani vdovo Mari¬ jo Brezigar. Njej in vsem ostalim so¬ rodnikom ob pridki izgubi naše iskreno sožalje, rajni dr. Brezigar pa naj poči¬ va v miru! JANEZ GRILC Po suhem in po morju iz Buenos Aires v Venezuelo Ves proces se je ponovil. Ko so nas izpustili iz tretje pregrade, smo zapluli v širši kanal, ki je pa že brez dviganja. Se pravi: Prišli smo na vrh hriba. Pluli smo brez prestanka kake tri ure po kanalu, dokler nismo prišli do mesta, kjer se ladja začne spuščati navzdol do nižine Atlantskega oceana. Proces je tu obra¬ ten. Ustavili smo se v spredaj zaprtem kanalu. Ko so ga za nami zaprli, se je ladja začela pogrezati, dokler nismo pri¬ šli do nižine naslednjega bazena. Ted^j so se vrata odprla in odpluli smo nappej in se kmalu ustavili pred zaprtimi vra¬ ti. Ko so bila vrata za nami znova za¬ prta, smo se pogreznili z ladjo kakih 8 do 10 m. Skozi odprta vrata smo pri¬ šli tako v tretjo in zadnjo zatvornico. Ko so nas izpustili iz te, smo bili že v nižini morske gladine. Tako smo prosto jadrali do pristani¬ šča- Cristobal, kjer smo se zasidrali o- koli pol desete ure dopoldne. V kana¬ lu torej neprestano voda teče na vsako stran morja. Kanel se nikdar ne posu¬ ši, ker vanj pritekajo številne reke in potoki na vrhu. Res čudovito mojstr¬ sko je zgrajen ta prekop. Povsod je vse snažno in hitro. Se pač vidi, da imajo stvar v rokah Amerikanci. Koliko sta¬ ne prehod ladje po kanalu, ne vem. Kot ima železnica povsod tam, kjer je pro- | na čolnih”, dolg kakih 100 m. Morski | zaliv namreč deli mesto v dva dela. | Most odpro, kadar pripluje v mesto ka- met velik, dvojne tire, tako ima tudi ka J adja ali pa kadar zapušča prista- Panamski prekop nekak “dvojni tir”. Ladje namreč vozijo po eni strani v eno smer, po drugi pa v nasprotno. Pristanišče Cristobal kot prekop z vsemi napravami je pod severnoame¬ riško upravo. Pristanišče je prosto ca¬ rine. Potniki izrabijo to okolnost in si marsikaj nakupijo. Nylon srajce so res poceni. So po 2,3 dolarja, celo za en dolar so mi jo kazali. So pa tudi draž¬ je. Tudi druge stvari si potniki tu ku¬ puje o kot n. pr. radijske aparate, foto- apEft-ate in podobno. Mesto samo pa nudi utis revščine. Veliko je črncev. Občevalni jezik je angleški, vendar sko- ro vsi prebivalci znajo tudi špansko. Mesto šteje 45.000 prebivalcev. Ob 16. uri smo odluli naprej proti oto¬ ku Curajao. šteje okoli 100.000 ljudi in leži že blizu venezuelske obale. Je pa holandska posest in v pristanišču plapola ho'andska zastava. Ustavili smo se v glavnem mestu Willemstad, z 24.000 prebivalci. Večino imajo črnci. Govore neko mešanico španščine in an¬ gleščine, ki se imenuje “papiamento”. Z angleščino pa človek seveda vse opravi. Denar ima veliko veljavo, saj prodaja¬ jo veliko petroleja. Tudi naša ladja “Marco Polo” se je založila z njim. Kovani denar se imenuje florin in velja en dolar 1.80 florin. Zanimiv je “most Curacao sem zapustil z upanjem na skora šnji pristanek na zaželenem me¬ stu. Kajti pri tako velikem številu pot¬ nikov, ki so bili na ladji, je bila vožnja vendarle precej naporna. In res, na¬ slednje jutro, t. j. 25. marca smo okrog sedmih prijadrali v La Guaira, glavno pristanišče Venezuele in obenem prista¬ nišče Caracas-a. Rojaki so me čakali v pristanišču in me khcali še predno sem mogel izsto¬ piti. Ko so bile urejene formalnosti, smo odbrzeli z avtom po novi avtomo- bi ski cesti v Caracas, ki je oddal'en ka¬ kih 8 km. Cesta je lepa, široka in se vi¬ je med hribi vedno višje, dokler ne pri¬ pelje v Caracas, glavno mesto Venezue¬ le, ki leži visoko, skoro en tisoč metrov nad morjem. Venezuelo je odkril Krištof Kolumb na svoji tretji poti v novi svet 1. av¬ gusta 1498. Ime pa ji je dal Amerigo Vespucio, ko je videl zgrajene hiše na koleh prvotnih prebivalcev-Indijancev na jezeru Maracebo. Ko je to videl, se je spomnil Benetk v svoji domovini in imenoval to deželo “majhne Benetke”- Venezuela (Yenecia-pomanj|ševalnica Venezuela). To razlago s«m zasledil v majhnem zemljevidu Venezuele. Caracas, glavno mesto Venezuele, ima nad en milijon prebivalcev. Je zelo mo¬ derno mesto in leži v dolini med gora¬ mi skoro en tisoč metrov na morjem. Čeprav v tropskem pasu, ima vendar zelo zdravo in znosno podnebje zaradi visoke lege. Dnevi so precej vroči, a no¬ či so sveže in prijetne. Da se hiše zve¬ čer hitro shlade, so zgrajene tako, da imajo dobro ventilacijo. Deže’a je precej bogata na petroleju, pa tudi na železu. Statistika petrolej¬ ske proizvodnje pove, da so ga leta 1953 načrpali na mesec 8.535.286 m 3 in v tem letu 102.423.435 m 3 . Leta 1953 je Venezuela prodala vseh svojih pro¬ izvodov za 4.841.712.308 bolivarjev in uvozila v vrednosti 2.477.180.000 boli¬ varjev. številke zgovorno povedo o za¬ služku v enem letu. Leta 1954 je imela Venezuela 5.522.187 prebivalcev. De¬ nar, ki ga tu uporabljamo, je bolivar. Z dolarjem je v temle razmerju: 1 USA dolar je 3.35 bolivarjev. Tu sem navedel nekaj podatkov o Venezueli. Še tole moram povedati. Imigrantom trenutno ne kaže prav do¬ bro. Je precej brezposelnosti in čutiti je sovraštvo domačinov napram tuj¬ cem. Najbrže zaradi nevoščljivosti, kaj¬ ti imigranti delajo in zaslužek hranijo. Kmalu si spravijo skupa skromno imet¬ je, kar pa domačinom ni všeč. Toliko za sedaj. Sedaj pa prisrčne pozdrave po Svobodni Sloveniji vsem ro akom v Argentini in prijateljem ter znancem po svetu. (Konec) SLOVENCI PO SVETU BRAZILIJA V družini g. Frančka Robiča in nje¬ gove gospe Marije roj. Titoff v Sao Paulo se je v četrtek 15. maja rodil kre¬ pek sinko. Čestitamo. USA Za župnika v slov. župniji sv. Cirila New Yorku je imenovan g. p. Kalist Langerholc. V domovini je deloval za Bežigradom v Ljubljani kot kaplan in katehet na tamošnjih šolah. Slovenske rojake je zbral v cerkveni dvorani ter je imel nanje poučen nagovor. Rojaki so izrazili željo naj bi se Slovenci še več¬ krat dobili. Ta želja se jim je izpolni¬ la, ko je bila kmalu po prvem sestan ku filmska predstava “Polet na Cey- lon”, zanimivo predavanje je pa imel dr. Peter Remec. V počastitev stoletnice Marijinega prikazovanja v Lurdu pripravljajo Slo¬ venci v Clevelandu veliko romanje v božjepotno cerkev Mari‘e Pomagaj v Torontu. Romanje bo 24. maja. Slovenski oder v Clevelandu si je za letošnjo uprizoritev izbral Finžgarjevo ljudsko igro Divji lovec. Čisti dobiček od predstave je namenil Ligi. Režija je bila v spretnih rokah Frančka Kola¬ riča, ki je skoro z povsem novimi moč¬ mi postavil lepo igralsko družino na o- der. Za glasbene vložke je poskrbel Ra¬ doslav Menart, plesna skupina Kresa je pa predstavila nekaj slovenskih ple¬ sov. Udeležba na igri je bila odlič¬ na. Dvorana Slovenskega narodnega doma že dolgo ni bi’a tako zasedena kot to nedelje. Med odličnimi gosti je bil predsednik NO za Slovenijo g. dr. Miha Krek, škof dr. Gregorii Rožman, Msgr. Oman, glavni blagajnik Lige Intihar in drugi. Po predstavi je bila družabna prireditev s plesom. Pevsko društvo Slovan, ki ga vodi pe¬ vovodja g. Anton Šubelj, je imelo le¬ tošnji pomladanski koncert na Belo ne- de’jo. Koncert je bil v Slov. narodnem domu v Euclidu ter je privabil v dvo¬ rano veliko rojakov, ljubiteljev lepe slo¬ venske narodne in umetne pesmi. KANADA G. Ted Kramolo, slovenski slikar, pesnik in pisatelj, je v drugi polovici marca znova razstavil nekaj svojih no¬ vih del v Torontu. Razstavil je mono- tipije, portrete ter nekaj kompozicij. Skupno z njim so še razstavili v “The Little Galery” Kanadčan Julius Grif- fith lesoreze in Litvanec Viktoras Bric- kus s svojo ženo Claire akvarele. Za jesen ali pa za Božič bo pa g. Kramolc pripravil veliko samostojno razstavo. Dramatski odsek Prosvetnega dru¬ štva Baraga je 20. aprila postavil na o- bec v Torontu priljubljeno ljudsko igro “Revček Andrejček”. Naslovno vlogo je igral Anton Ponikvar. Na Veliko nedeljo je bilo v slovenski župniji Marije Pomagaj prvo obhajilo. K mizi Gospodovi je prvikrat pristopilo 26 slovenskih otrok. Istega dne popol¬ dne je bila istotam birma. Ta zakra- vent je podelil 22 slovenskim otrokom I ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman. Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Bs. Aires, 22. V. 1958 - No. 21 SLOVENCI PO SVETU AVSTRALIJA Slovensko društvo v Sydneyu je za le¬ tos določilo naslednje družabne priredi¬ tve: V Paddington Town Hall dne 8. junija, 31. avgusta, 5. oktobra in 26 de¬ cembra. V Maoccabean Hall, Darling- hurst, bodo pa veselice dne 29. junija, 27. julija in 8. novembra. Prireditelji o- pozarjajo goste, da morajo na vse pri¬ reditve prinesti pijačo s seboj. P. Bazilij Valentin, ki poleg p. Ber¬ narda Ambrožiča vodi dušno skbstvo za slovenske rojake v Avstraliji, si je ame¬ riški potni list podaljšal za dve leti. Na ameriškem konzulatu v Melboumeu mu je podaljšanje podpisal vicekonzul Char¬ les York. Ko je videl, da je p. Bazilij za vzrok podaljšanja bivanja v Avstraliji navedel “kaplansko delo med slovenski¬ mi izseljenci”, mu je veselo stisnil ro¬ ko rekoč: “Tudi moja žena je Slovenka”. Moral mu je obljubiti, da bo obiskal nje¬ govo družino. Na občnem zboru Slovenskega kluba v Melborne-u so v poročilih o delu od¬ bornikov v preteklem poslovnem letu med drugim navajali, da so uredili kar¬ toteko v avstralski državi Viktoriji ži¬ večih Slovencev. Povedali so, da so od prejšnjih 300 naslovov dobili še 500 no¬ vih naslovov Slovencev. Pri organizi¬ ranju Slovencev ima največ zaslug p. Bazilij, ki kot dušni pastir hodi od ene do druge slovenske skupine. Obiskuje pa tudi posameznike. LOJZE NOVAK izključno zastopstvo BUMAR, S. R. L. Avda de Mayo 302 - T. E. 658-7083 Ramos Mejia nudi slovenski skupnosti po najbolj¬ ših cenah — tudi na dolgoročna od¬ plačevanja — najbolje električne hladilnike, televizijske aparate, pral¬ ne stroje, štedilnike, radijske apara¬ te, kolesa, električne črpalke za vo¬ do, ventilatorje, šivalne stroje in vse druge potrebščine za dom. PRIDEM TUDI NA DOM. Klicati T. E. 658-7083 ali osebno v trgovini. SLOVENSKI TISK V ARGENTINI Duhovno življenje. Maj 1958. Vsebi¬ na: O, ti kraljica majnika (Dr.); Za dušno pastirstvo v velikih mestih (Aloj¬ zij Košmerlj); Valor cristiano de tra- bajo; Labodja pesem (E. S.); Zname¬ nje v polju (Ljubka Šorli); Oporoka prelata dr. Odarja (Dr. Ignacij Len¬ ček); Blagri (Charles); Kristus-poro- štvo harmonije sveta (Pij XII); Naši pomočnici (M. Elizabeta); Meja (Gre¬ gor Hribar); Molitev za narod (Ljubka Šorli); šport, vera in morala; Zdrav¬ je bolnikov; Sv. Janez Nepomuk (A. Merkun); Med Slovenci po svetu; Za¬ pri se (Kotnik Niko); Petnajstim v spomin (Z. Piščanec); Po svetu; On, ki mora umreti (Filmov); Ne umri, pe¬ sem (A. Bregar); Slovenski Lurd v Rajhenburgu; Vesti iz domovine; Don Kamilo (G. Guareschi - J. Jurak); Tri mi¬ nute dobre volje in Božje stezice, pri¬ loga za slovensko šolsko mladino. Pakete za Evropo vsakovrstne, kakor tudi zdravila, ši¬ valne stroje, radijske aparate, dvoko¬ lesa itd. najbolje in najceneje pošilja •I ari ra Es - Pak Charcas 767. Blizu Retira. TE 31-8788 Buenos Aires Uradne ure od 15-19 ure, ob sobotah od 11-13 ure. Pismena naročila, kakor tudi denar, pošiljajte po giro postal ali z bančnim čekom na ZDENKA KALEČAK Casilla de Correo 340 - Buenos Aires Vsi paketi so zavarovani in prispejo v 21 dneh. Znatno znižane cene! Dr. IVO PETRIČ specialist za notranje bolezni, revmatizem in brucelozo. Ordinira v torek, četrtek in soboto od 10. do 12. in od 16. do 21. ure Telefon 41-0487. Cerrito 1024/ffl. Capital Fedral Na binkošti — vsi rojaki v karnis! Blagoslovitev Baragovega misijonišča — Svete maše med dvigajo¬ čimi se zidovi nove cerkve Marije Kraljice — Gallusov marijanski kon¬ cert — Žrebanje loterije z nad 100 dobitki iz misijonskih dežel — Proce¬ sija z bakljami in pete litanije v njih svitu — Prijetna zabava — Dobra postrežba —• Umetni ognji — Poseben avtobus izpred lanuškega kolo¬ dvora v Slovensko vas vsako uro (ob. 9., 10., 11. itd.). PRAVNA POSVETOVALNICA SVOBODNE SLOVENIJE Dve vprašanji: a) Delam v tekstilni tovarni deset let. Star sem 58 let. Ali se lahko prostovoljno upokojim? b) Sem uradnica v večjem trgov¬ skem podjetju. Delam že nad deset let; stara sem 52 let. Ali imam pravico do prostovoljne upokojitve in kateri doku¬ menti so za to potrebni? Odgovor: Na obe gornji vprašanji že¬ limo odgovoriti skupaj. Vprašanje pros¬ tovoljne upokojitve v industriji in tr¬ govini rešuje zakon štev. 14.370-54 v členu 34. Po tej določbi more prositi za prostovoljno upokojitev oseba, ki je v službi najmanj deset let ter je stara 55 let (moški) oziroma 50 let (ženska). — Za dosego pokojnine sta potrebni dve važni listini: rojstni list in izkaz o desetletnem delu. Glede rojstnega lista ne postopajo vse pokojninske blagajne enako. Dogaja se celo, da niti vsi urad¬ niki ene" blagajne ne postopajo enako. Nekatere blagajne zahtevajo legalizira¬ ni rojstni list oz. nadomestni rojstni list, ki ga izda tukajšnje sodišče, dru¬ ge blagajne pa se zadovoljijo tudi z drugačnimi dokazili o rojstvu prosil¬ ca. Vsekakor je prav, da si kandidati za pokojnino pravočasno priskrbijo roj- JAVNI NOTAR Francisco Raul Cascanfe Escribano Puhlico Uruguay 387 T. E. 40 -1605 Buenos Aires Casimires ROCHA Vam nudi Krojaška delavnica NOVAK po ceni “por mayor” Cerrito 2245 — Lomas de Mirador Dohod s. Colectivom št. 2 iz Ramos Mejia Izstopiti San Martin 2200 Obveščam, da sem se PRESELIL v ulico ALSINA 1418, VI. nadstropje pisarna 3 — T. E.: 38 - 5860 (podzemeljska postaja Saenz Peha) Tu sem na razpolago vsem vsak dan (razen ob sobotah) od 9—11. SIMON RAJER DRUŠTVO SLOVENCEV VABI NA SPOMINSKO PROSLAVO ZA PADLE DVORANA SAN JOSE. AZCUENAGA 158 NEDELJA 8. JUNIJA 1958 ob 17. uri ŽRTVE SV. MAŠA ob 18. uri stni list. — Izkaz o službah mora na predpisanem formularju, ki se dobi v pristojni pokojninski blagajni, napra¬ viti delodajalec. Če je prosilec delal pri več delodajalcih, mu mora vsak napra¬ viti tak izkaz. OBVESTILA Članski sestanek Slov. kat. akad. starešinstva bo v soboto dne 24. maja ob 19. uri v prostorih na Ramon Fal- con 4158. Predava g. Peter Rant. Vse člane lepo vabi —odbor. Občni zbor SKAD bo v soboto 31. maja ob 18 v Slovenski hiši. Ramon Palcon 4158. Bo tudi debata o vstopu našega društva v mednarodno štu dentsko organizacijo. Vabljeni vsi čla- ni in abiturienti. Otroški zbor “Gallusa” začenja novo šolsko leto. Ob tej priliki sprejema pri¬ jave novih članov. Otroci v starosti 7-15 let, ki žele pristopiti, naj se prijavi¬ jo v pevski sobi (Necochea 440, Ramos Mejia). Prijave se sprejemajo v petek 23., torek 27. in petek 30. t. m. ob 20.15 ter v soboto 24. in 31. t. m. od 10. uri. — Poznejših prijav ne bo mogoče upošte¬ vati. Važno za misijonske sodelavce! Vsi, ESLOVENIA LIBRE Editor responsable: Miloš Stare Redactor: Jose Kroselj Redaccion y Administracidn: Ramon Falcon 4158, Buenos Aires Argentina ki ste sodelovali pri organizaciji in iz¬ vedbi misijonske veletombole za Svete Tri Kralje 1958, ste lepo vabljeni, da se udeležite nje običajne “posprave”, ki bo na Binkoštno nedeljo 25. maja v Bara¬ govem misijonišču v Lanusu, in sicer opoldne! — Slovenska misijonska zveza. Lepo vabimo NARODNE NOŠE, da povzdignejo slovesnost blagoslovite Ba¬ ragovega misijonišča v Lanusu s svojo udeležbo! — Slovenski lazaristi. UMRL NAM JE Dr. Milko ttrezigar POČIVA V MIRU V SOLNOGRADU, V AVSTRIJI, KJER JE BIL POKOPAN 24. APRILA. Družina Brezigar "EUROPAK” CANGALLO 439, oficina 119» I nadstropje T. E. 30 - 5224 Buenos Aires pošilja v domovino iz svojega skladišta v Trstu vsakovrstne pakete z živili, šivalne stroje, dvokolesa, radijske aparate, škropilnice za vinograd in podobno. Pošiljamo pakete, ki so po najnovejših predpisih oproščeni carine. Pošiljamo tudi vse vrste zdravil z letalsko pošto in pakete iz Argen¬ tine z živili in blagom, ki jih stranke same prinesejo. Paketi prispejo iz Trsta v roke prejemnika v okoli 25 dneh in so v celoti zavarovani. Prodaja ladijskih in letalskih voznih kart za vse ladijske ter letalske družbe po uradnih cenah. Uradne ure od 9.30 do 19. ob sobotah od 9. do 12.30 Naročila in denarna nakazila pošiljajte na: EUROPAK — CANGALLO 439, of. 119, 1-er. piso - Buenos Aires FRANC WERFEL — Prevedel: KAREL MAUSER (86) PESEM O BERNARDKI S. Fischer Verlag, Frankfurt am Main “Draga Marija Bernarda, samo posve¬ titev, ki smo jo dolžni gojiti, zadeva, kakor veste, naše prednosti in naše na¬ pake. O kateri vaši napaki smo govorili zadnjič ? Pomagajte mi... ” “Govorili smo o napaki, draga mati, ker se imam za nekaj posebnega...” “In kaj vam daje pravico, da se ima¬ te še danes za nekaj posebnega, ma fille?” Bernardka s sklonjeno glavo odgovori kakor v šoli. “Še vedno sem ošabna, ma mere, ker se mi je prikazala Gospa.” “Po odločitvi gospoda škofa iz Tarbe- sa smete mirno govoriti o preblaženi Devici, dragi otrok. In kaj ste naredili proti svoji ošabnosti? Ali ste spoznali, kako brez cene je ploskanje, katerega predmet ste nekoč bili?” Bernardka hitro dvigne lesketajoče se oči. “Za to se nisem nikoli brigala, ma mere.” “To ni pravi odgovor, Marija Bernar¬ da,” reče vzgojiteljica novink z zelo mi¬ lim glasom, da bi poudarila neizčrpnost svoje potrpežljivosti. “O tem nebrzda¬ nem načinu odgovarjanja sva že često¬ krat govorili. Zelo bi bila srečna, da bi mogla slišati drug odgovor.” Bernardka je že zdavnaj spet skloni¬ la glavo. “Spoznala sem ničvrednost odobrava¬ nja, ma mere,” je rekla. “In kakšno žrtev ste si naložili, da bi pokončali svojo ošabnost?” Po kratkem razmišljanju odgovori Bernardka tiho. “Nekaj dni sem se ogibala novinke Natalije.” “Hm, hm, zelo dobro, draga hčerka,” prikima mati Terezija. “Prijateljstvo z novinko Natalijo, ki jo zelo cenim, bi morali vedno bolj in bolj omejevati. Bo¬ jim se, da ste navezani na to novinko iz docela posvetnih razlogov, ker je pač čedna in vesela deklica. Oprostljivo je to, dragi otrok, in vam ničesar ne oči¬ tam. Novinka Natalija je tudi prikupne narave in to ugaja vaši gospodovalnosti in samovoljnosti. Recite sama, Marija Bernarda, ali niste bili vedno samovolj¬ ni proti ljudem?” “Da, ma mere, bila sem samovoljna proti ljudem.” “Potem bi bilo bolje, da bi si izbrali za prijateljico trden in neupogljiv zna¬ čaj med novinkami. Kako mislite sami o tem, otrok moj ? Ali bi ne bilo bolj¬ še?” “O da, ma mere, gotovo bi bilo bolj¬ še...” In zdaj k prednostim,” je zaobrnila vzgojiteljica novink pogovor. Kakšno svojo čednost mislite razviti najbolj?” Bernardka v zadregi zardi, mežikne, potlej pa živahno reče: “Oprostite mi, mati, toda zatrdno mislim, da imam nekaj nagnjenja za ri¬ sanje. Zadnjič sem naslikala Natalijo in slika je vsem ugajala...” Marija Terezija Vauzous je plosknila z rokami. “Počakajte, dragi otrok, še vedno se ne razumemo. Niste na pravi poti. Na¬ gnjenje k risanju je talent, ki ga ne za¬ nikam, toda ni čednost. Talent je narav¬ na zmožnost, ki nam jo je lahko doseči. čednost pa ni tako naravna zmož¬ nost in zelo, zelo težko nam jo je razvi¬ ti. čednost, na primer, imenujem moč prenašati bolečine, ne da bi zastokali. Druga čednost je vzdržnost. O risanju pa nočeva več govoriti. Da? Ali ne? “O ne, ma mere, o risanju nočeva več govoriti.” “Naš red ni nobena umetnostna a- kademija,” se rahlo nasmehne voditelji¬ ca novink. Naša naloga je, oskrbovati bolnike in poučevati otroke. Pri vas pa, draga Marija Bernarda, je vse vedno isto. S celim bitjem hrepenite za iz¬ rednim in bleščečim... Zelo bi bila ve¬ sela, če mi boste mogli drugi petek imenovati resnično čednost, ki jo bo¬ ste skušali oblikovati v sebi. . .” * * * Najtežja stvar za Bernardko niso bi¬ li ravno ti pedagoški razgovori. Naj¬ težja je bila zanjo rekreacija, prosti čas novink. Bil je od prve do druge ure popoldne. Samostan Saitite Gildarde ima velik lep vrt. Sredi vrta je okrog¬ la, razteptana jasa, ki je igrišče za mlade kandidatinje. Oficirjeva hčerka Marija Terezija po pravici polaga veliko pažnjo na giba¬ nje v čistem zraku. Bila je za svoj čas utiralka poti in izjema. V igranju je videla pravo ravnotežje, ki uravnoveša molitev, študij, delo, premišljevanje, in stalno izpraševanje vesti. Toda tudi igra naj bo podrejena volji in pameti in ne sme biti nezavedno predajanje telesno duhovnim užitkom. Novinke so cel dan obvezane na počasne korake, na sklenjene roke, povešene oči in na tiho govorjenje. Od ene do dveh naj bodo po vzgojiteljičem principu v resnici vesele. Kadar pridejo na igrišče, prične mati Vauzous takoj navduševati svojo čredo. “Vesele bodite, deklice, sedaj, pogum¬ ne in lahkega srca...” To je zn&menje, da prično metati ve¬ liko žogo ali da z lesenimi kladivi zbi¬ jajo majhno kroglo. Nekatere podijo pi¬ sana kolesa, druge skačejo prek vrvice in uganjajo druga podobna otroška ve¬ selja. Vzgojiteljica hoče, da postanejo novinke ob tej uri v resnici nedolžni te¬ lički reda, ki jim je dovoljeno uganjati tudi neumnosti. Mejo tem neumno¬ stim postavlja izredni vzgojiteljični takt, ki ne more trpeti, da bi bodoča nevestica z nebrzdanim divjanjem uža¬ lila svojega nebeškega ženina. Čeprav Bernardka nikoli ni bila kak¬ šna posvetna divjakinja, se je svoje dni rada igrala, z Marijo, Jeanno Abadie, Magdaleno Hillot in z drugimi deklica¬ mi in sicer z igrami, ki so bile dostopne revnim otrokom. Sedaj pa je bila sta¬ ra dvajset let. Otročarija, ki jo je pri razvedrilu zahtevala od nje mati Va- zous, jo je žalila. Zakaj hočejo gospo¬ doval« vedno znova, da ljudje lažejo? Ali se jim zdi to tako prijetno? Novin¬ ke v svojih dolgih oblačilih letajo po ja¬ si deloma radevoljno deloma prisilje¬ no. Za Bernardko je to boleč občutek, “Draga Marija Bernarda”, ji pomig¬ ne vzgojiteljica. “Zakaj ste tako žalost¬ ni? Po navadi nosite glavo pokonci. Se¬ dal je čas razvedrila. Ali ne bi hoteli pokazati malo veselja?” Bernardka se muči, z vso silo, da bi ga pokazala. Toda nič pravega ni. Siv, pust, poznojesenski dan. Adora- cija je končana, grozi rekreacija. Ura j je, ko pride v konvent pošta za samo- stanke. Marija Terezija Vauzous po¬ kliče Bernardko k sebi. Svečana je vi¬ deti in zelo mehka. Takoj vzame glavo novinke Marije Bernarde med svoje dol¬ ge, koščene roke. “Ljubi, dragi otrok, danes je prišla za vas velika žrtev. Vem sama, kaj to pomeni. Nekaterih naravnih vezi ne mo¬ remo na noben način raztrgati, čeprav se skušamo odtrgati od sveta. Tako na primer jaz sama s strastno ljubezni¬ jo visim na svojem očetu...” Bernardkine oči so še večje kakor si¬ cer. “Moj oče. . . Mar se je mojemu oče¬ tu kaj zgodilo?” “Ne, vašemu očetu se ni nič zgodi¬ lo.. . Predraga Marija Bernarda, zberi¬ te vse svoje sile! Vaša gospa mati je brez bolečin in previdena s svetimi za¬ kramenti blaženo umrla. Umrla je na dan Brezmadežnega spočetja. Za vas je to lahko velika tolažba in skrivnostno potrdilo!” “Moja mati,” jeclja Bernardka, “ma¬ ma. ..” Nenadoma je postala tako šibka, da jo je stroga vzgojiteljica pritisnila na prsi. “Lezite za hip na pograd, otrok...” Bernardka sede in se s hrbtom naslo¬ ni k steni. Nekaj minut je tiho. Ko se je dekličin obraz spet obarval, je rekla Vauzous. “Razumljivo, da vas za te dni opro¬ ščam vseh dolžnosti, ki jih nočete ali ne morete rešiti, če potrebujete za svo¬ jo žalost samoto, greste labko v kape¬ lo, na vrt ali kamorkoli hočete. Toda jaz bi vam samote ne svetovala, ma tres chere fille.” Na sivih licih nune se je pokazal o- stri izraz naraščajočega navdušenja. “Marija Bernarda, zdaj morate zra¬ sti prek sebe. Vaša mati je mrtva. To¬ da smrti ni. Mater boste spet videli. Naš Odrešenik je s svojo smrtjo pre¬ magal smrt vseh ljudi. Pokažite, da ve¬ rujete v to resnico. Podarite to izgubo nebesom kot zavestno žrtev. Dajte zgled! Pojdite k rekreaciji. Spremenite solze z močno vero v vzvišeno veselje. Razumite me prav, samo svet je, ki vam ga dam, dragi otrok... Ali nočete k rekreaciji?” čez čas reče Bernardka: “Da, ma mere, pridem.”