zadruge na Vinomeru trgali. S trt so pobrali še zadnpVFfask ■ vsega je bilo okoli 1.400 kg — iz česar so sprešali nekaj manj kot
POSKUSNO DELO — V novi proizvodni dvorani sodraškega Doni-
Delovna zmaga za dan republike
V sodraškem Donitu od-Prtinovo proizvodno halo
dan
RIBNICA — V ribniški občini so
republike počastili' s številnimi
Proslavami in prireditvami. _,raJevnih skuDnostih so ort
V vseh
. ..... skupnostih so organizirali avnostne akademiie. v osnovnih
Solčk,
ov v pionirske vrste.
pr sodraškem Donitu pa so slavili Pra* Z delovno zmago. V okviru (ja|Zn^>vanja dneva republike so pre-
ran nfmenu riovo proizvodno dvo-kc e'. estst° kvadratnih metrov veli-j* hala je t
L. .Sestih mesecev. Polovico denarja
je bila zgrajena v rekordnem lso	mesecev- Polovico denarja
!Pris a*\.v kolektivu, polovico pa so bi lahko
bUaPhlVali os,ali Donitovi tozdi. Torej | tna rekli, da je ta nova pridobitev
J la '^ed redkih, ki je bila zgrajena z 'm denarjem. V novih prostorih
nihVafe,a Poskusna proizvodnja
! ličnih
jkanin, mrežastih industrijskih sestavnih delov za tozd Filter
tX°vn~
I , v°d. Jasno je. da bo 190-članski
k°lekti-
lv lahko v novih prostorih pr-V°nJ° še povečal.
Ribnici pa so za dan republike edah ključe stanovanj 25 stano-skibj1' SC' SC vsebl'v nov stanovanj-Zidar.
Str	‘
I , blok. Blok je zgradil kočevski
M. G.
VSA PRIZNANJA V BOŠTANJ
JEVNICA — Predsednik občin-
j. raziskovalne skupnosti inž. Jože hl^nelj je na proslavi dneva repu-■ s(- e v imenu raziskovalne skupno-Podelil priznanja za letošnje
i do,
priznanja | prej i	‘^ec* šolarji sta priznanji
I Stale u^enca osnovne šole iz Bo-•Anj1"*'	Pavlin in Benjamin
gre ,r°jna- Pavlin je izdelal maketo a0Le.rja- Androjna pa Titovo rojst-j pto t ^ udi za inovatorja leta je bil 'hik^ a*Cn ^ošrnnjinn. zasebni obr-pr Anton Kranjc. Vsi trije so i Jea knjižne nagrade.
Zdolski zgled v hudih časih
Na Zdolah odprli večnamenski Dom Bena Zupančiča — Govoril Mitja Ribičič
ZDOLE — Pred 14 leti so na Zdolah nad Krškim ukinili šolo, ki bi letos praznovala častitljiv jubilej — 123-letnico. Krajani se niso nikoli sprijaznili, da so ostali brez tako pomembne ustanove, ki je v manjših krajih žarišče kulturnega življenja. Objekt, ki je ob naglem odseljevanju ljudi v dolino vidno propadal, je prav ob letošnjem dnevu republike dobil nov obraz in vsebino.
Na Zdolah so 29. novembra na osrednji praznični proslavi v krški občini povsem obnovljeno zgradbo bivše šole poimenovali po znanem pisatelju in politiku, rojaku Benu Zupančiču. Soprogi pokojnega pisatelja Stani so podelili listino o poimenovanju v Dom Bena Zupančiča. Zdolani so primer, kako je moč uresničiti sorazmerno velike načrte tudi v primežu stabilizacije. Predsednik občinskega komiteja za družbene dejavnosti Niko Zibret je poudaril, da so Zdolani zaupali najodgovornejše dolžnosti pravim, predvsem pa mlajšim ljudem. Pred-
Pa so pripravili sprejeme prvo-
BERITE DANES!
na 3. strani:
• Zakaj gorijo hlevi in ubija tok
na 4. strani:
• Do kdaj odlagališče blata?
na 5. strani:
' • Predrago zdravje za revne
na 6. strani:
• V nesreči še polena - pod noge
H na 7. strani:
• Oddolžitev za vse, kar b je dal
■ na 8. strani:
• Pisma in odmevi 1 na 9. strani:
• Kdo je kriv za »Libijske žrtve«?
na 10. strani:
• Ognjene gore, ki sejejo smrt
na 13. strani:
• Nevidni trening post-ja nuja
na 14. strani:
• Bodo umorili lepotico Krko?
na 20. strani:
Ledene klešče lomile drevje
\|0'1 °UOVORU V BETI — Po ogledu proizvodnje seje predsednik s'ndikatov Marjan Orožen (drugi z desne) zadržal v daljšem
'oru z vodilnimi delavci in pohvalil uspehe te največje belokranjske
■ orgnizacije. (Foto: A. Bartelj)
Proračun pobira naboje
Kaki> aktiviran družbo, sa j ne gre te za partijska, ampak družbena vprašanja? To retorično vprašanje smo slišali tudi na zadnji seji medobčinskega sveta ZKS za Posavje, kjer so brž dodali, da je nujno oživiti delo koordinacijskih odborov za stabilizacijo. Sa dlani je. da v Jugoslaviji v kratkem nismo sposobni bistveno obrniti gospodarskih gibanj sebi v prid. Velika večina ljudi ne pričakuje čudežev, radi pa bi. da bi se bremena stabilizacije res pravično porazdelila. Mar naj se »stabilizira>• tisti, ki ne ve. kako preživeli do konca mese-sebe m družino’’ Pomemben korak naprej bi storili, da bi nekoliko zajezili inflacijo, saj bi bilo trištevilčno injla-težje brzdaTi^Krnitev samoupravne slej ko tudi v slabših jgJsflSdarskili dosežkih kljub zače-uspehom »trde roke». katero nekateri obupanci je polglasno kličejo na pomoč. Predolgo se že neuspešno pehamo za ozdravitvijo gospodarstva, zalo tudi taki pozivi, da bi potisnili samoupravo v kot. v boj pa poslali državo, katere uradniki že zdaj niso nic kaj priljubljeni pri gospodarstvenikih. Administriranja je že tako preveč in jemlje voljo ljudem, da bi le skušali bolj za vzeto spreminjati razmere. Tudi zvezni proračun je naravnan na tako visoko inflacijo, da nam je pobral precej nabojev za stabilizcijo. Zlasti še komunistom!
PA VEL PERC
računske stroške za obnovo so od 35 milijonov dinarjev z veličastnim prostovoljnim delom zmanjšali za 15 milijonov. Obilno so pomagali krški delovni kolektivi Celuloza, Sop, Kovinarska, nuklearka, a tudi samoupravne interesne skupnosti.
Bogat kulturni spored v večnamenskem domu so pripravili člani KUD Rudi Rožanc Zdole, Literarnega kluba Beno Zupančič iz Krškega in cicibani krškega otroškega vrtca. Novi vrt ec za 24 otrok, kije tudi našel prostor pod streho Doma Bena Zupančiča, ni le najlepše darilo malčkom in njihovim staršem, marveč dokaz in porok, da se na Zdole vrača življenje.
P. PERC
Slavnostni govornik, član predsedstva CK ZKJ Mitja Ribičič, je dejal, daje bil Beno Zupančič, s katerim se je srečeval dobrih 20 let, pomemben politik, ljudski tribun in najbolj priden človek, kar jih je poznal. »Misli so mu uhajale daleč naprej. Znal je skriti lastne stiske in
UMRLA DR. FRANJA
• Predsednik skupščine zdolske krajevne skupnosti Viktor Pavlič je izročil priznanje KS za nadpovprečen prispevek pri pripravi, organizaciji in izvedbi obnove bivše šolske zgradbe in pri ureditvi večnamenskega doma na Zdolah Niku Žibretu, Cirilu Plutu, Aleksandru Šobi, Jožetu Banu, Rudiju Zupančiču, Vidi Ban, Jožetu Špilerju in Silvu Mavsarju.
težave. Danes bi nam bil močno potreben.«
LJUBLJANA — 26. novembraje umrla partizanska zdravnica dr. Franja Bojc — Bidovec, med drugim znana tudi po tem, da seje po njej imenovala ena najbolj konspi-rativnih partizanskih bolnišnic na Primorskem. Rodila seje pred 72 leti v Nemški vasi pri Ribnici na Dolenjskem. Po končani medicini je delala kot zdravnica.splošne prakse in se že leta 1941 vključila vOF. Zdravila je aktiviste in ranjene partizane in sodelovala pri ustanovitvi bolnišnice »Franja«, katere zdravnica in upravnica je bila do konca vojne. Po vojni seje specializirala za ginekologijo in kot primarij delala v Ljubljani in Beogradu. Dobila je vrsto visokih odlikovanj.
V Dolenji vasi so odprli nov vrtec
Za dan republike
DOLENJA VAS — V Dolenji vasi pri Krškem so krajani v nedeljo le prišli do novega otroškega vrtca, za katerega so uvedli samoprispevek in opravili veliko udarniškega dela. Vzgojno-varstvena ustanova iz Krškega, kamor spadata oba oddelka s po 24 otroki v Dolenji vasi, je največji zalogaj pomoči za čez 18 milijonov dinarjev vredno naložbo dobila od občinske skupnosti otroškega varstva v Krškem. Predsednik skupščine KS Dolenja vas, Janez Volčanšek, se je zahvalil vsem za pomoč, vrtec pa je odprla Jožica Vogrinc, ki je bila kot predsednica Društva prijateljev mladine v Dolenji vasi ena od pobudnic za ustanovitev vrtca in gonilna sila za uresničitev dolgoletne želje številnih krajanov.
Temeljna dolenjska banka Novo mesto 1955-1985
DESETLETNI REKORD V IZVOZU
NOVO MESTO — Ob vrsti slabih kazalcev pri poslovnih rezultatih gospodarstva novomeške občine ob tričetrtletju je izvoz vsekakor svetla točka. Deset let se ni zgodilo, da bi v devetih mesecih dosegli kar 83 odst. letnega plana izvoza. Novomeško gospodarstvo, ki je z izvozom ustvarilo 23,9 milijarde dinarjev, kar je za 27,3 odst. več kot pred letom dni, je tako v slovenskem konvertibilnem izvozu udeleženo kar z 10 odst. V novomeški občini predstavlja izvoz na zahodna tržišča že čez 85 odst. vsega izvoza. Pokritje izvoza z uvozom pa je 1. oktobra znašalo 122,9 odst.
Delavcem ni do lepih besed
Marjan Orožen na obisku v Metliki — Združeno delo preobremenjeno — Kmet niti štrajkati ne more — Pohvala stabilizacijskemu obnašanju občine
METLIKA — Prejšnjo sredo je prvič uradno obiskal Metliko predsednik slovenskih sindikatov Marjan Orožen. Najprej je potekal razgovor z vodilnimi družbenopolitičnimi delavci te belokranjske občine, tfato pa je Orožen obiskal Beti, kjer seje seznanil z uspešno in največjo belokranjsko delovno organizacijo. Za konec si je ogledal še proizvodnjo v Kometu.
bi morali na nekaterih delovnih mestih zahtevati kot delovni pogoj.
A. BARTELJ
V ZD Brežice začasno družbeno varstvo
Sklep občinske skupščine
iO ljubljanska banka
BREŽICE — Občinska skupščina je na zadnji seji izglasovala sklep o začasnih ukrepih družbenega varstva v tozdu Zdravstveni dom in imenovala začasni kolegijski organ. Predseduje mu dipl. sociolog Anton Zorko, direktor Zdravstvenega centra Brežice. Člani so: dr. Martin Toth, specialist ortodont, specialist socialne medicine in direktor insitu-ta za socialno medicino, socialno varstvo, organizacijo, družbenoekonomske odnose in informatiko v zdravstu; dr. Mitja Mrgole, specialist in internist in predsednik strokovnega sveta občinske zdravstvene skupnosti Ptuj; Jana Videnič. dipl. ekonomistka in tajnica občinske zdravstvene skupnosti, ter Zora Gabron, dipl. ekonomistka in vodja Finančno računovodskega oddelka Zdravstvenega centra Brežice. Dolžnost kolegija je odpraviti motnje v samoupravnih odnosih, o uresničevanju ukrepov družbenega varstva pa poročati mesečno izvršnemu svetu in vsake tri mesece zboru združenega dela.
O DELU OK SZDL METLIKA
METLIKA — V ponedeljek. 9. decembra, bo programsko volilna seja OK SZDL Metlika, na kateri bodo največ pozornosti posvetili poročilu o delu OK SZDL m njenih organov v tem letu in programu dela za prihodnje leto. Izvolili bodo tudi novega predsednika in sekretarja občinske konference.
KIP LJUDSKEMU TRIBUNU — Doprsni kip Bena Zupančiča, delo akademskega kiparja Stojana Batiča, je odkril član P CK ZKJ Mitja’Ribičič. Pred večnamenskim domom seje zbralo veliko ljudi iz raznih krajev, ugledni gostje, za praznično razpoloženje pa je poskrbel pihalni orkester »Djuro Salaj« iz Krškega. (Foto: P. Perc)
DR. FRAN ZWITTER —
NAGRAJENEC
AVNOJA
BEOGRAD — Eno od letošnjih nagrad Avnoja je prejel tudi naš dolenjski rojak, znani zgodovinar akademik dr. Fran Zwitter. ki seje rodil v Beli cerkvi in pred dobrim mesecem praznoval osemdeset let življenja. (Daljši zapis ob jubileju je objavil tudi Dolenjski list.) Dr. Zvvitter je nekaj časa delal kot srednješolski profesor in poučeval tudi v Kočevju. Že pred vojno pa je postal docent na ljubljanski univerzi. Med okupacijo je bil zaprt in interniran, nato je odšel v partizane in med drugim vodil partizanski Znanstveni institut na Rogu. Po osvoboditvi je bil nekaj časa izvedenec za vprašanja meja pri zunanjem ministrstvu. Po letu 1948 je spet lahko deloval v Ljubljani in postal redni univerzitetni profesor za občo zgodovino novega veka. Kot zgodovinar je bil vselej človek sodobnosti, sociološko usmerjen historik. ob tem pa mojster strnjenega pisanja.
Po splošni predstavitvi občine, nekakšni »osebni izkaznici«, kar je, kot kaže, običajno za take priložnosti, ko se malo pohvali in malo potarna, so se oglasili možje iz gospodarstva in s tem je bilo lepih besed konec. Eden od njih je tudi naravnost povedal, da si oni prav nič ne želijo lepih besed, ampak hočejo samo dejstva, in zagotovila, ki bodo držala, da bo gospodarstvo vedelo, s kolikšnim deležem deviz bo prihodnje leto razpolagalo, ne pa da sedaj, tik pred novim letom, o tem še nihče nič ne ve ali pa noče povedati. »Združeno delo je preobremenjeno, kdo nas vpraša za kurzne razlike, republiške rezerve, nerazvite in mi vodilni našim delovnim ljudem ne moremo povedati, doklej bo to trajalo. Pri nas je takoc da na račun pridnega delavca živi lenuh. Iz težav in krize pa se lahko izvlečemo samo z dobrim delom, za to pa je treba delavca stimulirati.«
Drugi je opozoril, da delavci ne verjamejo več. ko jim govorijo, da se bodo stvari izboljšale, ko pa sami vi-^dijo. da je vedno slabše. Predsednik J^činske skupščine in direktor nte-MSte^nijmpke zadruge pa jgopa^o-rn^jMHftora sindikat na■>*Wi moč prizadevati, da bodo za volitve res prišli na liste najboljši, najbolj pošteni, delovni in sposobni ljudje. »Naš samoupravni delegatski sistem tako hitro slabi in odmira, da se skoro ne bi smel več tako imenovati. Seje skupščinskih zborov so mrtve, molčeče, ljudi se je polastila apatija.« Kot direktor'zadruge pa je poudaril, da je kmet v primerjavi z delavcem v združenem delu že ves čas v podrejenem položaju in da ni pravično, da pri nas delavski
standard gradimo na račun nizkih cen kmetijskih proizvodov »Če ne drugega, se delavec za izboljšanje svojega položaja lahko posluži štrajka, kmet pa tudi te možnosti nima. Zato moramo prepričati delavce, da bodo pripravljeni več prispevati za vsaj delno
• Govorili so tudi o težavah v negospodarstvu, zlasti v zdravstvu in šolstvu. Orožen je občino pohvalil kot tisto, ki se obnaša izrazito stabilizacijsko. »To, da vam je pri vašem razvoju družba tako malo pomagala, pa lahko samo obžalujemo. Jasno je, da je ena glavnih nalog tekstilne industrije, ki v Metliki prevladuje, posodobitev, kajti brez tega ne bo moč zdržati pritiska konkurence na zunanjih tržiščih.«
ublažitev teh strašnih cenovnih nesorazmerij pri prodaji kmetijskih izdelkov, kajti stanje na tem področju postaja kritično in lahko pripelje do tega, da se bo začela kmetijska proizvodnja zmanjševati. To pa bi bila katastrofa za celo družbo.«
V Ben je Orožen dejal, da bi bili lepo videti ip več takihflKq£»iji4>U TfffafFf 34fWy«flF5» »
l.Tta'nujo stalnega
izpopolnjevanja in izobraževanja, kar
Ob koncu tedna bo spremenljivo in še sorazmerno toplo vreme z manjšimi padavinami.
kmetijske
rizlinga — vsega je bilo okoli 1.400 kg — iz česar so sprešali nekaj manj kot 700 litrov mošta, ki sedaj fermentira. Pri obeh metliških poznih trgatvah — tisto, ki sojo opravili pred mesecem dni, in zadnjo— so glede na določbe zakona o vinu zadostili zahtevam za pridelavo vina z označbo »jagodni izbor«, kar je več kot pozna trgatev, kajti zadnje grozdje so potrgali cela dva meseca po polni zrelosti in ga je napadla tako imenovana plemenita plesen. Od obeh poznih trgatev pričakujejo v Vinski kleti boljšo kakovost kot od pozne trgatve znanega letnika 83. Od te zadnje trgatve bo nekaj manj kot 1.000 buteljk vina jagodnega izbora, vsega skupaj pa bodo od letošnje pozne trgatve proizvedli okoli S.000 buteljk. Sladokusci bodo spet prišli na Svoj račun. (Koto: Bartelj) ■ -t • r »o«* < c:
a ds jih
Št. 49 (1985) Leto XXXVI NOVO MESTO četrtek, 5. decembra 1985 Cena: 60 din
13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
Poglobljena ocena, kdo dobro gospodari
Nove naloge SDK
NOVO MESTO — Z devetletno zamudo bodo v SDK začeli uresničevati določilo Zakona o združenem delu. ki zahteva oceno zaključnih in periodičnih obračunov. Letos bo v Sloveniji v tako oceno zajetih okrog 100 delovnih organizacij.
Ocena zaključnih in periodičnih obračunov ne pomeni le kontrolo zakonitosti in nepravilnosti bilančnih podatkov. ampak terja veliko bolj poglobljen pretres podatkov o ustvarjanju. razporejanju in uporabi družbenih sredstev. Predvsem bi morala ocena dati jasen odgovor o realnosti izkaza finančnih podatkov in ali uporabnik družbenih sredstev pri poslovnih odločitvah ravna kot dober gospodar. To pa pomeni tudi preverjanje virov premoženja, zlasti zalog, terjatev in obveznosti.
To oceno je določil kot obvezo novi zakon o s'užbi družbenega knjigovodstva. ki pa prinaša še druge pomembne spremembe za združeno delo. Bistveno je namreč razširjen krog uporabnikov družbenih sredstev, za katere mora SDK opraviti ekonom-sko-finančno analizo. Po novem bo morala SDK opraviti revizijo tudi pri organizacijah, bankah in uporabnikih družbenih sredstev, ki uporabljajo zunanje kredite, pri gospodarskih enotah v tujini ali pri tistih, za katere zahteva revizijo družbenopolitična skupnost. To pa pomeni razširitev kroga uporabnikov od 50 na blizu 900.
Na podlagi ekonomsko-finančne revizije zaključnega računa izda SDK poročilo, v katerem se zaključni račun izkazuje na način, ki je v veljavi v mednarodnem merilu. Da bi nove naloge v SDK lahko uspešno opravljali, so za inšpektorje organizirali posebne seminarje.	R.	B.
KRVODAJALSKE
AKCIJE
Tudi v decembru bo v mnogih slovenskih krajih organizirana krvodajalska akcija. Danes, 5. decembra, in jutri, 6. decebmra, bo krvodajalska akcija v Brežicah, 10. decembra v Krškem, 11. decembra na Senovem ter 12. in 13. decembra v Kočevju. Organizatorji upajo na čim večjo udeležbo v tej humani akciji, saj darovane krvi ni nikoli preveč.
DRUŠTVO
KADROVSKIH
DELAVCEV
BF.LA KRAJINA — Že pred časom so v Beli krajini skušali ustanoviti društvo kadrovskih delavcev, a je zamisel padla v vodo. Tokrat je nekaj najbolj zagnanih poskušalo znova in vse kaže, da bodo imeli več sreče. Pravila za delovanje društva in osnutek programa dela so namreč že pripravljena, računajo pa, da bo ustanovna skupščina še ta mesec. Pričakujejo, da se bo v začetku vključilo v društvo nekaj deset kadrovskih delavcev iz vse Bele krajine.
Vzgoja k varčnemu življenju
Slovesnost v Ljubljanski banki Novo mesto s podelitvijo priznanj
r
NOVO MESTO — Ob desetletnici organiziranega mladinskega varčevanja in enaki obletnici medšolskih tekmovanj za najboljše likovno in literarno delo so v LB-Temeljni dolenjski banki Novo mesto 26. novembra mladim avtorjem slovesno izročili priznanja. Njihove razredne skupnosti so prejele po 3.000 din denarne nagrade. Izžrebali so tudi 30 nagrad za najstarejše varčevalce banke.
O pomenu mladinskega varčevanja za vzgojo mladih in doseženih uspehih na tem področju je nagraj-
encem in njihovim mentorjem ter gostom najprej govorila Branka Car, direktorica centra za posle z
občani. Na Dolenjskem je že čez 10.0000 cicibanov, pionirjev in mladih v srednjih šolah vključenih v mladinsko varčevanje preko hranilnic, ki delajo že skoro na vseh šolah.
Slovesnost so nadaljevali s podelitvijo 15 nagrad in priznanj za najboljša likovna in literarna dela, razpisana v medšolskem tekmovanju za letošnje šolsko leto. Prejeli so jih: Lucija Škerlj iz Novotek-sovega vrtca, Tina Vukšinič iz vrtca v Bršljinu, Jerica Muhič z vrtca na Ljubljanski cesti, iz skupine cicibanov. Priznanje so dobili še naslednji mladi avtorji: Bernardka Bevc in Jan Hlavaty iz osnovne šole 15. divizijeGrm; Peter Malnarič iz šole Milka Šobar-Nataša-Šmihel? učenci 3. in 4. razreda iz podružnične šole Suhor; Igor Zalokar iz osnovne šole Mirana Jarca-Črnomelj ter Gregor Filip iz osnovne šole Dragatuš.
ODKRILI DORPSNI KIP KATJE — Praznovanje so gostje in učenci osnovne šole Katje Rupene sklenili pred šolo, kjer je predsednik OKSZMS Jože Derganc odkril doprsni kip Katje, delo kiparja Stojana Batiča. Postavitev so omogočili Katjini sorodniki in šola. Slovesnost so z nekaj pesmimi popestrili pevci Dolenjskega okteta. (Foto: J. Pavlin)
Dva kipa Katji Rupeni
Prvega je prejel fotokrožek, drugega pa so postavili v spomin na Katjo, po kateri se šola imenuje
NOVO MESTO — Učenci in učitelji osnovne šole Katja Rupena so imeli 27. novembra dvojni praznik. Prvega so namenili praznovanju dneva republike in sprejemu cicibanov med pionirje, drugega pa akademiji in odkritju doprsnega kipa njihovi vzornici in revolucionarki Katji Rupeni. Slovesnosi sta se udeležili tudi Katjini sestri Mara in Ana, borci in predstavniki druž-enopolitičnih organizacij občine, predstavniki krajevne skupnosti in drugi.
Kot je v slavnostnem govoru poudaril Franc Nahtigal, ravnatelj šole, je bila Katja vzor njihove šole že od leta 1961, ko so se odlpčili, da njihov pionirski odred in šola prevzameta njeno ime. Akademija, ki so jo ob tej priložnosti v Domu JLA pripravili učenci šole, je bila tudi priložnost za podeljevanje priznanj. Prvo so prejeli pionirji te šole za izredno sodelovanje s prebivalci krajevne skupnosti Mestne njive. Izročil gaje predstavnik KK SZDL Jože Pečnik. Priznanja najzaslužnejšim mentorjem je podelil predsednik OZPM Jože Jazbec. Naj-slovesnejši pa je bil zaključek, ko je Franci Keržan, predsednik sveta Zveze pionirjev Slovenije, podelil najvišje pionirsko priznanje, kip kurirja Joviče, fotokrožku osnovne šole Katja Rupena. Ob podelitvi je še posebej pohvalil vzorno mentorstvo Jelene Pelko,
Mariborsko pismo
V vodi resnica
Mariborčani pijejo vodo, »sladkano« z ostanki strupenih snovi
MARIBOR — Pred časom sem imel na obisku znanca iz Francije. Človeku, celo za njihove razmere precej premožnemu, se je zdelo največje razkošje, da je lahko navadno vodo pil kar — iz pipe. Doma v Valenciennesu, je dejal, jo kupujemo v steklenicah v trgovini, ker je tista iz omrežja preveč umazana. In ker ni bilo ravno veliko tega, s čimer sem se pred njim lahko pohvalil, da je pri nas boljše kot pri njih, sem se pač razgovoril o čudoviti bistri, hladni, žuboreči vodi s Pohorja, ki priteka naravnost v naša mariborska stanovanja. Bil sem tako prepričljiv, da sem celo sebi verjel.
Ta čas sem namreč zadovoljen, da v severni Franciji bolj malo vedo, kaj je novega v Mariboru. Potem bi ta namreč zvedel, daje oskrba s pitno vodo ' s Pohorja šele v elaboratih (natančneje, v predalih), da del mesta, v katerem je bil v gosteh in kjer se je navduševal nad
vodo iz pipe, dobiva to opojno pijačo iz vodnjakov z. ravnine pred mestom — in daje ta voda po pred dnevi objavljenih izsledkih strokovnjakov vse prej kot čudovito bistra. Točneje: daje v njej tudi do 50-krat več pesticidov od količine, ki jo dovoljujejo domači in mednarodni predpisi.
Žalostno (da ne rečemo sramotno) je le, da takšno vodo Mariborčani, ki živijo na Teznu in Taboru, pijemo že nekaj časa, le da tega do pred dnevi nismo vedeli. Kar preveč cinične se namreč zdaj zdijo izjave nekaterih strokovnjakov, da svojim družinam te vode že nekaj časa ne dovolijo piti!
Grešnega kozla za onesnaženo vodo so inšpektorji našli — obrat Dinosa na obrobju mesta, ki se ukvarja z zbiranjem ostankov različne embalaže. Dejstvo, da so dinosovci neodgovorno »skladiščili« sode, v katerih so bili še ostanki strupenih snovi, je nesporno, kot je nesporno tudi, da Dinos zagotovo ni mogel sam v tolikšni meri zastrupiti vode. Tako zdaj inšpektorji pospešeno iščejo še druge krivce.
Morebiti jih bodo celo našli. Toda nič ne kaže, da zdravju škodljive vode velik del Mariborčanov ne bo pil še naprej, saj bi po zatrjevanju odgovornih zaprtje okuženih vodnjakov pomenilo razpad mestnega vodovodnega omrežja. Logika je pač takšna: če smo jo pili doslej, pa zategadelj še nihče ni zbo|ei (vsaj uradno, z vsemi potrebnimi potrdili in pečati dokazano še ne), jo dajmo še naprej. Poglavitno je, daje vzrok onesnaženja odkrit in da je voda pod stalnim nadzorstvom.
Pa na zdravje!
MILAN PREDAN
ki že skoraj 20 let vzgaja in uri pionirje v fotografiranju. Predvsem zadnja leta so pripravili vrsto razstav o delu in življenju v šoli in izven nje. Za svoje izdelke so prejeli vrsto odličij, med katerimi so se čestokrat bleščala tudi tista najsvetlejša.
J. P.
Med 6 najboljšimi pisci literarnih nalog, za katere je prišlo 124 predlogov, pa so bili nagrajeni: Mirja Kobe iz podružnične šole Suhor; Anica Ramovš, članica novinarskega krožka v Šentrupertu; Ljubica Maver iz osnovne šole 7. korpusa, Žužemberk; Darja Obrč iz osnovne šole v Škocjanu; Stanka Hude, učenka osnovne šole Ivana Kovači-ča-Efenke v Mirni peči, ter Sandra Avsec, edina med srednješolci, sicer pa učenka s srednje šole pedagoške in tehnično-naravoslovne smeri v Novem mestu.
Ob tej priložnosti in 30-letnici obstoja je Ljubljanska banka v Novem mestu priredila še žrebanje za najstarejše varovalce v banki in 30 varčevalcev nagradila s hranilnim pismom banke v vrednosti 10.000 dinarjev.
  R. B.
*■ UM IM*
S.
»DARILO« UČENCEM IN UČITELJEM — Na predvečer Dneva republike so s krajšo slovesnostjo v Krškem uradno odprli povsem obnovljen Dom učencev »Milke Kerin.« Kot je povedal direktor Srednje šole kovinarske in elektrotehnične usmeritve Lojze Stih je dom zgrajen po sodobnih normativih, 60 ležišč pa naj bi zadoščalo za potrebe učencev iz oddaljenih krajev Posavja, Kozjanskega in Dolenjske. Prenova doma z opremo vred je veljala 41,7 milijona din (33,2 milijona je prispevala republiška skupnost, ostalo pa krška občina), za preureditev nekdanjih soban v 10 učilnic in manjšo telovadnico pa sta združeno delo občine Krško in srednja šola primaknila še 18 milijonov dinarjev. Tako so lahko za 650 učencevle uvedli enoizmenski pouk. (Na sliki: s slovesnosti ob otvoritvi doma). Foto: P. Perc
Senovo: vdori blata in vode prekrižali rudarjem načrte
Izkušenost preprečila hujše posledice — Pogovor s tehničnim direktorjem inž. Budimirom Iličem
SENOVO — Tehnični direktor senovskega rudnika rjavega premoga inž. Budimir Ilič je študira! rudarstvo v Ljubljani, na Senovem pa je že 11. leto. Po vdorih blata in vode konec avgusta in v prvi polovici septembra ima inž. Ilič še več dela kot običajno, saj je treba posledice naravne nesreče čimprej odpraviti. Zastavili smo mu nekaj vprašanj:
• Je senovski rudnik posebno ogrožen, kar zadeva podobne ujme?
»Montangeološke razmere v slovenskih rudnikih rjavega premoga so razmeroma težke in povezane tudi z večjo ali manjšo nevarnostjo vdorov, bodisi blata, bodisi vode. Tudi v rudniku Senovo obstaja taka nevarnost nenadnih vdorov, zato smo že konec leta 1983 naročili pri rudarski fakulteti izdelavo študije »Preprečevanje vdora vode in mulja v rudniku Senovo,« katere nosilec je prof. Hrastnik. Študija je razdeljena v dva dela. Prvi del je že izdelan in
Budimir Ilič: »Pripravljamo že tehnično dokumentacijo in naložbo za odpiranje od kote 52 do 0. Do leta 2.000 bo dovolj premoga ob sedanji proizvodnji 120.000 ton na leto.«
obdeluje ukrepe za preprečevanje vdorov na- podlagi hidroloških in drugih raziskav v rudniku Senovo, drugi de! pa bo zajel ukrepe za preprečevanje na podlagi znanih izkušenj v slovenskih premogovnikih.«
• Nesreče, ki so se zgrnile nad senovski rudnik v slabem mesecu dni. so ustvarile dodatne težave, kot da ne bi imeli že tako dovolj preglavic.
»Res je, proizvodnja je praktično na štirih odkopih, medtem ko sta dva v redni likvidaciji. V jami nam stalno primankuje okoli 23 delavcev. Velika je fiuktuacija, otepamo pa se tudi z velikim številom bolniških. Letos smo izgubili izkušene rudarje. V teh mesecih je bilo izjemno veliko tako imenovanih neproduktivnih šihtov zaradi sanacije vdorov vode in blata. Predpisani ukrepi za varno delo terjajo daljši čas priprav, prav tako pa ne smemo zanemariti psihološkega učinka, ki ga imajo ti pojavi na delavce.«
• Na odkopih številka 24 in 91 so se vdori blata ponovili. Čemu pripisujete »zasluge«, da nesreče niso te-
, rjale življenj niti poškodb?
»Skupno količino blata pri štirih vdorih smo ocenili na okoli 150 ku-bikov. Kot je ugotovil in ocenil tudi rudarski inšpektor, način odkopavanja z vsemi uporabljenimi ukrepi za varno delo ne zagotavlja varnega dela oziroma kontinuitete proizvodnje v smislu določil pravilnika o tehničnih normativih in o varnosti pri rudarskih podzemnih delih. Izkušenost rudarjev , ki so ocenili nevarnost in sc pravpčasno .umaknili, je preprečila hujše posledice.«
P. PERC
NASA ANKETA
Korist odtehta strošek
V mesecih, ki so pretekli od prve resne javne pobude za podaljšanje porodniškega dopusta pri nas na eno leto, je bilo mogoče slišati vse mogoče komentarje in predloge. Kar težko je razumeti, daje prav ta predlog potreboval toliko utemeljevanja. Saj danes res niso časi. ko bi se za nekaj novega smeti odločati bliskovito, brez temeljitega tehtanja, posebno še, če to novo zahteva dodatne denarje. A ko bi le povsod tako tehtali! To pot vsaj vsi vemo. zakaj, za kakšno naložbo gre. Gre za naše otroke, ki se jih že nekaj let rodi vsako leto manj, predvsem za otroke in njihovo dobro, saj bodo lahko kar 4. mesece dlje ob materi (ali očetu), kar je pri tako majhnem bitju veliko. Tistih 0,34 odstotka prispevka več res ne bi smelo biti prepreka za stvar, katere vsestranskih prednosti res ni potrebno posebej naštevati.
ANTONIJA KLASNIČ. vodja vrtca na Čardaku v Črnomlju: »Iz poklicnih iz- ^ kušenj vem, da je enoletni porodniški dopust pri nas nujno potreben. V oddelku, kjer so otroci do dveh let, imamo od 15 do 16 vpisanih malčkov, v varstvu pa jih je vsak dan le po 9, ostali so bolni. To je dokaz več, kako pomembno je za tako majhne otroke varstvo in nega matere.
Žalostno je, da so večkrat omenjali denar, ko so razmišljali o podaljšani porodniški.
Koliko pa ga zgubimo, ker mater ni na delo zaradi bolezni otrok? Najhujše je, da so pri tem tuhtanju odraslih najbolj prikrajšani otroci.«
ZORICA MALKOV1Č. vodja finanč-no-računovodskega sektorja v brežiški Tovarni pohištva: »Enoletni porodniški dopust bi materam veliko pomenil. Tako rešitev bodo z zadovoljstvom sprejeli tudi v delovnih kolektivih. Zmanjšali se bodo izostanki žensk zaradi nege bolnih otrok, saj vsi vemo, da jih je v prvem letu največ. Varstvo je organizirano v skupinah, kjer se bolezen hitro prenaša. Po mojem bi morali podaljšan porodniški dopust uveljavili že s 1. januarjem 1986.«
NATAŠA PETROV, upravnica Študijske knjižnice v Novem mestu: »O novi porodniški mislim vse najboljše. V letih, stabilizacije bo to zagotovo eden pozitivnih korakov, naložba, ki se bo zelo obrestovala. Pomisleki glede financiranja so nepotrebni, saj bo imel koristi prav vsak. Otrok res nima možnosti dvigniti delegatsko roko, zato jo zanj dvignimo mi! Naredimo vendar nekaj za njihovo srečo. Tudi sama sem mati in vem, da so bili dnevi z otrokom na porodniški najlepši.«
JOŽICA PERMOSER, trgovka iz Metlike: »Po moje bi bilo prav, da bi porodniško podaljšali na eno leto, da bi bila tako mati in otrok dalj časa skupaj. Sedaj morajo otroci tako majhni v varstvo, kar ni dobro in zdravo, poleg tega je danes varstvo zelo drago. Nasploh mislim, da bi se mlade družine raje odločale za več otrok, če bi to družba bolj spodbujala. Enoletna porodniška bi bila ena takih spodbud, čeprav je danes vsak otrok velik strošek.«
PAVLA HROVAT, ekonomski tehnik v mirenski Dani: »Tudi sama sem se kot delegatka v republiški skupščini socialnega ir,-otroškega varstva zavzemala za to, da podaljšamo porodniški dopust na eno leto. Prvo leto je namreč za otroka najpomembnejše. Takrat je veliko cepljenj in pregledov in matere večkrat vzamejo dopust ali bolniško, torej tako ali tako niso vključene v proizvodni proces. Čeprav bo daljši porodniški dopust zahteval več sredstev, sem zanj.«
DANILO ŠKULJ, vodja kadrovske službe v GG Kočevje: »Mislim, da bi sedaj težko našli koga, ki bi bil proti daljšem^ porodniškemu dopustu. Za vzgojo otro je prvo leto življenja najbolj pomembno. zato je prav, da se mati vsa posveti otro v tej dobi. Povečani stroški so ob koris i povsem zanemarljivi. Podaljšan porod ški dopust bi lahko prispeval tudi v povečani nataliteti, ki je na Slovenskem ze nizka.«
JANKO DEBELJAK, kmetijski pospe-šealec v KZ Ribnica: »Ker gre moja žena prav sedai na porodniški dopust, se seveda tudi jaz zavzemam za to, da ga podaljšamo. Poleg tega bo tak dopust koristen tudi za narod, saj utegne ugodno vplivati na nataliteto. Če hočemo, da bo do konca tisočletja dva milijona Slovencev, bi se morala v vsaki družini roditi več kot dva otroka. Denar ne bi smel biti vprašanje. Koristi odtehtajo strošek.«
MARJANA NUNČIČ, delavka Krškega: »Pozdravljam pobudo, da 1 Sloveniji podaljšali porodniški d°Pl’V Kolikor vem, imajo v nekaterih ■ epu . kah že daljšo porodniško Čudno, da P nas ne bi našli denarja. kfijewianovdan taliteta v Sloveniji upada, gotovo radi razmeroma kratke porodniške < oirjestilo naj bo stoodstotno. Za otrt> razvoj bi bil lak ukt;cp nujno potrebe' ; Tudi zato je več delinkvence, kcespotro^ prezgodaj,,v rosni mladosti, prePuV; • družbenemu ali zasebnemu varstvu, * ka stvar pusti posledice...«
FRANCI KOS, sekretar Doma počitka na Impoljci: “Brezpog1^ . podpiram podaljšanje porodniškega dopusta. Kot nekdanji šolm '	•
seveda dal na prvo mesto vzgojni vidik, daljši čas tesnejšega stika dt>l« čka v najnežnejšem obdobju z materjo. J aka ureditev bi bilaprimernej tudi z vidika mojega dela. Za določen čas na mesto porodnice je •* človeka zaposlili za eno leto kot pa nekaj mesecev.«	I
m
® Pijateljstvo. sklenjeno ob kozarcu, je največkrat stekleno (krhko).
® Čeprav si med pijanci trezen, 'c bodo imeli ljudje za pijanca.
O *	'	v	v
Sejmišča
NOVO MESTO — Po enomesečni prekinitvi je bil pretekli ponedeljek spet sejem na novomeškem sejmišču. Naprodaj je bilo 150 pujskov, starih 7 do 10 tednov, in 334 pujskov, starih 10 d? 12 tednov. Lastnika jezame-njalo skupaj 405 živali. Za mlajše je bilo treba odšteti 13.000 do 15.000 din, za starejše 15.000 do 20.000 din, sar je kar okrog 80 odst. več kot Pred mesecem. Kmetje so prodajali tudi 19 glav goveje *>vine. Prodali sojih 13. Kilogram žive teže vola je stal 310 do “50 din, krave pa 250 do 300 din.
Kmet ne sme prijeti za svinčnik
Če bi to storil, bi hitro izračunal, da dela z izgubo — Prihodnje leto v Dragatušu obnova zadružnega doma in prodajalne kmetijske zadruge
DRAGATUŠ — Dragatušci si ne morejo kaj, da ne bi ob vsaki priložnosti potožili osvoji trgovini, propadajočem zadružnem domu in težavah v kmetijstvu. Na nedavnem sestanku s predstavniki kmetijske zadruge iz Črnomlja so dobili odgovore na vprašanja in zahteve iz prve roke, upajo pa, da obljube niso bile le tolažba, ampak se bodo tudi uresničile.
PROSLAVA V AGROSTROJU
Ob dnevu republike je bila proslava .ob peti obletnici obstoja Agrostroja, edinega obrata v našem kraju. Predsednik sindikata je pripovedoval o obratu v teh petih letih. Govoril je še predsednik KS Jpže Frelih Podelili so Priznanja. Dobila gaje tudi naša šola. Potem so učenci naše šole zaigrali prizorček iz partizanskega življenja, 'gralec Dare Valič pa je predstavil simpatično zgodbo Domača naloga.
TADEJA KISOVEC OŠ dr. P. Lunačka Šentrupert
Z NOVOMEŠKE TRŽNICE
NOVO MESTO — Na prvi po-Praznični ponedeljek je bila priložnostna ponudba na mestni tržnici sPet izredno slaba. Malo kmetic je tmelo naprodaj predvsem jušno zelenjavo, jajca po 35 din, fižol v zr-nJu po 450 din kilogrm ter sirčke in ?metano v kozarčkih po 380 din. Not običajno pa so bile dobro založene stalne stojnice. Prodajalci . onfekcije, pletenin in torbarji so ■meli tokrat dobro ponudbo in tudi dekaj več strank. Posebnost na tr-n,ci pa sta bili stojnici s figuricami Parkeljnov in Miklavžev in stojnica s Prodajo lepotilnih krem na osnovi medu.
Krajani so očitali kmetijski zadrugi, da je edina delovna organizacija v krajevni skupnosti, a od nje nimajo veliko. Zadružni dom propada in mnogi dvomijo, da bo do pomladi vzdržal cel. Tudi problemi s trgovino kmetijske zadruge niso trenutni, ampak so stari že 20 let. Pred poldrugim desetletjem so Dragatušci sicer predlagali novega investitorja za trgovino, a pozneje pristali na obljube kmetijske zadruge, da bo prodajalno posodobila, obljube pa so ostale neizpolnjene. Moti jih predvsem to, da je imela
DOMAČE TRNJE
• Kaj. ko bi namesto črnog-radenj za spremembo začeli rušiti — gradove v oblakih?
• Največja čarovnija pri nas bi bila — prehod od besed k dejanjem.
• Nič čudnega, da Slovenci izumiramo, ko pa je postalo ob današnjih cenah ustvarjanje potomcev — nerentabilno.
• Oznako »EPP« na TV zaslonih lahko razumemo tudi drugače — ekonomsko-propa-gandno posiljevanje.
MARJAN BRADAČ
Dietično delovanje črne redkve
Pomen v prehrani
V črni redkvi je 86% vode. 0.6% beljakovin. 0.1% maščob in 6.6% ogljikovih hidratov, od tega polovico sladkorjev. Redkev vsebuje v 100 g sveže snovi 322 mg kalija. 31 mg fosforja. 30 mg kalcija, in 1.0 mg železa. 26-50 mg vitamina C. 4 mg vitamina B2 in 14 mg gorčičnega olja. Dietično delujeta predvsem si-nigrin in glikorafanin.
Črna redkev žene na vodo. pospešuje izločanje žolča, zdravi vnetje žolčnika, bronhialni katar in oslovski kašelj. Nikdar je ne solimo. Pri vnetjih želodca in črevesja pa ne smemo jesti črne redkve, ker preveč draži sluznico.
Za zdravljenje bronhitisa in kašlja je priporočjljivo. da v črno redkev izdolbemo jamico, v njej pustimo čez noč med. da se iz nje izcedi sok. ki ga redno pijemo. To zelo olajša izka-šljanje. /mehča sluz in oljaša dihanje.
Dr. MIHAELA ČERNE Kmetijski inštitut
Kmetijski
Aluminijski rastlinjak
Možnih je več odgovorov na vprašanje, kako priti pozimi do zele-Jave. Najprej so tu stari, preizkušeni načini shranjevanja v kleteh, zaupnicah in jamah. Klet se od kleti lahko zelo razlikuje. Za svežo ■ enjavo je primerna 4 do 5 stopinj topla in vlažna, vendar brez ta-|ne vode. V nji bo zelenjava kar dolgo zdržala, taka klet ni primerna e *a shranjevanje čebulnic.
Za večje količine zelenjave so primerne tudi zasipnice in jame. Pri J.1" je odločilno pravilno prekrivanje in seveda izbira lege. Pred ve-bm mrazom varuje prekrivanje s slamo, folijo in zemljp, folija preučuje dostop vodi, ki je tudi sicer zasipnici in jami lahko zelo nad-; '‘ha. Nujen je odtok, pa tudi zračenje, saj se v zemljo uskladiščena Menjava ob previsokih temperaturah nad lOstopinj lahko vname in ‘gnije.
Zelenjavo pa je mogoče pozimi tudi pridelati, resda s precej večjimi* stroški. Seveda ne v plastinjakih ali s polivinilom prekritih tune-^ > kot morda kak zanesenjak sprva misli, potem pa se prepriča, da • fez dovajanja dodatne toplote ni nič. Folija lahko zavaruje zele-J3vo pred prvim snegom, pa tudi spomladi omogoči zgodnejši PUdelek, to pa je tudi vse. Pozimi je mogoče pridelati zelenjavo le v g^vanih rastlinjakih.
k • Prav tu pa se obeta novost. Podjetje Impol iz Slovenske Bistrice h°.v prihodnjem letu začelo serijsko izdelovati aluminijske rastlinjake, “rirherne tudi za vrtičkarje. Prototip seje že dobro obnesel. Impolov astlinjak je sestavljen iz aluminijskih okvirov, dvokapen ali enokapen, astek|jen ali pa obložen s polivinilom. Dolg je 204 cm, širok pa 269 cm, a 'oljo pa bodo tudi daljši. Z nekaj spretnosti ga bo naročnik lahko ( montiral in celo zasteklil. Njegova odlika je tudi majhna teža in a°stavno vzdrževanje. Rja, kije bila doslej tako nevaren sovražnik koškim ogrodjem steklenikov, aluminiju pač ni kos. m Rastlinjak je mogoče ogrevati na več načinov, odvisno od °*nosti in cene energije. Najcenejši so naravni viri toplote, termal-® voda, kjer je na voljo, sicer pa je treba vzeti v roke svinčnik in er<*čunati, kaj se izplača.
trgovina v Dragatušu sicer velik dohodek, ki pa je odtekal drugam. Direktor zadruge Danilo Rus je pojasnil, da imajo velike težave s trgovino, a so kljub temu obnovili veliko prodajaln v občini. Priznal pa je, da so Dragatuš zapostavljali, zato mu bodo prihodnje leto dali prednost:- obnovili bodo stavbo zadruge in posodobili prodajalno.
SADNE SADIKE NAPRODAJ
SEVNICA — Pri tukajšnjem kmetijskem kombinatu so zaradi zgodnje zime menili, da bodo sadne sadike prodajali šele spomladi. Zadnja otoplitev je le omogočila izkop sadik. Pri kooperaciji jih prodajajo vsak delavnik od 12. do 16. ure in vsako sejemsko soboto do 12. ure. Na voljo imajo vse sadne vrste: od jablan, breskev, marelic, sliv, češenj, orehov do debeloplodnih lešnikov.
Prebivalci tega izrazito kmetijskega območja niso mogli mimo negotovosti v kmetijstvu. »Danes dobimo takšna, jutri drugačna navodila, žalostna resnica pa je, da se v kmetijstvu ne moremo tako hitro preusmeriti kot v kakšni
• Niko Požek, vodja TZO, je kmete potolažil, da je težko, a ne tako, da ne bi orali njiv, da jih ne bi gnojili, saj na pognojenih zemljiščih dobijo večji pridelek. Res je, da kmet rešuje družbeni standard, a mu bomo morali dati tisto, kar zasluži, če hočemo, da bo še delal. Kaj slaba spodbuda pa so bile za kmete Požekove besede, da kmet ne sme prijeti v roke svinčnika, kajti če bi to storil, bi ugotovil, daje v izgubi. Kmetijska zadruga pa mora po njegovem mnenju prijeti za svinčnik, zato da vidi, kaj seji splača in kaj ne.
manjši industriji in tudi ne tako hitro prilagoditi, kot se lahko prilagodi politik z besedami,« je bilo slišati iz kmečkih ust. Eden od čistih kmetov pa je lepo ponazoril, kam pelje mačehovski odnos do kmetijstva.
f
fr
d e/z "'P rs
r
N
I
N
I
s
I
s
I
s
I
s
I
N
I
s
I
s
I
s
I
N
I
S
I
s
I
s
I
s
I
I
s
I
N
I
S
I
s
I
N
I
S
Sevniško cincanje o pomoči
Če se že občina sklicuje na solidarnost na drugih področjih, bi morala biti dosledna tudi pri kmetijstvu
Inž. M. L
0
0
0
0
*
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
!\ 0 0 0
\
0
0
0
0
0
0
0
j:
0
0
0
0
0
0
'0
s
0
0
SEVNICA — Pri kooperaciji tukajšnjega kmetijskega kombinata so v izvršnem svetu pred obravnavo o povišanju prispevne stopnje za pospeševanje kmetijstva ponovno prešteli vse kilograme žive teže, litre mleka in ostalih tržnih presežkov.
• Letos bodo v sevniški občini odkupili že 4,1 milijona litrov mleka (leta 1974 le 1,8 milijona) Živa teža prirejenega govejega mesa se je v pičlih petih letih od 440 ton povzpela na 700 ton, celo v prašičereji so od 22 ton iz leta 1981 prišli na 180 ton, vse v kooperacijski reji. Za tako hribovito občino pa je pravipodvig skok v usmerjeni pridelavi pšenice: od zanemarljivega tovornjaka pšenice leta 1981 so letos prišli že na 230 ton. Učinke dajejo usmerjena vlaganja v nove hleve in stroje, kjer je novih 3.600 stojišč, dve tretjini starih pa je prenovljenih, samo silosov je bilo Zgrajenih 200, ustanovljenih pa je bilo tudi 100 strojnih skupnosti.
Komaj 4 odst. zemlje v družbeni lasti je domala zanemarljivih, uspehi v razvejeni kooperacijski proizvodnji pa so zato tembolj razveseljivi. Posebej spodbudno je, da kljub nenehnim krizam v sevniški občini stalež živinske črede ni nazadoval, celo povečeval se je.
»Neprijetno je hvaliti svojo službo. Nedvomno pa je bilo opravljenega veliko strokovnega in organizacijskega dela. Svojo vlogo so odigrale tudi intervencije za proizvodnjo hrane, svoj pomen so dobivale tudi kompenzacije.« navaja nova direktorica koopracije inž. Jožica Mlakarjeva.
Tu pa smo tudi pri jedru problema, ki ga kaže še razčiščevati. zakaj kot je pokazala ena razprava na sevniškem izvršnem svetu, nekaterim ni prav. da se v kmetijstvu od besed vendarle prihaja k dejanjem. Predvsem belokranjske občine so sprejemale tudi po šestkrat višje stopnje za pospeše-
1 ozemljitvcni vod
2 pločevinsko-folijska stena
3. vodovodna napeljava
4. čistilec gnoja
5. kovinska mreža v tleh
6. nave/alna naprava
7. samonapajalnik
8. krmna naprava
9. mol/na naprava
10 hlevna konstrukcija
11 zbiralnivašči’ni vod
12. ozemljilo-tcmeljno
13. letev i/enačilve potenciala
14. strelovodnu ozemljitev
15. ozemljitev pašniške ograje
vanje kmetijstva (sevniška naj bi se zvišala po novem od 0.35 na 1 odst.), ker se denar po republiških premijah in kompenzacijah za proizvodnjo hrane vrača. V sevniški občini tožijo ravno zavoljo pomanjkljive solidarnosti na drugih področjih, npr. v zdravstvu, in bi bilo prav. da poznajo solidarnost tudi v kmetijstvu. Ob večji domači spodbudi lahko konec koncev občina pridobi še več iz republiških pospeševalnih virov.
A. ŽELEZNIK
\
I
N
I
S
I
S
I
s
I
s
I
s
I
N
I
S
I
s
I
s
I
s
k
EN
HRIBČEK BOM KUPIL,-
Ureja Tit Doberšek
Strokovnjakova razlaga pravega odnosa do vina
Inž. Zvonimir Simčič, znani ocenjevalec vina (prej direktor Vinske kleti Dobrovo v Goriških brdih), v letošnji 11. številki revije Sodobno kmetijstvo piše o vinu kot dober poznavalec. Ker revije večina bralcev Dolenjskega lista ne bere, sodimo, daje prav, če lepe misli inž. Simčiča posredujemo tudi našim bralcem. Takole piše:
Preden vino postavimo na mizo, gre skozi celo verigo procesov. V vinogradništvo, to je pridelavo, in v kletarstvo, to je predelavo in nego vina, smo vložili mnogo truda in sredstev. Pri tem smo pa bolj malo storili za osvajanje trga in pravilno strežbo vina. Pravilna strežba vina, za kar si mora prizadevati gostinstvo, in uveljavljanje kulturnega uživanja vina kažeta na pravilen odnos do vina. Nepravilna postrežba in nekultivirano uživanje vina zmanjšujeta dosežke vinogradnikov in kletarjev v procesu pridelovanja in prometa z vinom.
Vino je edinstvena in povsem naravna pijača, ki jo človek posebno spoštuje. V vseh časih je bila priznana kot zvesta človekova prijateljica. Grški misleci: Sokrat, Homer, Hipokrat ter selernitanska šola, v novejši dobi pa Pasteur in drugi najvidnejši predstavniki stare in sodobne medicine, so cenili vino kot izrazito sredstvo, ki krepi organizem in človekovo duševnost.
Zgodovina nas uči, daje imelo vino od vsega začetka velik pomen za človeka, pa tudi za zgodovino na splošno. To dokazuje, da vino ni samo pijača, ki človeka odžeja in ob kateri človek zaradi prijetnega okusa in vonja uživa, ampak pozitivno vpliva na njegove telesne in duševne sposobnosti in preko tega na njegov kulturni razvoj. Zgodovina je velik učitelj, kar zadeva poslanstvo vina in za objektivno ovrednotenje te ple-
menite pijače. Na ta način nam daje pravico in nalaga dolžnost, da vinu zagotovimo tisto mesto, ki si ga zasluži.
Vinska zgodovina se prav nič ne razlikuje od zgodovine človeštva. Prva alkoholna pijača na svetu je nedvomno bilo neke vrste vino, ki je večkrat (kot je dobro znano) spremenilo tok zgodovine. Pasteur je leta 1866 povedal o vinu tole: »Vino je najbolj zdrava in higienična pijača.«
Vino se rodi iz sonca in zemlje s pomočjo človeškega truda. Tu pride do izraza tesna povezava med naravo, znanjem in pridnimi rokami človeka kot pridelovalca te žlahtne pijače. Trud skupnega dela narave in človeka, to je vino, pa ne nastane v trenutku in na preprost način. Potrebno je veliko sodelovanja, znanja in celo umetnosti, mnogo časa, dela, potrpljenja in veliko pozornosti, preden pridobimo čudovito pijačo vino.
Vino je pijača, ki se ne da primerjati z nobeno drugo naravno, še manj pa z umetno pijačo. Zakaj lahko vino obravnavamo čisto drugače kot ostale alkoholne pijače? Bistvena razlika je v tem, ker je vino edina plemenita alkoholna pijača, čista in celovita biološka tekočina, izdelana v čudovitih laboratorijih narave. Pri tem je pomembno, da vino vsebuje alkohol v primerni razredčenosti, kar blagodejno vpliva na človeški organizem.
Naravne lepote so vedno lepše in zanimivejše od umetnih,
. čeprav so tudi te lahko lepe. Tak primer je tudi vino, obogateno z vsem najdragocenejšim, kar more dati narava. Ostati mora nespremenjeno, pristno, sveže, nežno, barvito, skratka čudovito. Vse te lastnosti grozdja spremenimo v vino in jih tako ohranimo nespremenjene čim dalje.
Vino je pridelek, ki ga človeku daje narava, je »eliksir življenja«, prava umetnina brez konkurence. Zato ga moramo uživati kulturno.
(Prihodnjič dalje)
Zakaj gorijo hlevi in ubija tok
Navodila strokovne službe o pravilni napeljavi električnega toka _
NOVO MESTO — V zadnjem času večkrat zasledimo novice (DL. 28. nov.) da je elektrika ubila štiri, pet ali več glav živine, da je izbruhnil požar v stanovanjski hiši ali gospodarskem poslopju in ga upepelil. Kot vzrok se navaja nepravilna izvedba ali pa uporaba električnih naprav in napeljav.
Obnovi električnega omrežja na podeželju, vse večji uporabi gospodinjskih in kmetijskih strojev, ki jih poganja električna energija pri nas. ne sledi obnova električnih napeljav v stanovanjskih hišah in gospodarskih poslopjih niti osveščenost ljudi, zato ko prihajamo na kraj nesreče, požara, največkrat ugotovimo:
1. da je električna napeljava dotrajana (izolacija razpokana, se drobi)?
2. da ni pravilno izvedena (nepravilni preseki električnih kablov, ki so napajali večje število porabnikov, oz. uporabnika s preveliko močjo, ni bil uporabljen ustre/en zaščitni ukrep pred previsoko napetostjo dotika, nepravilna vezava v razdelilnih omaricah in dozah, električna napeljava speljana po lesu ali preko lesti, nedokončana, izvedena provizorično)!
3. da so bile uporabljene neustrezne varovalke (prevelike moči) ali pa da so bile varovalke premoščene. »flikane« (najdeni so bili primeri premostitve z žebljem)!
4. da zaščitna stikala niso delovala (ZNS. FID stikalo)!
5. da so bile uporabljene žarnice prevelike moči glede na samo izvedbo svetilke (bakelitna podnožja) in da so se dotikale lesenih delov ali drugih lahko vnetljivih delov ali bile /smetane s senom ali slamo!
6. da so bile naprave in napeljave poškodovane (poškodovani dovodni kabli, poškodovane pakeiitne ploščice. stikala)J
7. da so oškodovanci sami nestrokovno izvedli prevezave in povezave ter popravila naprav in napeljav (hidrofor. krožna žaga. puhalnik).
Kako postopati, da se ne bi takšne nesreče ponavljale?
L Uporabniki naj bi v grobih obrisih poznali pomembne instalacijske dele. ker jih bodo potem znali tudi pravilno in varno uporabljati (sprašujte ob vgradnji naprav in napeljav inštalaterje).
44 «4/
2. Električne instalacije naj načrtu-jejo-projektirajo strokovnjaki s področja elektrotehnike na podlagi želja in po*reb uporabnika ter v skladu s tehničnimi predpisi, normativi in standardi.
3. Električne instalacije naj izvajajo in popravljajo (enako tudi naprave) samo strokovno usposobljeni ljudje (ne nasedajte šušmarjem in laikom). Zahtevajte od izvajalcev pismena poročila o meritvah in pismene izjave, s katerimi vam zagotavljajo in potrjujejo pravilnost izvedbe električnih instalacij (popravilo in priključitev)!
4. Upoštevajte navodila proizvajalcev naprav in napeljav!
5. Če sumitp. da imate naprave in napeljave že dotrajane.seobračajtena obrtnike oz. podjetja, ki izvajajo elektroinstalacijska dela na Dolenjskem. v Beli krajini in Posavju (za priključke z javnega omrežja stanovanjskih hiš oz. gospodarskih poslopij se obrnite na nad/orništva ElektroNovo mesto oz. Elektro Krško)!
Ker ugotavljamo, da so v novih ali obnovljenih hlevih električne naprave, napeljave v veliki večini nepravilno ali pomanjkljivo izvedene, objavljamo osnovno skico pravilne izvedbe izenačitve potenciala, ki je ena od oblik zaščite pred visoko napetostjo dotika.
Po dolgoletnih izkušnjah so strokovnjaki prišli do enotnega mnenja, da je/a preprečitev previsoke napetosti dotika potrebno v hlev ih izvesti izenačitev potenciala na vseh kovinskih delih. (Za previsoko napetost dotika velja v smislu tehničnih predpisov za koristne domače živali napetost 24 V.) Med seboj morajo bitj povezave dobro prevodne in povezane z letvo izenačitve potenciala, z zaščitnim vodnikom ter strelovodno ozemljitvijo. Pri tem se morajo razni v mesni i/olirni komadi dobro galvansko premostiti.
I Icktrocncrgetska inšpekcija
• Otroci, norci in pijanci govore resnico.
• Ni vina brc: pelina.
• /.manjka vina. ni razgovora, zmanjka denarja, ni prijatelja.
J IZ NKŠIH OBČIN
Potrebno je marsikaj, ni pa denarja
Gospodarstvo ne prenese več dodatnih bremen
NOVO MESTO — Sprejem dolgoročnega družbenega plana je bil prejšnji teden odložen s podaljšano javno razpravo, dogovor o temeljih srednjeročnega plana občine do leta 1990 pa so vsi trije zbori novomeške občinske skupščine sprejeli. Potrebna bo še uskladitev glede podanih amandmajev.
Dolgoročni družbeni plan do leta 2000, ki je bil v večmesečni javni razpravi, je doživel okrog 30 spremin-jevalnih predlogov. Večina je bila upoštevanih. Ker gre tudi za vrsto pripomb, ki zadevajo naloge širšega družbenega pomena in niso zajete v predlogu republiškega dolgoročnega plana, bo potrebno še dodatno usklajevanje z republiškimi institucijami. Vse to so razlogi, da so delegati sprejem tega dokumenta odložili, obenem pa podaljšali javno razpravo. Predvideno je, naj bi dolgoročni plan sprejemali šele v februarju 1986.
Pri obravnavi dogovora o temeljih družbenega plan za obdobje 1986 do 1990 pa so k 78 spreminjevalnim predlogom v javni razpravi na seji podale amandmaje še delegacije Dol. Toplic, Iskrine tovarne Hipot v Šentjerneju in tovarne Novoles. Delegati so dobili pismeno poročilo, kateri predlogi iz javne razprave so bili pri oblikovanju
• Na zboru združenega dela so delegati obravnavali še osnutek slovenske in občinske resolucije za leto 1986 in ugotovili, da gre pri resoluciji SRS še za vrsto nedoročenih stvari, predvsem pri družbeni porabi. Osnutek občinske resolucije pa bo v javni razpravi do S. decembra
IZ NKŠIH OBČIN
LL
Tčončnega besedila dokumenta upoštevani, kateri ne in zakaj ne. V glavnem je izvršni svet zavrnil tiste predloge, katerih uresničitev bi pomenila dodatno obremenitev za gospodarstvo.
Z zadnjimi amandmaji soTopličani predlagali, naj bi v družbeno usmerjeni gradnji v večjih krajih zgradili 110 družbenih stanovanj, v predlogu je bilo zapisnih le 71, sprejeto besedilo pa določa gradnjo 100 stanovanj. Šentjernejčanom, ki so zahtevali gradnjo prizidka k vrtcu za jasli in potrebe sodobne kuhinje, so predlog zavrnili z utemeljitvijo, da gradnja ni predvidena v naložbah otroškovarst-vene skupnosti in da verjetno ne bo dovolj denarja niti za naložbe v družbene dejavnosti, ki so že dobile prednost. Povsem v nasprotju s tem pa je bila pripomba Novolesa, češ da gospodarstvo ne bo preneslo toliko negospodarskih investicij v družbene dejavnosti, kot je predlaganih. Zahtevali so še boljšo trgovinsko oskrbo, izgradnjo ustrezne avtomatske telefonske centrale in večjo telovadnico ob dograditvi šole, kot bi bila za potrebe šole potrebna. Od vsega tega bo v srednjeročni plan vnešena le gradnja telefonske centrale,
Ker so bili na ločenih sejah treh zborov ob sprejemu temeljev plana izrečeni še drugi amandmaji, je bila izvoljena 7-članska medzborovska usklajevalna komisija, ki jo vodi Angelca Legan.
R. B.
ČETRTK0V INTERVJU
Dedek Mraz v negotovosti
Ne nakazujejo dogovorjenih prispevkov
NOVO MESTO — Vsakoletna akcija za organizacijo novoletnega slavja otrok z obdaritvijo bi morala biti na začetku decembra finančno zagotovljena, toda le dve tretjini delovnih organizacij je nakazalo dogovorjeni prispevek po 270 din na zaposlenega. Kaj to pomeni, je povedal Darko Habjanič, ki na sekretarskem mestu pri občinski Zvezi prijateljev mladine nadomešča bolno Ivanko Mestni-kovo:
»Če bi imeli 6,5 milijona dinarjev, kolikor naj bi se po dogovoru zbralo od navedenih prispevkov," bi lahko nabavili ustrezna skromna darila za cicibane in šolarje, hkrati pabi poskrbeli za organizacijo javne prireditve na Glavnem trgu, ki otrokom še največ pomeni. Konec novembra pa je zbranih le 3,9 milijona dinarjev. Medtem ko si celo IMV prizadeva to dogovorjeno obveznost poravnati, imamo vrsto delovnih organizacij v mnogo boljšem finančnem položaju, ki se izgovarjajo.«
Koliko denarja ste predvideli za darila in koliko za javno spektakularno prireditev na Glavnem trgu?
»Računali smo na 400 dinarjev za darilo vsakemu otroku. Kljub tej vsoti, ki se na prvi pogled niti ne
Darko Habjanič
zdi nizka, pa že vemo, da bo v veliki vrečki polno praznega. Skromno igračo in nekaj sladkarij bo vsak vendarle dobil. Prireditev na Glavnem trgu pa je bila zaradi varčevanja z vsakim dinarjem že tako skrčena od lanskih treh na dva dni, prizadevamo pa si, da vsebinsko ne bila slabša, prej narobe. Potrebovali pa bi zanjo 1,5 milijona dinarjev.«
Mestni in primestni otroci, ki lahko obiščejo dedka Mraza na Glavnpm trgu, so vsako leto deležni pravljičnega novoletnega vzdušja. Kako je poskrblejno za vaško mladež?
»Lani smo krajevnim skupnostim ponudili ogled te prireditve, če organizirajo prevoze, ki bi jih plačali mi, vendar je bilo malo odziva. V krajevnih skupnostih marsikje raje sami organizirajo novoletno prireditev, vendar gotovo ne more biti na taki ravni, kot je osrednja prireditev v Novem mestu. Menim, da so oddaljeni otroci prikrajšani. Tudi letos bomo ponudili prevoze, skušali jih bomo organizirati brezplačno s pomočjo delovnih organizacij, bojim pa se, da se bo lanska izkušnja z odzivom ponovila.«
Kakšen bo okvirni program dvodnevnega pravljičnega živžava na Glavnem trgu?
»Letos bomo 26. in 27. decembra od 16. ure dalje na Glavnem trgu kot prejšnja leta organizirali novoletno slavje. Na stojnicah bodo prodajali gostinci, spomin-karji, prodajali bodo igrače in spet bo srečelov, za katerega je že več let izredno zanimanje. Sprevod dedka Mraza in kulturni del programa pripravlja poseben odbor, ki skuša program vsako leto izboljšati in popestriti. Če bomo zbrali dogovorjene prispevke po sporazumu, bomo lahko vse to izvedli, sicer pa....«
R. BAČER
Uspehi tudi v težkih časih
Praznik metliške občine — Plaketa občine še Jugotekstilu — lmpex, pokrovitelju suhorske šole — Kljub težkim časom naložbe v posodabljanje opreme
METLIKA — Sam dan praznika metliške občine, 26. november, so delegati vseh zborov občinske skupščine začeli z delovno sejo, na kateri je beseda tekla o poslovanju metliškega gospodarstva v devetih mesecih letošnjega leta, o družbenem dogovoru o temeljih plana za novo srednjeročno obdobje, osnutku resolucije za prihodnje leto in še o čem. Na tej seji so soglasno in z odobravanjem sprejeli še dodaten predlog za podelitev plakete metliške občine, in sicer delovni organizaciji Jugotekstil-Impex iz Ljubljane, ki je že 25 let vzoren in skrben pokrovitelj podružnične šole na Suhorju. To plaketo bodo izročili na slovesnosti ob 25-letnici pokroviteljstva, ki bo 17. decembra na suhorski šoli'. Praznični del dneva pa seje začel s ranjske občine, njene težave in uspehe
slavnostno sejo, na kateri je predsednik občinske skupščine inž. Janez Gačnik orisat dosedanjo pot te belok-
PLAKETE IN ODLIKOVANJA — Med letošnjimi dobitniki državnih odlikovanj, ki sojih, tako kot plakete in nagrade raziskovalne skupnosti, izročili na slavnostni seji, je tudi inž. Stane Bajuk, vodja TZO Kooperacija pri metliški Kmetijski zadrugi, ki je dobil red zaslug za narod s srebrno zvezdo.
in med drugim dejal: »Izredno težke gospodarske razmere v zadnjih letih so sicer močno omejile naš razvoj, vendar kljub temu lahko rečemo, da so naša stabilizacijska prizadevanja dosegla svoj namen in da v zadnjih dveh letih dosegamo dobre proizvodne in poslovne rezultate. Čeprav je letošnje leto eno najtežjih, z zadovoljstvom ocenjujemo, da smo ravno letos v gospodarstvu veliko investirali v posodabljanje opreme, kar bo omogočalo večjo produktivnost, boljšo kakovost naših izdelkov in s tem večji izvoz.« Ko je govoril o kmetijstvu, je poudaril, da je ta pomembna panoga ogromno prispevala za razvoj občine.
»Veliki tržni presežki vina, pšenice, krompirja, mesa in mleka najbolj nazorno kažejo napredek našega kme-. tijstva. Sorazmerno majhne naložbe v kmetijske objekte, mehanizacijo in agrarne operacije so bile očitno zelo premišljene in koristne. Imamo pa še velike rezerve, možnosti so zlasti še za večji pridelek žit, krmnih rastlin, s tem pa za večjo prirejo mesa in mleka, velike neizkoriščene možnosti pa so zlas-
Zlasti o domačih hibah
Osnovne organizacije Zveze komunistov dobijo nova vodstva — So bile večmesečne priprave dobre?
NOVA ŠPORTNA DVORANA — Za občinski praznik so slovesno odprli novo metliško športno dvorano, ki je vejala 118 milijonov dinarjev. Najprej je v njej zaplesala šolska folklorna skupina. (Foto: Bartelj)
NOVO MESTO — Do 15. decembra naj bi se v vseh osnovnih organizacijah Zveze komunistov zvrstile programsko-volilne seje, na katerih je potrebno zelo konkretno oceniti uspehe in neuspehe pri uresničevanju dokumentov ZK.
Sekretarji osnovnih organizacij so prejšnji teden dobili na posvetih zelo konkretne napotke za izpeljavo teh sej. ki bi morale pomeniti nov korak k nadaljnjemu utrjevanju vloge ZK. Priporočajo, naj bi se ne izgubljali v ocenjevanju v družbi vseh odprtih vprašanj, ustavljali naj bi se zlasti ob tistih, pri katerih v lastnem okolju dosegajo najslabše rezultate.
Ne bi pa smeli v oceni izpustiti področja idejne in organizacijske uposoboljenosti osnovne organizacije. sprejema novih članov, odgovornosti komunistov, samokritike. Ocenili naj bi lastne gospodarske razmere in uresničevanje stabilizacijskih programov, delovanje delegatskega sistema, kadrovsko in socialno politiko in pa politično varnostne razmere v lastnem okolju.
Drugi del programsko-volilne seje naj bi bil namenjen sprejemu realnih izhodišč za bodoče delo. Programi osnovnih organizacij ZK naj bi bili oblikovani tako, da se v njih odražajo stališča drugih družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov. V bistvu bi moral biti program ZK dogovor za akcijo, s čimer bi ZK najučinkoviteje in najhitreje uveljavila svojo idejnopolitično usmerjevalno vlogo.
V osnovnih organizacijah pa so dolžni obravnavati še predloge kandidatov za sestavo novega občinskega komiteja in njegovih organov, zavzeti morajo stališče tudi do predlogov možnih delegatov za 10. kongres ZKS in 13. kongres ZKJ. Za novi občinski komite je evidentiranih čez 80 možnih kandidatov.
med katerimi bo potrebno izbrati 30 predlogov. Za 10. kongres ZK Slovenije je evidentiranih 49 možnih delegatov, predlaganih bo 17. za 13. kongres ZKJ pa je evidentiranih 15 komunistov z območja novomeške občine, medtem ko sta na voljo le dve delegatski mesti.
R. B.
Lep praznik na Mestnih njivah
Letos so podelili pet krajevnih priznanj OF
NOVO MESTO — Krajani Mestnih njiv so svoj praznik 1. december slavili v sredo, 27. novembra, s proslavo v gimnazijski telovadnici.
Slavnostni govornik Matjaž Verbič, sekretar občinske konference SZDL, sicer pa krajan, je obudil spomin na revolucionarno dejanje gimnazijcev decembra 1941, ko so na dani signal med poukom vstali domala vsi dijaki od 3. do 8. razreda in z enominutnim molkom proslavili dan zedinjenja jugoslovanskih narodov. Tihademon-tracija na poziv OF je potrdila pripadnost novomeške mladine idejam OF in boja proti fašizmu. Posledica je bila izključitev 201 dijaka, sledila pa je edinstveno organizirana ilegalna gimnazija, ki je delovala v Novem mestu leta 1942 cele tri mesece.
Med udeleženci proslave je bilo več nekdanjih dijakov, udeležencev dogodka, ki si ga je krajevna skupnost izbrala za praznik. Po kvalitetnem kulturnem programu v izvedbi di jakov in dijakinj šole so podelili še krajevna priznanja OF. Prejeli sojih: Anton Žerjal, Ana Zafred, Rade Tatalovič, Marija Kocijančič in srednja šola pedagoških usmeritev za dolgoletno sodelovanje.
Sledil je prijeten družabni večer. Za praznik je krajevna skupnost Mestne njive izdala slavnostno številko svojega glasila, ki je po svoji zanimivi in tudi kritični vsebini daleč nad običajno ravnijo tovrstnih časopisov.
R. B.
Do kdaj odlagališče blata?
V Bučni vasi se pritožujejo, ker pri razreševanju perečih krajevnih težav ni in ni sprememb
ti v vinogradništvu in sadjarstvu. Vendar je za to nujno, da vsi porabniki hrane pokažemo pripravljenost več prispevati^ __________________________
• Na slovesnosti, za katero so kulturni program pripravili pevski zbor Beti in metliški osnovnošolci, so izročili plakete občine, državna odlikovanja in nagrade občinske raziskovalne skupnosti. Plaketo so dobili: Ivan Žele, Martin Plut in Jože Bajuk; državna odlikovanja: Julij Nemanič, Stanislav Bajuk, Mimica Starc, Nežika Travnikar, Vladimira Škof in Marija Bajuk,’ nagrade raziskovalne skupnosti pa: dr. Dušan Plut, Marija Horvat, Ivan Gornik, Slavko Pezdirc, inž. Jože Bajuk ter skupina devetih delavcev Vinske kleti.
Po slavnostni seji so si delegati in gostje ogledali eno večjih letošnjih metliških pridobitev, novo športno dvorano.
BREZ SKRBI ZA CEROV HRIB
NOVO MESTO — Cerov hrib nad Prečno je gozd izrednega pomena in kakovosti, zato je cela vrsta institucij in posameznikov nasprotovala prvotnemu besedilu v predlogu srednjeročnega plana občine, ki to področje omenja kot možno lokacijo za bodoči kamnolom z industrijskim načinom dela. V teku javne razprave so »nasprotniki« kamnoloma uspeli, tako da Cerov hrib ni več omenjen kot možna lokacija za kamnolom.
BUČNA VAS — Krajani Bučne vac si so na programsko volilni konferenci SZDL spregovorili o perečih nerešenih zadevah kraja. Gre predvsem za šolo, trgovino in onesnaženje okolja.
Medtem ko so ugotovili, da je med ljudmi znatno boljša pripravljenost sodelovati pri razreševanju krajevnih težav in daje tudi manj izmikanja prevzemu funkcij, pa so pri sprejemanju
• Na konferenci je bilo izvoljeno tudi novo vodstvo krajevne organizacije SZDL, ki ga sestavljajo predsednik Franc Gole, podpredsednik Stane Žagar in sekretar Alojz Krnc.
novih planskih dokumentov opozorili na zadeve, ki bi morale najti svoje mesto v planih za novo srednjeročno obdobje.
Na prvem mestu so omenjali dograditev osnovne šole v Bršljinu, ki dela trenutno v najslabših pogojih v občini. Kar štiri razrede učencev vsak dan z avtobusi vozijo k pouku v Šmihel, v bivši internat. Prostorska stiska pa je tako huda, da imajo tudi dvoizmenski pouk. Ker šola že ob izgradnji ni bila dokončana, krajani zdaj opozarjajo na ta dolg.
Huda nevšečnost za najširši krog krajanov pa je neurejena trgovina. Br-šljinski Market zaradi velikega kroga odjemalcev ne more ostati edina preskrbovalna trgovina, zlasti še. ker celotno naselje Brezov log z Bučno vasjo ostajata neoskrbovana. Krajani so že pripravili lokacijo za trgovino nad že zgrajenim večnamenskim zakloniščem. vendar se doslej nihče ni odločil za gradnjo.
Ob dejstvu, da je prometna ureditev kraja deležna hude kritike vrsto let. ni pa nobenih sprememb, pomeni onesnaženje okolja grožnjo za širše področje. V Žabjek še vedno dovažajo blato iz ločenske čistilne naprave.
O RAZPOREJANJU DOHODKA
METLIKA — Na današnji seji metliškega izvršnega sveta bodo razpravljali o uresničevanju dogovora b razporejanju dohodka v devetih mesecih v metliški občini, o skladnosti urbanističnega programa, načrta in reda in zazidalnih načrtov s sprejetim srednjeročnim družbenim planom občine za to srednjeročno obdobje, o osnutku statuta sklada stavbnih zemljišč v občini in še o čem.
čeprav je bilo krajanom uradno obljubljeno, da bo to le začasno, in sicer le do konca leta 1984. Čez leto dni je še vedno pri starem. Ker ob poroznem zemljišču blato prodira v zemljo, od tod pa v potok, je življenje v njem že povsem zamrlo.
Med krajevnimi težavami so omenjali še to. da v tej mestni krajevni skupnosti ni niti metra prave kanalizacije in da se pritožbe nad lokalnimi prevozi nadaljujejo. Pri »Gorjancih« so obljubili, da bodo njihovi avtobusi ustavljali na koncu naselja, kjer je odcep za Trško goro. toda dogaja se, da ustavljajo hrvaški avtobusi, ljubljanski, Gorjančevi pa le takrat, če je šofer pri volji.
R. B
Izvoz večji pokritje slabše
V primerjavi z lanskimi devetimi meseci se je zmanjšal izvoz na konvertibilno tržišče
METLIKA — V devetih mesecih letošnjega leta je metliško gospodarstvo izvozilo za dobrih 1,2 milijarde dinarjev (po obračunski vrednosti dolarja 185,70 din), kar je malo več kot v enakem lanskem obdobju. Na konvertibilno tržišče so izvozili za blizu 951 milijonov dinarjev ali za 6 odst. manj kot v lanskih devetih mesecih, od tega je za skoraj 400 milijonov dinarjev izvoza blaga ali za 12 odst. manj kot v enakem lanskem obdobju, za dobrih 553 milijonov dinarjev pa izvoza v obliki storitev, kar je z 2 odst. manj kot lani. Izvoz na klirinško območje je vreden dobrih 260 milijonov in je z 67 odst. večji kot v enakem lanskem obdobju.
V tem času je gospodarstvo te belokranjske občine uvozilo za okoli 1.12 milijarde dinarjev, večino s konvertibilnega trga, kar je za 17 odst. več kot v lanskih devetih mesecih. Celotno pokritje uvoza z izvozom znaša za to obdobje 107,9 odst. in je za 12 odst. slabše kot lani, upoštevajoč samo konvertibilno tržišče, pa znaša pokritje samo dobrih 93 odst. in je za več kot 20 odst. slabše kot v enakem lanskem obdobju.
Novomeška kronika
KRUH — Telefoniral nam je dolgoletni naročnik iz Šmarjeških Toplic in povedal, da je v trgovini Prinovec J^upil dve francoski štruci. Ena je tehtala 37 dkg in je bila dolga 45 cm, drugi pnmereK pa je zmogel na tehtnici 27 dek, ob metru pa 34 cm. Obvestilo se nam je zdelo tako neverjetno, da smo v novomeški prodajalni kruha najprej preverili, če morda novomeška Pekarija, ki osr-buje tudi Toplice, ne peče dveh velikosti francoskega kruha. Pa so prodajalke povedale, da je v prodaji samo ena sorta, kar se vidi tudi po ceni, kije enaka. Ne preostane drugega, kot Pekarno obtožiti za nevestno delo, ki je vsak dan dokazljivo. Treba je samo kupiti dve štruci.
PESEM — Iz zanesljivih virov smo zvedeli, da je med malčki v novomeških vrtcih daleč najbolj priljubljena pesem »Bolje biti pijan nego star«. Nekatera spoznanja se očitno fazSTrjajo že v najbolj rosnih letih.
KAKOVOST — Ni skrivnost, da se je delegacija IMV pred kratkim mu-!” la na Japonskem. Med pogovori je bila omenjena tudi kakovost. Slovenska stran se je vljudno pozanimala, ali nimajo gostitelji kakšnega kratkega, priročnega in učinkovitega pravilnika o tej zadevi. Japonci so vljudno *n us"' trežljivo dali premetati vse arhive, vendar so morali na koncu Novo-meščanom povedati, da takega pap1 rja. žal, ne premorejo. Zato, kerjeprl njih kvaliteta lahko samo 100-odsto-tna.
Ena gospa je rekla, da ne more razumeti, zakaj je na (starem) poslopju SDK v Novem mestu od prazniku republike namesto slovenske plapolala srbska zastava.
V času od 21. do 27. novembra so v novomeški porodnišnici rodile: Ana Rifelj iz Ždinje vasi — Anito, Hermin3 Kastelic iz Praprotnice — Dejana, Sonja Jagunič iz Požuna — Dubravka, Zdenka Kostevc — Mustar iz Krškega — Ano, Jožica Bizjak z Dobrave pod Rako — Mitja, Nada Mavretič ir Vrškovca — Zdenka, Marija Jordan s Smednika — Gregorja, Jožica Tomšič iz Lopate — Dejana, Darinka Perhaj r Rateža — Tino, Marjana Murn z Dvora — Simona, Mateja Petrič iz Dolenje Prekope — Urško, Silva Rugelj |Z Okroga — Majo, Jožica Fabjan iz Sa-dinje vasi — Andreja, Amalija Skot j Bistrice — Ireno, Marija Lindič J Krmelja — Mojco, Alanka Zičkar Krškega — Gregorja, Marija Rajer Jablana — Gašperja. Andreja Grah iz Šmarjete — Roka, Jožefa Ucman Loške vasi — Mitja, Ružiča Majce ., Poha — Bojana, Antonija Jur#Je . j iz Črnomlja — Matejo, Marija ^ „ iz Šentlovrenca — Katjo, Iren3 n:a žman iz Krškega — Mihaelo, M > Lamovšek iz Mirne vasi — dečka.
rija Pasar iz Žužemberka
dečka,
Slavka Grubar iz Malega M^dže-— dečka in Marija Štrucelj iz ” mlja — Dominika.
IZ NOVEGA MESTA: Suzan3 Kastelec z Zagrebške 16 — ■ Martina Jamnik s Ceste herojev .. a Anžeta, Jolanda Župevec iz Br J . 13 - Mateja, Amra Žunič, Nad m " 13 a — dečka, Danica Tejič iz Slavka Gruma 32 — Sanjo m
Albreht iz Čestitamo!
Šego
18
dečka,
Sprehod po Metliki
DA JE PRIŠEL ČAS KOLIN; deti tudi po tem, da v metliški" te. nah ni moč dobiti debele soh m a ga popra, začimb, ki sta ob c J prašičev neobhodni. Menda tiklov trgovci nočejo nar0.^0„jld bi pred veleinventurami. P° *eJ ILture bilo najbolje, ko bi trgovine m pričakale s povsem praznimi p itreje Bilo bi najbolj enostavno m naj bi bilo konec inventur.
BELA KRAJINA JE zl?,danes PARTIZANSTVA. To. dajc.3«°£e se zibelka, se lahko vsak PrePrl. fj njen'
zapelje z avtom pošepreneka ...inja
cesti ali ulici. Konec paje tega v po luknjah Jarčeve in Sestov dra-Metliki, do nedavnega najbolj £no panih metliških ulic, ki soJu7„0dnjj • pred nedavnim asfaltirali- Avalci sneg pa je preprečil, da bi si P tak0 teh ulic uredili dohode do hiš, jim s-pomladi spet ne bo PjrfcizEGA
V POČASTITEV OBČlNSKt PRAZNIKA IN DNEVA BLIKE so tudi v metliški sreonj ((j tilni šoli pripravili Pros'.av,0'vetoVf' priložnosti je šolo obiskal (0. popotnik Petrevčič in P.rlPr3jveh napisno predavanje s poti po deVo rodnih parkih v Ameriki -.-jiŠteje nazorno podkrepil s Pr \Avku pa vilnih diapozitivov. Dragu , m 0 so učenke prisluhnile, ko je g razvoju rock glasbe.
IZ NKŠIH OBČIN :
IZ NKŠIH OBČIN
Črnomaljski drobir
CVILJENJE — Mnogi Črnomaljci so združili državni praznik z domačim, kar ni bilo moč skriti, kajti Prso bili preveč glasni, ko sojih vleku pod nož. A kljub temu da je cvililo pri številnih hišah, mesarjev le ni zmanjkalo, saj so se mnogi, predvsem Usti bolj spretni, lotili mesarskega opravila kar sami. Tega jim poklicni mesarji zagotovo niso zamerili, saj so .1 srečni, da so si med prazniki lahko privoščili majhen počitek. Oddahnila Pa si je tudi marsikatera kmečkih gospodinj, za katere se bodo pravi Prazniki začeli šele po praznikih, kajti za prebivalce na pol praznih svinjakov bodo lahko pripravile znatno manj
PENZION »SMUK«
 	■ Oddiha pa
niso imeli niti tisti številni gostje, ki so v prazničnih večerih obiskali semiški Penzion »Smuk«. Člani ansambla Ka-JZarji, ki so jih menda uvozili iz Gorenjske, so tako urno igrali na svoje 4/Umente, da ni bilo časa za oddih. VL"tudi so morali gostje plačati po i um vstopnine, so bili nad zabavo Kl° zadovoljni in priporočajo osebju Penziona, naj na takšen način še kdaj Poskrbi za goste. Ne nazadnje je penzion tudi zgrajen za goste, mar ne?
zobotrebci
SUHA HRANA — Ribniškemu metijstvu ne gre in ne gre od rok Pridelovanje hrane. Dosežki kmečke zadruge namreč precej zaostajajo za načrti. Ker se očitno tudi metje vse bolj posvečajo izdelavi onosne suhe robe, bi bilo prav, ko bi lotili tudi izdelovanja suhe hrane, icer se bo zgodilo, da Ribničani ne odo imeli kaj jesti kljub dobrim poslovnim in proizvodnim rezultatom.
bPET DRUŽINSKO ŽIVLJENJE ■ , LPreteklih dnevih nekaj časa ni de-pretvornik na Ortneku. Tako Ribničani ostali brez televizijskega Programa. Nekateri si želijo, da bi se ^večkrat zgodi*0' Saj je tako ostalo c »asa za branje, za obiske, za ukva-ie tv? Z otFol{U skratka, prav idilično . cx'°’ saj so nekateri spet občutili, no je družinsko življenje.
Drobne iz Kočevja
GOZDNA ŽIVINOREJA — Ko-vska sekcija kluba Diana, ki goji ta-0 unenovani foto lov, ima verjetno ajmanj težav med vsemi sekcijami po oveniji. Divjad se namreč sprehaja •toraj p0 kočevskih ulicah. Lepo sjene srne in košute pa privabljajo tuja poželjive poglede gurmanov. Naj-Dojj dalekovidni pa menijo, da bi bilo najbolje, ko bi se tudi kočevsko kmetijstvo preusmerilo v gozdno živinore-JO; Oba tozda v ZKGP, ki se bavita z reJ° govedi in prašičev, imata namreč 'zgubo, pa še veliko dela je z živino. Gozdne krave ali košute poslujejo orez izgub pa še pasti jih ni treba.
SAMOUPRAVNA ODLOČITEV ~~ Minuli četrtek je tudi v kočevski P. jjmj minil v znamenju priprav na užnji držvni praznik. Do 12. ure so “varišice tajnice in administratorke akupilg vse potrebno, potem pa je ečina odšla domov. Zakaj marsikje 0 samoupravno odločili, da se tik Pred praznikom tako in tako ne splača aJ dosti delati.
Trebanjske iveri
.Različni želji — Za enega
med zdravnikov v občini Trebnje P ayijo, da se nič kaj rad ne ukvarja s Paeienti. Če le more, zTvjimi naglo jPrayi. Nasprotno pa si kmetje želijo, a bi se eden izmed veterinarjev kra-,“m in drugim živalskim pacientom e tj oianj približeval, ker krave niso ztti ali mucke. Razlika je že v ceni! LOVSKA SREČA — Tako rekoč I edi kolin se je tudi trebanjskim naredilo, da so poleg domačih Pfašičev pobili še tri divje. In to v bliži-Ponikev, tako rekoč sredi vasi. asno je, da so lovci temeljito zapili £ en, veseli pa so bili tudi kmetje, saj , ? Poslej troje lačnih gobcev manj estilo po njivah in poljih. Ni pa še nano, ali bodo ta podvig zapisali med nCbp-’ *	...........
anjske gospodarske dosežke.
u
Zanemarjena kadrovska dejavnost
Pod drobnogled jo je v svoji raziskovalni nalogi vzel Anton Mihelič
ČRNOMELJ — Čeprav je Anton Mihelič iz Črnomlja medobčinski tržni inšpektor za Dolenjsko, seje odločil za raziskovalno nalogo, ki nima veliko skupnega z njegovim poklicnim delom. Ker se doslej v občini ni nihče strokovno ukvarjal z raziskovanjem kadrovske dejavnosti, prav tu pa je še veliko vrzeli in nedorečenega, je Mihelič začel raziskovati organiziranost in delovanje kadrovske funkcije v delovnih organizacijah v občini. Nalogo je finančno podprla črnomaljska raziskovalna skupnost.
Čeprav je z raziskavo začel šele junija, pa je doslej zbral že toliko podatkov, daje iz njih moč sklepati, kako razvita je in kakšno vlogo ima kadrovska dejavnost v črnomaljski občini. V 35 organizacij, tudi v tiste, ki imajo sedež izven občine, je poslal vprašalnik p organiziranosti strokovnih služb, na anketna vprašanja so odgovarjali tudi vzorčno izbrani
Doživeti lov brez krvi in ubijanja
Uspešna dejavnost kluba Diana v Kočevju
KOČEVJE — Janez Konečnik je predsednik kočevske podružnice kluba Diana. Take podružnice obstajajo še v Ljubljani, na Bledu in v Cerknem. Vendar ima kočevska najboljše pogoje za delo, saj se divjad sprehaja tako rekoč po mestu, je napol v šali dejal Konečnik.
Sicer pa so v kočevski podružnici zelo delavni. Pred kratkim so pripravili .razstavo svojih črno-belih fotografij, ki je v javnosti vzbudila precej pozornosti. Konečnik je predstavil delovanje kluba takole: »Foto lov je nova oblika
Janez Konečnik: Malokomu uspe posnetek divjega petelina.
lova, ki ni obremenjena z ubijanjem in krvjo. 'Je iskanje lepote in izjemnih priložnosti, ko se očesu nudijo neponovljivi prizori srečanj z naravo in živimi bitji v njej.«
, Povedal še je, da je v klubu dvanajst ljubiteljev foto lova, vanj pa se včlanijo lahko tudi drugi, ki na drugačen način slikajo in opevajo naravo. Naravo, ki je vse bolj ogrožena, je namreč treba ohraniti, in ljudi osveščati tudi s takimi razstavami, kakršna je bila v Salonu.
»Sicer paTahko rečem, da je foto lov drag šport,« pripoveduje Konečnik. »Opremo nabavljamo sami, material pa tudi. In če hočeš narediti en sam dober posnetek živali v naravnem okolju, lahko to traja dneve in dneve, da filmov sploh ne štejemo. Kljub temu je to užitek, ki se mu je težko odpovedati. Je namreč res, daje žival težje fotografirati, kakor pa ustreliti!
J. S.
[^DELILI SO LOVSKA ODLIKOVANJA — V lovski koči na Frati so se ■nuli četrtek že 35-ič sestali delegati skupščine Zveze lovskih družin Novo k,^to. Na slavnostni seji je spregovoril Franc Pirkovič, predsednik skupščine, Je med drugim dejal, da so bili lovci vedno med tistimi, ki so odigrali . ntembno vlogo pri obrambi domovine. Lovska organizcija poleg tein športne Javnosti opravlja tudi gospodarsko. Izvoz divjadi je lahko pomemben ispevek k izravnavanju naše devizne bilance. Na slavnostni seji so podelili red lovske zasluge 3. stopnje Jožetu Bratetu, Jožetu Franku, Antonu Grablovcu, ^■ktorju Kostevcu, Jožetu Perušu, Alojzu Turku, Darku Vavtarju, Dušanu ^Lfajšku in Rudiju Žibertu. Lovce je odlikovala Lovska zveza Slovenije. Lov-<,,s° se na Frati poklonili spominu lovcev, ki so padli kot partizani. (Foto: J.
^tinčič)
posamezniki iz 20 kolektivov, v 15 pa je opravil osebne razgovore s kadrovskimi delavci, necelovita, številni so primeri, ko je še vedno na ravni nekdanjih perso-
Anton Mihelič
nalnih služb, ki bi morale biti že davno presežene,« je kritičen Mihelič. Vendar njegova raziskava za magistrsko nalogo na visoki šoli za organizacijo dela v Kranju ne bo le posnetek sedanjega stanja. V njej bo dal tudi napotke za izboljšanje in razvoj te dejavnosti.
»Razočaran sem, ker nimam možnosti delati v svoji stroki, v kadrovskih službah pa so različni
SLOVENSKI OKTET V ČRNOMLJU
ČRNOMELJ — V soboto, 7. decembra, bo ob 19. uri v tukajšnjem Kulturnem domu koncert Slovenskega okteta. Koncert pripravljata ‘koncertna poslovalnica pri črnomaljski glasbeni šoli in občinska kulturna skupnost in bo v okviru glasbenih abonmajskih prireditev.
Pohvala novim oblikam dela
TREBNJE — Na seji volilno programske konference OK SZDL Trebnje, ki je bila v ponedeljek v Trebnjem, so delegati ugodno ocenili delo tega telesa. Dejali so, daje vodstvo občinske organizacije vneslo v delo Socialistične zveze novo svežino in prijeme, ki so prav gotovo prispevali k uspešnosti delovanja. Zato so delegati sprejeli predlog, da OK SZDL še naprej vodita Jože Tomažin kot predsednik in Nace Sila kot sekretar.
Sicer pa so delegati v Široki in bogati razpravi obdelali vsa področja svojega delovanja, za kar so imeli dober temelj tudi v gradivu. Poudariti pa je treba, da so v vodstvu samokritično ugotovili, da posamezna telesa in komisije občinske konference niso dobro delovale. Potrebno bi bilo več samoiniciativnosti, strokovnosti in sploh širine. Čeprav seveda ni moč mimo ugotovitve, da je bila Socialistična zveza v preteklem obdobju odprta za sodelovanje z vsemi družbenopolitičnimi organizacijami in delegatskimi skupščinami.
Seveda so delegati obdelali tudi razmere v gospodarstvu, vzgoji in izobraževanju, socialni politiki in zdravstvu. Povsod je bilo slišati tehtne pripombe in dobre napotke za bodoče delo. Eden izmed delegatov pa je še posebej poudaril, da bi bilo treba več skrbi posvetiti Romom, ki so še vedno velik socialni problem. Vendar pa se delegati niso dotaknili področja splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite.
Ko so ocenjevali delovanje delegatskega sistema, niso mogli mimo ugotovitve, da se slabosti ponavljajo iz leta v leto. Slabo deluje delegacija za zbor združenega dela skupščine SRS, vendar pobude in opozorila niso prinesla sprememb. Večjo pozornost bi bilo treba posvetiti usposabljanju delegatov.
delavci, le strokovnjaki ne. Ukvarjam se z opravili, odmaknjenimi od »Iz podatkov, ki sem jih zbral doslej, je moč razbrati, da se s kadrovskimi zadevami ukvarjajo delavci, ki strokovno niso usposobljeni in v veliko primerih ne odtehtajo enega dobrega kadrovskega delavca. Marsikje je krog njihovih opravil tako širok, da se kadrovsko delo izgubi. Kadrovska dejavnost je v delovnih organizacijah okrnjena, kadrovskega dela, družbi pa ne morem dati, kar bi rad, predvsem pa ne morem preveriti svoje teorije v praksi. Res je, da sem se prijavil na številne razpise, a sem ugotovil le, da jih je veliko le gola formalnost,« ne more skriti nezadovoljstva Mihelič.
B. M.
ROMI OROPALI ZAKONCA
RAZBURE — V nedeljo, 1. decembra, sta zakonca Železnik iz Zagriča pešačila od doma proti Razburam. Nekje sredi poti med vasema, ravno, ko sta hodila skozi gozd, ju je z osebnim avtomobilom Z-1300 dohitela skupina štirih Romov. Prehiteli so ju in ustavili vozilo, nato pa stopili do 55-letnega Rudolfa Železnika in ga prosili za 50 din, ki da jih potrebujejo za cigarete. Možakar je segel v žep suknjiča po denarnico, takrat pa mu jo je eden od Romov zgrabil in vsi štirje so nato jadrno sedli v avto in jo popihali. V denarnici je bilo 1.500 din gotovine in osebni dokumenti. Takoj po prijavi drznega ropa so začeli iskati storilce in nedolgo zatem so miličniki že prijeli štiri osumljence. Gre za tri mladoletnike in 23-letnega Janeza K., vsi so iz romskega naselja Male Loke pri Trebnjem.
Trpka
spoznanja
smetarjev
Simoničevi že dve desetletji odvažajo smeti  iz Semiča____________
SEMIČ — Okrog 20 let je tega, kar sta začela Matija in Ana Simonič iz Semiča odvažati smeti stanovalcev prvih stanovanjskih blokov, trgovin, hotela. Najprej sojih vozili v svojo vrtačo, potem pa je Alojz Skala z Mladice odstopil ob poti proti Gradcu vrtačo, da jo bodo s smetmi zametali. Če bi takrat pomislil na to. kar se je zgodilo pozneje, bi jamo gotovo raje obdržal zase: na kraju, kjer naj bi bilo ’ odlagališče odpadkov, je nastalo smetišče v najslabšem pomenu besede, ki ni nič kaj prijetna dobrodošlica za obiskovalce Semiča.
Napak pa bi bilo. če bi za ta nered na semiškem smetišču krivili Simoničeve. »Mi se držimo reda. Vse smeti, ki jih pobiramo enkrat na teden, zmečemo na kup in zažgemo, tako da ostane za nami le majhen kupček pepela in negorljivih predmetov.« pove Matija.
Matija Simonič
Glavni krivci za nered so po njegovih besedah zasebniki, ki stresajo smeti kjerkoli, mnogi tik ob cesti. »Na krajevni skupnosti sem že zahteval, naj odlagališče odpadkov zagradijo, za krajane pa naj bo odprto le enkrat ali dvakrat na teden, takrat pa naj bo tudi vratar, ki bo poskrbel za red.« In rezultat? Ograjo so res postavili, a je bila kmalu ukradena, krajani pa svi-njajo naprej.
Simoničevi namreč ne morejo pobirati smeti tudi pri zasebnih hišah, kajti njihov smetarski avto je voz, vprežev v traktor, ki do marsikatere hiše sploh ne bi mogel priti. Polegtegaje60do70kant,ki jih morajo vsak tederr stresti na voz, zanje več kot naporno delo. posebno sedaj, ko je delo za
• V vrtačo pri Semiču naj bi odlagali le komunalne odpadke, pa je tam moč najti tudi koruz-nico, kamen, odvečno zemljo in celo odslužene spomenike s pokopališča pri Sv. duhu. Tovarna Iskra sicer poskrbi, da smeti zagrnejo in počistijo okolico, a kaj, ko je kmalu zopet vse nasmeteno.
očetom in mamo prevzela hčerka Marija z možem, oba pa morata biti delavca v Iskri, kmeta in smetarja.
»Nekako bi pozabil na to, da sem moral zaradi dviganja težkih kant že dvakrat na operacijo; da porabimo za vsako, ko odvažamo Smeti, po kubik vode. da operemo voz, če bi bil na smetišču red. Tako p« smo si že razrezali gumo s steklom, ki so ga pustili nevestni krajani kar na poti, konj pa nam bi zaradi vreznine kmalu poginil. A takrat, ko smo vozili s konjem, nam je ostal vsaj kakšen dinar, sedaj pa ves zaslužek — za kanto odpeljanih smeti dobimo po 50 din — poje traktor, plačati pa moramo celo prispevek za solidarnost. Potem pa se najdejo ljudje, ki nam očitajo, koliko zaslužimo z odvažanjem smeti,« se huduje Matija.
M.BEZEk
Gospodarski voz vlečeta dva
Novo vodstvo OK SZDL: predsednik Franc Grivec, sekretar pa Miran Košmrlj
RIBNICA — Na volilno-programski seji občinske konference SZDL Ribnica 27. novembra so delegati razpravljali o poročilu o delu v preteklem letu in sprejeli program dela za naslednje obdobje. Na seji so izvolili tudi novo vodstvo občinske organizacije SZDL; za predsednika Franceta Griv-ca, za sekretarja pa Mirana Košmrlja.
pridela manj kot 5 odst. akumulacije. Tudi z obsegom fizične proizvodnje, ki je v poletnih mesecih celo nazaidovala, v ribniški občini ne morejo biti zadovoljni.
Obsežno in temeljito pripravljeno poročilo dosedanjega predsednika OK SZDL Vinka Drobniča je zajefo vsa področja življenja in dela v občini. Seveda predsednik ni mogel mimo ugodnih gospodarskih rezultatov. Vendar je opozoril na to, da so dobri poslovni dosežki občine plod dela najbolj uspešnih, Rikove-ga tozda Rikostroj in Donitovega tozda Predilnica iz Sodražice. Vsi ostali so poslovali slabše, zato so do kraja nevzdržne težnje k povečani skupni in splošni porabi. Dejstvo je namreč, da \lve tretjini tozdov
• Kljub kritičnim pripombam pa ni moč mimo uspehov ribniškega gospodarstva. Prodor na zunanje trge se nadaljuje domala z nezmanjšano silo. V prvih devetih mesecih tega leta je ribniško gospodarstvo izvozilo za 178 odst. več blaga in ustvarilo na tujih trgih že tretjino prihodka. Izboljšuje se tudi delež konverti-
bilnega izvoza, ki ga je zdaj za okrog dve petini.
Stalne podražitve, padanje življenjske ravni in drugi podobni pojavi vplivajo na to, da imajo ljudje vse manj časa za reševanje družbenih problemov. Vse to se pozna tudi pri delegatskih odnosih, ki še marsikje šepajo. Celo delegati družbenopolitičnega zbora občinske skupščine težko najdejo čas za udeležbo na sejah zbora, še slabše je stanje v skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti.
Več hvale pa si zaslužijo krajevne skupnosti, kjer dejavnost delegatov in organizacij še ni zamrla.
J. S.
Predrago zdravje za revne?
Trebanjska zdravstvena skupnost bo do konca leta imela 72 milijonov dinarjev _________primanjkljaja — Rešitev v enotni prispevni stopnji
TREBNJE — Ko je bil konec oktobra sprejet zvezni intervencijski zakon o omejevanju skupne porabe, je bilo v trebanjski občini konec sanj o tem, da bodo vsaj deloma sanirali stanje v zdravstvu, šolstvu in nemara še kje. Prispevno stopnjo iz dohodka so morali znižati, posledica tega pa je, da bo zdravstveni skupnosti ob koncu leta manjkalo okoli 72 milijonov dinarjev. Zato ni čudno, dav občini glede skupne porabe vlada pravo obsedno stanje.
Slavko Podboj, član izvršnega sveta, zadolžen za družbene dejavnosti, je povedal, da imajo s financiranjem družbenih dejavnosti težave že od leta 1981. Toda vsaleta doslej so izvozili, zastavljajo pa si vprašanje, kako bo letos. Ko so namreč 1. avgusta povečali prispevne stopnje, so dejali, da bodo do konca leta poslovali brez izgub. Ko pa je prišel intervencijski zakon, so morali stopnje vrniti na prejšnjo raven.
Rast sredstev za skupno porabo mora zaostajati za stopnjo rasti primerljivega dohodka najmanj za desetino. Ker v trebanjski občini ne bodo dosegli več kot 81-odstotno rast primerljivega dohodka, pomeni to, da bodo lahko povečali sredstva za skupno porabo le za 71 odst. To pa je za celo petino inanj, kakor so računali, ko so zastavljali plane, zavestno so se namreč odločili, da bodo s povečanimi prihodki vsaj za silo uredili razmere. Zakaj sredi novembra so že porabili 72-odstot-no povečanje. Da bi za zdravstvo in šolstvo črpali denar od drugih družbenih dejavnosti, pa ni niti misliti, saj obe porabita več kot 80 odst. denarja, namenjenega za te
stvari. Trebanjci so na te probleme večkrat opozarjali in predlagali tudi, da bi v Sloveniji za osnovno zdravstvo sprejeli enotno stopnjo in denar zanj delili iz skupne vreče. Toda predlog je naletel na gluha ušesa. Kljub temu da je skupna in enotna prispevna stopnja za skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja pometla z vsemi težavami in razlikami. V-Trebnjem predlagajo, da bi nekaj podobnega vpeljali tudi za zdravstvo.
Z intervencijskim zakonom so nas dokončno pritisnili ob tla, pravi Milena Slapničar, analitičarka in planerka v delovni skupnosti skupnih služb trebanjskih samoupravnih interesnih skupnosti. 15 milijonov dinarjev manjka republiških solidarnostnih sredstev, zaradi zmanjšane prispevne stopnje bo manjkalo še 16 milijonov akontacij, čepa upoštevajo še nove cene, bo do konca leta manjkalo 72 milijonov dinarjev samo za zdravstveno skupnost.
Seveda zaradi tega ne morem nehati z delom, je dejala Marija Grden, direktorica Zdravstvenega doma Trebnje. Tudi materialu se ne
moremo odreči, čeprav je drag, predrag za nas. Delavci pa le nimajo dobrega občutka, je poudarila.
• Trebanjska zdravstvena skupnost potrebuje prek 500 milijonov dinarjev. Od tega dobi trebanjski zdravstveni dom komaj petino. Ostali denar gre za bolnišnice, zavode, zdravila itd. A to izvajalce v Trebnjem kaj malo »skrbi«, ko pa bodo tudi sami prizadeti. Drugod so poslovali bolje, boljši je bil tudi primerljivi dohodek in bolj bodo lahko, oziroma so že povečali prispevno stopnjo. S povečano prispevno stopnjo pa bodo lahko povečali tudi osebne dohodke. Tako se bo zgodilo, da bodo drugod povečali osebne dohodke za 90 ali še več odstotkov, v Trebnjem pa bodo morali obstati na približno 50 odst. In to se bo zgodilo, kljub temu da je trebanjski zdravstveni dom v istem Zdravstvenem centru Dolenjske kakor zdravstveni dom iz Metlike ali Črnomlja.
In kaj bodo ukrenili v Trebnjem? Dosti ne morejo ukrepati, le republiški izvršni svet so prosili, da bi jim dovolil izjemno povečanje sredstev za skupno porabo in zlasti za zdravstvo. Sicer pa bodo morali imeti v Trebnjem nižjo raven zdravstvenih uslug. V Trebnjem vidijo rešitev v enotni republiški prispevni stopnji.	j.	SIMČIČ
IZ NKŠIH OBČIN
IZ NKŠIH OBČIN
C
V nesreči še polena pod noge
Od Radeč do Bohorja je žled uničil tretjino letne sečnje — Gozdarji bi radi nado-_____knadili	del	škode	z	izvozom,	a	jim	ne	dovolijo	tovarne	iveric_
BREŽICE — V Posavju so naravne ujme v zadnjih letih zelo pogoste, škode pa ne povzročajo le na kmetijskih površinah, ampak tudi v gozdovih. Gozdarji so prepričani, da so povezane s klimatskimi spremembami, ki nastajajo zaradi človekovih posegov v okolje. Gozdovi umirajo tudi na območju brežiškega gozdnega gospodarstva. Ta pojav se močno širi od Trbovelj ob Savi navzdol.
Novembra 1980 je žled polomil ogromno drevja v severnih in sever-novzhodnih predelih brežiškega gozdnogospodarskega območja. Največ škode so utrpeli bukovi sestoji na višinah od 350 do 850 metrov. V treh letih so gozdarji pospravili iz prizadetih gozdov nekaj nad sto tisoč kubikov poškodovanega lesa in v tem_ času obnovili ogolele površine. Štiri petine škode je bilo tedaj v družbenih gozdovih in ta je dosegla skoraj trikratno vrednost družbenega proizvoda vseh gozdarskih tozdov. Večino stroškov za sanacijo jC Gozdno gospodarstvo samo pokrilo. Na pomoč mu je priskočila edinole območna interesna skupnost za gozdarstvo.
• Letos 11. novembra se je ujma ponovila. Prizadela je radeško in sevniško območje ter Bohor. V led je vklenila gozdove, ki ležijo 500 do 600 metrov visoko. Podatke o letošnji škodi bodo strokovnjaki zbrali v decembru. Za zdaj so ocenili, da je žled uničil tretjino letne sečnje, od tega polovico v družbenem sektorju. Večina gozdov, v katerih je žled lomil drevje, je še vedno nedostopna.
Zaradi škode so letos gozdarji veliko bolj zaskrbljeni kot pred petimi leti. Takrat so si pomagali z
»NIMAMO VODIČA, NIMAMO PROGRAMA«
BREŽICE — Mladinska organizacija v mestu je začasno dobila prostor za sestajanje in druge oblike udejstvovanja v stari osnovni šoli. Člani ZSMS so ga začeli urejati z velikim navdušenjem in celo denar so zbirali za opremo, potem pa jim je volja splahnela. Programa si niso znali napraviti, v mladinsko sobo pa so začeli zahajati tudi taki, ki jo spreminjajo v shajališče za pijančevanje in razbijanje. Iz besed delegata ZSMS na programsko-volilni seji krajevne konference SZDL je bilo čutiti, da mladina išče pomoč in vsaj za začetek želi dobiti koga, kiji bo svetoval, kaj naj dela. Morda bi bilo tudi primernejše, da se shaja kje drugje, ne v prazni šoli.
»S kljuke sneti« delegati ponavadi molčijo
še več je težav s sklepčnostjo — Pohaja sapa?
SEVNICA — Zadnje dni novembra so se sestajale skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, še bolj kot ponavadi pa so se borite z ne-sklepčnost-jo.
Cestarji so svojo spravili skozi, lesno pa je šlo zopet pri izvajalcih v komunalni skupnosti. Pohvaliti velja delegate v telesnokulturni skupnosti, kjer jih, kot kaže, zaenkrat drže vkup nedognana merila. Zasedanje morajo ponavljati v raziskovalni skupnosti in v kulturni skupnosti.
Ni mogoče reči, da tokrat na dnevnih redih niso pomembne stvari, odplanskih usmeritev za celo petletko do finančnih načrtov o nemajhnih denarcih. Vsekakor večjih kot v zborih občinske skupščine, kamor pa delegati kljub temu hodijo na zasedanja.
Nekateri v opravičilo nesklepčnosti pravijo, da so se delegati že naveličali in celo. da so nekateri dosedanje evidentiranje za nove volitve razumeli že tako, da so svoje poslanstvo opravili. Volitve bodo šele marca, potreben pa bo tudi čas, da bo stekel stroj na novo. Pri dobesednem >*snemanju delegatov s kljuke« ni le mučno vzdušje, temveč je to tudi medvedja usluga delegatsk -mu sistemu. Ni še bilo videti, da bi »sneti" delegat na skupščini tudi razpravljal, torej, da bi bil na sejo sploh kaj pripravljen.
A. ŽELEZNIK
izvozom. Droben les iz uničenih gozdov so prodali v Italijo, kjer so dobili zanj precej več denarja, kot bi jim lahko plačali doma. Tega trenutno ne morejo ponoviti. Izvoz lesa je prepovedan, da slovenske tovarne iveric ne bi ostale brez surovine. Te imajo po zatrjevanju dipl. inž. in direktorja GG Teodorja Oršaniča polna skladišča, vendar niti ena od njih ni pristala na to, da bi si Gozdno gospodarstvo z izvozom nadoknadilo vsaj nekaj škode.
Kubik lesa za iverice velja pri nas 6.500 din. V Italiji so dobili zanj 10 tisočakov, toliko kot znašajo stroški za normalno delo. Žled jih povečuje zaradi zahtevnejše sečnje, spravila, dodatne gradnje vlak in cest in zaradi obnove nasadov.
Nad obnašanjem tovarn iveric so gozdarji zelo ogorčeni, češ da izkoriščajo njihovo nesrečo in jih zaradi tega nesramno izsiljujejo. Tudi proizvajalci iveric vedo, da je les iz
ZAMAN ČAKALI NOVOMEŠČANE
PODBOČJE — Predstavniki krajevnih skupnosti Cerklje ob Krki, Kostanjevica, Podbočje ter občinski možje iz Brežic in Krškega so 26. novembra v Podbočju celo uro zaman čakali na predstavnike novomeškega podjetja za PTT promet, da bi se pogovorili o problemih razvoja telefonije na tem območju. Zbrani so bili ogorčeni zavoljo takega neodgovornega, podcenjevalnega odnosa vodstva PTT, saj če so lahko prišli na sestanek iz dveh občin in treh krajevnih skupnosti, bi se lahko prikazal tudi kakšen poštni uslužbenec, čeprav morda ne bi mogel postreči s spodbudnimi obeti. Vprašanje je, kako se bodo Novomeščani prizadetim opravičili, če se jim bo sploh zdelo vredno!?
polomljenih gozdov pokvarljiv. Go zdarji ga morajo čimprej posekati in spraviti do kupcev. Tovarne iveric imajo dovolj zalog, zato ga odklanjajo, gozdarjem pa v isti sapi ne privoščijo, da bi z izvozom ublažili posledice žleda. »Dovolijo si celo to,« da lesa ne plačajo takoj, ampak zahtevajo, da jih kreditiramo do prihodnjega leta,« so povedali na sedežu GG v Brežicah.
J. TEPPEY
v
ODLIKOVANJA — Na četrtkovi svečani seji delavskega sveta in vodstev družbenopolitičnih organizacij Tovarne celuloze in papirja Djuro Salaj ob dnevu republike sta zbranim v Delavskem kulturnem domu Edvarda Kardelja v krškem najprej spregovorila predsednica delavskega .sveta delovne organizacije Ivanka Petan in glavni direktor Silvo Gorenc, predsednik krške občinske skupščine Branko Pirc pa je podelil državna odlikovanja delavcem in upokojencem tega največjega posavskega kolektiva. Red zaslug za narod s srebrno zvezdo je prejel Vinko Novak (na sliki levo), red dela s srebrnim vencem šo dobili Stanko Arh, Franc Ašič, Franc Bernardič, Alojz Bogovič, Edi Bu-ršič, Jože Koritnik, Dominik Kos-trevc, Franc Kranjec, Avgust Vidic in Peter Žičkar, medaljo zaslug za narod pa Jože Cijan. (Foto: P. Perc)
Kovinarji nočejo k prikoličarjem
BREŽICE — Za tukajšnji kovinski obrat Tovarne avtomobilov v Novem mestu predlagajo, naj se priključi brežiški Tovarni prikolic. Predstavnik 1MV magister Lavrič je na seji občinske skupščine 26. novembra dejal, da je taka rešitev najbolj racionalna, ker nimajo toliko denarja, da bi za vsako skupino 20 ali 30 delavcev iskali nekaj novega in za to namenjali težke milijarde (starih dinarjev).
Delavci kovinskega obrata so se postavili po robu. Branijo se iti k prikoličarjem, češ da kovinarji tam nimajo kaj početi. Pritožujejo' se nad slabimi delovnimi razmerami in nad tem, da v 25 letih ni nihče dobil interne kvalifikacije, da so pri osebnih dohodkih na dnu in da IMV doslej še sploh ni nič investirala v njihov obrat. Razočarani so, da jih skušajo zdaj odpraviti tako na kratko, brez pravih zagotovil, da bodo še kdaj delali v kovinski stroki.
V Tovarni prikolic jim obljubljajo delo v servisu za prikolice, kjer bi začeli z januarjem 1986. Tam pričakujejo velik razmah in tudi velik dohodek. Urediti nameravajo servis za Evropo, za njene največje kampe, in prepričani so, da jim zlepa ne bo zmanjkalo dela.
Izid referenduma bo pokazal, kaj mislijo o tem delavci kovinskega obrata in koliko verjamejo, da so prav oni poklicani za začetek v novi stroki. Bojijo se prilagajanja,
J. T.
KJE JE SEDEŽ POSAVSKE STANOVANJSKE ZADRUGE?
BREŽICE — Zadnjič smo zapisali, da posluje nasproti blagovnice, vendar so nam medtem sporočili, da ima do novega leta sedež v prostorih Samoupravne stanovanjske skupnosti Krško na Cesti krških žrtev 30.
Več delati in manj sestankovati
Občinski sindikalni svet Krško o gospodarjenju in 11. kongresu ZSS
KRŠKO — Rast dohodka je sorazmerno nizka, delež akumulacije je padel, zastarelost tehnične opremljenosti delaje velika, ker pa je še vedno precejšnja vnaprejšnja poraba, je toliko manj možnosti za prestrukturiranje gospodarstva.
To so nekatere misli predsednika občinskega izvršnega sveta Krško Igorja Dobrovnika na seji občinskega sveta zveze sindikatov 25. novembra v Krškem, kjer so obravnavali tudi rezultate tričetrtletnega gospodarjenja. Gibanja so povsem drugačna, kot so jih predvidevali. Izgube so štirikrat večje, bolj pa skrbi, da se pojavljajo vedno pri istih kolektivih. Če pustimo ob strani »sistemske« izgubarje, kamor, denimo, spada brestaniška elektrarna, blizu teh pa je tudi novi izgubar — senovski rudnik, povzročata največ sivih las kronična izgubarja — Pionirjev tozd Togrel
in Novolesova zacija Bor.
temeljna organi-
Prekoračitelje dogovora o delitvi dohodka, čistega dohodka in sredstev za osebne dohodke je izvršni svet opozoril, da morajo upoštevati ta dogovor ali pa se poiskati v branžnem sporazumu. Predstavnik republiškega sveta ZSS Brane Mišič pa je menil, da je nekaj narobe, če kar 13 tozdov uveljavlja sporazume dejavnosti. Opozoril je, da se 30 odstotkov združenega dela v Sloveniji ne drži dogovora, za te preko-račitelje pa namerava republiški sindikalni svet dati pobudo družbe-
Banka bo bliže strankam
Beogradska banka odslej tudi v Sevnici
SEVNICA — Beogradska banka, poslovana enota Krško, vztrajno širi mrežo, da bi se približala združenemu delu in občanom. Najprej so odprli agencijo v Kostanjevici, letošnje poletje v Brežicah, pred dnevom republike pa še v Sevnici.
S to banko uspešno sodelujejo iz sevniške občine vsi tozdi Jutranjke, tukajšnji tozdi GG kakor tudi tozda iz Mokronoga in Radeč. Nadaljnje možnosti sodelovanja je ob otvoritvi omenil predsednik poslovnega odbora krške enote in podpredsednik izvršnega odbora temeljne BB v Ljubljani inž. Jože Mulej iz. Krškega. PraVkar tečejo v Beogradu razgovori, da dobi ta banka tudi pravice iz deviznega poslovanja.
Prostori sevniške izpostave so na Glavnem trgu. torej v starem mestnem jedru, ki kliče po obnovi. Krajani iz tega mesta so nič kolikokrat izražali zahteve, da takšne dejavnosti prihajajo tudi v ta del mesta. Navsezadnje so te možnosti imeli, ko je hila v tem delu še pošta. Banka bo zaenkrat
delala za stranke v eni izmeni, ob delavnikih od pol devetih do 15.30, ob sobotah od 8. ure do 12., če se bo izkazala potreba, bodo delovni čas podalj-
šali.
A. Ž.
nemu pravobranilcu samoupravljanja, da bi te prekoračitelje »nagra-
• Tudi na vrhu bi morali pokazati pripravljenost za stabilizacijo, predlagana višina novega zveznega proračuna pa tega gotovo ne kaže. Adam Vahčič je tudi menil, da ni prav, da v vodstvu republike in zveze, nekoliko manj pa v občinah, funkcionarji kar krožijo s stolčka na solček, namesto da bi se vračali v združeno delo. Samoupravljanju ne bi prav nič škodilo, če bi več delali in manj sestankovali!
V priprave na Tl. kongres slovenskih sindikatov sodijo tudi občni zbori in konference, ki so jih izvedli v večini osnovnih organizacij sindikata. Poročila so bila dobro pripravljena, razprava pa živahnejša v okoljih, kjer je več problemov. Ob strani ostajajo delavci manjših firm. kot sta poslovalnici \1erxa in Elektrotehne, ponekod, denimo v Pionirju in Rudniku Kremen Ravno, pa konference niso odigrale svoje vloge.
dili« vsaj z enomesečnim zajamčenim osebnim dohodkom.
P. PERC
»Naše brazde« spet na svetlem
V Dobovi napovedujejo poslej redno izhajanje krajevnega glasila
DOBOVA — V izredni številki Naših brazd, ki je izšla te dni, sc oglašajo predvsem predstavniki gradbenih odborov in poročajo, kako so bila porabljena sredstva za investicije v krajevni skupnosti. Poleg finančnih obračunov navajajo tudi potek del pri posameznih akcijah. Volilna komisija poroča o izidu referendumskega glasovanja za zaporni sloj asfalta na vaških cestah v KS. Bralce seznanja uredništvo tudi z imeni evidentiranih krajanov za bližnje skupščinske volitve. Upokojenci dodajajo seznam darovalcev spominskih trakov, pozlačenih in ponikljanih lipic za prapor Društva upokojencev Dobova — Kapele, ki so ga razvili za krajevni praznik.
Za prihodnje leto napoveduje uredništvo spet redno izhajanje Naših brazd. Izdali bodo štiri številke, kot so včasih že delali, vendar jih želijo popestriti, zato se priporočajo za resne in humoristične prispevke z najrazličnejših področij.
KRVODAJALCI SPET DOBRODOŠLI
KRŠKO — Občinska konferenca Socialistične zveze, občinski odbor Rdečega križa in občinski svet Zveze sindikatov Krško vabijo krvodajalce na letošnjo drugo krvodajalsko akcijo, ki bo v torek,
10.	decembra, v Krškem v Celulozi jn v sredo, 11. decembra, na Senovem v osnovni šoli. Naj spomnimo, da sta se knapovska solidarnost in človečnost potrdila tudi ob zadnji majski krvodajalski akciji v krški občini, kajti senovski rudarji so že nekaj časa najbolj zvesti, številni krvodajalci, to pa se je primerilo tudi maja letos. Izkazali so se še kostanjevški gozdarji, delavci Novolesovega tozda Lipa Kostanjevica, brestaniškega Tesa in kostanjeviške Iskre. Odvzem krvi bo potekal od 7. do 13. ure po že ustaljenem časovnem razporedu. Občinski odbor RK pričakuje prijavnice najpozneje do 7. decembra, ker morajo obvestiti o številu prijav Zavod za transfuzijo krvi, da se ekipa pripravi.
DREVI NA BIZELJSKEM O PUSTNEM ČASOPISU
BIZELJSKO — Turistično društvo Brežice organizira danes razgovor o vsebini pustnega glasila za 1986. leto. Vse. ki želijo v njem sodelovati s svojimi prispevki, vabi ob 19. uri v Gostilno Šekoranja.
NEKATERE KONFERENCE KASNIJO
SEVNICA — Pri predsedstvu občinske konference SZDL so zadovoljni s potekom dosedanjih programskih sej krajevnih konferenc SZDL. V nekaterih krajevnih skupnostih so še na dolgu. Na Blanci imajo kadrovske zagate. V Zabuko-vju in Krmelju je bila dobro obiskana konferenca. Zabukovčani terjajo avtobus vsaj določene dni v tednu in kajpak boljšo zimsko službo na cestah. Prve snežne dni so avtobusi nad Podvrhom kot za stavo zdrsava-li, kljub verigam. Za predsednika občinske konference SZDL je evidentiran Janko Rebernik, sedanji predsednik IS, za sekretarja pa Maks Zupanc. Izbor za predsednika je predsedstvo opravilo izmed 24
ŽIVAHNEJŠE STARO JEDRO — Stari Sevničani tožijo, daje v starem delu mesta premalo življenja, Beogradska banka je prisluhnila tem glasovom in lepo obnovila lokal v stari hiši — zgled za druge. (Foto: A. Železnik)
UMANJKALI NEKATERI ODGOVORI
SEVNICA — Javna tribuna o varstvu okolja, ki ga ogroža Jugotanin, Belinkina tovarna tanina in furfurala, sicer ni pritegnila preveč poslušalcev, saj so se ljudje obljub že naveličali. Tiste, ki so minuli teden prišli, je kljub električnemu mrku v dvorani držala v napetosti debele tri ure. Jugota-ninci so pripeljali s seboj dvoje strokovnjakov z republiškega inštituta za varstvo pri delu. Poglavitna misel iz te razprave je, da si sedanje vodstvo na vse kriplje prizadeva odpraviti onesnaževanje. Kar se nevšeč-negu prahu tiče. naj bi bilo to prihodnjo jesen. Pač pa niso vedeli odgovora, ne iz izkušenj ne iz literature, če je emisija iz. proizvodnje furfurala rakotvorna ali ne. Odgovor na to vprašanje bodo še pripravili.
Novo v Brežicah
VARLJIVA POTUHA — Temeljne organizacije se marsikje ne morejo upreti internim sozdovskim bankam, ki jim za njihov denar ponujajo celo 35-odstotne obresti. To pomeni, da si za nekaj časa lahko privoščijo lagodno življenje brez dodatnega dela. Še s prstom jim ni treba migniti in denar bo sam pritekal. Jutri se bodo pa spraševali, zakaj kapitala niso oplemenitili in ga vložili v produkcijo, v nov razvoj.
PREKRSTILI SO NAŠ LIST — Dobovčani so te dni poslali en izvod glasila krajevne skupnosti tudi novinarju »Policijskega lista«. Kot kaže, so na pošti takoj uganili, da je to »Dolenj'c« in da gre za pomoto, ki pa je vseeno malo prehuda.
DRUG MIMO DRUGEGA — V Brežicah slišimo, da se turizem vozjpo dveh avto cestah: po eni turistična društva in rjjihova zveza, po drugi pa gostinske organizacije in zasebniki, ki jih povezuje gospodarska z.bornicayKljiib zatrjevanju o skupnih interesih so se vedno obrnjeni vsak v svojo smer ne le v občini, ampak tudi v regiji.
KDOR VEČ DELA. VEČ DOBI — Tistim, ki ustvarjajo večino turistične takse, se poslej obeta, da je bodo dobili največ nazaj. Torej ne bo razlogov za godrnjanje. Morali bodo predložiti programe in v n jih opisati, za kaj vsejo namenjajo, za prireditve, za urejanje okolja, za polepšanje krajev, za postavitev klopi in drugo. Toše ne pomeni, da bodo vasi izrinjene in da si bodo veliki gostinski objekti prisvojili ves denar iz tega vira. Pravico do sredstev i/ turistične takse imajo vsa turistična društva v občini, vendar morajo svoje zahteve utemeljiti s programi. Bolj delavni bodo dobili več. zaspancem pa najbrž ne bo nič ostalo.
V času od 16. II. do 22. novembra so v brežiški porodnišnici rodile. Nisveta Salkič iz Krškega — Šanelo. Zdenka Vugec iz Hrebine— Branka. Marica Horvat iz Gradne — Nikohno-Vesna Tešič iz Brežic— Igorja. Marta Pustišek z Malega Kamna — Sanjo. Dušanka Omerzel iz Starega grada Tanjo. Anita Martinc iz Krškega Nino Katarino. Ema Greiloner i/ Samobora — Mitja. Mirjana Stupar iz Slanega dola — Marino. Lea Petrovič iz Samobora — Majo. Danica Rupcic iz Ključa — Nikolino. Vlasta Volovec iz Župelevca — Petra. Ema Pažun iz Krškega — Primoža in Štefica Jttrcin iz Noršič sela — dečka. Čestitamo!
Krške novice
ODJUGA — Prava spomladanska odjuga je naredila veliko uslugo cestarjem in pešcem. Sneg na P!oi;nl^ čez savski most in ob Cesti krškin žrtev proti Domu učencev Milke Kerin je enostavno skopnel. Otoplitev je bila tolikanj bolj dobrodošla, ker j bilo snega na pločnikih še več, kot g je zamelo, saj cestarji nemaloK opravljajo Sizifovo delo: ko pmz J
ceste, veliko snega konča na pl° ____
kih, ki potem čakajo lopate a i ponovne otoplitve...
KLUB UPOKOJENCEV — ga v Celulozi, kjer naj bi gaizb_ še ta mesec. Kaj naj bi-počel. se oljšal vezi med še aktivnimi m ne	•
njimi delavci te tovarne. Ker	p
krškem društvu upokojencev	^
njuejo, da je povezanost upokojc'	,
Celuloze že sicer dobra, se zdaj	^
ejajo toliko bolj spodbudnih zg e
za druge kolektive, namreč, da padli na plodna tla, da bo seme vz še kje, na primer v kolektivih, J ^ pozabijo na upokojence na T.«0 življenja, ko so priklenjeni na bol posteljo. Potem je venec le še izra -like hinavščine.
ZOBOBOL — Krški zdravstvenj im nas je zaprosil, da bi v tej ru objavili, da s 1. decembrom 1985 jajo zobozdravstveno dežurno sl ob sobotah in nedeljah, ki bo sp
mala paciente z bolečinami
Ponoven
dokaz, da je naša rubrika odmevna ' neuničljiva. Škoda, ker niso še
zobje — neuničljivi...
Sevniški pabcrkT]
NE KAŽE ZAMUDITI -ponavadi ne zamudijo razpro J trgovinah, ko gre za potrosne	j
rine. Upamo, da ne bodo pozah na razprodajo knjig v knjigarn'
va premore nočno osvetlitev. K .' že pisali, ima tudi gostišče. Od	|
»graščaka« doslej še nihče ni
lačen in žejen.	„.,,n______
»NEOBOROŽEN« NOVINAR Tudi novinarji imajo svoje s nutke. Bošlanjčani so na P ,• j. obisk svojega rojaka mojstra rja Štovička	povabili tudi sev .	.
dio. Od tam je sicer precej p človek, žal brez. magnetolona. => ' paratom pa si na radiu res ne i
TSajevaen.c,^;
gozdarji so	hili sicer bval	.
pokrovitelji letošnjega sprejem*	.
pionirje na	tukajšnji osnovni	v
Slnhšc mi so io odnesli otroci, si
tura
»
n
bra-
anje
. Knjižnica bo zaživela
Metlika je končno dobila poklicno knjižničarko
METLIKA — Dober mesecje tega, kar je tudi Metlika kot menda zadnje občinsko središče v Sloveniji dobila poklicno knjižničarko. »Metliška knjižnica je doslej delala bolj amatersko, honorarno, odprta je bila trikrat na teden v popoldanskem času,« je povedala Marta Strahinič, nova knjižničarka, ki jo je metliška kulturna skupnost štipendirala za ta študij na ljubljanski pedagoški akademiji.
»Tudi sedaj je naša knjižnica odprta za izposojo trikrat na teden popoldne, ves ostali čas pa porabim za urejanje knjižničnega gradiva. Doslej so v knjižnici skrbeli samo za vpis novih knjig, pa tudi to delo je v zaostanku. Prva moja naloga je sedaj, da izdelam kataloge za vseh 11.500 knjig, kolikor jih naša knjižnica premore. Lep čas bo trajalo, da bom vse to spravila v red.« V knjižnico prihaja največ učencev in dijakov in urejen je oddelek za mladino, ki ima razdelke za cicibane, pionirje, ljudsko slovstvo in poučne knjige, medtem ko je oddelek za starejše razdeljen na leposlovje, ki je urejeno po nacionalnih književnostih, na družbene vede, poučno gradivo pa je urejeno tudi po strokah.
»Kot študentka sem bila na praksi v ljubljanski Pionirski knjižnici, kjer je seveda vse ve-
liko bolj urejeno, zato sem si predstavljala, da bom v Metliki lahko več delala z bralci, a je pač treba urediti najprej osnovne stvari,« pravi Strahiničeva. Za kasneje, ko bo to storjeno, pa se bo mlada knjižničarka lahko posvetila tudi drugemu delu, kot je priprava raznih razstav v prostorih knjižnice, ure pravljic,
Marta Strahinič: »Najprej je treba urediti knjižnično gradivo, potem pridejo na vrsto tudi druge dejavnosti knjižnice.«
literarni večeri, zaživela bo lahko tudi čitalnica, kar doslej in tudi še sedaj, ko je knjižnica odprta samo trikrat na teden popoldne, ni bilo ne možno ne smiselno.
A. B.
Kulturna petletka »pod streho«
Prenova in razširitev Študijske knjižnice Mirana Jarca — najpomembnejša kulturna naložba v novem srednjeročnem obdobju v novomeški občini
NOVO MESTO — Nova občinska kulturna petletka je »pod streho«. Oba zbora skupščine tukajšnje kulturne skupnosti sta se zanjo izrekla na skupni seji prejšnji teden. Kakšne posebno burne razprave ni bilo, saj so načrtovalci pri oblikovanju srednjeročnega plana v glavnem upoštevali pripombe iz poprejšnje javne razprave.
Na seji je beseda tekla predvsem o naložbah v kulturno dejavnost. Do konca srednjeročnega obdobja 1986— 1990 naj bi prenovili in
PRVIČ V DOMAČEM KRAJU
DOLENJSKE TOPLICE — V viteški dvorani tukajšnjega zdraviliškega doma bodo jutri ob 17. uri odprli razstavo del akademskega slikarja Viktorja Povšeta, rojaka, ki živi in dela v Celju. Povše do zdaj v domačem kraju še ni razstavljal, zato pričakujejo to razstavo s tem večjim zanimanjem.
»JAVNA AVDICIJA«
DOLENJSKE TOPLICE — V tukajšnjem kulturnem domu bo v nedeljo, 8C decembra, ob 16. uri gostoval Živko Vukovič iz Niša z monodramo »Javna avdicija«. Vukovič je letos nastopil na Borštnikovem srečanju v Mariboru in na Dnevih satire v Zemunu, kjer je dobil prvo nagrado občinstva. To je vsekakor dobro priporočilo za njegov nedeljski nastop pred topli-škim občinstvom.
Oddolžitev za vse, kar je dal
V Dolenjski galeriji na ogled retrospektivna razstava del akademskega slikarja Josipa Germa, ki je skoraj pol stoletja živel in delal v Novem mestu
NOVO MESTO — Kar dva meseca bodo v obeh dvoranah Dolenjske 8.ajer'je na ogled portreti, krajine, študije in druge stvaritve akademskega • ?	•ia."J°s'Pa Germa. Retrospektivno razstavo (dosegljivih) del tega ume-
tnika, ki mu je zibelka stekla v Beli krajini, kasneje pa je skoraj pol stoletja svojega plodnega in ustvarjalnega življenja posvetil Novemu mestu, so slovesno odprli 28. novembra in s tem počastili dan republike. V pevskem sporedu je nekaj pesmi zapel Dolenjski oktet.
Razstava, ki se ujema z osemdesetletnico slikarjevega prihoda v Novo mesto in spetintridesetletnico njegove smrti, pomeni oddolžitev za vse, kar je Josip Germ prispeval za
kulturni razvoj Novega mesta in še posebej k ugledu »dolenjske metropole«, kakor ga motrimo z današnjimi očmi. To misel je pred številnimi obiskovalci, ki so napolnili veliko
“SREČANJE« Z ZNANIMI OSEBNOSTMI — Akademski slikar Josip Germ, katerega dela so na ogled v Dolenjski galeriji, je bil odličen portre-•st. Na slikarsko platno je »ujel« številne znane osebnosti iz slovenske Rodovine in kulture. Na posnetku: obiskovalci pred podobo slovenskega skladatelja Rista Savina. (Foto: J. Pavlin)
»Kresova« desetletnica
Novomeška folklorna skupina bo svoj jubilej proslavila z jutrišnjim nastopom v Domu JLA — Kot gost bo sodeloval Šentjernejski oktet
NOVO MESTO — V veliki rdeči dvorani tukajšnjega Doma JLA bo jutri folklorno-pevski večer, na katerem bosta nastopila domača folklorna skupina Kres in Šentjernejski oktet. Prireditev se bo začela ob 19. uri in bo za folkloriste še posebno slavnostna, saj praznuje Kres 10-letnico ustanovitve.
Večer ljudskih pesmi in plesov bo tudi desetletni pregled dela novomeške folklorne skupine, ki jo od začetka vodi prizadevna Branka Moškon, hkrati pa potrditev vztrajnosti, kvalitete in uspehov, ki jih je Kres dosegel v tem času.
Nedvomno je moč reči, da so se »kresovci« trdno vrasli v kulturno življenje Novega mesta in širše Dolenjske. To življenje so bogatili s sodelovanjem na številnih prireditvah, s samostojnimi plesnimi večeri in seveda s širjenjem folklorne misli ter oživljanjem že izumrlih ljudskih običajev. Kot nosilci tovrstne dediščine so se predstavili na številnih nastopih po Sloveniji, plesali pa so tudi že na Hrvaškem, v Srbiji, Bosni in Franciji.
Folklorna skupina Kres si torej za nalogo ni dala le predstavljanje že znanega in dognanega, pač pa predvsem raziskovanje in predstavljanje tistega, kar je bilo nekoč v navadi na Dolenjskem. S slednjem se čedalje vidneje zapisuje med tiste skupine, ki gojijo tako imenovano izvirno folkloro.
• Skupina goji najrazličnejše plese, zlasti še dolenjske. S pomočjo dr. Marije Makarovič se ji je posrečilo priti do izvirne delovne noše iz prve polovice prejšnjega stoletja. Do te dolenjske noše so prišli po proučitvi fresk in poizvedovanj na terenu, kjer izročilo še živi med starimi ženicami. »Kresovci« se bodo kmalu pojavili tudi v medvojni noši naših Podgorcev in v njej predstavili dolenjsko ohcet.
Že po odkritjih, do katerih je prišla novomeška folklorna skupina, kajpak ob sodelovanju strokovnjakov, lahko sodimo, da folklorna dediščina n Dolenjskem ni tako nezanimiva, kot so še pred leti mislili.
I. Z.
razširili Študijsko knjižnico Mirana Jarca, prenovili križatijo (stavbo Dolenjskega muzeja) in opravili večja vzdrževalna dela v zu-najmestnih kulturnih domovih.
To bi po letošnjih cenah veljalo 414,4 milijona dinarjev.
Precej razprave je bilo o tem, kaj napraviti s Sokolskim domom.
Stavba ni vzdrževana in propada, denarja za obnovo pa ni. V kulturni skupnosti menijo, da bi se moralo za to stavbo zavzeti mesto oziroma mestne krajevne skupnosti. Podobna mnenja je bilo slišati že jeseni v že omenjeni javni razpravi o planu za novo srednjeročno obdobje.
Ta čas je težko pisati o tem, kaj bo od tistega, kar omenja plan nove kulturne petletke, tudi uresničeno. Gospodarske razmere so še vedno take, da obeti ne smejo biti preveč optimistični. Tega se vsi dobro zavedajo.
»Pionirsko« prenavljajo
Pionirska knjižnica v Novem mestu bo poslej večja in sodobno opremljena — Spet bo odprta januarja
NOVO MESTO — Pionirska knjižnica je od oktobra zaprta za obiskovalce, ker jo preurejajo, razširjajo in posodabljajo. Po ureditvenem načrtu bo namreč pridobila tudi prostore, ki jih je do izselitve uporabljala Ljudska knjižnica. Teh površin je okoli 60 kvadratnih metrov, tako da bo za dejavnost Pionirske knjižnice poslej na voljo 134 kvadratnih metrov prostorov. V njej bodo namestili najsodobnejšo opremo in police razvrstili tako, da bo možen prost pristop do vseh 19.000 knjig, kolikor jih premore fond te knjižnice. S preureditvijo bodo pridobili manjšo čitalnico in
galerijsko dvorano ob otvoritveni slovesnosti, najprej poudaril predsednik novomeške občinske skupščine Uroš Dular, ko je govoril o pomenu tega kulturnega dogodka, nato pa jo je povzel in v predstavitveni besedi o Germovi življenjski in umetniški poti razčlenil umetnos-’ tni zgodovinar Jožef Matijevič, vodja Dolenjske galerije, kije razstavo strokovno pripravil.
Akademski slikar Josip Germ je bil velika pridobitev za Novo mesto, pa naj pri tem mislimo na njegovo umetniško, pedagoško ali širšo kulturno dejavnost, kot slikar pa ne preveč srečna osebnost. Čas ga je odrinil na obrobje in kot danes lahko presodimo, po krivici. Resda se ni vdajal tokovom moderne umetnosti in je vseskozi ostal zvest realizmu, kar so mu nemara najbolj zamerili, vendar to še ne bi smel biti razlog, da je bil toliko časa povsem pozabljen. Šele poštene kritiške presoje v zadnjem času so opozorile na pravo vrednost Germovega slikarstva v slovenski umetnosti, plod novih pogledov nanj pa je prav gotovo tudi zdajšnja razstava v Dolenjski galeriji.	I.	Z.
NOVA KOLENČEVA ZBIRKA
NOVO MESTO — Novomeški pesnik Janez Kolenc je spet izdal zajeten šop svojih pesmi na način in v obliki, kot smo ju letos že nekajkrat spoznali. Tokratno zbirko je naslovil »Vodnjak ob cesti«, vanjo pa uvrstil enaintrideset svojih pesni in pesnitev. Po številu verzov je ta izdaja Kolenčevih pesmi najobsežnejša, od kar ta prizadevni poet izdaja svoje zbirke kot pesniške liste. »Vodnjak ob cesti« je izdala ZKO Novo mesto ob denarni podpori občinske kulturne skupnosti.
NAJBOLJŠA PRIJATELJICA — KNJIGA
Kaj mi pomeni knjiga? Knjiga me uči veliko lepih stvari, skuša me voditi v pravo življenje, v življenje sreče. Spremlja me povsod: v šoli, doma. Če imaš ta zaklad, ga nikoli ne izgubiš. Knjiga je moja spremljevalka, jaz pa sem njena zvesta bralka.
MARJANCA ŠPILER. 8. b COŠ Adam Bohorič BRESTANICA
KAKO SO SE OBLAČILI NA HRVAŠKEM?
LJUBLJANA' — V Arkadah, razstavišču Narodnega muzeja v Ljubljani, je od minulega tedna na ogled kulturnozgodovinska razstava »Secesijska oblačila na Hrvaškem.« Zanimivo razstavo, ki prikazuje oblačila od konca prejšnjega stoletja do prve svetovne vojne v sosednji republiki in bo odprta do 21. januarja prihodnje leto, je pripravil zagrebški muzej za umetnost in obrt.
S*
Marija Palčič
40 let petja
Marija Palčič ob jubileju ženskega pevskega zbora Črnomelj
ČRNOMELJ — Preteklo soboto so črnomaljski ženski pevski zbor, moški pevski zbor Belt in ženski zbor tkalnica Vižmarje pripravili v tukajšnjem kulturnem domu prijeten večer zborovskega petja, namenjen praznovanju 40-letnice ženskega zbora iz Črnomlja. Malo je pevk, ki so vztrajale pri zboru malodane od začetka, ena od njih je Marija Palčič.
»Ko je bil takoj po osvoboditvi na pobudo AFŽ ustanovljen zbor. je v njem najprej pela mama, ki pa jo je sodelovanje v zboru vse preveč spominjalo na vojne grozote, zato je prosila mene. naj jo zamenjam,« se spominja Marija, ki ji je bilo takrat, ko je z žen.skim zborom prvič zapela, komaj 17 let. »To je bilo leta 1946 na reviji dela v Gradcu. Takrat ni bilo not, učili smo se le po posluhu, vendar še danes ne razumem, kako nam je v zelo kratkem času uspelo naštudirati pesmi,« se sprašuje Palčičeva, ki jo na prva. a tudi poznejša leta v zboru vežejo lepi spomini. »Danes je potrebno za nastope dogovarjanje pa denar za prevoze, takrat pa smo posedli na lojtrski voz in se odpeljali,« pove in pri tem ne pozabi omeniti prvih zborovodij Pavleta Rajglja. Francija Milka in Korla Štrbenka. 7 ali 8 pevovodij so zamenjali v štirih desetletjih, največ pa so se po njenih besedah naučili pri danes že pokojnem Francu Zupančiču in nekdanjem ravnatelju osnovne šole Andreju Petku, kije znal dobro držati zbor skupaj.
»Imeli smo tudi nekaj .sušnih’ obdobij, ko nismo imeli pevo-dje, a nikoli nisem pomislila, da bo zaradi tega dela zbora konec, kajti pesem me je vedno privabljala. Jaz sem morala navadno iskati novega zborovodjo, upam pa. da bomo imeli z Ani Šobar-Jankovič. ki nas vodi že tri leta. več sreče.« pove v imenu 28 članic zbora predsednica Marija Palčič, ki je ob 30-letnem jubileju ženskega pevskega zbora pred desetletjem prejela tudi zlato Galusovo značko.
B. M.
kotiček, kjer bodo izvajali najrazličnejše programe, se pravi ure pravljic, srečanja s pesniki in pisatelji ipd. Okrog stebrov bodo predalni panoji za razstave knjižnih novosti. Pionirska knjižnica bo dobila tudi nov vhod, in sicer se bo šlo vanjo skoz ista vrata kot prej v Ljudsko knjižnico, se pravi s Ceste komandanta Staneta in ne več z zadnje strani stavbe.
Predvidevajo, da bodo preurejeno Pionirsko knjižnico lahko odprli sredi januarja prihodnje leto. Za otvoritev bodo pripravili slovesnost, ki bo razveselila tudi vse mlade obiskovalce. Nanje poslej še bolj računajo. Šele ko bo knjižnica spet odprta, bo sprejemala izposojene knjige. Zamudnine, ki jo knjižnica običajno zahteva od vseh, ki prekoračijo čas za vrnitev prebranih knjig, tokrat seveda nebo zaračunavala. Saj se v knjižnici zavedajo: če bi prenovo opravili poleti, kot je bilo predvideno, bi bilo tudi takih problemov manj, ker otroci med poletnimi šolskimi počitnicami knjižnico manj obiskujejo.
Glavni naval na Pionirsko knjižnico je med šolskim letom, to pa potrjujejo tudi podatki o izposoji. Tako je knjižnica letos do septembra izposodila 38.500 knjig. Vsakdan ima od osemdeset do sto obiskovalcev. Med najpogostnejšimi obiskovalci so seveda njeni člani. Na začetku tega šolskega leta je imela okoli 1.100 vpisanih.
I. Z.
V GOSTEH JESENIČANI Z BRECHTOM
NOVO MESTO — V ponedeljek in torek prihodnji teden bo tu v gosteh Gledališče Tone Čufar z Jesenic. Uprizorilo bo Brechtovo Malomeščansko svatbo. Jeseničani bodo oba dneva nastopili v okviru abonmajskih gledaliških prireditev.
Zdaj pa skoraj premalo sedežev...
DOLENJSKA. POSAVJE — 40-lemici osvoboditve posvečeni trinajsti festival »Revolucija in glasba« je za nami. trinajst slovenskih krajev, kjer so se v okviru festivala zvrstiti koncerti priznanih izvajalcev, pa je bogatejših za vrhunske glasbene dogodke in za nove izkušnje s takimi prireditvami. S to mislijo bo bržkone uglašena tudi zaključna ocena te tradicionalne manifestacije, ki živi iz potreb našega okolja in nenehno išče nove. še zanimivejše oblike nastopanja.
Tri take dogodke smo imeli priložnost doživeti tudi na našem območju, in sicer na koncertih v Ribnici, na Senovem in v Novem mestu. V Ribnici je pel moški pevski zbor Srečko Kosovel iz Ajdovščine, na Senovem učiteljski pevski zbor Emi! Adamič, v Novem mestu pa Slovenski oktet. Poročila govore, da so koncerti naleteli na različen odziv občinstva. ki se je že v preteklosti rado izneverjalo. Če imamo v mislih samo koncert v Novem mestu, moramo zapisati, da je bila to daleč najuspešnejša kulturna prireditev, kar se jih je v Domu kulture zvrstilo v zadnjem času.
Se več, koncert Slovenskega okteta je tokrat pritegnil kar 276 (preštetih) obiskovalcev, več, kot je sedežev v veliki dvorani Doma kulture. Kakšno nasprotje v primerjavi s prejšnjimi leti, ko je temu vokalnemu ansamblu, ki sije pridobil slavo na svetovnih odrih, v istih prostorih in približno ob enakem času prisluhnilo le dvajset obiskovalcev ali morda kakšen več!
Tolikšen obisk je celo nekoliko zmede! prireditelje, da so se začeli spraševali, odkod nenadoma tolikšno zanimanje za resne stvari, ko pa so obiskovalci že tolikokrat zatajili prav ob njih.
L Z.
Utihnila je Vida Brest
Pesnice in pisateljice Vide Brest ni več. Tako nenadome je odšla. tiho. nepričakovano. Komaj kdo je vedel. da je usodmvzbole-la. Tega. da seji bodo tako hitro iztekle zadnje ure življenja, ni nihče niti slutil. Zlasti še. ker še ni dolgo, kar soji znanci in prijatelji stisnili roko ob šestdesetletnici.
Vida Brest se je v slovensko literaturo zapisala z opaznimi deli. Pisala je za odrasle in za otroke. Narodnoosvobodilni čas je najbolj zaznamoval njeno literarno pero. Letos je za delo »Majhen človek na veliki poti« dobila Levstikovo nagrado. To je pravi mali tekst o velikem času. A to ni vse. kar je ustvarila in s čimer seje priljubila tako pri velikih kot pri malih bralcih. Pri slednjih še posebej, saj jih je tudi obiskovala po šolah.
Začela je kot pesnica in že zelo zgodaj. Ko je bila še šolarka v domačem Šentrupertu na Dolenjskem in ko so jo še klicali s pravim imenom — Majda Peterlin. soji nekaj pesmic natisnili v o'roškem kotičku »Slovenca«. Domača vzgoja in prelomni časi so Majdo napravili za skojevko in potem za partizanko. Nosila je puško, si nadela partizansko ime Vida Brest in pisala. Leta 1942 soji v partizanski Naši ženi objavili prvo partizansko pesem. Njene pesmi so se v prepisih širile med borci, recitirali so jih na partizanskih mitingih in tiskali v vojaških glasilih.
Komaj osemnajstletna je doživela izid svoje prve zbirke s štirinajstimi pesmimi. Izdal jih je propagandni odsek Cankarjeve brigade, natisnili pa sojo v partizanski tiskarni. Zbirka je dobro leto zatem izšla v razširjeni izdaji. Vida pa je pisala tudi propagandne enodejanke in otroške partizanske pesmi. Nekaj njenih tovrstnih pesmi (Tonček je prišel. Mi smo slovenski pionirji idr.) so uglasbili znani skladatelji.
Po vojni je bilo njeno pesnjenje okronano s pravo tiskano knjigo. Leta 1947 je izšla zbirka z naslovom »Pesmi Vide Brestove«. To je bila knjiga, kije Vidi Brest še bolj utrdila ime par-'izanske pesnice. Vendar je obdobje, ki ga je tako navdušeno upesnjevala in poveličevala. kmalu prekrila časovna patina. To je od nekdanje partizanke zahtevalo novo prilagoditev. Stopila je za osnovnošolski kateder, poučevala otroke in zanje tudi pisala. Sčasoma je izpod njenega peresa izšlo kar osem knjig pesmi za otroke in mladinske proze.
Poslej je med šolarji ne bo več. Tudi v dolenjske kraje, ki jih je tako rada obiskovala, je ne bo več. Nič več ne bo prihajala z vedrim, šegavim nasmehom. Mnogi, ki sojo poznali, jo bodo tudi zaradi tega pogrešali. Njeno človeško in pesniško naturo je za vselej zagrnila zemlja šent-ruperškega pokopališča.
L Z.
m-
pisma
in
odmevi
OB 29. NOVEMBRU
29. november je dan republike. Proslavili smo ga tudi na naši šoli. Cicibani so bili sprejeti v pionirsko organizacijo. Učenci na šoli smo jih počastili s kulturnim sporedom. Na prireditev so prišli tud^ starši, ki radi poslušajo in gledajo svoje otroke. Posebno ponosni so bili starši učencev prvega razreda. Cicibančki so bili svečano oblečeni. Brez zatikanja so povedali pionirsko obljubo in veselo so zapeli pesem slovenskih pionirjev. Z zanimanjem so si ogledovali pionirske znake: rutice, kapice, značke, knjižice. Z delom v pionirski organizaciji pa bodo spoznali, da je lepo biti pionir.
ANDREJKA PRIMOŽIČ, 6. razred OŠ Vas — Fara
DESET LET OBRATA TONOSE V ADLEŠIČIH
ADl.EŠIČl — V torek, 26. novembra, je delovni kolektiv obrata Tonose v Adlešičih pripravil lepo slovesnost v počastitev desete obletnice dela tega kolektiva in dneva republike. Med kulturnim programom, v katerem so sodelovale pevke obrata, mladinska recitacijska skupina, šolarji adlešiške šole in tamburaši domačega kulturno-prosvetnega društva, so prikazali okrog 3Q modelov nove kolekcije proizvodnega programa delovne organizacijeTekstil-tozd Tonosa za leto 1985/86. O nadaljnjem razvoju in delu celotnega tozda Tonosa, katerega del je tudi adlešički obrat, je na slovesnosti govoril direktor Tonose Marjan Rajner. Sedemnajst delavk, ki so v obratu od začetka, je dobilo ob skromnem jubileju posebna priznanja. Slovesnosti, ki sta jo pripravili sindikalna in mladinska organizacija, so se udeležili tudi predstavniki Tonose iz Ljubljane, črnomaljskega izvršnega sveta in občinskih družbenopolitičnih organizacij ter krajevne skupnosti.
A. C.
Bodo Krko zastrupili s fenoli?
Kako je mogoče, da o tako pomembni stvari odločajo drugi?
Ko človek bere neveselo novico. da namerava Komunalno podjetje Grosuplje v svojo čistilno napravo sprejemati fenolne odpadke kemične tovarne leno/it iz Borovnice (Dolenjski Ust. 14. novembra), se mu vsiljuje cela vrsta vprašanj.
Kako je mogoče, da laltko o taki stvari odloča nekdo daleč stran, se je vprašal že avtor omenjenega zapisa v Dolenjskem listu. Se obstaja od premetavanja že čislo obrobljeno vprašanje, če je nemogoč razvoj brez raznih stranskih proizvodov s škodljivim delovanjem. In ne nazadnje ni odveč vprašanje, zakaj si vsi skupaj nenehno dopovedujemo, da je naša velika skrb varstvo zdravega okolja. Bržkone je to prazno besedičenje, če se ob bežnem pogledu v prihodnost moramo spraševati, ali bo Sava zbirališče slovenske umazanije (Dolenjski list. ista številka), kaj bo s Krko in temu podobno. Ali ni potemtakem tudi vsako, podobno srečanje, kakršno je bilo pred časom na Otočcu in so si na njem strokovnjaki belili glave tudi z varovanjem okolja, brez vrednosti?!
M. LUZAR
Zavezujoče ugotovitve o Krupi
Pripombe k ugotovitvam komisije za spremljanje onesnaženosti Krupe (DL 14. nov.)
V Deluje 9. novembra komisija za spremljanje onesnaženosti Krupe podala poročilo o trenutnem stanju. Menim, daje poročilo potrebno dopolniti z naslednjim:
1. Podatku, daje Iskra s l. 2. 1985 prenehala proi/vajad konde/atorje. polnjene s PC B. in da /ato proizvodnja ni več vir onesnaževanja, dodajam: v Semiču najbrž res. kaj pa v Beogradu? 16. maja letos je bila namreč na radiu Študent kontaktna oddaja o Krupi. Sodeloval je tudi direktor Iskre Vlado Zorc. kije izjavil (vprašanju prebivalke vasi ob Krupi se ni mogel i/ogniti). da so. se po tem ukrepu v Iskri pač takoj /našli in PCB prodali neki tovarni v Beogradu. Imena tovarne ni ho* el navesti. Dejal pa je še. da v Semiču sedaj pripravijo vse potrebno /a polnjenje kondenzatorjev, potem jih pa vozijo v Beograd, da jih tam napolnijo s PCB.
Očitno tu lahko govorimo o znanem pojavu, i/vo/u tako imenovane uma/a ne tehnologije / ra/vitega severa na nerazviti jug. tudi v jugoslovanskih okvirih. Ali ta Iskrina poteza priča o poslovnosti Slovencev?
2. I/ članka izvemo, da seje komisiji po trinajstih sejah in nekaj več kot enem letu uspelo dogovoriti, tako da je sedaj v i/delavi projektna dokumentacija za deponijo odpadkov, polnjenih s PCB. ki se nahajajo v vrtači znotraj tovarniške ograje Iskre-Semič.
Gradnja deponije bo stekla prihodnjo pomlad. Močno dvomim, da je poglavitni vzrok /a počasnost v zahtevnosti strokovnih podlag, ko' na primer me-
bili smo v KOČEVSKEM ROGU
Prvi naravoslovni dan v tem šolskem letu smo imeli v Kočevskem Rogu. Tja smo se odpeljali zjutraj s šolskim avtobusom. Nestrpno smo pričakovali. kaj vse bomo videli. V Kočevju se nam je pridružil gozdarski inženir Anton Prelesnik. Med potjo nam je veliko pripovedoval o Kočevskem Rogu med vojno in danes. Ogledali smo si partizansko bolnišnico Zgornji Hrastnik in grobove. Na kraju. kjer je bila bolnišnica Pugled, stoji lep spomenik. To bolnišnico so Nemci odkrili in jo zažgali. Videli smo tudi najdebelejšo jelko v Kočevskem Rogu. ki ima obseg 6 metrov in 40 centimetrov.
LIDIJA JANEŠ IN ANITA RAUH.
3. razred OŠ Vas — Fara
PRIZNANJA ZA ŠOLO
NOVO MESTO — V sredo. 27. novembra, so na osnovni šoli Katja Rupena pripravili dve prireditvi. Na prvi so učence prvega razreda sprejeli med pionirje. Na drugo smo povabili veliko gostov. To so bili sorodniki, prijatelji, soborci Katje Rupene, borci iz KS Mestne njive in Mirna peč, predstavniki občine in tovarne zdravil Krka ter najboljši mentorji mladih iz novomeške občine, ki so dobili priznanje za svoje delo. Naši šoli so podelili plaketo za ve^no in prizadevno delo v krajevni skupnosti, foto krožku pa za izredne uspehe plaketo kurirja Joviče. Zatem je bil pred šolo odkrit doprsni kip Katje Rupena.
FOTO IN NOVINARSKI KROŽEK OŠ KATJA RUPENA Novo mesto
ni Svet za varstvo okolja pri predsedstvu RK'SZDL Slovenije (Delo. 16. nov. 1985). Dvomim /ato. ker ježe npr. 24. marca 1980 SEPO (skupina za oeenoposegov v okolje pri Inštitutu Jožef Štefan v Ljubljani) izdelal oceno ekološke obremenitve okolja /a DO Iskro Semič. Pod točko odpadki je zapisano:
Poseben problem z vidika varstva okolja predstavljajo odpadki i/ pr-oi/vodnjc. ki jih sedaj deloma odvažajo'na komunalno odlagališče, vračajo proizvajalcem v predelavo ali sežigajo v ta namen improvizirani in zastareli peči. Investitor se je odločil za nabavo primerne sežigne naprave tujega proizvajalca. v kateri bi v bodoče sežigali vse gorljive odpadke iz proizvodnje, to pa so: kondenzatorski in metalizirani papir, epoksidne smole, impregnanti. odpadna olja ipd. Dvokomorna sežig-na naprava bi omogočala »popoln sežig« in možnost uporabe odpadne toplote za ogrevanje vode (0.6 Gca-l/uro). Vsekakor je pristop investitorja k reševanju problema odpadkov ustrezen in tudi v skladu z Zakonom o ravnanju z odpadki (Ur. I. SRS št. 8/78) Ob tem pa je potrebno ugotoviti:
— V predvideni sežigni peči s toplotno močjo okoli 0.6 Gcal/uro bo možno pokuriti do 200 kg mešanih odpadkov na uro s povprečno kalorično vrednostjo okoli 3000 Kcal/kg. Z vidika ekonomičnosti obratovanja peči je najbolj ustrezna rešitev uporaba odpadne toplote (za ogrevanje vode) ob čim boljši izkoriščenosti sežigne naprave. to pa narekuje veliko večje količine gorilnega materiala (odpadkov). kot jih je na razpolago v obratih ISKRE v Semiču (maksimalno 15 ton/leto).
— Predviden tip sežigne naprave z glavno sežigno komoro in naknadnim sežigom omogoča »praktično popolno” zgorevanje odpadkov v primerjavi s klasičnim sežigom in je posebej primerna za sežig posebnih (škodljivih) odpadkov, ki jih ne moremo, oziroma ne smemo odvažati na običajne komunalne deponije.
Glede na omenjeno bi bilo potrebno pri opredelitvi namembnosti sežigne naprave le-te načrtovati kot skupno regionalno sežigalnico za območje Bele krajine oziroma za potrebe tudi ostalih delovnih organizacij na tem območju. Jaka sežigalnica bi se po svojem konceptu 'udi vključevala v republiške načr'e za ureditev problema
r
Igranje s potrpežljivostjo
Polževa gradnja obmirenske ceste
ČJVO LklO TIKALI1
SEVNICA — Ob obisku ekipe časnika Delo v Posavju je zdravnik v tukajšnjem zdravstvenem domu dr. Jurij Pesjak želel odgovor, kdaj bo končno zgrajen zadnji odsek ceste v dolini Mirne.
Delo je pričakalo odgovor republiške skupnosti za ceste v začetku novembra, potrpežljivi sevniški zdravnik pa z njim ni zadovoljen. Očita sicer tudi nam novinarjem, ker te nenavadne »modernizacije« bolj ne ožigosamo z dovolj veliki črkami, kot pravi.
Pa k povzetku v Delu! Izvemo.da je bila letošnjega 28. junija sklenjena pogodba za nadaljevanje del v vrednosti 67 milijonov dinarjev, ki naj bi bila končana oktobra. Šlo je za 400 metrov ceste z ravno tako dolgim podpornim zidom, v katerem je 2.500 kubikov betonn Na republiški skupnosti za ceste trdijo, da je bilo delo opravljeno v treh mesecih z minimalno delovno silo. Glavna ovira naj bi bil velik promet skozi gradbišče — kljub zapori ceste!? Pišejo, da bodo cesto še letos asfaltirali, ne vedoč, da je
bilo to že narejeno. V odgovoru zveni že kar neresno in podcenjevalno do bralcev, češ daje bil delovni proces na gradbišču prostorsko raztegnjen. In to na vsega 400 metrov gradbišča? Bojda je za to. da bi slednjič prišli do Save. potrebnih nadaljnjih 500 milijonov dinarjev. Ker znaša to 5 kilometrov, bi bilo izjemno nehvaležno ugibati, kdaj jim bo uspel ta podvig, posebno še zategadelj, ker ta denar še ni niti zagotovljen. Zanimivo bi bilo izvedeti, koliko vse skupaj podražuje takšno pacanje.
A.ŽELEZNIK
Krivi za vdore vode v kleti
Kriminalka s preozkimi in preširokimi kanali se razpleta — Kriva je Samoupravna _______komunalna	skupnost	—	Bodo	»strokovnjaki«	ostali	brez	imen?
POZDRAV IZ AVSTRALIJE
Iz New Lambtona v Avstraliji se nam je oglasil naš dolgoletni naročnik Jožef Čr-nagoj. Piše, daje njemu in vsej njegovi družini Dolenjski list že več kot dvajset let najtesnejša povezava z rojstnim krajem in vso domovino, čeprav list največkrat dobijo s precejšnjo zamudo. Družina Črnagoj kolektivu Dolenjskega lista pošilja pozdrave z željo, da bi še naprej uspešno izdajali Dolenjski list.
ležkoje popisati jezo in razočaranje prebivalcev blokov št. 9, 10, II in 12 na Mestnih njivah, ki so lani in letos morali že dvakrat reševati svoje kleti — pred poplavo! Voda s ceste je ob neurju vzdrla v straniščno kanalizacijo, zalila obakrat tudi skupno kurilnico štirih blokov (v 12. bloku) in povzročila stanovalcem veliko škodo. Po kleteh in hodnikih je stala 15 do 20 cm visoko in pošteno zmočila ljudem vse, kar je hilo na spodnjih poličkah.
•Krivca v začetku »ni bilo«. Prebivalci II. in 12. bloka so s trdim delom po več urah le spravili umazano vodo v jaške.'Ljudje so pravilno sklepali, da mora tičati krivda v kanaljzuciji »podaljšane Koštialove ulice«, kakor se uradno imenuje gradnja nove široke ceste na bodoče pokopališče Menili so. da se »široka nova kanalska cev 'e ceste pod zemljo izteka v ožjo cev dosedanje kanalizacije v Koštialov i ulici«.
Niso bili daleč od resnice. Iz pisma, ki gaje podjetje Komunala 6 I i. 1985 (pod š' 60-t .1 -13 10) poslalo Samoupravni komunalni skupnosti v Novem mestu, lahko preberemo, da so naša krajev na skupnost. Samoupravna stanovanjska skupnost in SGP Pionir
opozorili Komunalo na vdor vode v naštete bloke na Mestnih njivah. Nadaljevanje pisma je podobno sodobni kriminalki, saj v njem lahko beremo nič manj kot tole:
mESTIIE HJIUE
Povzelo i/ »MI ŠI NIH NJIV« glasil;i krajevne skupnos:i in družbenopolitičnih organizacij na Mestnih njivah v Novem mestu. št. 2 od 25. nov embra 1985
Vabilo borcem XV. divizije
Vabimo borce in borke enot 15. udarne divizije NOVJ, da se v soboto, 14. decembra 1985. ob 15.00 uri udeležijo tradicionalnega srečanja, ki bo v Domu JLA v Ljubljani. Ob tej priložnosti bo predsedstvo skupnosti podelilo najzaslužnejšim borcem in borkam ODLIČJA 15. UDARNE DIVIZIJE NOVJ. Posebnih vabil ne bo.
Skupnost borcev 15. udarne divizije NOVJ
»Do problema prihaja izključno zato. kv.'ste kot inv estitor rekonstrukcije Koštialove ulice priključili meteorne vode s ceste v fekalno kanalizacijo. čeprav smo vas na premajhno propustnost kanala opo/otili v soglasju k lokaciji. Kljub temu .tebrez našega soglasja h gradnji in brez soglasja za priključek izvedli priključek na kanal. ki ni sposoben prevzeti dodatnih količin odpadne vode...«
Česa takega si celo podjetnik v kapitalizmu ne hi upal privoščiti!
Nekaj podobnega je zakriv ila Samoupravna komunalna skupnost tudi že pri prenovi Ceste herojev, ko je kljub ostremu nasprotovanju Komunale priključila meteorne vode s ceste v fekalni kanal kar povzroča zdaj v e-like probleme pri črpališču »Na žagi«
Kljub večkratnim obljubam ta skupnost do 6. novembra 1985 ni še ničesar ukrenila niti ni Komunali odgovorila, kdaj bo zadevo uredila. Zalo se ne čudimo neobičajnim, toda zelo jasnim besedam, s katerimi Komunala v tem pismu sporoča še naslednje:
• »Opozarjamo vas, da samovolja delavcev Delovne skupnosti SIS gospodarskih dejavnosti presega že vse meje in povzroča veliko' materialno škodo. Posebej nerazumljivo nam je tudi, da negirate vse občinske odloke, ki urejajo to področje, čeprav ste sodelovali pri njihovem ustvarjanju. Prosimo vas. da kot investitor objektov Rekonstrukcija Koštialove ulice in Rekonstrukcija Cestchcrojev takoj ukrenete vse potrebno, da se prepreči nastajanje nadaljnješkode.«
Krivca torej poznamo. Komunala, ki mora skrbeti za celotno kanalizacijo. saj so to njena osnovna sredstva, je s tem pismom krivca ostro opozorila na n jegove strokovno napačne odločitve in na škodo, ki nastaja zaradi samovolje strokovnjakov pri Delovni skupnosti SIS gospodarskih dejal nos-ti. Žal pisem s 'ako določeno vsebino v praksi ne poznamo veliko.
Zdaj nam ostane samo še čakanje:
— kdaj bomo v' blokih doživeli novi) poplavo oz.
— kdaj in kako ho Samoupravna komunalna skupnost preprečila nadaljnjo škodo
IONI. GOŠN1K
odstranjevanja posebnih odpadkov (predlog komisije za varstvo okolja pri Gospodarski zbornici SR Slovenije). Po teh načrtih bi del posebnih odpadkov. ki pri sežigu ne tvorijo večjih množin (emisij) škodljivih snovi, sežigali na regionalnih oziroma lokalnih sežigalnicah, preostale odpadke pa na predvideni centralni republiški sežigalnici.
Predlagamo, da investitor izdela natančen popis (kataster) s podatki o količinah, sestavi ipd. vseh posebnih odpadkov na širšem območju Bele krajine. Jo bi bilo izhodišče za nadaljnje odločitve (sporazumi med ISKRO in ostalimi angažiranimi DO. skupno financiranje ipd.) ter za izdelavo idejnih zasnov bodoče sežigalnice. Izbira optimalne lokacije za sežigalnico je pogojena tako z organizacijsko — ekonomskih vidikov (zbiranje. prevoz, skladiščenje, izraba odpadne toplote itd.) kot tudi z vidikov varstva okolja (krajina, onesnaže-
Prepiri zaradi oslove sence
Komentar k pisanju Dolenjskega lista (21. nov.)
Ob branju članka s tem naslovom sc lahko vsakemu bralcu v dno srca zasmilijo malčki v vrtcu, ker jih še vedno niso ogradili s prisrčno, več kot dva metra visoko žičnato ograjo. In vsi ti zapleti zaradi neke srednje šole. ki san jari o zunanjih igriščih. V vrtcu so bili celo tako dobrohotni, da nam niso ogradili še ceste in spomenika Edvarda Kardelja. po katerem nosi srednja šola v Črnomlju ime. Po kakšni logiki je ob gradnji srednje šole vodstvo vrtca pristalo na zidavo zaklonišča sredi svojega »teritorija«, če ga niso soglasno pomaknili tja zaradi zunanjih igrišč, ki jih šola po normativih mora imeti? Ta zunanja igrišča ne bi služila le obema šolama, marveč tudi vrtcu, vsi bi pa morali nezaplo-tniško razmisliti, kje pravzaprav lahko mladina v Črnomlju zdravo preživlja prosti čas. Vseh teh zapletov ne bi bilo. če bi po dobri staroslovanski navadi vrtec obvestil svoje sosede o načrtovanem projektu in bi sc lahko dogovorili, da bi ostal volk sit in koza cela. Če bi se v vrtcu ozrli v pravo smer. bi ugotovi-
li.	da imajo na drugi strani ogromno občinske zemlje, ki bi zadostila prostorskim potrebam. Če bi pogledali še malo dalj. bi celo videli, daje sosed Pavle ogradil svoje ovce z leseno ograjo brez posebnih nasvetov biroja ali referentke za urbanizem. Gre le za občutek, kaj je bolj naravno in ne kvari okolja.
J u ne gre le za mahanje s papirji pod nos. ampak za skupno reševanje. od katerega imamo lahko vsi koristi.
GABRIJELA VIDIC — MIHELČIČ, ravnateljica Srednje šole družboslovne in kovinarske usmeritve Edvarda Kardelja Č rnomelj
vanje zraka ipd ). Iz teh vidikov sc kaže lokacija ob obratih ISKRE ugodna. kar pa je potrebno ponov no oceniti ob izdelani investicijski dokumentaciji za predvideno sežigalnico.
Priporočamo, da se investitor v okviru reševanja te problematike poveže s Komisijo za varstvo okolja pri Gospodarski zbornici Slovenije m z DO Komunalno in gradbeno podjetje Kranj, ki v Kranju postavlja podobno sežigno napravo.
Ali ta študija ni bila dovolj dobro strokovno narejena in zato danes m uporabna? Če pa je dovolj strokov na, zakaj ni bila upoštevana že leta 1980. Kdo je za to odgovoren? Jo vprašanje postavljam tembolj zato. ker je“bil PC B leta I979 dokončno prepovedan v ZDA in EGS.
3. Za vsa ostala odlagališči _od-padkov. polnjenih s PC B. ki so zunaj tovarniške ograje, pa je komisija zapisala. da so jih proti večjemu ispiranju v podtalnico zavarovali s »prekrivno plastjo« Obhodil sem odlagališča, vendar prekrivne plasti nisem opazil. Gotovo je iz nevidne materije. V obdobju pospešene inovacijske dejavnosti sc je komisiji verjetno posrečil izum. ki bi ga veljalo patentirati tudi na kakem tujem patentnem uradu l ahko pa ga konkretni izumitelj priglasi še pri organizaciji Greenpeace, ker to pregrinjalo ne kvari videza pokrajine in nima tudi nobenih stranskih učinkov
V omenjenem članku pa komisija za koordinacijo strokovnega dela Prj reševanju onesnaženosti Krupe ni razkrila, kaj se bo storilo z muljeni na dnu reke Krupe. Iz analiz je jasno razvidno. da je največji v ir onesnaževanja ravi.o ta mulj. Ali ne obstaja rešitev za dekontaminacijo sedimenta? Kot vidimo. od uradnega odkritja PCB v Krupi (avgust 1983) pa do danes z ničemer ni bilo preprečeno nadaljnje onesnaževanje okolja, razen seveda s »prekrivno plastjo«. Delno je sicer pretrgana veriga vnosa PC B v človeški in živalski organizem, v endar glavnih virov onesnaževanja še niso začeli sanirati.
BOŽO FLAJSMAN Ljubljana
Izšel je Mozaik
Pretekli teden je izšel »Mozaik«, glasilo učencev SŠ Edvarda Kardelja v Črnomlju. Novi uredniški odbor se je zelo trudil, da bi bilo glasilo čim boljše. Čeprav je vsebinsko zelo zanimivo in angažirano. so se pojavile težave pri prodaji glasila. Veliko učencev ga ni hotelo kupiti samo zaradi slabega tiska. Ne bi bilo odveč, ko bi jim omogočili boljši tisk, saj slabe materialne razmere delajo krivico uredniškemu odboru.
Zlasti zanimiv je članek Po sledovih članka Jožice Žagar. Žagarjeva je hapisala v Dolenjskem listu razmišljanja o tem, ali so v naši družbi družboslovci odveč, pisci gornjega članka pa so se oglasili pri pristojnih organih, da bi dobili odgovor na to vprašanje-Tudi oni niso našli pravega posluj ha, zato ostaja vprašanje še naprej odprto. Postavlja pa se še drugo-ali naj se zaradi pomanjkanja štipendij vnaprej vpisujejo v to smer le otroci iz dobro situiranih družin?
VESNA JAKSt
Ob obletnici smrti Jaroslava Stovička
Kdo izmed Krčanov se ne spominja Jaroslava Stovička. človeka, ki je bil vedno dobre vol je, nasmejan in ob vsaki priložnosti pripravljen vsakomur pomagati. Deset let je od tega. odkar nas je za vedno zapustil mož. ki je nad 40 let živel v Zagrebu, kjer je bil včlanjen tudi v Društvo pisateljev Hrvatske. po duši in po srcu pa je bil še vedno Krčan. Vedno jez velikim veseljem sprejel najmanjšo vest o napredku svojega rojstnega kraja in skoraj ni bilo tedna, da nismo srečali tega našega rojaka v Krškem in končno 'udi pri svojem bratu v njegovem ateljeju.
Za zbornik Krško skozi čas je o njem zapisal profesor Franc Petre naslednje: »Stoviček je obiskoval osnovno šolo v Leskovcu in meščansko v Krškem ter nadaljeval s
trgov sko Solo v Zagrebu, kjer jv' ' tudi daljšo dobo zaposlen. Podvrgc^ se je nenapisanemu zakonu. k precej primerih velja za slovens ^ manjšino v hrvaškem glavnem tu Slovenski etični element je od prve svetovne vojne precej *■ vilen. vendar sc izredno hitro pn ' gaja tamkajšnjemu družabnem vplivu, hrvaškemu kulturnemu v^ dtišjii in območju hrvaškega p1’!? , vornega jezika. V vsakdanji ra zlahka prehaja iz slovenščine v 1 ^ vaški pogovorni ril i knjižni jezik ■■
Zato ni čudno, da je Jaroslav
viček izdal svoje prve tri knjige srbohrvaščini, te so: Neobični v o ^ sijaji običnou čovjeka. Kora n‘ir‘
nča i I slijepividc Sele v zadnjem mami. ki pa zaradi pisateljeve si še ni izšel, to je Pankart. pa sv Jaroslav Štovičck povsem izka"1
da je pravi Slovenec, saj misli e P^ slovensko in tudi snov za rol1’‘ črpa le iz domačega Kraja Vsi ri)lj’V ni. ki so izšli najprej v srbohrvas so izšli tudi v slovenskem jez' ^
knjiga Kora na ranče pn je izšl*1 s1-v albanskem jeziku
Zanimivo je. da je začel ?^oli Štovičck pisateljevati šele ° ^ petdesetega leta starosti Pre . pa je pisal za razne slov enske rc ^ in časopise, ko je kot trgov s 1 1^ tnik potoval posvetu, največ p<’ riki. Umrl je. ko je bil s*ar v pokopan pa je na pokopališč
Kr5kcm  .....................SMERDU
od četrtka do četrtka • od četrtka do četrtka • od četrtka do četrtka • od četrtka do četrtka
Kdo je kriv za
»libijske
žrtve«?
_ Natančno po pogodbi je maja in junija metliški Komet izdelal za 230.000 dolarjev nedrčkov za libijskega kupca. In vse to še danes, konec leta, zapakirano in pripravljeno za prevoz, leži v Kometovem skladišču. Po pogodbi, ki jo je Komet sklenil z nosilcem večjega posla z Libijo, beograjskim Centrotekstilom, naj bi blago odpre-tnili po odprtju akreditiva. Tega pa ni bilo, go ni in nihče ne ve, če bo prispel. V 20 letih, kolikor Komet izvaža, takega primera še niso, imeli, kar lepo govori o solidnosti takih Partnerjev. Nasploh je v drugih državah navada, da sicer z veseljem sprejmejo taka naročila, vendar za kupce iz dežel, ki so si s sv-ojim ravnanjem pridobile glas slabega in nezanesljivega partnerja, začnejo stvari de-ati šele po odprtju akreditiva. Pri nas očitno veljajo drugačna merila in kriteriji.
Kakorkoli že, 230.000 dolarjev predstavijo za Komet petino letošnjega konverti-ilnega izvoza in seveda ta nenadejani in ruti izpad boleče občutijo. Poleg tega je bil cas za izvršitev naročila dokaj kratek in je iakrat zato, da so lahko izpolnili Pogodbene roke, zapostavljena njihova redna proizvodnja, tako za domači trg kot tudi zvozna, kajti ta metliška delovna organiza-c,ja dela za izvoz kar s 60 odst. svojih proizvodnih zmogljivosti. Seveda tako ogromen izpad ruši izpolnjevanje Kometovih Panov. Poleg tega za kakih 6 milijard starih !narJev izdelkov leži v skladišču, in to se-ko je denar tako drag. Če bi vse steklo irn°i J-01	s Pogodbo predvideno, bi
oh mel manJ posojil, plačevat bi manj
restL skratka: stroški bi bili manjši, Poslovni rezultat pa boljši.
® In kaj lahko Komet sedaj stori? Naj toži Lentrotekstil, s katerim ima sklenjeno Pogodbo? »Kaj pa danes pri nas pogodba ve-‘Jo.« se sprašujejo v Kometu. V Kometovem Primeru gre pri vsej tej nesreči vsaj za nekaj t; ?' ^ri naročilu za Libijo gre za njihov *'asični program, za nedrčke, kakršne izde-ffjo tudi za domači trg, tako da jih bodo ahko prodali na domačem trgu; gre pa za več kot desetino letne proizvodnje za domači trg.
"Poleg tega nam je jasno, da je izvoznik, v našem primeru beograjski Centrotekstil, pri vsem tem najmanj kriv, saj je šel tudi on v ta Posel z najboljšimi nameni. Če pa ne bi šlo za izdelke iz naše redne kolekcije, bi bila to zn nas prava polomija,« pravijo v Kometu,
*jer se zavedajo, da je pri teh poslih še kup drugih težav in povezav.
Komet ima konec koncev še srečo. Je pa na našem območju še več teh »libijskih r/ev«, med njimi sevniška Lisca, novomeški t-abod in Novoteks. Zlasti slednji se gotovo bo tako poceni in lahko izmazal iz te godlje, saj gre pri njih za naročilo v vrednosti l?[aJ d milijonov dolarjev, to pa je denar, ki nhko krepko pretrese tudi večje in niočnejše delovne organizacije. Vsa ta roba abunkana leži v skladiščih in veže ogromna redstva. In sedaj je ta libijska polomija, ki o jo nekaj časa na vse načine skrivali pred . ftvci, že javen razlog za slabe plače, tako in lzg°vor in opravičilo. Na koncu tako n tako vedno vse plača tisti, ki pri nas o Sern odloča — delavec.
Nerazumno in krivično bi bito za vso libijsko polomijo, ki ima menda v jugoslovanskem okviru velikanske razsežnosti, kriviti samo eno stran, se pravi libijsko. A o drugi plati te žalostne medalje bi morali spregovoriti tisti z meglenih višin, skriti za sedmimi zavesami in dobro zavarovani pred ljudstvom in pred posledicami svojih dejanj. Tisti, ki so na črno in brez denarja kupovali nafto v Libiji in se zanašali, da »bomo« račune poravnali s takimi posti. Libijci so menda rekli ne. račune pa kljub temu poravnavamo. Ampak samo nekateri, pa zato tisti toliko bolj.	ANDREJ BARTELJ
Popravni
izpit
iz kmetijstva
Če bo šlo vse po sreči, bo tudi novomeška občina, med zadnjimi v Sloveniji, še letos končno dobila prostorski del družbenega plana. O njem bodo od jutri naprej odločali delegati v skupščini občinske kmetijske zemljiške skupnosti. Marsikomu je verjetno znano, da je bil tak plan v občinskih delegatskih institucijah lani že sprejel, a potem zavrnjen v posebni republiški komisiji. Osnovni razlog za to je bil v nezadovoljivi usklajenosti občinskega prostorskega plana s kmetijsko zakonodajo, predvsem s tistim delom, ki ureja varovanje kmetijske zemlje. Novomeški prostorski plan je kmetijsko zemljo premalo varoval. Za to pa danes skorajda ni več opravičila.
V občini je vsega 13,31 odstotka najboljših kmetijskih zemljišč prve in druge kategorije, ki so za povrh zelo razdrobljena, kar zmanjšuje skupne rezultate kmetijske proizvodnje, oziroma povečuje stroške. A to je že druga pesem. V zadnjih desetih letih
smo zaradi urbanizacije praviloma na najboljših zemljiščih, kjer je bila gradnja seveda najcenejša, in zaradi zaraščanja izgubili kar nekaj nad 5 tisoč hektarov površin, naslednjih najmanj 800 hektarov v občini, predvsem v Suhi krajini, pa je zelo slabo obdelanih. V zadnjih litih so bili sicer doseženi kar lepi rezultati pri izboljševanju obdelovalnih površin, toda ni prav razumno pozidavati najboljšo zemljo, potem pa za kmetijsko proizvodnjo za velike denarje skušati pridobivati novo. Temu naj bi enkrat za vselej naredil konec prostorski plan. Gradnja, ki se bo morata seliti na slabše površine, bo v bodoče seveda dražja. Praktično v nič bo šlo tudi nekaj milijard, v preteklosti vloženih v komunalno infrastrukturo. A vse to se nikomur ne bi smela zdeti previsoka cena za ohranitev tiste obdelovalne zemlje, ki jo vendar še imamo.
• Z občinskim prostorskim planom bo od skupaj nekaj nad27.900 hektarov obdelovalnih površin v občini deležno družbenega varstva okoli 78,6 odst. zemljišč ali 23.350 hektarov, od tega 11.405 hektarov njiv in travnikov z nagibom do 20 odstotkov. Varovan bo tudi slabši njivski in travnati svet na pobočjih Gorjancev in v Suhi krajini, saj je varovanje hribovitega sveta pogoj za pridobivanje republiških sredstev za agromelioracije. Delež varovanih površin je v novem pogfedu bistveno večji kot p lani sprejetem prostorskem planu, kjer je znašal le 36,5 odstotka. Pri »popravljanju« prostorskega plana so zemljišča ob posameznih naseljih, ki so bila prej določena za pozidavo, sedaj zarisana kot kmetijska zemljišča prve in druge kategorije. Meje kategorij so približali objektom, del zemljišč iz tretje prerazporedili v drugo kategorijo, zmanjšan je obseg pozidave kakovostnih zemljišč. Zarisane so tudi agro- in hidromelioracije.
Na tako spremenjen in dopolnjen prostorski del družbenega plana občine oziroma na predlog razvrstitve kmetijskih zemljišč v kategorije in območja so v dvomesečni javni razpravi prišle 103 pripombe. Večinoma so bile to zahteve po spremembi kategorij in območij, v glavnem za pozidavo ali prodajo kmetijskih zemljišč nekmetom, kar onemogoča že zakon. Za dodatno varstvo kmetijskih zemljišč sta se potegovali le krajevni skupnosti Mirna peč in Mali Slatnik. Upoštevali so lahko 78 pripomb. Zavrnjene pa so bile vse pripombe, ki se nanašajo na prvo ali drugo kategorijo zemljišč, ki jih pred kakršnokoli nekmetijsko rabo varuje že interventni zakon. Iz tega razloga ne bo mogoče urediti novomeškega pokopališča na Marofu, nadaljevati s širitvijo komunalne in obrtne cone na Cikavi, širiti delovne organizacije Gorjanci v Jurki vasi, zdravilišča v ■ Dolenjskih Toplicah in naselja v Meniški vasi ter urediti cestnega priključka na cesto prvega reda v Ragovem. Zavrnili so morati tudi vse vloge posameznikov, ki so se nanašate na pozidavo kakovostnih zemljišč. Vse omenjene zadeve so seveda bolj ali manj boleče. Davek na preteklo brezglavo odtujevanje obdelovalne zemlje kmetijstvu bi bil v resnici lahko za vse skupaj še veliko večji.
Z. LINDIČ-DRAGAŠ
Kdo bo
kadroval
kadrovike?
Prave ljudi na prava mesta je eno pomembnih načel pri iskanju izhoda iz sedanje družbene in gospodarske krize. Da pa je dolenjsko združeno delo še daleč od tega, nedvoumno kažejo izsledki letos izvedene
ankete o organizaciji kadrovske dejavnosti. Velikokrat na pamet izrečen dvom ofravilni kadrovski politiki in kadrovanju je dobil potrditev v strokovni analizi, pripravljeni v občinski skupnosti za zaposlovanje.
V štirih dolenjskih občinah je bilo anketiranih 123 delovnih organizacij, odgovorilo jih je 99, v teh pa je bilo zaposlenih 42.146 delavcev. Polovica vseh je po/kvalificiranih, oziroma priučenih, tretjina jih ima kvalifikacijo, 14 odstotkov štiriletno srednješolsko izobrazbo, komaj 7 odstotkov pa jih ima višjo ali visoko šolo. Največ nekvalificiranih je v občini Črnomelj, najmanj pa v Trebnjem, z višjo in visoko izobrazbo je največ zaposlenih v novomeški, najmanj pa v metliški občini. Kljub takemu stanju, ki ga kajpada v Vsakem kolektivu dobro poznajo, je na dan ankete bilo štipendij skupno le 2066. Skoro polovica vseh štipendistov se šola za poklice do 4. zahtevnostne stopnje. In 21 delovnih organizacij je odgovorilo, da štipendistov sploh nimajo!
Še bolj zamotano je v združenem delu izobraževanje že zaposlenih. Anketa kaže. da se ob delu izobražuje 430 ljudi, iz deta 44, med njimi je 172 samoplačnikov. Ni pa nobenih podatkov, ali se ti delavci šolajo v strokah, ki jih njihova delovna organizacija potrebuje, ati pa za poklice, ki imajo že zdaj preveč kadrov.
Organiziranost kadrovskih služb ima skoro toliko inačic, kolikor je delovnih organizacij. Vsak po svoje organizira kadrovska dela in naloge, zaskrbljujoče pa je število tistih, kjer nimajo nikogar, ampak se s kadrovanjem bavi kar tajništvo. Praksa nadalje kaže. da so v tozdih in manjših delovnih organizacijah kadrovske službe podrejene direktorju, v večjih pa direktorju delovne skupnosti skupnih služb. Zeto različen je tudi obseg dela, ki ga kadrovske službe opravljajo, ponekod vrsto nalog s področja kadrovanja urejajo bodisi v splošnem, pravnem, planskem ati celo v tehničnem sektorju.
• V kadrovskih službah Dolenjske delu 374 ljudi, od tega 193 na strokovnih delih, le 23 teh pa ima visoko izobrazbo. Nasploh je izobrazbena raven ljudi v kadrovskih službah nizka. Kar 11 odstotkov je med kadro-viki takih, ki imajo le poklicno ali še nižjo strokovno izobrazbo. Da je sistemizacija mest eno, dejanska zaposlenost pa drugo, lahko razberemo iz podatka, da je i' kadrovski službi predviden te 1 gimnazijski maturant, zaposlenih pa jih je kar 20. Po drugi strani bi morali imeti 19 diplomiranih pravnikov, zaposlenih je 10 manj.
Sami kadrovski delavci menijo, da so najbolj nedorečena in pomanjkljivo organizirana naslednja področja deta: planiranje kadrov, prerazporejanje invalidov, pridobivanje ustreznih delavcev. V tretjini anketiranih delovnih organizacij se zaposleni v kadrovskih službah tudi čutijo zapostavljene pri vrednotenju dela. Kot razloge za tako stanje med drugim navajajo, da vsak misli, da se na kadrovanje spozna, in da so marsikdaj tudi vodilni o pomenu in vlogi kadrovske službe premalo poučeni.
Iz cele vrste podatkov, ki jih omenjena anketa še vsebuje, se kol rdeča nit vleče ugotovitev: ne more priti do izboljšanja, če kadrovske službe ne bodo organizirane na ustrezni ravni z ustrezno usposobljenimi ljudmi.
RIA BAČER
Dolenjska slivovka
*a mir
^se skupaj se je seveda dogajalo v Slovenj Gradcu, [^sstecu, ki se že tri desetletja požrtvovalno ukvarja s "dlturnimi prireditvami v prid svetovnega miru in v i ast OZN. Za letošnjo 40-letnico Združenih narodov in uhesca so pripravili mednarodno razstavo lesorezov 'n male lesene plastike ter načrtov za hišico iz lesa, °Pravili so seminar o medicini v posebnih pogojih, or-9anizirali srečanje likovnih kritikov in, seveda us-Pešno, zaključili mednarodno okroglo mizo Pero za •hir.
To mednarodno srečanje, ki je zbralo za mizo v Kultnem domu 22 pisateljev, publicistov in novinarjev iz Cvetih držav, je bilo tudi finančno in organizacijsko v °kviru programa UNESCO iz Pariza. Tako je že ta ^terialna in moralna podpora iz najbolj odgovorne-9® mednarodnega foruma za kulturo dokaz uspešnos-1 odbora Mi za mir v Slovenj Gradcu. Predstavnik hesca iz Pariza, Japonec Eiji Hattori je ne samo prinesel pozdrave generalnega direktorja UNESCO ^®htara M'Bowa, ampak je tudi naglasil, da je ^'ovenjegraški simpozij prva mednarodna prireditev, se neposredno vkljqčuje v najnovejši poziv Gene-a'he konference Unesca v Sofiji, češ da se je v teh krilnih časih treba vrniti k izvornim idealom Unesca in s em tudi k splošni solidarnosti duhovnih ustvarjalcev sega sveta ne glede na politične razlike oblasti. T udi
generalni sekretar mednarodnega PEN Alex Blokh je poudaril veliko vlogo, ki jo igra slovenski PEN v svetovni areni literature in še posebej na področju prizadevanj za mir, saj je bil prav na pobudo slovenskega PEN ustanovljen pred dvema letoma na kongresu v Tokiu poseben stalni odbor za mir, katerega sedež je v Ljubljani. Navzoči udeleženci simpozija so tudi počastili spomin pred kratkim umrleslovenske pisateljice Mire Mihelič, ki je bila zagovornica ideje o — svetu brez sovraštva. _________
Sama obravnava teme okrogle mize je bila razdeljena na dva razdelka: na vprašanje vojne literature in boja proti nasilju ter na vprašanja novega informacijskega reda v svetu, ki naj bi zlomil sedanje monopole velesil v informiranju in dal možnost vsem deželam, da enakopravno sodelujejo v ustvarjanju in izkoriščanju informacij. Kako je blokovska razdeljenost sveta zakoličila svoje meje tudi na tem področju, vidimo že po tem, da na obeh straneh sveta uporabljajo v množičnih občilih celo vrsto klišejev in da imajo besede kot »mir« ali »svoboda« na vsaki strani povsem drugačen pomen. 2e če bi v teh pojmih prišli bližje, bi bili tudi bližje miru in sporazumevanju.
Med avtorji, ki so govorili o svojih vojnih romanih, je bil zlasti prepričljiv srbski pisatelj Dobriča Čosič, ki je po dolgih letih molka tudi javno spregovoril in podal globoko videnje umetnika, ki odklanja nasilje in vojno in ki že s svojim pričevanjem o grozotah in nesmislih vojne opozarja na pretečo nevarnost novih vojn. Zelo slikovito in temperamentno je zastavil svoj protivojni referat tudi priljubljeni slovenski pistatelj Tone Svetina, ki je postal v teh slovenjegraških dneh skoraj neločljiv par Dobriči tako da je skoraj neopazno zdrknil v svoj 60. rojstni dan. Zanimiva pričevanja so podali tudi drugi avtorji, na primer Francoz Noel Fraveličre, ki je opisal, kako je iz ljubezni do prave svobode celo dezertiral iz francoske vojske v kolonialni vojni proti Alžircem. Smo proti vsem raketam, proti vsem oblikam terorizma, smo za svoboden svet v strpnem dialogu — je bil prevladujoči ton v razgovorih.
Med govorniki, ki so se v dveh dneh zvrstili v dvorani, polni publike, zlasti mladine, so bili še Miloš Mikeln,
Nada Kraigher, Peter Paul Wipplinger, John Engels, Luciano Morandini, Nadja Kehlibarova, dr. Vekoslav Grmič in oba zamejska udeleženca — pesnik Janko Messner iz Celovca ter zgodovinar dr. Jože Pirjevec iz Trsta.
V razdelku o informacijah, ki so silno važne za ozračje miru ali hujskanje na vojno, so podali svoje poglede in izkušnje Bogdan Osolnik, ki je bil pred leti član mednarodne Mac Bridove komisije za nov informacijski red v svetu, dalje Pero Ivačič iz Beograda, ki je nekak »oče« poola neuvrščenih dežel, ter sovjetski predstavnik Genanij Smirnov iz Moskve. Medtem pa je Nigerijec Damijan Obiku v razliko od lepih idej prikazal veliko težjo resnično sliko informacijskih možnosti v deželah v razvoju, zlasti v Afriki.
Posegel je nazaj v plemenski spopad v Biafri in obsodil mnoge domače novinarje, ki so prispevali v državljanski vojni. Tudi danes je s svojo afriško informacijsko agencijo zelo utesnjen, saj deluje v veliko bolj omejenih tehniških pogojih kot kak Reuter. Zahodne informacijske agencije dejansko še danes obvladujejo 80 odstotkov vseh informacijskih medijev v svetu. Vse drugačno podobo komunikacijskih možnosti s pomočjo najmodernejše tehnologije pa je razgrnil Gary Gumpert, profesor za komunikacije na
univerzi v New Yorku, ki preučuje vzporedne vplive na javno mnenje v informacijskih sistemih ZDA, Japonske in Francije ter sodi, da se vsak trenutek lahko pogovarja s komerkoli na svetu.
Udeleženci srečanja so seveda obiskali tudi prizorišče zadnje bitke v drugi svetovni vojni na Poljani in se poklonili na grobu največjega pisatelja iz teh krajev Prežihovega Voranca.
V prihodnje bo gradivo tega srečanja izšlo tudi v posebni publikaciji UNESCO na zavidljivi relaciji Slovenj Gradec — Pariz. Že zdaj pa so udeleženci povzeli svoje misli v vrsti zaključkov. Med drugim so poudarili, da bodo združili vse svoje sile in s peresom prispevali k utrditvi miru v svetu. Pri tem bodo skušali biti glasniki preprostih ljudi, ki po vsem svetu terjajo mir. Najvažnejše je zaupanje in mednarodno sodelovanje med ljudmi in med narodi ne glede na vsa politična nasprotja med državami. Prav tako so priporočili organizaciji Unesco, da začne prevajati, objavljati in razširjati protivojno literaturo malih.narodov v velike svetovne jezike.
Vsi udeleženci so ob slovesu poudarili, da je tudi gostoljubna domačnost v tem kraju srečanja opravila svoje. Japonski gost, predstavnik Unesca, Eiji Hattori je v svojem navdušenju nad uspehom tega srečanja celo predlagal, naj v Slovenj Gradcu takoj ustanovijo kot prvi v Jugoslaviji Klub Unesco. Takih klubov je zdaj po svetu že čez 3000, samo na Japonskem 250. V tem smislu je tudi že napovedal možnost, da bi prav tako finančno omogočili, če bi v Slovenj Gradcu organizirali enkrat v prihodnje prvo evropsko skupščino klubov Unesco.
Toda da ne bi ob koncu pozabili tudi na vlogo Dolenjske! Kot moderator simpozija sem na samem zasedanju razdelil na odru vsem udeležencem simpozija steklenice s krškim brinjevcem oziroma slivovko, kakršno je podjetni dolenjski gostilničar Borštnik pred meseci poslal Reaganu in Gorbačevu. In tako bo ostalo celo za zgodovino odprto vprašanja če morda do ženevskega srečanja ni privedla prav mi ovna zdravica iz — Dolenjske.
BOGDAN POGAČNIK
foto slišal: Janez Pavlin
-
1
dolenjski list pred 20 leti
Sedanji rod titanov
Prihodnji rodovi bodo v nas videli titane — Usrane krave so poslovna tajnost — Pijančevanje
NI MOGOČE sprejemati uspehov revolucije in hkrati odklanjati današnjega človeka, v katerem bodo prihodnji rodovi videli titanskega ustvarjalca novih družbenih odnosov. Izročilo revolucije se lahko uresničuje le v procesu, ki v njem človek tak. kakršen je. gradi deželo in sebe. Zato obujati spomin na 29. november pomeni nenehno obnavljati živo izročilo revolucije, predvsem pa njeno vero v ustvarjalne sposobnosti in moč ljudskih množic.
USRANE KRAVE — poslovna tajnost. Pred kratkim je neki kmetijski inženir zaplenil nekomu slike krav. ki so (kot se je dalo razbrati s slik) morale večino življenja preležati v blatu in lastnem gnoju. Krave so bile seveda s posestva, kjer je inženir v službi. Zaplembo je utemeljil: »Kdo vam je dovolil slikati? Krave so poslovna tajnost! Še tožil vas bom!« Ne dvomimo, daje govoril resnico, saj doslej verjetno še nikjer na svetu niso ugotovili, da krave bolj uspevajo. če so pognojene!
PRED PRIHODOM vsakega avtobusa v Metliki čaka vse polno odraslih in otrok pred bifejem ali na oni strani ceste. Odkar je mraz in sneg. stopicljajo potniki gor in dol. kajti pod vedrim nebom pozimi ni prijetno.
UDELEŽBA NA proslavi za dan republike v novomeškem prosvetnem domu ni bila najboljša, saj v dvorani nismo videli predstavnikov delovnih organizacij, kulturnih in drugih ustanov pa tudi ne članov in uslužbencev različnih zavodov in javnih služb, ki so odvisne od proračuna. Brezbrižnost nekaterih takih zavodov in javnih institucij do proslav našega največjega praznika je v mestu že kar notorična — in po svoje zanimivo spričevalo.
V METLIKI JE že splošno znano, da peki ponoči ne morejo peči brez pijače. To slabo lastnost bi jim potrošniki še nekako odpustili, če ne bi vedeli, da se peki ne zadovoljesamos kozarčkom, temveč da gre za pravo pijančevanje, razbijanje in razgrajanje.
(Iz DOLENJSKEGA LISTA 2. decembra 1965)
SVETU OKOLI
NA ROMANTIČNEM Vzhodu, ki pa — vsaj, ta nam najbližji — postaja vse bolj krvav, so priznano dobri trgovci. Tej tradiciji se ni izneveril tudi kairski prodajalec barv, kateremu se je nakopičila velika zaloga temnorjave barve. Domislil se .je. kako se znebiti zaloge. Trgovce po mestu je dal obvestiti, da morajo v nekaj dneh imeti zaščitne roloje prebarvane temnorjavo, sicer bodo po novem zakonu plačali globo. Temnorjave barve je v hipu zmanjkalo. Trgovci so prepozno odkrili, da si je zakon izmislil eden od njih.
PRAV NIČ NI BIL domiseln soprog gospe Cynthie Wright. zato se je gospa od njega za vedno ločila. Pravi, da si njen dragi ni nikoli domislil, da ima rojstni dan ali da praznujeta obletnico poroke. V dolgoletnem skupnem življenju ji je enkrat (najbrž pomotoma) podaril nožek za lupljenje krompirja, drugega pa prav nič. No, darežljiv je bil le pri otrocih; naredil jih je kar šest.
ZARES SO NESREČNI ljudje na svetu, ki povsem upravičeno trdijo, da imajo neznansko smolo. Eden med njimi je Bernard Ache-riaux. V zadnjih nekaj letih si je 14-krat zlomil nogo, nov avto so mu 4-krat ukradli, 4-krat razbili, nazadnje pa mu je še zgorel. Nesrečo je imel še z naslednjimi avtomobili, za krono pa mu je zgorela tudi hiša. Spomnite se na tega človeka, kadar v prazno govorite, kako ste nesrečni!
SAMOZVAN RAZISKOVALEC
nemškega rodu je hotel dognati, kaj je v ozadju nemškega reka, ki močno pijanega človeka označi, da je pijan kot opica. Gnan od raziskovalne vneme in primerno alkoholno obdelan je odšel v živalski vrt, preplezal zaščitno ograjo in začel svoje raziskave, a so se kaj hitro končale. Šimpanz v kleti je ponujeno steklenico pijače razbil, za nameček pa raziskovalcu odgriznil prst. Tako je klavrno propadel poskus, da bi zvedeli, zakaj Nemci pravijo ljudem v rožicah, da so pijani kot opice. Slednje namreč na raziskavo niso pristale, kot smo videli.
Človeška duša je tako ustvarjena, da ljubi in uživa samo tisto s pravo slastjo, česar ne pojmi popolnoma in si ne zna razložiti.	j	MURN
Ni mogoče kupiti nobene resnične vrednote. Mogoče je kupiti užitek, toda ne ljubezni.
H. HESSE
i\aj so pm
Za ljudstvo, ne za posameznike!
Boj za splošno in enako volilno pravico je hud — Bankovca v gnoju — Zaradi _južnega	vremena	velike	poplave po Dolenjskem in Kočevskem_
(S p I o š n a) in enaka volilna pravica. Ta glas pretresa vso Avstrijo od severa do juga. In s kakšno silovito močjo se upira ta naval ob zastarane in ljuds'vu škodljive predpravice gospodujočih stanov. ki nočejo uvideti, da so danes družbene in državne razmere popolnoma drugačne nego pred toliko in toliko leti. Krčevbo se ustavljajo mladostni sili novih idej. ki jih pa bodo kratkomalo pomandrale. Vse mogoče in nemogoče laži o novi volilni pravici spravljajo med svet in jo slikajo kot škodljivo. Nobena stvar ni na vse strani popolna, a da pride ljudstvo, ki mora sedaj nositi vsa in najtežja bremena tako tudi do svojih pravic, je gotovo, in ljudsko korist moramo imeti pred vsem v očeh. ne pa koristi posameznikov. Kdor tega ne razume, ne razume duha časa ter je v pravem pomenu besede starokopiten in nazadnjak.
(Dva izgubljena) bankovca po 100 K. Jeri Bregač iz Šmarjete sta padla iz žepa dva bankovca po 100 K v gnojnico na domačem dvorišču. Čez mesec dni je žena bankovca v gnojnici našla, toda v teku časa sta svojo prvotno barvo in vtise tako
izgubila, da sedaj izgledata kot navadni papir nekoliko višnjeve barve. Bankovca sta za promet neporabljiva. Bankovec se lahko vidi v gostilni »pri Slonu« v Novem mestu.
(V s 1 e d) velikega snega in na to nastalega južnega vremena narastla je Krka tako nenavadno, daje preplavila mnoge vasi in polja, zlasti v svojem dolnjem toku. Vasi Čučja Mlaka. Hrvaški Brod. Mršeča vas. Zameško so bile popolnoma preplavljene. Ravno tako so izstopile reke Kulpa. Črnipotok (Rinže) na Kočevskem. Temenica in drugi manjši potoki na Dolenjskem ter so povzročili občutno škodo.
(V zadnjem) času se je tudi v Novem mestu poskusilo s podraženjem mleka. Pri tem seje raznesla vest. da sem jaz kriv tega podraženja in da agitujem v to svrho. To izvračanje krivde na mojo osebo je neopravičena in brezvestna zloraba mojega imena, ki sodi na zatožno klop.
(Iz DOLENJSKIH NOVIC L decembra 1905)
~ v
* v ' *5<tjbf' mmjt'	um* jm
Fotografija na levi je bila narejena septembra; dim iz žrela ognjenika Nevado del Ruiz je bil eno od znamenj, da se nekaj pripravlja. Na desni risba izbruha Mount Peleeja, ki je terjal 30.000 življenj.
Ognjene gore, ki sejejo smrt
Ognjenik Nevado del Ruiz je dajal opozorilna znamenja pred katastrofalnim izb* ruhom — Največje ognjeniške katastrofe v zgodovini — 500 aktivnih
dogaja v drobovju ogenj bruhajočih gora, toda ne zmore točno napovedati izbruhe. <• —■
»Izbruh je bilo mogoče jasno videti in bil je tako glasan, da seje bobnenje slišalo daleč naokoli. Obe reki na tem območju, Guali in Lagunilla, je preplavil raztaljen sneg. Ni bil videti kot voda, marveč kot gmota pepela in prsti, ki je tako smrdeča po žveplu, da vonja ni bilo mogoče prenašati niti od daleč...«
Ta opis ognjeniškega izbruha bi prav lahko imeli za izjavo očividca nedavnega katastrofalnega izbruha ognjenika Nevado del Ruiz v Kolumbiji, ki je pobral strahoten smrtni davek nekaj deset tisoč življenj, vendar pa je navedene besede zapisal španski menih Pedro Simon že 15. marca 1595, ko je opazoval takratni izbruh istega vulkana.
Nedavni dogodek in izbruh izpred štirih stoletij sta si zelo podobna. Obakrat seje živi ognjenik prebudil z eksplozivnim izbruhom. Ker je ognjenik zelo visoka gora, je njegov vrh, čeprav geografsko leži v tropskih predelih, večino leta pokrit s snegom in ledom. Ko je izbruhnil, so lava, vroč pepel in vroči plini stopili snežno kapo ognjenika in umazana vodna gmota, pomešana s pepelom, zemljo in večjimi ter manjšimi kosi kamnov, je zdrvela po pobočju navzdol, združena z rekami v podnožju je postala uničujoča naravna sila, kije morila in rušila daleč naokoli.
Nihče ni pričakoval, da bo ogrožen tako daleč od ognjenika; tudi to je bilo krivo za veliko število žrtev. Strokovnjaki so namreč predvidevali, da se bo Nevado del ^uiz prebudil. Žal pa izbruha ni mogoče natančno napovedati in pravočasno sprožiti evakuacijo prebivalstva.
Izbruh vulkana so povzročili premiki kontinentalnih plošč v tem delu sveta. Potres v Mehiki je
Prihaja novo živilo
Kinoa lahko postane krompir prihodnosti
Indijance andskega pogorja imajo mnogi za divjake in manjvredne ljudi, pa vendar se moramo prav njim zahvaliti za prenekatero dobrino, ki je danes vsakdanja človekova potreba. Omenimo samo krompir, kruh revnih, in kinin, naravno zdravilo zoper mrzlico, pa je že takoj jasno, kaj so svetu dali tako imenovani »divjaki«. A teh darov še ni konec. Andski Indijanci poznajo semena neke rastline, ki ji pravijo quinoa (kinoa). Marljivo nabirajo ta semena in jih uživajo. Vse kaže, da bo kmalu tudi ostali svet spoznal kinoo in da bo postala vsakdanja hrana milijonom ljudi.
Strokovnjaki za prehrano so namreč ugotovili, da so semena kinoe naravnost idealna hrana. Vsebujejo dvakrat več beljakovin kot druga semena in žita, poleg tega je v njih ravnovesje človeku potrebnih amino kislin, ki jih žitarice nimajo. Hrana iz teh semen je vlaknasta, torej odlična za pospeševanje prebave in zdravo črevesje, in nima škodljivih holesterolov, čeprav je odlično nadomestilo za meso.
»Če bi morali izbrati eno samo živilo za preživetje, potem je kinoa najboljši izbor.« pravi agronom Duane Johnson, ki se trudi, da bi iz andske kinoe razvil sorto, katero bi lahko sadili tudi drugod po svetu.
V začetku prihodnjega leta, se pravi čez dober mesec dni, se bo kinoa že pojavila na ameriškem tržišču, pripravljena za kuhanje, pečenje ali uživanje v surovem stanju. Če se bo novo živilo uveljavilo, potem bo njegova cena sčasoma padla in prav lahko, da bo po razširjenosti prekosila celo najslavnejšo andsko poljščino — krompir.
bil opozorilo, da se na Ognjenem prstanu, kot strokovnjaki pravijo črti, ki se vleče ob zahodni pacifiški obali vzdolž obeh Amerik, dogajajo siloviti premiki.
Na območju ognjenika Nevado del Ruiz tanjša kontinentalna plošča leze pod močnejšo južnoameriško ploščo. Pri spodriva-nju leze vse globlje v notranjost zemlje, zaradi vročine pa se kamenine tope v magmo. Nastajajo ve- ' liki pritiski, in ker je na tistem mestu ognjeniška razpoka, po nji pritisk potisne magmo, vroče pline in pepel na površje. Vulkan se tako prebudi in začne bruhati.
NAJHUJSI IZBRUHI
— 79. leta je izbruh Vezuva pokopal pod pepelom in lavo Pompeje in Herkulanum, življenje pa je izgubilo 20.000 ljudi.
— 1669. leta je ognjenik Etna na Siciliji v nekaj zaporednih izbruhih pokončal Catanio in terjal okrog 20.000 življenj.
— Leta 1815 je več kot 12.000 ljudi umrlo zaradi izbruha Tambore v Indoneziji, še nekaj desettisoč ljudi pa je leto kasneje umrlo zaradi lakote, posledice izbruha.
— Leta 1883 je izbruhnil Krakatoa v Indoneziji. Z jakostjo kakih 30 hidrogenskih bomb je bil najmočnejši izbruh v znani zgodovini človeštva. Ugonobil je okrog 36.000 ljudi.
— Leta 1902 je umrlo 30.000 ljudi zaradi izbruha ognjenika Mount Pelee na Martiniqueu.
Najbolj Vroče vprašanje ta čas je, ali bi lahko pred izbruhom prevočasno opozorili in izselili prebivalstvo, da bi ne bilo toliko žrtev. Sodobna vulkanologija sicer že dodobra pozna, kaj vse se
Vendar so strokovnjaki predvidevali, da lahko pride do močnejšega izbruha vulkana Nevado del Ruiz. Kot je slišati zdaj, so opozarjali vlado in jo silili k resnejšim ukrepom. Vodja Geofizikalnega inštituta v Bogoti je celo predlagal kolumbijski vladi, naj izvede evakuacijo prebivalstva. Tudi tega opozorila niso vzeli resno. Z zamudo so tudi bili Prl urejanju rečnih korit in z načrti za delno izpraznitev voda, ki so se nabrale za naravnim jezom na reki Lagunilla.
'Vsekakor bi bile posledice manj katastrofalne, če bi prebivalstvo izselili in z izkopom odvajalnega kanala preprečili strahovito poplavo. Toda tu so že mešali štrene politika in slabe splošne razmere v državi.
Znanstveniki res ne morejo točno napovedati močnih izb' ruhov, vendar jim poznavanje nudi že dovolj opor, da vsaj zaslutijo, da se nekaj pripravlja. Veliko jim pove sama zgodovina posameznega vulkana in značilnosti prejšnjih izbruhov. Če temu dodajo še podatke, ki jih zberejo z najnovejšimi načini meritev slojev vulkanskih plasti, ritmičnih p°' tresnih sunkov, ki spremljajo pr°' diranje magme po razpokah m žrelu navzgor, laserskih meritev sprememb vulkanskega stožca, potem že kar zanesljivo napovedo, da se bo z ognjenikom nekaj dogodilo.
Oboroženi s takšnim znanjem in podatki, so geologi pregledan večino vulkanov po svetu in jm razdelili na neaktivne in aktivne-Kar 500 ognjenikov spada v nevarno vrsto aktivnih, večina J1*1 leži ob Ognjenem prstanu.
Miselni telefoni brez žijL
Japonski strokovnjaki raziskujejo, ali bi se dalo tele* patijo uporabiti za telekomunikacije______
»Zdaj govorimo o domišljiji, nekoč pa bo to resničnost,« pravi Kunimoto Sakurai, japonski fizik, ki sodeluje s skupino nenavadnih raziskovalcev, katerih cilj je odkriti, ali je miselni prenos informacij, tako imenovana telepatija, dovolj razširjen pojav, da bi ga bilo mogoče uporabiti v praktičnem življenju.
Ministrstvo za pošto in telekomunikacije je naročilo devetim vrhunskim strokovnjakom, naj začno raziskovati zunajčutno zaznavanje in prenos možganskih valov kot alternativno možnost sedanjim sistemom telekomunikacij, ki temelje na prenosu elektromagnetnega valovanja.
Raziskovalci bodo seveda morali najprej zlomiti in porušiti plotove, ki ločijo telepatijo od resnih zadev. Za mnoge je prenos misli na daljavo še vedno zgolj izmislek, čista fantazija pisateljev in filmarjev. Kot pravi vodilni japonski parapsiholog Soji Otani, bodo opravili več poskusov, katerih namen je predvsem ugotoviti pogostost telepatičnih stikov. Če bodo odkrili, da je vsaj v polovici primerov prišlo do vzpostavitve miselne komunikacije, bo to dovolj močan razlog, da se bodo lotili raziskovanja, kako te človekove (še ne dokazane) sposobnosti uporabiti v vsakdanjem življenju.
Ker zavzema prenos informacij v svetu osrednje mesto in bo v bodočnosti še pomembnejši, se nam prizadevanja Japoncev tudi v tako fantastične smeri, kot jih ubira omenjena raziskovalna skupina, ne bi smeli zdeti smešni. Ves svel mrzlično išče nove poti, kako bi obdelavo in prenos informacij izboljšal in izpopolnil, pri tem pa se lotevajo tudi sicer dvomljivih
raziskav. A kdo ve, če ni v j kar se nam danes zdi najm verjetno, bodoča resničnost.
CD gramofoni
neustavljjyL^
Laserski gramofoni s o zavzeli tržiščg__^-~
Novi gramofoni, ki s0,se P.°!?o vili na tržišču leta 1983. bo ^
predvidevanjih strokovnjako
ta 1986 dosegli samo na am . kem tržišču prodajo mi'U0 -njCa sov. Ves ta čas so prava USP^ £a
ameriške domače elektronike _ primerjavo lahko navedemo p ^ dajo video rekorderjev. kl/J|»ar tak obseg prodaje potrebova
6 'et-	menil'
CD gramofoni so sPrt\.|tajo svet glasbe. Zvok. ki ga laserski žarki, je člst.eJ*‘jcev« vsebuje stalnih »spremlje -a klasičnih gramofonov: su
sikanja, pokanja in trcseP-,ahra{a-povzroča mehanizem Prl ° ln0Sti nju plošče. Zaradi p°P jn zveni zvok skoraj neresni ^ hladno. Zazna celo su
nastanejo pri rokovanju z glas . ^ Prednost CD gramolonaje priročnih in praktično nc ^ vih ploščah. Za razliko o •
dardnih LP plošč so L J’oaje neobčutljive za prah. \ en ,na proizvodnja dosti bolj z* •	^
kot pri navadnih plošča h. s ^0 plošče dražje. Klub ‘eI"“ rj-
prodaja plošč letos samo
ki dosegla 15 milijonov	j.
Mnogi proizvajalci * sn1e
   ipnrcusn»w
nih gramofonov so sc zc \ nnt)V rili v izdelavo CD gram«.ion /aradi vse večjega P°vPrasLru/rni;' Privlačni so tudi zaradi si
rno nizke cene. saj sta n tj  |4
180 dolarjev, plošča pa -	«
dolarjev.	M.SOT^,,
NAGRADA v MAVČIČE
. L.UDVIK GLAVAČ iz Mavčič je bil izžreban izmed reševalcev predzadnje nagradne križanke in žreb mu je dodelil knjigo Ivana Dolenca »Za dolar človečnosti«, v kateri pisec pričuje o trpkem življenju izseljencev.
Rešite današnjo križanko in pošljite rešitev najkasneje do 13. decembra na naslov: Uredništvo Dolenjskega lista, Germova 3, 68000 Novo mesto, s pripisom
križanka.
[-——	Trum iiKiirurjj	M	
;	prgišče jjg	±::‘	
	ft misli 11 fllihTrrrrrtfifig	{t	
			
Kar pero napiše, sekira ne -poseka. Č. AJTMATOV Celo nesmiselna smrt je boljša od nesmiselnega življenja. J. ROTH šele s potrditvijo v sedanjosti dobi kulturna preteklost svoj pravi smisel. M. POTRČ Denar brez časti je bolezen. H. de BALZAC
NAGRADNA KRIŽANKA - NAGRADNA KRIŽANKA
ZDRUZENE
RŽA
AVT
OZNAKA
TURČIJE
8UDIMPES
TARSKI
etadionI
DRŽAVE
AMERIKE
I0RIG.I
VRSTA
SPEVA
PERKA RIŠKI KRALJ
LIRSKA
PESBM
OTEPEN
SADEŽ
OBUJEK/
ČRTANA
ZEMLJEV
(ENAKI
TLAKI]
JURC UOUA
MEHIŠKI
REVOLUCI
ONAR/SVIC
MESTO
VINKO
LUNCEH/
KARDELJ
EDVARD
IGRA S KONJI/ BOKS BORIŠČE
ZAPUST-
NIK
STRAH DVAJSETE PRED ’ REC/VRSTA NASTOPOM PLESNI
ČLOVEKOV
SORODNIK
CEREMO NI J A
OREL OSKAR
/CHAPLI NOVA 2ENA
RAČUNSKA
2UPANCIC
KRAJ PRI KOPRU/ NORO. BOGI NJA MORJA
EG. BOG SONCA/ MAKE00N SKO KOLO
TROPSKI
PAS/
GOGALA
TONE
VREDNOST M PAPIR/ KOSITER
POSLANEC
LEC GOE
MESTJ
|V'-|
Kl«
VASJEM
Umetniki, ki ustvarjajo z nosom
Kljub najsodobnejši tehnologiji in industrijski izdelavi parfumov je mojstrov nos nepogrešljiva zadeva pri izdelavi novega parfuma_____
V modnem svetu vonjav je nekaj imen, ki so kakor stebri in s° postala pojem. Med njimi sta dva francoska parfuma, in sicer chanel 19 Ln že legendarni chanel 5, po katerih sega ženski svet že nekaj desetletij. V pripravi je tretji Parfum, ki naj bi stopil na steze slave obeh predhodnih. V odlično opremljenem laboratoriju tovarne Chanel nastaja parfum, katerega ime je že znano, v znamenju spoštovanja bo nosil družinsko ime Gabrielle Chančl. A bolj zanimivo od imena je to, da nastaja že nekaj let in z vso skrbnostjo, kije potrebna za vrhunski proizvod. Za vsem tem pa stoji mož, ki mu pravijo kar Chanelov nos, tako je cenjen in spoštovan v industriji Umetnih vonjav zaradi svojega izjemnega vonja. To je Jacques Polge.
Dandanašnji industrija parfumov ni več tista romantična proizvodnja, ki je potekala v malih tovarnah, kjer so po občutku ustvarjali redke vrste dišav, polnili male serije in jih za drag denar in z malo reklamnega pompa dobro Prodajali. Švet je postal majhen tudi za tovrstno dejavnost in danes je industrija parfumov Prava težka industrija, v kateri obračajo velike denarce, vsak novi proizvod pa požre milijone *e v pripravi, še več pa gre denarja, ko je treba nov parfum spraviti na tržišče. Na tržišču je gneča. Poleg tradicionalnih francoskih parfumov segajo po vrhunskih dosežkih ameriški in tudi Japonci dokazujejo svoje velike sposobnosti na dišavnem področju.
Industrija je industrija. Nečesa Pa nobeno načrtovanje in obvladanje tržišča ne more dati — občutka za dobro in prijetno dišavno zmes. Tu igra najpomembnejšo vlogo človeški nos. Razumljivo torej, zakaj je Jacques Polge spoštovana in cenjena osebnost. Prefinjen voh je nezamenljiv lr> dar narave, zato je ustvarjalni “Vohalec« pravi talent.
Ustvarjalec parfuma je anonimen, hkrati pa se malokdo spušča v tako nezanesljivo početje kot prav on. Ni namreč odrejenih vonjev in tehnik, kako jih najbolje mešati. Ustvarjalca parfuma ni mogoče primerjati s pianistom, ki Pač točno ve, kakšen ton bo dala določena klavirska tipka in kako ho zazvenel določen akord. Res so Vonjave približno določene, denimo vonj vrtnice, nageljna, turške vrtnice, sandalovine pa vonj korenine geranije, vendar zgolj razlikovanje med temi že tako slabo določenimi vonji ni dovolj. Treba je zavonjati kakovost posameznega vonja, nato pa prave Vonje zmešati v nov vonj, ki bo spominjal na dim ali morda celo na kaj takšnega, kar vonja sploh nima, denimo na prvo ljubezen ipd.
Kakor je to slišati nenavadno. Pa je povezanost vonja z drugimi čutili in celo spomini že dlje časa znana pesnikom in pisateljem od Baudelaira naprej. Veliki umetniki so odkrili sozvočje čutov. Proust je vonju pripisoval izjemen Pomen pri spominjanju. In zakaj l hi zdajšnjega ustvarjanja vonjev,
ki ljudem prebujajo domišljijo, spomine, nova počutja, ne imeli za ustvarjalno in umetniško dejanje, tistemu, ki ima dar ustvarjati prijetne in sugestivne parfume, ne priznali, da je ustvarjalec, če ne že kar umetnik, kot menijo mnogi, ki žive v industriji vonjev in vedo, da so dobri »nosovi« zares redka stvar na svetu.
Polge trdi, da je za ustvarjalnega vohalca nadvse pomemben vohalni spomin, s pomočjo katerega takoj spozna določen vonj in ga pri tem ne premotijo subjektivna počutja, kar sicer zelo rado zmoti ljudi. Dober nos mora zanesljivo prepoznati in ločiti na stotine vonjev. Lahko je z navadnimi vonji, zaplete pa se, ko je treba določiti kakovost in žlaht-
Polarni dinozavri?
So izumrle živali bivale visoko na severu?
Vse mogoče teorije so že postavili znanstveniki, ko so poskušali pojasniti, zakaj so pred 65 milijoni let izginili zelo razširjeni in bogato razčlenjeni dinozavri. Govorili so o padcu meteorja, o spremembi podnebja zaradi premika zemeljske osi, o izgubljanju plodnosti teh živali do posega tujih civilizacij v razmere na našem planetu. Novejše odkritje paleontologa Williama Clemensa skrivnosti nič bolj ne razjasnjuje, je pa odkritje zanimivo in za znanost pomembno.
Raziskovalna odprava pod njegovim vodstvom je na Aljaski odkrila kosti kakih 180 dinozavrov, to se pravi, da so našli ostanke teh živali na stotine kilometrov bolj severno, kot sojih našli doslej, in mnogo bolj visoko na severu, kot so strokovnjaki predvidevali, da je segal življenjski prostor izumrlih plazilcev. Med okostji so našli tudi fosilne ostanke hadrozavra, rastlinojedega plazilca, ki je dosegel višino 5 metrov, in zobovje mbsojedega tiranozavra.
Na osnovi teh ostankov paleontolog Clemens sklepa, da je več vrst dinozavrov živelo višje na severu in da te živali niso bile izrazito tropske, saj so morale uspešno preživljati dolge arktične zime od novembra do februarja.
Najdba spodbija vse tiste teorije. po katerih naj bi dinozavri izumrli zaradi ohladitve ozračja. Mraza vajeni, bi nedvomno preživeli. če so morda vročega podnebja vajene vrste izginile zaradi ohladitve. Lahko pa Clemensova najdba priča le o tem, da je bilo pred 65 milijoni let na Aljaski topleje, kot je zdaj.
Med zanimivejšimi podmenami je tudi, da so dinozavri z Aljaske mrzla letna obdobja preživeli v otrplem stanju ali pa so se podobno kot mnoge druge živali z letnimi časi selili na velike razdalje.
Skrivnost dinozavrov in njihovega izginotja tako še vedno ni pojasnjena, kvečjemu seje še bolj zapletla.
nost posameznega vonja. Tu naravnemu talentu največ pomaga bogato izkustvo. Šole za vonjalce ni. Mojster postaneš le z delom in lastnim nosom. Dobro pa je, če si poklicni vonjalec nabira izkušnje ob kakšnem drugem mojstru. Le v takem starodavnem odnosu mojster — učenec se je mogoče kaj naučiti.
Medtem ko so nekdanji mojstri ustvarjanja novih parfumov delali tako, da so vonj oblikovali in se navdihovali ob kakšnem ženskem liku, naj bo to slavna živeča ženska ali pa slaven ženski lik iz preteklosti, pa Polge svoje parfume meša bolj »abstraktno«, vodijo ga določene zamisli, pri tem pa se najraje navdihuje v zgodovini parfuma. Za izhodišče novemu vonju izbere kakšen star parfum, ki je bil svoj čas zelo poznan, potem pa ga na nov način preust-vari v nekaj povsem drugačnega in novega.
Priznati je treba, da čisto vse le ni odvisno od mojstrovega nosu. V sodobnih laboratorijih, kjer nastajajo parfumi, je na delu razvita tehnologija. Laboratorijski delavci uporabljajo posebne elektronske naprave, s katerimi določajo »elektrokardiograme« vsake dišave. To je zelo pomembno, saj s takšnimi elektronskimi zapisi hitro odkrijejo ponaredke, hkrati pa imajo tako več reda in nadzora nad vsemi dišavnimi sestavinami. Za pojasnilo navedimo le podatek, da je samo vonjev jasmina preko 250.
Vendar pa je mojster tisti, ki poišče vonj, ga nato obdeluje z dodajanjem in odvzemanjem drugih sestavin in ustvari nov parfum, ki je v končni obliki njegova »umetnina«. Stroji zaenkrat še nimajo podobnih »umetniških« zmožnosti.
Cocacola in kontracepcija
Raziskave pokazale, kar so ženske že prej vedele
V šali pravimo, daje najzanesljivejše kontracepcijsko sredstvo kroglica, ki jo ženska čvrsto tišči med koleni. Vendar pa tudi čisto zaresni poskusi, da bi se kako zavarovali pred nezaželeno nosečnostjo, marsikdaj niso bili kaj dosti daleč od te šale. Enako vztrajno, kot so neplodni zakonci iskali vse mogoče vraževerne napotke za spočetje sina ali hčere, so tisti, ki jim je narava dala veliko plodnost, iskali poti do manj številnega in pogostega potomstva. In tako je zdaj, že v dobi spolne revolucije in nesporne vladavine kontracepcijske tabletke, prišlo na dan, da so dekleta že
v začetku tega stoletja poznale eno od kontracepcijskih sredstev, ki so ga lahko mirno naročale v javnosti, ne da bi se kdo spotikal ob to. To je bila cocacola.
Zdajšnje raziskave so potrdile, da so imele ženske pred sedmimi desetletji prav. Na univerzi Har-vard so dokazali, da ima ta, po vsem svetu priljubljena pijača kontracepcijske lastnosti. Raziskave so pokazale, da ima največ • tovrstnih lastnosti dietetična co-čacola, najmanj pa najnovejša cocacola, ki naj bi zamenjala dosedanji način priprave te priljubljene brezalkoholne pijače, vendar zaradi množičnega protesta proti popolni zamenjavi ni uspela izriniti dobre stare cocacole s tržišča. No, zdaj pa še to, da je kontracepcijsko slabša!
Novica je zanimiva, vendar naj je dekleta ne vzamejo kot napotek. Zgolj uživanje cocacole pred tem in potem, ko se zgodi, kar se zgodi, nikakor ne rešuje problemov nezaželenega spočetja. Steklena kroglica je še vedno najbolj zanesljiva v tej vrsti protispočet-nih sredstev.
Živi antifriz za Jagode
Bodo ameriški strokovnjaki spustili v zrak prvi umetni mikrob? — Je samo koristen?
Ta mesec bodo v Kaliforniji naredili nenavaden poskus, kakršnega ljudje še niso opravili, vendar le, če bodo zanj dobili ustrezna dovoljenja. Gre namreč za poskus, ki lahko spravi v nevarnost cela območja, kot menijo nekateri strokovnjaki, ker namreč ni dovolj dokazano, da je glavni junak poskusa le koristen.
V strogo nadzorovanem in povsem izoliranem delu vrta naj bi spustili v zrak umetno narejen mikrob, čigar lastnosti so podobne lastnostim protizmrzovalnih sredstev. Gre torej za nekakšen živ antifriz. Na nasadu vrtnih jagod naj bi mikrob dokazal, ah res zmore narediti nekaj zelo koristnega in rastlinstvo zavarovati pred zmrzaljo.
Očetje umetnega mikroba so iz družbe Advanced Genetic Sciences. Naredili so ga s sodobnimi metodami genskega inženirstva tako, da so gensko cepili pseu-domonas syringae. Dobljeni mikrob nikakor ni nevaren za člove-
ka, zatrjujejo strokovnjaki, saj ne napada in ni dovzeten'za človeško gensko snov. Deluje le tako, da protizamrzovalno učinkuje na rastline. Poskusi v Oaklandu so takšno učinkovanje dokazali, vendar pa bi strokovnjaki radi opravili še pravi poskus na vrtu.
Spuščanja umetno narejenih mikrobov v zrak se boje mnogi poznavalci. Trdijo, da umetni mikrob ni dovolj preverjen, da je sploh dvomljivo spuščanje novih organizmov v zraK, ker se lahko zgodi, da ne bodo opravili le koristno nalogo, marveč se razširili na širša območja. Tako bi s svojim protizamrzovalnim učinkovanjem okužili tudi druge rastline, kar bi lahko imelo hude posledice za rastlinstvo in tudi za živalstvo določenih območij.
Neodgovorno početje ali nov korak naprej? Odgovor na to vprašanje bomo vedeli prej ali slej, če ne ta mesec, pa pozneje. V AGS umetno gensko snov izdelujejo že serijsko.
Ipsa««;
VAŠA
■
IVANKINI SPOMINI
Že sredi leta 1941 je h Gregorinovim v Brezjah pri Horjulu začel hoditi tovariš Povh. Ivanka je.tudi opazila, da se z njenim bratom Vinkom dobro poznata. Nekega večera je brat Vinko o mraku pripeljal štiri partizane« Mamo je naprosil, da je skuhala žgancev in mleka, kar je tudi storila. Od tega časa naprej so bili partizani s Ključa v Dolomitih redni gostje v Gregorinovi hiši. Ob večerih pa so se partizani in drugi zaupljivi ljudje zbirali pri čevljarju Vorečku na Brezjah. Taje partizanom popravljal čevlje. Pri njem je imel predavanja tovariš Povh. To je bilo mogoče predvsem zato. ker je hiša stala na samoti. Tako mi je nekega poletnega dne pripovedovala Gregorinova Ivanka, por. Srša. ki sedaj živi v Šiški.
Ivanka je že prej opazila žico. ki je bila napeljena skozi okno iz njihove kleti na bližnje sadno drevo. Ni pa vedela, čemu služi. Kot mlado in radovedno dekle je nekoč mimogrede odprla vrata v kleti. V njej je zagledala razne aparature, okoli katerih so sedeli partizani. Na glavah so imeli slušalke. Prav takrat je mimo prišla mama in ji ukazala, naj vrata takoj zapre in o vsem molči. Med partizani je spoznala poznejša generalpolkovnika in narodna heroja Rada Pehačka in Rudolfa Svaruna. Šele mnogo pozneje je zvedela, da je videla radijski oddajnik in sprejemnik.
Neko noč je bila pri Gregorinovih večja skupina partizanov, zato je tudi luč gorela pozno v noč. Drugi dan jo je soseda vprašala. kaj so delali ponoči, da je pri njih gorela luč do zjutraj, in zakaj imajo iz kleti napeljano žico na slivo. To je bila sedaj že pokojna Rozalija Kozina, ki je vse to prijavila Italijanom. Partizani so bili pri Gregorinovih kakor doma. Poleg hrane so jim nudili tudi druge stvari. Mama je z. diro hodila na Dobrovo, kjer je pri Sadarju kupovala cigarete in drugo blago za partizane. Vse to je vozila domov. Od njih pa so blago prenesli v partizansko taborišče na Ključ.
V prvi večji borbi je bil ranjen Biclinov Franci iz Stranske vasi pri Dobrovi. Zatekel se je h Gregorinovim. Spravili so ga v Korenov čebelnjak, kjer ga je oskrboval brat Vinko s hrano, zdravili in z drugim, dokler ni to delo postalo prenevarno. V tem času so dobili vsi fantje v vasi poziv, naj se javijo v župnišču na Dobrovi, kjer je bila italijanska vojaška komanda. Odšli so vsi. razen Vinka Gregorina in Zorčevega Nandeta iz Brezij: oba sta odšla v partizane in sta še sedaj živa. Vse druge pa so pobili. Skrb za bolnika v čebelnjaku je prevzela Ivanka.
Bilo je avgusta 1941. leta. ko so pri Gregorinovih sušili otavo. Oče in brat Miha sta bila na travniku. Ivanka pa je odšla domov po vozove. Mama je kuhala kosilo. Ko je prišla blizu doma. je opazila, da je hiša obkoljena. Povsod okoli je bilo vse zeleno od italijanskih vojakov. Mama je hitro vzela kanglico za mleko in stekla po koruzi. Tako je pobegnila. Ivanka je zgrabila za prve grablje in je odšla v drugo smer, kjer je naletele na Italijana, kije imel kapo s cofom. Ker je bila dobro razvita, seje naredila, kakor da ima dojenčka. Italijan je nasedel in jo je pustil dalje. Očeta in brata Miho so ujeli. Očeta so hoteli že na vrtu ustreliti. V tem času so zažgali tudi domačijo. Na prošnjo ljudi so očeta pustili živega. Silili so ga, naj gre gasit domačijo, kar pa je odklonil.
Ivanka je odšla proti Ključu, kjer je med partizani našla brata Vinka. Oba sta jokala, ko sta gledala, kako gori domačija. Italijani so doma vse izropali, kar se je dalo vzeti. Med drugim so odgnali štirinajst glav goveje živine, par konj. odpeljali osem prašičev. Vse drugo so naložili na dva voza in odpeljali. Ostal je samo kozolec in tisto, kar so domači imeli na sebi. Po tem dejanju sta na kozolcu prenočevala oče in mama. Pa tudi to ni trajalo dolgo, tudi kozolec so požgali. Oče in mama sta se nato preselila v kletne prdstore šole. ki je bila tudi požgana. Ker je bil strop slab, je skozenj povsod zamakalo. S hrano in drugim sta starše v tem času zalagala Ivanka in Vinko, ki sta ostala pri partizanih na Ključu. Ivanka je bila kurirka, skrbela je za ranjence, kuhala, prafa in opravljala druga dela.
Ivanka je pozneje odšla s skupino partizanov na Hruševo. Zadrževali so se v zaselku Selo pri Martinovcu. Tukaj je bila skupaj s Povhovo družino več kot mesec dni. Neko noč. ko so komaj legli k počitku, je začelo pokati. Na hitro so pobrali, kar je kdo mogel, in so zbežali v noč. Srečno so se prebili iz. obroča. Tovariš Povh je bil v samih spodnjicah, v rokah pa je nosil blazino namesto hlač. Nastanili so se na Beli, kjer pa so jih napadli Nemci. Neki partizan, ki je bil ranjen z. dumdumko. je zaradi krvavitve umrl pri Bradežku. Ivanka je med drugim skrbela za ranjenega brata Vinka. Ranjen je bil v prsi. Krogla mu je prebila pljuča in izstopila na hrbtni strani. Skrbela je tudi za otroka Lotko, sina Zibelnikovega Pavleta. Ivanka in Vinko sta se zadrževala v Žirovnikovem grabnu, kjer je bila bolnica. Nekoč sta bila skrita pod kupom listja, mimo katerega so hodili Italijani in belogardisti. Ivanka še danes ne more razumeti, kako da ju niso odkrili.
Na Beli je bila Ivanka izdana. Belogardisti sojo kot kurirko odgnali v župnišče na Dobrovi. Tja so prignali tudi druge ujete žene in dekleta. Med zasliševanjem so jih surovo pretepali in mučili. Ivanko so ujeli na Vidov dan. 15. junija 1942. leta. Tega dne se dobro spominja, saj so bile že zrele češnje. Nekega dne so jih naložili na kamion in jih odpeljali v sodne zapore v Ljubljano. Ivanko so obsodili na 22 let zapora. Iz sodnih zaporov je Ivanko vodila pot v zapore v Peruggio v Italiji.
Po kapitulaciji Italije se je vrnila domov. Že čez nekaj dni pa so ponjo prišli domobranci. Odpeljali so jo v zapore v Ljubljani, kjer je bila zaprta skupaj s Kuharjevo Marijo, ženo pisatelja Lovra Kuharja — Prežihovega Voranca. Skozi okno je dostikrat videla samega pisatelja med sprehodom. Iz Ljubljane so Ivanko in druge odpeljali v taborišče Ravensbriick. V taborišču je med drugim dobila trebušni tifus in izgubila vse lase. Na pogradu so spale skupaj Kuharjeva Marija—Vorančeva Mica. Mica Ajdišek. Tončka Furlan in druge, katerih imen se več ne spominja. V Italiji pa je bila skupaj z Bredo Lubej, ki živi sedaj nekje v Kopru, in z Novakovo Erno z Vrhnike, s katerima je bila skupaj v Dolomitih.
Ivanka se je vrnila domov šele avgusta 1945. leta. Med njeno , odsotnostjo so kmalu prijeli tudi mamo in očeta. Odpeljali so ju v prisilne delavnice v Ljubljani. Mamo so nato odpeljali na prisilno delo v Rotenburg. kjer je leta 1945 umrla, očeta pa so zadržali na prisilnem delu. Kljub visoki starosti je moral opravljati najtežja dela. Brat Vinko seje po vojni vrnil iz partizanov. Za brata Miho pa danes ne vedo. kje je bil ubit in kje je pokopan.
STEVO V. JAVOR
11
|| I
111
1»0TA
m s to?
&
»Zmagal« je občinski odlok
Četudi zaklonišča ni, je prispevek zanj treba plačevati — Zavrnjena pobuda za oceno zakonitosti odloka občinske skupščine Črnomelj
LJUBLJANA, ČRNOMELJ — Konec novembra je ustavno sodišče SRS razpravljalo o pobudi za oceno ustavnosti in zakonitosti odloka SO Črnomelj o zakloniščih in drugih zaščitnih objektih. Omenimo že v uvodu, daje sodišče takšno pobudo zavrnilo, čeprav je predlagatelj Anton Derganc trdil, da odlok ne more biti zakonit, saj ga sili k plačevanju prispevka za zaklonišča, čeprav v kraju, kjer stanuje, zaklonišče vse doslej ni bilo zgrajeno niti ni njegova gradnja v bližnji prihodnosti predvidena.
Sodišče je v obrazložitev svojega sklepa navedlo, da zakon o splošni
Ljudje se boje zamere
Tržni inšpektor opozarja, da občani premalo prijavljajo nepravilnosti — Odkup z napako
BELA KRAJINA — V Beli krajini ni veliko pritožb, naslovljenih na tržno inšpekcijo, a ne zato, ker ni veliko napak. Res je, da se razmere zaradi dela tržnih inšpektorjev izboljšujejo, prav tako kot je res tudi, da se ljudje bojijo pritožiti, saj jih je strah, da ne bi ostali anonimni, včasih pa tudi ne vedo, na koga naj se obrnejo.
Kot je povedal medobčinski tržni inšpektor Anton Mihelič, se občani največkrat pritožijo zaradi nepravilno zaračunanih cen, slabe kvalitete blaga, nepravočasnega reševanja reklamacij, mnogokrat pa zgolj iz nevoščljivosti. Toda s temi pritožbami ima tržni inšpektor malo dela, prevladujejo akcije na lastno iniciativo ali po navodilih republiškega tržnega inšpektorata. Jeseni je bila zelo široka akcija pri nadzoru odkupa krompirja, kjer je bilo zlasti v Črnomlju več nepravilnosti. Napake so delali veliki potrošniki, kot so obrati družbene prehrane, šole, vrtci, ki so od zasebnikov kupovali krompir. Kupci namreč niso pošiljali poročil o količini, vrsti in skupni vrednos-
ti odkupljenih pridelkov občinskemu interventnemu skladu in tja tudi niso odvajali sredstev. Prav tako marsikje kupnine za kupljeni krompir niso izplačevali na podlagi odkupnih blokov.
• Na pritožbe občanov tržni inšpektor večkrat pregleda kvaliteto kruha, ki ga pečejo v črnomaljski pekarni. Vendar velikokrat ugotovi, da je slabemu kruhu kriv kvas, ki ga peki dobijo iz Uniona in ki ga morajo zaradi slabe kvalitete celo zavreči.
Pohvalno je, da v Beli krajini skoraj ni bilo nepravilnosti ob popisu blaga, ko so se dvignile cene, zato pa je v deželi ob Kolpi veliko šušmarjev in obrtnikov, ki razširijo obrtno dejavnost, za katero so registrirani. Po Miheličevih besedah odkrije tudi veliko uteži in tehtnic, ki nimajo letnega žiga kontrole merjenja. »Pa tudi s takšnimi, ki vsaka 3 leta ne žigosajo soda, je veliko dela. Ljudje mislijo, da je žigosanje le naša muha, ne zavedajo pa se, da se prostornina soda z leti zmanjšuje, pri tem pa je, če prostornine redno ne preverja, najbolj oškodovan prav lastnik,« opozarja tržni inšpektor.
Do te značke ne pride vsak
Prevozna delovna organizacija Gorjanci podelila tradicionalna priznanja najboljšim voznikom
ljudski obrambi in družbeni samozaščiti pooblašča občino, da s svojimi predpisi, med njimi tudi z odlokom o zakloniščih, ureja tovrstno gradnjo, njihovo vzdrževanje, kot tudi uporabo in morebitno oddajanje v najem. Občina prav tako določa območja in naselja, kjer je graditev zaklonišč obvezna, prav tako določa odpornost zaklonišč na
IZGINILA POSODA Z MASTJO
PRISTAVICA — V ponedeljek, 2. decembra, je neznani storilec obiskal nezaklenjeno kaščo 80-letnega Rudolfa Kastelca iz Pristavice. Možakar je v jutranjih urah ugotovil, da je iz prostora izginila 15-litrska posoda, napolnjena s svinjsko mastjo.
ZARADI UTRUJENOSTI POL MILIJARDE ŠKODE
DRNOVO — V ponedeljek, 2. decembra ob 5.45 je 26-letni Zoran Denčič iz Niša peljal tovornjak po magistralni cesti iz Zagreba proti Ljubljani. Zaradi utrujenosti je pri Drnovem zapeljal na travnato bankino, vozil po njej še kakih 38 metrov in nato silovito trčil v mostno betonsko ograjo. Udarec je bil tako silovit, da je ob tem odtrgalo prednjo os tovornjaka, ki se je po nesreči prevernil na streho. Na tovornjaku je bil zgolj stekleni tovor, šlo je za akvarije, pepelnike, vaze in gorilnike, ki so se razbili. Tako je samo na tovoru za 5 milijonov din škode, za 500.000 din škode pa je bilo na vozilu. Voznik jo je na srečo odnesel brez poškodb.
NOVO MESTO — Med 250 šoferji pri Gorjancih jih je v preteklem letu 78 izpolnilo zahtevne pogoje za pridobitev zlate ali srebrne značke, priznanja ali denarne nagrade. Tradicionalna svečana podelitev je bila tik pred dnevom republike, hkrati pa so podelili še priznanja krvodajalcem, praktične nagrade najboljšim voznikom Zavarovalnice Triglav in nagrade nemške tovarne Mann.
Na slavnosti v konferenčni dvorani hotela Metropol se je s toplimi besedami najboljšim voznikom zahvalil direktor delovne organizacije Igor Gruden, ki je med drugim dejal, da je ob današnjem prometu in razmerah na cestah »pravi čudež«, da lahko poklicni voznik tovornjaka ali avtobusa brez prometne praske vozi dve ali eno leto. To je namreč osnovni pogoj za pridobitev zlate ali srebrne značke ob celi vrsti drugih, ki so tudi zahtevni.
Prvič je bila zlata značka podeljena 14 voznikom, nadomestna denarna nagrada pa je bila podeljena 12 šoferjem, ki so si zlato značko že
pridQbili. Srebrno značko je prvič dobilo 21 voznikov, nadomestno denarno nagrado pa kar 31 šoferjev tovornih vozil in avtobusov.
Na slovesen način so podelili še priznanja domačim krvodajalcem, izročili so spominska darila Zavarovalnice Triglav in še nagrade in priznanja nemške avtomobilske tovarne Mann voznikom, ki so prevozili prvih 100.000 kilometrov na njihovih vozilih brez vsakršne nevšečnosti.
Ko pa se je Adolf Zupan, član izvršnega sveta občinske skupščine, dobitnikom priznanj zahvalil za njihovo vestno delo, je poudaril, da bi prenekateri nagrajenec zaslužil še kakšno občinsko priznanje, vendar za širšo javnost najboljši vozniki ostajajo anonimni.
Posebne pozornosti in priznanja pa je bil tokrat deležen še Janez Samsa, voznik špediter, ki prvi med svojimi vrstniki odhaja v pokoj s polno pokojninsko dobo.
R. B.
PRIZNANJA NAJBOLJŠIM ŠOFERJEM — Ker so pogoji za pridobitev značk Gorjanci izredno zahtevni, je ob današnjih slabih razmerah na cestah razveseljivo, da imajo v svojih vrstah skoro četrtino izredno dobrih voznikov. Med njimi je tudi vse več mladih. Posnetek je s slavnostne podelitve v hotelu Metropol. (Foto: R. Bačer)
Komu je napoti obrtnik?
Obrt, kontrola in popravilo plinskih napeljav, ki jo ima Pavle Kapš, očitno nekomu ni pogodu
LOKVE PRI ČRNOMLJU — Majhna notica, objavljen)! pred časom v našem listu, češ da prodajalci plina v obeh belokranjskih občinah obveščajo kupce, da morajo najmanj vsaki dve leti dati v pregled plinske naprave, naročilo pa pustiti kar pri prodajalcu plina, ki da bo pregled opravil, je onstran Gorjancev vzbudila nekaj vroče krvi. Reakcij je bilo več, srečanje s Pav lom Kapšem v Lokvah pri Črnomlju pa je podrobneje pojasnilo vzroke razburjenja.
»Gre pač enostavno za to,« pravi Kapš, »da ti prodajalci plina nimajo hkrati tudi obrtnega dovoljenja za kontrolo in montažo plinskih naprav. Bolj ali manj samozvano se določajo za takšna opravila, vzroka pa verjetno ni treba posebej poudarjati. Saj se ne bojim konkurence, sam sem namreč že dobri dve leti obrtnik za montažo in servisiranje ter kontrolo plinskih naprav, bolj me moti to, da kupci plina odhajajo s prodajnih mest v prepričanju. da jaz tovrstnih del ne smem opravljati. Očitno pač nekomu ni všeč, da sem se na tem območju pojavil s to obrtjo, za katero imam, to bi rad vnovič poudaril, vse ustrezne papirje in soglasja.«
Kapš je bil do pred dvema letoma zaposlen v prodajalni plina Novotehne na Cikavi. kjer je podobno kot sedaj opravljal preglede plinskih naprav in odpravljal napake.
»Lahko rečem, da sem kot uslužbenec Novotehne naredil okoli tisoč takšnih pregledov in imam na tem področju dovolj izkušenj, kijih sedaj kot obrtnik s pridom uporabljam. Ljudje na varnost in pravilnost izvedbe plinske napeljave še zmeraj dajo zelo malo. Naj v ilustracijo navedem, da je kar okoli 70 odstotkov'vse pregledane napeljave neprimerne in potrebno zamenjave. Ljudje' pač mislijo, da so tudi za taka opravila dovolj strokovni, in se popravi! in montaž večidel
sami lotevajo. Potem pa se čudimo, od kod toliko nezgod. Spomnimo se samo nesreče pred dvema letoma na St-ražnem vrhu! Po statistiki, ki jo sam vodim, je v poprečju pri treh od desetih strank plin uhajal tako močno, daje pretila nevarnost eksplozije. Našel sem celo 11 primerov, ko so plinske cevi pregrizle podgane, a za to ni nihče vedel.«
Vse to je zapisano predvsem zategadelj, da v potrebo in koristnost tovrstne, obrti ne bo nihče podvomil. Prav zato je čudno, da nekateri mlademu zagnanežu, ki večino svojih obiskov opravi samoiniciativno, mečejo polena pod noge.
Še posebej, ker bi bilo dela za vse dovolj. Pavle Kapš je namreč izračunal, da bi. če bi hotel pregledati vsa gospodinjstva po Beli krajini, za kaj takega potreboval kar tri do štiri leta. Seveda pa tudi pregledi plinskih naprav terjajo določeno strokovnost, pravila igre pa tudi papirje, ki jim pravimo obrtno dovoljenje. To pa ima, kot pravi Pave!
Kapš, ta čas le oin?n'
■.vcvjr q Bi
podlagi ocene ogroženosti občinskega območja v vojni, vse to pa seveda po usmeritvah in stališčih, ki jih je sprejelo predsedstvo skupščine SRS. In sedaj še nekaj o obveznostih plačila.
Prispevek za zaklonišča morajo plačevati tudi investitorji, ki so njihove gradnje sicer oproščeni, prav tako pa ga morajo plačevati vsi imetniki stanovanjskih pravic in uporabniki poslovnih stavb in prostorov v družbeni lastnini. Obveznost plačila prispevka je naložena tudi lastnikom stanovanjskih, poslovnih, celo počitniških in drugih stavb ter prostorov, prav tako pa so plačniki tudi imetniki uporabne pravice na teh stavbah in prostorih. Višino tega prispevka določa občina, prav tako način plačevanja, tovrstna sredstva pa se morajo zbirati na posebnem računu občine. Svet za SLO in družbeno samozaščito v občini pa je tisti, ki odloča o razporeditvi in uporabi tega denarja.
Na podlagi takšnih zakonskih določil je sodišče ovrglo mnenje Antona Derganca, pri tem pa je zapisalo, da za oceno primernosti in načina izvajanja takšne ureditve v občini ustavno sodišče ni pristojno.
B. B.
Javna tribuna o prometu
Prva je bila pred dnevi v KS Zabukovje
ZABUKOVJE — Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu sevniške občine ima v programu javne tribune o varnosti v cestnem prometu v vseh krajevnih skupnostih občine. Prva je bila v Zabukovju, naslednja bo v kratkem v Šentjanžu.
Komisija za signalno tehnično opremo cest si je pred tem ogledala vse ceste na območju za-
bukovske krajevne skupnosti. Pripomb je za dve in pol tipkane strani. Naloge so razdelili na tiste, ki jih je treba vnesti v novi srednjeročni načrt krajevne skupnosti, in tiste, ki jih je treba urediti takoj. Za avtobus pomeni nevarnost štrleča skala na ovinku med Zabukovjem in Lazami. Tam manjka tudi odbojna ograja. Na cesti Planina — Sevnica po obeh straneh manjkajo, ali pa so poškodovani, plastični stebrički z odbojnimi očesi, Avtobusna postajališča večinoma nimajo oznak. Za voznike, ki redkeje zaidejo na te ceste, bi bili dobrodošli znaki z označenim vzponom ceste od Dola do Zabukovja, Marofa — Hruševja in Podvrha — Zabukovja. Smo tako rekoč že v zimi, manjkajo pa opozorilne table za obvezno uporabo zimske opreme. Nekajkrat so zapisane pripombe o obveznem rednem pluženju cest in dobro usklajevanje teh del med krajevno
skupnostjo. Cestnim podjetjem in Izletnikom kot prevoznikom na delavskih in šolskih progah. Ob zadnjem sneženju so avtobusom že pokazali zobe klanci nad Podvrhom.
Dolg je seznam nalog, ki jih vseh verjetno ne bo mogoče rešiti niti v naslednji petletki. Sam sedež krajevne skupnosti pogreša asfaltno povezavo s svetom. Potniki za avtobuse večinoma čakajo pod milim nebom. Priza-. devni krajani vzdolž asfaltirane ceste ob Sevnični so lična postajališča zgradili udarniško. Pred tem so se srečali z metežem administrativnih dovoljenj, r —
Sodnik za prekrške je pripravil pregled ovzetih vozniških dovoljenj po letih. Največ odvzetih dovoljenj je bilo leta 1983, kar sedem, letos do jeseni štiri, vsa zaradi vinjenosti med vožnjo. Od leta 1982 se je zaradi tega srečalo s sodnikom za prekrške kar 17 voznikov. Enemu je bila celo izdana prepoved izdaje vozniškega dovoljenja.
A. ŽELEZNIK
Obsojeni na dvojno obsodbo?
Največkrat čaka obsojence po prestani kazni še obsodba okolja, v katerem živijo  — Kaj pravi o tem analiza novomeškega Centra za socialno delo?_
NOVO MESTO — Novomeški Center za socialno delo je nedolgo tega pripravil Bj]0 povratnikov. Njihova poprečna zanimivo analizo, ki govori o tem, koliko in na kak način se obsojenci po prestani starost je bila okoli 30 let. iz°b'
kazni vključujejo v okolje in vsakdanje življenje. Prav centri za socialno delo so skupaj s kazenskopoboljševalnimi zavodi tisti, ki jim je naložena največja skrb za obsojence in njihove družine, čeprav bi moral biti seznam tovrstnih ustanov in organizacij precej širši. Kajti težav pri zaposlovanju bivših obsojencev, reševanju njihovih stanovanjskih problemov, vključevanju v družinsko življenje, težav pri morebitnem vključevanju v zdravljenje zoper alkoholizem in še česa ne morejo rešiti zgolj penologi in socialni delavci.
vabljencev, zato so se v centru odločili za obiske na domu.
Kaj je pokazalo anketiranje? Predvsem to, da je okoli 60 odstotkov oseb, zajetih v analizi (skupaj jih je bilo 52), prvič prestajalo kazen, okoli 40 odstotkov pa je
V že omenjeno analizo so bili zajeti vsi obsojenci, ki so prišli iz kazenskih domov v letih 1980 — 1982 in so imeli v tistem času stalno ali začasno prebivališče na območju novomeške občine, poleg tega pa so prestajali zaporno kazen, daljšo od 10 dni. Pri tem ni igralo vloge, v katerem slovenskem zavodu je obsojenec kazen odsedel. V samem začetku je tako analiza zajela 147 oseb, vendar jih je 38 kmalu odpadlo, bodisi da so umrle ali so v novem postopku in vnovič prestajajo kazen, bodisi da so se odselile in so zategadelj nedosegljive. Preostalih 109 oseb je bilo anketiranih na podlagi vprašalnika, vendar se je vabilu na pogovor odzvalo le 10 po-
'nsHiggasrcrc
f
m
UMRLA MED PREVOZOM V BOLNIŠNICO
SKOPICE — Turški državljan Musa Unal je 27. novembra ob 1.30 peljal osebni avto po magistralni cesti, iz Ljubljane proti Zagrebu. Pri Skopicah je iz neznanega razloga zapeljal na neutrjeno bankino, nato pa silovito trčil v betonsko mostno ograjo. Pri nesreči se je sopotnica, 40-letna Navva Unal iz Turčije, hudo poškodovala in je že med prevozom v brežiško bolnišnico podlegla ranam. Nastalo materialno škodo so ocenili na 3 milijone dinarjev.
TRČIL V DREVO
ŠKOCJAN — 18-letni Alojz Kert z Vinjega vrha je 26. novembra vozil osebni avto iz Škocjana proti Dob-ruški vasi. Že izven naselja Škocjan je pričelo vozilo zaradi prevelike hitrosti zanašati. Zdrkniloje na levo stran vozišča in tam trčilo v drevo. V nesreči so se huje poškodovali trije sopotniki: ^26-letni Slavko Antončič z Vinjega vrha, 18-letni Drago.Lindič iz Vinice in prav tako 18-letni Jože Kfašpovec izTomažje vasi. Poškodovance so prepeljali v novomeško bolnišnico, materialne škode pa je bilo za 40.000 din.
PO DOLENJSKI DEŽELI
• Pred trgovino Dolenjke na Ragovski cesti v Novem mestu je bilo pred dnevi nenavadno živahno. Stanovalci okoliških blokov so zgroženi opazovali, kako je neki možakar v beli halji na vso moč dirjal za dvema dekletoma. Stvar je postala veliko jasnejša šele potem, ko je eno od njih zagrabil in ji iz nedrja potegnil zavitek, za katerega se je izkazalo, da je v njem raca, kije malo poprej izginila iz trgovine. Prav tako se je izkazalo, da ni bil možak v belem nihče drug kot tamkajšnji mesar, ki očitno nima izostrenega očesa zgolj za miligrame in grame prodanega mesa.
9 Z mesnino pa je povezan tudi dogodek, ki se je prejšnji teden pripetil v stanovanjski hiši Franca Fabjana s Prevol. Možakarju so od kolin ostali le lepi spomini, saj mu je neznanec ponoči odnesel iz shrambe več kilogramov svinjskega in govejega mesa ter klobas.
• Nasploh Fabjani tisto nič niso imeli sreče. Nekemu drugemu Francu Fabjanu s Prevol, 9 let starejšemu, je neznanec isto noč ukradel lesen čebriček. To ne bi bilo tako hudo, če v njem nebi bila nasoljena mesnina enega celega prašiča! Da pa bi prekinil morebitno enoličnost v prehrani, je neznanec vzel s seboj še pet zajcev.
starost je _____ ______
razbena struktura pa precej nizka-Verjetno najbolj zanimivo, a hkra skrb vzbujajoče je to, da analiza ankete kaže, da se je zaposleno* obsojencev pri prihodu s prestajanj® kazni precej zmanjšala. In čepravj kar tretjina zaposlenih zapornik0 po vrnitvi iz zavoda menjala zap°" slitev, so podatki pokazali,daje* . di novo okolje v veliki ve^'n primerov seznanjeno z delinkven tnim ravnanjem nekdanjega jenca, kar seveda povzroča tudi težave.	______________
• Naj omenimo ob tem, da so anketiranci največkrat »sedeli« zaradi tatvin" kraj, prometnih deliktov in poneverb in da je šlo za sorazmerno kratke zaporne kazni, kar je tudi pojasnilo podatku, da je 64 odstotkov vseh obsojencev zapustilo kazenske zavode s pogojnim odpustom.__________________________ __
Za konec, pa nekaj spodbudnih
ugotovitev. Predvsem to, da je 36 bivših zapornikov danes poročenih i da gre v večini primerov za dob urejene razmere, v katerih soodn -med zakoncema zadovoljivi-
tako izjave anketirancev kažej0-^
po prestani kazni z vrnitvijo v st8^t okolje niso imeli večjih teža'', seveda izvzamemo stanovanj probleme, ki so še posebej nezaposlene domala nerešljiv1-In čemu je služila omenjena ®	.
liza, iz katere smo izluščili le n ^ podatkov? Predvsem spoznanj"’^ je v Novem mestu nujno ustan poseben koordinacijski	r.tfi
nudenje postpenalne pomoči bi ,(. obsojencem, vanj pa bi moral' vključeni strokovni delavci iz sk nosti za zaposlovanje,stanova ^r-skupnosti, skupnosti socialneg® bstva, izobraževalnih in zdravs nih skupnosti pa še predstavnik'
dikata in sodišča. Prav tako verjI
no ne bi bilo odveč, ako bi vsem P
ratnikom in mlajšim osebam, prestajajo daljšo zaporno kaz določili svetovalca, ki bi jim P1
oma-
To nav*' , izvrše'
gal zaživeti novo življenje, ezadnje določa tudi zakon o 1 vanju kazenskih sankcij. pjpjA
VOZILI STA SE OPLAZILI — 30-letni Jevto Djurdjič iz Rovinja je 26. novembra peljal tovornjak proti Zagrebu. Pri Dragi je pričel prehitevati drug tovornjak, ko pa je bil vzporedno z njim, mu je nasproti pripeljal 21-letni Darko Jakopčič iz Novega Brda. Med tovornjakoma je navzlic umikanju prišlo do oplaženja, tako da so materialno škodo ocenili na 400.000 din. Telesnih poškodb ni bilo.
NI OPAZIL TOVORNJAKA — Grški državljan. 37-letni Georgis Dandalis je 30. novembra peljal tovornjak s priklopnikom iz Ljubljane proli Zagrebu. Zaradi okvare je vozilo pri Skopicah ustavil in vključil utripajoče smernike. Malo zatem sta iz ljubljanske smeri pripeljala še dva tovornjaka. Prvi je stoječe vozilo obvozil. medlem ko je voznik drugega, šlo je za turškega državljana, tovornjak
i '/■ileie*1®' pred seboj prepozno opazil- j7|erseJe je vanj in ga porinil čez nasip- M pa|V vozilo prevrnilo. V nezgodi se J .j na dalis poškodoval in so ga PreRj$nic°-zdravljenje v novomeško bo|n ()Cc-medtem ko so materialno šk°
nih kar na 10 milijonov dinarj
NEPREVIDNO STOPIL NA1Cl*c. TO — 55-letni Dragan Purič 'z ^®jni ba se je 1. decembra peljal z jn avtom po cesti med LjublJ® jZZa Zagrebom. Pri Šentjurju P1' Lri\e<^ avtobusa, ki je slal na par cCsta prostoru, nenadoma stopil n® pu-57-letni Savo Gotovac iz Kitoyi<- Jgjc* rič je sicer zaviral, vendar je q0io-vseeno zadel in zbil po vozišču- ^ ga vac se je ob lem poškodoval • .^jco, prepeljali v. novomeško bom ,ja|ne kjer je ostal na zdravljenju. Ma škode ni bilo.
		1 '
	En trener za dve ekipi	
Težave brežiških nogometašev — Elanu lepša pomlad?		
Pred kratkim se je konča! jesen-ski de! prvenstva v obeh skupinah !!■ republiške nogometne lige. Pravzaprav žalostno, da ne Dolenjska ne Posavje ne premoreta kluba v višjem tekmovalnem razredu, toda navsezadnje 'moramo biti ob letošnjih dosežkih še kako zadovoljni, še podoba v prihodnjem letu ne bo celo še bolj klavrna.
Enajsterica Brežic, ki je še lani nastopata v I. slovenski ligi, je pred pričetkom tekmovanja v 11. SNL obljubljala I. mesto in vnovično vrnitev med najboljše republiške li-gaše. A kaj se je zgodilo? Brežičani bodo lahko ob koncu prvenstva zelo srečni, če bodo uspeli v boju za obstanek v II. SNL. Če ne bi bilo Presenetljive zmage v zadnjem kotu v gosteh s Steklarjem, bi brežiška enajsterica prezimila na zadnjem mestu, tako pa so rep lestvice za nekaj tednov prepustili igralcem Ptujske Drave. Vprašanje pa je, kako bo v prihodnje, še posebej, ker imajo v brežicah tudi velike težave s trenerji, saj tako člansko kot mladinsko ekipo trenira en sam strokovnjak, kar ni le prenaporno, pač Pa celo prepovedano in verjetno ni odveč seznaniti javnost, da so brežiški nogometaši zaradi tega v posto-
pku pred disciplinsko komisijo NZS.
In kaj reči o novomeškem Elanu? Za razliko od Brežičanov so elanov-ci zbrali nekaj več točk (9) in bodo prezimili na 10. mestu. Ob njihovih nastopih preseneča pravzaprav to, da so jeseni mnogo bolje igrali proti močnejšim ekipam, točke pa izgubljali lam, kjerjih vsaj po napo vedi h sodeč, ne bi smeli. Omeniti pa je potrebno še nekaj, predvsem to, da ima Etan letos zelo kvalitetno mladinsko vrsto, kije po jesenskem delu prvenstva na 2. mestu z dvema točkama zaostanka za vodilnim Usnjarjem z Vrhnike, in da je nekaj igralcev iz te ekipe že močno potrkalo na vrata najboljše enajsterice. Trener Retelj jih je nekaj že preizkusil na srečanju zadnjega kola proti ekipi Ljubljane, največjemu favoritu za 1. mesto na lestvici, in fantje niso razočarali. Če k temu dodamo še, da se je tačas vrnilo tudi nekaj igralcev, ki so bili pri vojakih, potem bi morala biti nogometna pomlad v Novem mestu precej vedrejša. In prav zategadelj omenjamo tudi podatek, da ločijo Elan od, denimo. tretjeuvrščene ekipe Postojne vsega tri točke.
M. GORENC
HRIBARJEVA NOVA ZMAGA
Novo MESTO — Občinska elska zveza je pripravila v P Castitev dneva republike tekmo-nje v streljanju z zračno puško, M	Je	udeležilo	88 strelcev.
ea pionirkami je zmagala Jarče-m P®. Mirna peč s 142 krogi, d Ptonirji pa Stopar iz OŠ Katja Kil ^?na s. 159 krogi, medtem ko je v .. 'pni vrstni red takšen: 1. OŠ 3 n! ^uPena L 2. OŠ Vavta vas, din .Katie Rupene II. Med mla-/čp? je posamično zmagal Bele nim- i-izeDragan)s 176nastrelja-™ krogi, ekipno pa SŠTZU I; cfT!la:	Tone	Mišič	(Straža) in
IZU II. Med članicami je bil •rstm red takšen: 1. Godec 170 «ogov, 2. Kod (obe SD Pionir) ‘M, 3. Bregar (SD 13. maj) 164 »d.; ekipno pa: 1. SD 12. maj, 2. 6D Krka, 3. SD Iskra. Največ zanimanja je seveda veljalo nastopu Posameznikov, kjer seje vnovič iz-kazal Jože Hribar iz SD 13. maj, ki jpnustreljal j 82 krogov, drugi je I ji. R'bič (SD Pionir), prav tako v, 2. tretji pa Manojlovič (SD ^v°>es) 184. Ekipno je zmagala Pionir, druga je bila SD 13. tretja pa SD Novoles.
Novomeški šahisti izpadli
Predzadnje mesto na v nedeljo končanem republiškem prvenstvu
TOPOLŠICA — Od torka do minule nedelje je bilo v hotelu Vesna v Topolšici 39. ekipno republiško šahovsko prvenstvo, katerega pokroviteljica je bila tokrat tovarna Gorenje, organizator paŠK Kovinar. Nastopilo je 10 ekip, med njimi tudi vrsta novomeških šahistov, ki pa ji ni uspelo obdržati ligaškega statusa.
Novomeščani so med desetimi ekipami zasedli predzadnje mesto in bodo tako skupaj z Radensko in trboveljskim Rudarjem zapustili ligo, medtem ko je novi član II. zvezne lige postala ekipa mariborskega Kovinarja.
Vrstni red: 1. Kovinar 15 (54,5), 2. Žalec 15 (50), 3. M1P Ptuj 12 (54), 4. Domžale 12 (49,5), 5. Vrhnika 11 (47), 6. Fram 10 (48,5), 7. Kranj 6 (48,5), 8. Radenska 3 (35), 9. Novo mesto 3 (34,5), 10. Rudar 3 (34).
TREBANJSKI KEGLJAČI ZADNJI
IVANČNA GORICA — Tretji krog kvalifikacij za vstop v II. republiško kegljaško ligo je dal tudi končnega zmagovalca. To je vrsta Rudnika iz Hrastnika, Šentjur je bil drugi, trebanjski Mercator pa tretji.
N. G.
Brežiški športniki prvič na sprejemu
Zadovoljni so, ker so jih vendarle opazili
BREŽICE — Za 29. november podeljene plakete občine Brežice napovedujejo nov veter v odnosu do športa in najobetavnejših športnikov, ugotavljajo tisti, ki se zaradi njega marsičemu odpovedo.
»Prvič v povojni zgodovini smo doživeli, da nas je sprejel predsednik občinske skupščine in se nam zahvalil za trud, požrtvovalnost in uspehe na tekmovanjih,« je ob tej priložnosti dejal Polde Rovan, prof. telesne vzgoje na Srednji šoli in trener atletskega kluba v Brežicah. Menil je, da se sicer športniki čutijo potisnjene ob stran, da si želijo večjo pozornost, predvsem pa dobre volje in finančne podpore, da bi imelo čimveč mladih možnost uresničiti sen mnogih rodov po športni dvorani, kakršno so za praznik republike odprli v Metliki.
Športniki so v svoji sredi prisrčno Dozdravili dva .traktorista, ki sta prav tako prejela plaketo Brežiške občine. To sta bila republiški prvak v oranju Ivan Curhalek in republiška prvakinja v oranju za ženske Zdenka Pribožič.
Med dobitniki plakete je 7 obetavnih športnikov (Vladka Lopatič, Franc Krošelj, Vladimir Kevo, Aljoša Rovan, Henrik Omerzu, Peter Di-mitrovski in Marjan Avbelj) in mladinska ekipa atletskega kluba, ki je letos osvojila naslov republiškeg pokalnega zmagovalca v Čelju. Plaketo je dobil tudi prof. Polde Rovan, saj so uspehi, ki jih danes dosegajo mladi tekmovalci, sad njegovega požrtvovalnega strokovnega dela.
J. TEPPEY
Praznični turnir Montingu
Zanimiv mednarodni košarkarski turnir v novomeški športni dvorani — Novoles na pragu presenečenja
NOVO MESTO *— V počastitev dneva republike in 40-letnice tovarne Novoles je republiški košarkarski ligaš Novoles pripravil zanimiv mednarodni turnir, na katerem so nastopile vrste AB Mercur iz Gradca, zagrebškega Mon-tinga, mariborske Jeklotehne-Branika in seveda gostitelji.
Rezultati: Novoles — AB Mercur 111:104 (53:49), Monting — Jekloteh-na-Branik 111:85 (51:42), Jeklotehna Branik — AB Mercur 90:78 (50:48) in v finalu Monting — Novoles 98:94 (56:48).
KRANJEC OSVOJIL POKAL
KRŠKO — Šahovski klub Krško je organiziral v gostišču Šolaja v Leskovcu pri Krškem šahovski turnir v počastitev dneva republike. Hitropoteznega turnirja se je udeležilo rekordno število šahistov iz posavskih občin, in sicer kar 35. Rezultati: 1. Kranjec (Brežice) 8 točk, 2. Kiternaš (7), 3. Kurinčič (7), 4. Rokvič (6,5), 5. Veljkovič (6 točk) itd. Tekmovanje je bilo po švicarskem sistemu. Pokal je zasluženo osvojil Toni Kranjc, šahovski klub pa je ob tej priliki prejel za svoje delovanje 10 šahovskih ur in več šahovskih garnitur, ki sta jih podarila zasebni obrtnik Kos in gostišče Šolaja.
J. BLAS
ZMAGOVALNI POKAL ZABOKU
SEVNICA — V počasistev dneva republike je PM Sevnica organizirala tekmovanje v kegljanju, ki se ga je udeležilo 7 ekip. Na kegljišču hotela Ajdovec so najboljši rezultat dosegli tekmovalci PM iz Zaboka, ki so podrli 422 kegljev, sledijo pa: UNZ Krško 387, PM Sevnica 382, PM Krško 381 itd. Tri prvouvrščene ekipe so prejele pokale.
J. BLAS
Končni vrstni red: L Monting, 2. Novoles, 3. Jeklotehna Branik, 4. AB Mercur.
Najzanimivejša in tudi najkvalitetnejša je bila vsekakor tekma za prvo mesto, v kateri so bili košarkarji Novolesa na pragu presenečenja. Igralci Montinga, ki nastopajo v I. B zvezni ligi, so šele v razburljivem finišu ugnali gostitelje in si tako priigrali pokal. Naj omenimo še, da so bili najboljši strelci turnirja Matijevič (44 točk), Krupak (42) in Pehlič (36), vsa srečanja pa sta vodila sodnika Pust (Trebnje) in P. Seničar (Novo mesto).
DERSTVENSEK ZMAGAL
SEVNICA — Šahovski klub Milan Majcen je organiziral hitropotezni šahovski turnir za november, ki se gaje udeležilo 13 šahistov. Rezultati: 1. Franc Derstvenšek 9,5 točke, 2. Predrag Lazič 9 točk, 3. do 4. mesto Ludvik Cvirn in Martin Mirt, vsak po 8 točk, idr. V skupnem seštevku vodi Lazič, 2. Derstvenšek, 3. Kolman.
J. BLAS
I ii
Plilill
ČRNOMELJ: TURNIR V MALEM NOGOMETU
ČRNOMELJ — V počastitev dneva republike je bil 29. in 30. novembra v Črnomlju tradiciolani turnir v malem nogometu, ki ga je pripravil tukajšnji Nogometni klub Bela krajina. Pomerilo se je 30 ekip iz vse Bele krajine, sosednje Hrvaške in ekipa iz Ljubljane. Po mnenju organizatorjev so nogometaši letos pokazali največ znanja, zato je bil nogomet najboljši v zadnjih nekaj letih. Najbolje so se odrezali »Zajčki« — ekipa iz Ljubljane, sledile pa so jim ekipe pivnice Neno iz Karlovca, Belta in obrtne zadruge iz Črnomlja. Najboljše tri ekipe so dobile pokale in denarne nagrade. Nogometni klub Bela krajina pa v sodelovanju z garnizijo iz Črnomlja pripravlja turnir v malem nogometu tudi ob dnevu JLA. Tradicionalni turnir bo 21. in 22. decembra. Prijave sprejema Peter Terzič iz Belta.
BREŽICE — Ob dnevu republike je predsednik občinske skupščine Mirko Kambič sprejel najboljše športnike in jim za njihov trud in uspehe podelil plakete občine Brežice. Na sliki: v prvi vrsti od leve na desno stoje: Henrik Omerzu, Vladka Lopatič, Zdenka Pribožič, Ivan Curhalek; v drugi vrsti: Aljoša Rovan, Polde Rovan, Peter Dimitrovski in Vladimir Kevo. (Foto: J. Teppey)
Strelci, ki nimajo kje streljati
Bo v Velikih Poljanah prvo urejeno strelišče v ribniški občini?
VELIKE POLJANE — Strelska družina v Velikih Poljanah je gotovo ena najstarejših v ribniški občini, saj bo v prihodnjem letu praznovala že kar častitljivo 35-letnico svojega delovanja. Nič čudnega potemtakem, če strelci želijo ta dogodek dovolj dostojno proslaviti: radi bi namreč prišli do svojega strelišča, ki bi bilo pravzaprav edino tačas v celi ribniški občini.
»V društvu nas je danes 65 članov,« pravi predsednik poljan-ških strelcev France Prijatelj. »Kot zanimivost naj omenim, da smo v strelsko družino včlanjeni tudi vsi lovci, okoli 30 nas je, največja želja nas vseh pa je priti do strelišča. Mogoče ne bo odveč povedati, da smo strelišče v Velikih Poljanah že imeli, zgrajeno je bilo ob ustanovitvi naše družine leta 1951, vendar so ga kasneje zaradi gradnje nove ceste porušili.«
Kako zelo prav bi ribniškim strelcem prišlo strelišče, pove tudi to, da morajo člani SD Velike Poljane, če hočejo organizirati kakšno tekmovanje, zaprositi za gostoljubje strelce v Kočevju, kajti ' šele tam je najbližje strelišče.
France Prijatelj: »Strelci brez strelišča smo kot nogometaši brez igrišča«.
»Upajmo, da bodo občinski možje v Ribnici, ki so največji krivec za to, da nimamo urejenega prostora za streljanje, saj nam zanj ne dajo dovoljenja, vendarle spremenili svojo odločitev. Nekaj o tem je namreč že bilo slišati, tudi o tem, da naj bi bilo novo strelišče V peskokopu Močila, tako da naše želje le niso povsem brez osnove. Še posebej ne, ker smo prostor pripravljeni urediti s prostovoljnim delom, saj je zanimanje naših članov, med katerimi jetudi veliko mladih, za takšno pridobitev res veliko. Sicer pa: strelci brez strelišča — mar ni to nekaj podobnega, kot biti nogometaš, a brez igrišča?« se je ob koncu nekolikanj hudomušno vprašal France Prijatelj.
B.	B.
Nevidni trening postaja nuja
^ |l|^  —^1 '■ ■ ' ■ —■ I—..... I-I- I	I.	.	—..I... I.l. ————|
nUnski šport je postal življenjski slog človeka, ki se je zanj odločil — Italijani ^— dajo za »nevidni« trening atletov 17 milijard lir, mi 200-krat manj
skrbno načrtovanega in spredi P?n'nga ali dela, kot vrhun-
šd ■ . s trenj1P0rln'ki radi poimenujejo svoj
"em,.?’ so nenadomestljive kompo-ktog , ren>nga tudi tiste, ki jih širok je^i lP?r,n'h navdušencev ne vidi, to 1in„ aJenost šole ali zaposlitve s tre-PoiHofK ln tekmovanji, tehnični prislov Parana in regeneracija ali lstre.aor8anizma. Slednja je skupaj z bria v*° Prehrano še posebej pomem-k°rnn P°riih s poudarjeno energetsko Sn>Učanc"to’ toJe v atletiki, plavanju, 1oVa 'h tekih in kolesarstvu. Ob-ravtiei?rf)an'zma Poteka vsaj na treh klajen ’ Pa časovno niso povsem us-^biee' ^'e namreč za obnovo gi-fensi- aParata, za psihično in or-»blik ° regeneracijo. Poleg posebnih siven . reninga skrbita zanjo tudi pa-'ezultl^ktiven počitek. Ker vrhunski litaCji zahtevajo vedno večjo specia-v treningu in rastočo gostoto °bti0v dražljajev, postaja vprašanje
IW . ® OrpAni7mo tz\ ■ rt rtrtnrtima r\ri
nje športnega fiziologa, biokemika, strokovnjaka za prehrano ali nutricio-nista, zdravnika športne medicine, športnega psihologa in fizioterapevta. Pridobivanje teh znanj in njihova praktična uporaba pa spet pomenijo ogromno materialno zahtevo. Kako je za to poskrbljeno pri nas, pokaže naslednja primerjava: italijanska atletska zveza FIDAL ima na voljo za strokovno pripravljanje "Svojih najboljših atletov 17 milijard lir, naša pa, preračunano, okrog 200-krat manj! Kako daleč je ponekod športna znanost pri zaščiti ali obnovi organizma, govori primer zahodnonemških skakalcev v višino, ki jih trenira Jugoslovan Dragan Tančic. Ker so poškodbe gležnjev in kolen spremljaj-
smemo kriviti za manjše uspehe, dokler ne izrabimo tistega, kar kljub vsemu imamo. Neizkoriščenih možnosti pa je zaradi nepoučenosti še veliko.
TUDI PREHRANA JE DEL TRENINGA
Tako lahko zagotovimo boljšo obnovo organizma z aktivnim odmorom v obliki sprostilnih športov, z zimskim treningom v krajih z milejšim' podnebjem pa s pasivnimi oblikami počitka, kot so razne vrste masaž in savna. Prehrana mora biti v funkciji treninga, še posebej uživanje ogljikovih hidratov, beljakovin in mineralov.
Pravi'. organizma, to je ponovne pri-V^ti telesnih sistemov na W ?°remenitve, eno od ključnih Vrh n' m°dernega športa.
()stlUn^ šport, v katerem po raz-
Vrk J
V:Unski Šport ^■metodike, tehnik in tehnologije 'n spremljajočih znanosti
' Danes vrhunskemu športniku ukvarjanje s športom ni več »druga najpomembnejša stvar v življenju«. Poleg vidnega treninga, to je trdega dela v bazenu, na igrišču, na atletski stezi ali kje drugje, ki v marsikaterem športu dosega reden osemurni delavnik, po vloženih naporih pa ga daleč presega, je nujen tudi »nevidni« trening, ki ga drugače imenujemo športni režim življenja. Vrhunski šport je posta! življenjski slog človeka, ki se je zanj odločil, ta slog pa je vedno dlje od kakršnekoli improvizacije.
0|lje ______________ ...
t|vj ^Protje, katerega razrešitev sk-,rbeniraunske rezultate: zahtevo po »sVsa!c°dnevnem treningu, a hk-v0|Počitem«. čilem organizmu, ki V jJno sprejel trening naslednjega Ifaek v3 Pretvarjal v merljiv na-■ ti h ', dor uspešno reši vprašanje obnove organizma po ^tvil i tren'S'c' obremenitvi, je že H|jaleP kos poti k dragocenim
V
\0nevidnem treningu ima trener le & tren sk'ajevalca. Sestavine nevidne-fSki'n8a SO’ *"e vzamem0 za primer v eh f|tren'n8’ tak° raznorodne, da i^tiin. ek ne more več obvladati, v^to samo°bnovo organizma: za ?tltg rešitev tega vprašanja bi Nr(LVs*h materialnih možnosti val trener specialistično zna-
a atletika in plavanje, vse-
oči del vrhunskega treninga skakalcev v višino, najboljšim vsak mesec vbrizgavajo v te sklepe zaščitno tekočino, ki varuje kite in meniskuse. Za obnovo na celičnem nivoju, ki pa je pomembna predvsem pri zares vrhunskih športnikih, uporabljajo zahodnonemški skakalci substance, ki jih določi odgovorni zdravnik zvezne selekcije in ki neposredno sodelujejo pri celični presnovi.
Naša športna medicina in biokemija sta daleč pod ravnijo teh znanosti v svetu. Tega pa jima ne moremo zameriti, saj že samo poskus, da bi se začeli razvitim približevati, zahteva ogromno ustvarjalnega napora, za katerega pa je v razmerah, ki zdaj vladajo v jugoslovanskem športu, težko pričakovati materialno spodbudo. Slabo razvitih športnih znanosti tudi ne
Zelo zanemarjena, vendar zelo učinkovita oblika pasivnega odmora je masaža, ki odločilno pripomore k obnovi organizma in njegovi pripravi na tekmovanje. Kakšen pomen ji pripisujejo na Finskem, v tej mali deželi velikih športnikov, najbolje ilustrira mnenje Elmerja Ukkole, maserja finske atletske reprezentance, h kateremu so se po pomoč zatekali celo tako znani atleti, kot sta Valerij Borzov in donedavni evropski rekorder v teku na 3000 m z zaprekami Šved Anders Garderud.
BREZ MASAŽE NI VRHUNSKIH REZULTATOV
»Masaža je življenjsko pomemben
del sistematičnega treninga, še posebej v pripravljalni dobi,« pravi Elmer Ukkoia, ki ima čvrste dokaze, daje to, kar pravi o masaži, res. S svojimi dragocenimi rokami je gladil, gnetel ali kako drugače »obdeloval« znamenite atletske zvezde Lasseja Virena, Pekko Vasalo,Tapia Kantanena, Arta Bryggara in druge. Pri delu ne pozna delovnega časa in je, kot pravi, najboljšim na voljo kjerkoli in kadarkoli.
Ukkoia je prepričan, da vrhunski atlet potrebuje 60—90 minut masaže naenkrat. Prvi del masaže odpravlja simptome stresa v mišicah, namen celotne masaže pa je, da zagotavlja nemoten in neprekinjen trening v pripravljalni dobi, ki je količinsko najzahtevnejša. To imenuje preventivno skrb za mišice.
Pred tekmovanjem s trideset minut trajajočo masažo pomaga mišicam, da se sprostijo in pripravijo na tekmovalne napore. Ukkoia masira kadarkoli, toda masaža je vedno prilagojena posebnim okoliščinam: osnovnemu treningu, sprostitvi, tekmovanju, zdravljenju poškodb. »Masaža koristi vsakemu, ki trenira sistematično,« pravi Ukkoia. Seveda pa se razlikuje od človeka do človeka in mora ustrezati atletovi pripravljenosti in mišični zgradbi.
»MASAŽA ZAHTEVA NEŽNOST«
Pripominja tudi, da je masaža za različne športne discipline približno enaka, toda težke mišice metalcev zahtevajo od maserja veliko moč. Hkrati zahteva moj posel tudi nežnost, razlaga Ukkoia, ki ga bolj poznajo pod imenom Ema. »Pozoren moraš biti na športnikov odziv in delati tako, da mu z masažo trening lajšaš, ne pa otežuješ.«
Vsi finski atleti priznavajo masažo za pomemben del svojega režima treniranja. »Edini, ki jim masaža morda ne koristi, so dirkalni konji,« se šali Ema.
O Virenu je Ukkoia dejal, da je bil zelo previden, a da mu je stoodstotno zaupal. Štirikratnemu olimpijskemu zmagovalcu je povzročala težave večkrat poškodovana leva noga. Bila je šibkejša od desne, in z masažo je pospeševal obtok in popravil pomanjkljivo preskrbo tkiva s hranljivimi snovmi.
Masaža mora trening dopolnjevati, ustrezati mora športnikovi pripravljenosti. To načelo velja za moške in ženske, za tekače, skakalce in metalce. Pa ne le za atlete: njegovi pacienti so smučarji, odbojkarji, tenisači, rokoborci, nogometaši in košarkarji.
Elmer Ukkoia je sicer mizar, toda v zgodnjih štiridesetih letih se je začel učiti masaže, kije bila pred vojno zelo običajna obrt, po vojni pa je. nepričakovano skoraj zamrla.
»V letih, ko je Novozelandec Lydiard na Finskem uresničeval svoj sistem treniranja dolgoprogašev, smo izgubili veliko nadarjenih tekačev predvsem zato, ker ni bilo masaže. Ostre zime, zasnežene ceste in končno že samo velika količina teka, če vremenske razmere odmislimo, so prispevali k številnim poškodbam.« Masaža je v količinskem treningu neizogibna. Ko je šel Ukkoia pred olimpijskimi igrami v Montrealu z Virenom v Kenijo, sta skupno ugotovila, da tekačeve noge nebi zdržale niti dveh tednov treninga, če jim ne bi bolečin lajšale maserjeve čudežne roke.
Ukkoia meni, da dobri odnosi med zdravniki, maserji in trenerji temeljijo na pošteni delitvi dela. »Zdravniki mi i pošiljajo paciente, včasih je dovolj ena ‘ sama masaža, pa je športnik spet v
običajnem delovnem ritmu. Tudi s trenerji ni nobenih težav.«
MEDALJE POPLAČALE TRUD
Poln delavnik pomeni maserju Ukkoli 5—6 pacientov na dan, glede na to, da traja masaža 60—90 minut, je garaško delo.
Z masažo ni treba začeti prezgodaj. Najboljši čas za uvajanje je trenutek, ko začnejo mladi športniki sistematično trenirati pod vodstvom usposobljenega trenerja. Navadno je to nekako pri petnajstih letih.
Ko mlade finske atlete zberejo na skupnih treningih, vedno pokličejo tudi Elmerja. Tudi ko se državna reprezentanca odpravlja na tuje, je z njimi »maser iz Karhule«.
Ukkoia se še zdaj z največjim veseljem spominja muenchenskih olimpijskih iger. »Tisti dnevi z Lassejem, Pekko Vasalo in Kantanenom so bili nekaj izrednega. Trije moji fantje so takrat osvojili tri zlate in eno bronasto olimpijsko medaljo.«
J. PENCA
rmm	
	m
JIH	
	
MASAŽA JE DEL NEVIDNEGA TRENINGA — Po mnenju Elmerja Ukkole, maserja finskih atletov, mora biti masaža dandanes sestavni del športnikovega treninga. V nasprotnem se veča število poškodb, saj mišice niso pripravljene za napore, ki jih zahteva vrhunski šport. Masaža mora trening dopolnjevati, kar vetja tudi za smučarje, odbojkarje, tenisače, rokometaše, nogometaše in košarkarje. (Foto: B. Budja)
113
1895) 5. decembra 1985
DOLENJSKI LIST
VTVWiZAmšČE J
^JOlAKdEy...jy
DOLENJSKI LIST
Št. 49 (1895) 5. decembra 198j
STRUPENI FENOLI SE KOPIČIJO V BREGOVIH
Po naročilu Območne vodne skupnosti Ljubljanica-Sava, je zasebni obrtnik A. Z. iz Podpeči čistil bregove Ljubljanice od 25. julija do 2. avgusta 1983. O teh delih je zasebni obrtnik takrat izjavil:
»Prepričan sem, da so ribe poginile zaradi usedlin, ki smo jih odstranjevali ob potoku Borov-niščica. Očistili smo breg potoka v dolžini stopetdeset metrov. Moj sin je delal na obrežju potoka, in ko je potegnil iz brežine črno blato, je zasmrdelo po fenolu. Duh je bil močno dražeč, zajedal se je tudi v kožo in obleko, zato je sin pričel premišljati, če bi nadaljeval z delom ali ne. Z nakladalke stroja za čiščenje bregov je padla v vodo kepa obrežnega blata, ki je vodo močno spenila. Zaradi neznosrlega smradu je končal delati 29. avgusta 1983, še isti dan pa je opazil pri izlivu Borovniščice v Ljubljanico večje število mrtvih rib, ki jih je nosila Ljubljanica s seboj; v smeri toka ob Ljubljanici navzgor pa ni opazil mrtvih rib.
Za pogin sta vsekakor kriva čiščenje in dež, ki je padal v noči od 29. na 30. julij. Takrat seje zgodil prvi pomor rib, ker pa smo kopali in čistili bregove še do 2. avgusta (1983), menim, daje tudi takrat dež'splakoval strupene snovi z brega v potok prepričan sem, da je bil fenol, saj smo smrdeli po njem, ki je kasneje moril tudi v Ljubljanici, pri zapornici ob Cuk-rarni. Ne vem, zakaj so se odločili za čiščenje bregov pri najnižji vodi, sicer pa je čiščenje obrežij del mojega poklica in od tega živim.« Tako obrtnik, ki je samo delal tisto, kar smo mu naročili.
Kaj smo hoteli povedati s to izjavo? Vsi strupi, ki pridejo v vodo po kakršnikoli poti, se ne razgradijo, pač pa jih vsrkata vase obrežje in rečno dno; sama voda strupov »ne predela«, ampak jih počasi »deponira« v okolje, kjer so stalen vir okužbe, še posebno pa so nevarni, če jih prekopavamo ali kako drugače premikamo.
Ta, malo daljši uvod je bil potreben zaradi »osvetlitve pro-
Sploh si ne smemo predstavljati, kako bodo vozili iz Borovnice v Grosuplje vodo, nasičeno s fenoli in formaldehidi, po takih cestah, kot jih imamo, in z izrabljenimi tovornjaki in puščajočimi cisternami!
Preberimo samo dve leti staro izjavo inženirja iz Fenolita, ki je takrat nadomeščal odsotnega direktorja. Navajamo jo dobesedno:
»Naša tovarna je v remontu, zato bomo priredili tudi naš celotni proizvodni postopek tako, da bo potekal v zaprtem tehnološkem krogu! Pri remontu pazijo delavci, da ne bi prišlo do izliva fenola. Dopuščam sicer možnost, da je stekla v vodo določena količina .strupene tekočine*, vendar tega ne trdim! Vemo, da delamo s hudimi strupi, zato pazimo, da nam ne uhaja v okolje niti najmanjša količina katerekoli škodljive snovi.«
Jože Omerzu, dipl. inž., medobčinski vodarski inšpektor za občine Idrija-Logatec-Vrhnika, pa je povedal:
»Kar je do sedaj .uhajalo* iz tovarne Fenolit v potok Borov-niščico, je res presegalo po zakonu dovoljene mere. Da bi zmanjšali količine nedovoljenih snovi, ki onesnažujejo okolje, smo izdelali sanacijsko odločbo (št. 324-12-83 z dne 14. 6. 1983), rok za njeno izvršitev pa je potekel 30. 6. 1983. Ta odločba se je nanašala še na dejstvo, da je fenolit okužil tudi podtalnico v Borovniškem vršaju, kjer je napajališče za vrhniški vodovod. Odločbo smo izdali tudi za .zaprti krog' proizvodenj.«
V ponedeljek, 18. novembra letos, je tisti inšpektor inž. Omerzu izdal Fenolitu iz Borovnice odločbo, s katero vodnogospodarska inšpekcija prepoveduje vsako odvajanje s fenolom ali formaldehidom okužene tehnološke vode v vodotok Borovniščico, pod prisilo, da odločba (kljub pritožbi) — ne zadrži izvržbe!
Za proizvodnjo v Fenolitu omenjena odločba nikakor ni ugodna, saj morajo sedaj skladiščiti s fenoli onesnaženo tehnološko vodo v cisternah, ki pa bodo kmalu polne. Fenolit išče s pomočjo Kemijskega inštituta Boris Kidrič primerno čistilno na-
Sodeč po izjavah »odgovornih«, ji pripravlja Fenolit pogreb
Novica, da bodo prevažali strupene ostanke fenolov in formaldehidov iz borovniške tovarne Donit — tozd Fenolit v čistilno napravo v Grosuplje, je odjeknjla v javnosti prav tako, kot da bi zvedela z zelo obolelega prijatelja, ki mu preti smrt. Vsem, ki so kakorkoli deležni Krkinih lepot, miru, zelenih tolmunov in življa ob njej ter v njej, je že samo ob pomisli, dajo utegnejo zastrupiti, zastal dih! Zaradi dogodkov v Borovniščici in Ljubljanici, ki so jih povzročili malomarnost, zastarela tehnologija in nepravilen odnos do okolja, moramo osvetliti dogodke, ki so na Ljubljanici pred dvema letoma pustili kaj žalostno podobo; povzročitelj (dokazani!) je bil Fenolit, ki ponovna grozi vodi; žrtev naj bi postala reka Krka, še edina v slovenskem prostoru, ki je (koli-kortoliko) čista tudi še od Novega mesta navzdol...
blema«, če povzamemo govorico »etatističnih govorcev in statistikov«, kako delujejo strupi, kijih »nevestni uporabniki voda deponirajo v vodotoke«.
Če prisluhnemo znani slovenski biologinji Alenki Ocvirk, zvemo, da je najmanj onesnaženih voda v Sloveniji — na Dolenjskem, razen nekaj primerov, ki pa niso bili tako zelo nevarni.
Ekologinja zahteva dolgoročne rešitve, ne pa take, skrajno začasne, kot je predlog vrhniške , občinske skupščine grosupeljski, »da bi vozili odpadne vode iz tehnološkega procesa iz Fenolita v Grosuplje v tamkajšnjo čistilno, napravo, ki pa deluje, oz. čisti samo mehanske delce, kemično pa vode sploh ne očisti!« Spet »lep kiks« pri združevanju (strupenega) dela in (še bolj Judeževih) sredstev.
pravo, ta pa naj bi bila v Grosupljem, Škofji Loki ali celo na Reki; najpogosteje omenjajo Grosuplje, ker bi bil prevoz (s spremstvom?) še najprikladnejši in najcenejši, če...
....če se ne bi uprli takim prevozom in »čiščenju« prebivalci, ki žive ob Krki in za Krko, saj jim pomeni Krka življenje ob že zabetonirani ostali »naši deželi«, ki je en sam industrijski kanal.
• Dolenjci se zavedajo, da bi s fenolom onesnažene vode odlagale svoj strupeni tovor v bregove njihovih voda, in tako bi nastalo novo kužno žarišče, krog onesnaževalcev pa bi se le večal. Novomeščani ne bodo stali križemrok, borili se bodo za svojo vodo, ki seji že brez fenola ne piše najlepše. Upoštevajmo tudi besede Alenke Ocvirkove, ki je rekla ob neki priložnosti: »Bodimo veseli, da imamo ribe na hrbet obrnjene, sicer bi poginil človek!«
NOVA PRIDOBITEV — Najbolj vesel nove kotlovnice je bil dolgoletni kurjač Rudi Mlakar (na levi), ki jo je tudi otvoril (Foto: Alfred Železnik)
Otvoritev so združili s prisrčno proslavo dneva republike. Pelje studenški lovski oktet, recitirali so trije domski varovanci.
Naložbo so speljali s pomočjo skupnosti invalidsko-pokojninskega zavarovanja. V domu so hvaležni gradbenemu odboru pod vodstvom Sevničana Jožeta Kneza, Dušanu Stuparju iz Krškega, Ludviku Metelku in Rudiju Požarju iz Brežic ter Edu Go-ršiču iz Celja. V novih prostorih nad kotlovnico ima poslej boljše delovne prostore računovodstvo, delavci pa so pridobili garderobo.
A. Ž.
Navozil Novemu mestu drv
Če danes vidite Majka po ulicah Novega mesta, kako kot najmogočnejša grča, »jura« s svojima konjema visoko naloženo skladovnico toplote meščanom, bi komaj verjeli, da je tudi ta orjak pred dvainštiridesetimi leti le kot drobna štruca privekal na svet. V temni globači ob Klamfarjevem potoku pod Gorjanci je bilo to. Vojne ujme, ki mu je očeta pobrala. pa potlej bore malo otroških radostnih dni, ko je očim skrbel le bolj za polsestro, kakor tudi st op iške šole, kjer ga je poštevanka gnjavita... O. vseh teh stvari se današnji Majk, ob rojstvu krščen za Miho. dobro spominja. Obetavno obdobje hitrega napredka je zaustavilo tudi Simcovo mlinsko kolesje. Majk še danes nosi v sebi klopotanje, ki mu je toliko let božalo ušesa, vendar tak. kot je, trdno drevo, ki ga veter časa ne more omajati, pripoveduje s preudarnostjo, skrbno skrito pod prešernim smehom.
»Končno sva ostala na posestvu sama z materjo. Poleti sva se ukvarjala s polji in vinogradom, pozimi pa sem jo velikokrat mahnil v Nemčijo, da sem prišel do malo večjega cvenka. V domačijo je treba kar naprej vlagati solde, da ne propade. Tako sem vinograd obnovil, zidanico zgradi! pa še manjkalo nama ni nikoli nič. Zdaj pa se je vse drugače obrnilo, ko so, po sili menda, spet drva prišla v modo. Cveto in Pubija sem si nabavil in začet drva razvažati. Samo letos sem jih Novo-meščanom osemsto metrov napeljal. Lahko delo to kakopak ni, ampak jaz poprimem za vse, samo da pride potrebni dinar k hiši.«
Majk bi ne bi! Majk ali pa bi' za večne čase Miha v za-
puščenem mlinu ostal, ko bi svojih oči ne imel vedno široko razprtih. Tako pa je njegovo življenjsko vodilo, da se človek na slehernem koraku kaj novega nauči. Pa me je preblisnilo spoznanje, da se za Majkovo širokostjo, s katero srka vsak danes, že vrezujejo prva trpka vprašanja prihodnosti. Malce nerodno mi je bilo, ko sem tako brezobzirno doti pata do njegovih najglobljih želja. Majk pa je brez vsake zadrege odprl edini prazni predal svojega življenja in potrdil, da mu je še kako dorasel.
»de že tako, da sem še zmerom fant. Nikoli nisem postaval križemrok. Leta so tek Ig. z njimi so bežale priložnosti, da bi dobro dekle za ženo pridobil. Kakopak bi se rad oženit, samo tista nora leta. ko bi bila \kaKi pravšnja, so za menoj. Mlado je zdaj že vse oddano, pri takih, ki so že bolj v zrelih letih, moraš pa šmentano premislili. Da bi me katera samo zaradi denarja pobrala, nak, to pa ne. Saj nisem izbirčen, le pridne roke in tnalo prijaznosti si želim k hiši. Tudi mati mi zmeraj prigovarjajo: Ne odlašaj, Majk, da bom laže oči zaprla, ko bo moja ura prišla! Pa kaj, ko se vse le po službah pritiska in jim zemlja smrdi.«
In tako Majk iz dneva v dan s svojimi trdemu delu privajenimi rokami zlaga težke »klaftre<< na voz in jih s C vetrno in Pu-bijem razvaža po mestu. Mimo njega frka ženski rod v krilih in hlačah, Majk pa potrpežljivo, a vzneseno čaka trenutka, ko bo zemlja spet zlata, ko bo obdela-na vsaka zaplata. Takrat najbrž tudi on ne bo več osamljen vandrovec na svoji življenjski poti.
JANJA KASTELIC
Toplota za jesen življenja
Nova kotlovnica v impolj-škem domu počitka
IMPOLJCA — V tukajšnjem domu počitka so pred dnevom republike izročili namenu novo kotlovnico na trdo gorivo.
Marljivi kolektiv vsa leta štiri zmogljivosti. V nekdanji graščini je že zmanjkalo prostorov za preurejanje. Sedanjo kotlovnico je sevniški Beton prizidal. Naložba, vredna 17 milijonov dinarjev, premore shrambo za sto kubikov premoga. Za vsak primer imajo ob dveh kotlih za premog v rezervi še kotel na nafto.
Bodo lepotico Krko umorili?
NE DOVOLIMO NOVEGA KANALA
Prerokbe Šembilje in Nostradamusa ter pričakovalcev Jehove niso nič proti vesoljnemu potopu in koncu sveta, ki ga pripravljajo »konkretni morilci, ki so med nami«; moriti znajo neslišno, neboleče, zato pa toliko bolj temeljito! Naj pride za Krupo, Poljansko Soro, Notranjsko Reko, za Ščavnico, Trboveljščico, za potokom Bobnom v Hrastniku, za Kamniško Bistrico, za Radečami itd. itd. sedaj na vrsto še dolenjska lepotica — Krka??? Ne smemo dovoliti, da bi zaradi nekaj dinarjev napravili še en industrijski kanal in povečali rane na že močno ranjenem slovenskem geografskem reliefu, ki ne bo več dolgo vzdržal takih pritiskov »tehnomanagerjev«. Pet minut pred dvanajsto uro je še ravno toliko časa, da lahko temeljito premislimo, kaj bomo storili, da ne bi bili priče še enemu pogrebu — tokrat Krkinemu...!
Kdo bo koga: ekološki kriminal nas — ali mi njega?
Hamletovsko vprašanje »o biti ali ne biti« hočejo reševati le industrijski monopolisti, ki bi radi predstavljali dopoldne »družbo«, popoldne pa čistilce zdravega okolja, a se ne 'zavedajo, da kažejo svoj dvojni obraz in s tem tudi le slabo ponarejeno osebno izkaznico, ki se loči od pristne tako, kot se loči kasta od kaste...!
JANEZ ŠKRLJ
ZMAGA NOVOMEŠKIH KEGLJAČEV
METLIKA — Na kegljaškem turnirju v počastitev dneva JLA, ki je bil pred dnevi v Metliki, je zmagala vrsta Novega mesta s 410 podrtimi keglji, sledijo pa Metlika (401), Rudar (376) in Mercator (331). Po štirih nastopih je končni vrstni red: 1. Novo mesto 2.878, 2. Metlika, 2.778, 3. Rudar 2.667, 4. Mercator 2.649.
N. G.
Skupna
zmaga
Kočevcem
RIBNICA — V počasistev dneva republike so bile na športnih igriščih v Ribnici minuli teden prve igre zaposlenih v štabih teritorialne obrambe in postaj milic iz Kočevja, Cerknice, Ljubljane, Viča, Čabra, Delnic, Grosupljega in Ribnice.
Nastopajoči so se pomerili v malem nogometu, streljanju z zračno puško, šahu in kegljanju. Največ uspeha so imeli v skupnem seštevku športniki iz Kočevske Reke, drugi je bil ribniški Garnizon, tretja Ribnica itd.
Rezultati: streljanje, ekipno: Cerknica 274, Ribnica 270, Kočevje 265 itd.; posamično: 1. Somersary (Ribnica) 83, 2. Koritnik (Kočevska Reka) 81, 3. Perme (Cerknica) 80 itd.; kegljanje: 1. Garnizon Ribnica 734, 2. Kočevje 695; 3. Grosuplje 695; posamično: 1. Adlešič (Kočevje) 215, 2. Remec (Cerknica) 197, 3. Pleše (Delnice) 195 itd.; šah, ekipno: 1. Grosuplje 24,2. Kočevska Reka 23, 3. Garnizon Ribnica 20, itd.; mali nogomet: 1. Ribnica, 2. Garnizon Ribnica, 3. Kočevska Reka.
M.G-č.
JESENSKI SPREHOD
Neko sončno soboto sem se odpravil v gozd nabirat kostanj. Ko sem hodil po gozdu, meje očarala lepota narave. Sončni žarkfso se igrali z raznobarvnimi listi in jih še polepšali. Odpadlo listje mi je šumelo pod noga--mi. Počutil sem se srečnega. Vse se mi je zdelo tako lepo. brezskrbno. Zavedal sem se, da hodim po svobodni deželi, prepojeni s krvjo naših očetov. -mater, bratov, sestra, ki so se borili za našo svobodo. Mogoče so hodili tudi po tem gozdu, po isti stezici, po kateri sedaj jaz stopam in razmišljaam o njihovem trpljenju. Hvala vsem. hvala za vse te dobrote, ki jih sedaj jaz in moji vrstniki brezskrbno uživamo.
SAŠ0 CEROVŠEK. 7. b Č0S ADAM BOHORIČ BRESTANICA
ODKUPUJEMO SVINJSKE TER VSE OSTALE ŽIVALSKE KOŽE
mo
Sloveni
s .' PIONIRJI — Ob dnevu republike so bili tudi letos vsi prvošolci q eIel' roed pionirje. Za male šolarje je bilo to veliko doživetje. Marko *an' rs^‘ !z V c na osnovni šoli Katja Rupena v Novem mestu je ob tem /■sal^Pionir mi pomeni: biti dober tovariš, dobro delati v šoli, se lepo asati do sošolcev.« (Foto: foto krožek OS Katja Rupena)
Nova telovadnica dobili smo obisk
Val •tore(c. 26. novembra, smo prebi skjCI °kvme Metlika praznovali občin
bil to
saj smo dobili novo
D. Prazr>ik. Za šolarje je Ve**mben dan, saj smo dob So v te!ovadnico. Ob tej priložnosti sali t,n°V' ,eI°vadnici folkloristi zaplete? *°kranjsko kolo. pevski zbor pa je ^ve pesmi. Ravnatelj Ivan Žele l„|P°Vedal, kako je potekala gradnja |:j vadnice in čemu bo služila. Zahva-SoSj5 je ,udi vsem delovnim ljudem, ki i( PrisPevali denar za stavbo. Učenci :je-aJ čakamo prve telovadne ure v
njej.
MIRJANA NEMANIČ, 3.r OŠ Metlika
JE NAŠE DELO VKEDNO TAKO MALO?
^.'nnirji 6. razreda smo takoj na bo šolskega leta sklenili, da lr Pobirali kostanj in ga prodali v divino. Šola danes precej stane in 7. dl narjem, pridobljenim zdelom. bi ra: aialo olajšali breme staršev. Nabrali in a s*t.oraj 200 kilogramov kostanja ra^°bili plačanega po 35 din kilog-Neijgj dnj za tem nam je zaprlo t,aPo -ko smo ugotovili, da je kostanj pjnžnici v Celju po 180 din. v trgovini
sl ,ar s prekupčevanjem? Kdo je za-naA še skoraj 685 odstotkov? Ali je 56 delo res tako malo vredno?
V torek so prišli k nam učenci in tovarišica knjižničarskega krožka iz Ribnice. Sprejeli smo jih v šolski knjižnici. Za njimi je prišel tudi pesnik in pisatelj Samo Simčič, ki nam je odgovoril na vprašanji: kako nastarte knjiga in kako je preživel poletje. Ko je odšel, smo učence in tovarišico iz Ribnice povabili na čaj in kekse. Ta obisk nam je bil všeč in si želimo, da bi nas učenci iz Ribnice in pisatelj Samo Simčič še kdaj obiskali.
ŠOLAR VESNA, 5.c Osnovna šola zbora odposlancev KOČEVJE
V NARODNEM MUZEJU
Člani turističnega krožka, ki vodimo goste iz zdravilišča Šmarješke Toplice po naših krajih, smo bili na poučnem izletu v Narodnem muzeju v Ljubljani. Bili smo gostje arheologinje dr. Vide Stare, ki je raziskovala prazgodovinska najdišča v okolici Šmarjete in o tem napisala knjigo. Najprej nam je orisala prazgodovino Šmarjete. potem pa nas je vodila po razstavnem prostoru. Ob vsaki najdbi nam je razložila, kaj predstavlja in čemu je služila. Bilo je zelo zanimivo.
MATEJ BOBIČ, 5.a OŠ 29. oktober Šmarjeta
9/v Mi
lija*
SMO PA RES ZASPANI!
Novinarski krožek pošilja redno skoraj vsak teden debelo ovojnico prispevkov tudi v uredništvo Pionirskega tednika na radiu Ljubljana. Ta oddaja, kije vsako soboto ob 8. uri. nam dela največ preglavic. Ostale prispevke, ki imamo objavljene v različnih časopisih in revijah, vse zasledujemo in urejamo na svojem stenča-su.-o prispevkih na radiu pa ne vemo ničesar, ker skoraj vsi oddajo prespimo. Ker nam je tovarišica zagrozila, da tako ne bo šlo več in da tudi prispevkov ne bomo več pošiljali, če oddaje ne bomo poslušali, smo uvedli dežurstvo.
NATAŠA STARKL. 7.b OŠ ARTIČE
OB DNEVU PIONIRJEV
V četrtek, 28. novembra, so vsi učenci prvega razreda postali pionirji. Da bi bil ta praznik še lepši, smo pomagali pripravljati tudi učenci osmega razreda. Pri gospodinjskem pouku smo spekli pecivo, da so se mali pionirji lahko posladkali.
UČENO 8. RAZREDA OŠ Milan Majcen Šentjanž
MLADI PRIPRAVILI PROSLAVO
KOČEVSKE POLJANE — Mladi so zadnje čase zelo popestrili življenje v tem kraju. Starejše so presenetili že ob dnevu žena, zelo bogat in pester program pa so pripravili tudi ob prazniku dneva republike. Prireditev je bila v prostorih stare osnovne šole v Poljanah. Po govoru in čestitki so se vrstile pesmi, recitacije in skeči. Zatem se je oglasila harmonika in njeni spremljevalci iz znanega ansambla Dolenjski-odmev, ki ga vsi zelo cenijo in radi .poslušajo njihove domače viže. V ansamblu Jože Avguštin igra na harmoniko, Ivan Avguštin na bas kitaro, Ivan Meleh na solo kitaro in Vinko Gorše na bobne. Vsi smo se zabavali dolgo v noč. Vaščani okoliških vasi se zahvaljujemo mladim za prijetno zabavo in želimo, da bi bili aktivni še naprej.
F. KRUŠIČ
PRENOVLJENA ŠOLA V SEMIČU
Letos je bila semiška osnovna šola prenovljena, dobila pa je tudi prizidek. V prizidku so štiri nove učilnice, večnamenski prostor, dva kabineta, dve garderobi in manjša kuhinja. Prizidek in prenova sta stala okoli 8 milijard starih dinarjev. Ker gradnja novega dimnika in centralne peči še ni bila končana. so bile učilnice tako mrzle, da nismo mogli pisati. Med prazniki pa so delo končali in sedaj poteka pouk nemoteno. Na naši šoli je letos 400 učencev in 27 učiteljev.
VESNA MALNERIČ. 7,a OŠ Semič
NOSI KRESNIČKO
NA KNJIŽNEM SEJMU
Boljši učenci šestega, sedmega in osmega razreda smo obiskali 7. slovenski knjižni sejem v Cankarjevem domu v Ljubljani. Ogledali smo si razstavljene knjige. Zanimale so nas predvsem knjige za mladino. Po ogledu smo šli še na predstavitev nekaterih slovenskih pesnikov, pisateljev in slikarjev ilustratorjev. Povezoval jo je Božo Kos, popestrila pa sta jo dva glasbenika. Predstavitev je bila zelo zanimiva.
BARI RUGELJ, 8.r OŠ dr. P; Lunačka Šentrupert
PIONIRJI. 6. RAZREDA OŠ Milan Majcen Šentjanž
^UOVOR O NARAVNI IN KULTURNI DEDIŠČINI
V
tj '°rek. 19 novembra, so učence v 'kal"1'	Šilc	v	Novem	mestu	obi-
htv ' s,H'e'av<-'i Zavoda za varstvo na-V"-' in kulturne dediščine Novo liko*°' diapozitivih so povedali ve-W° zgodovinskih spomenikih No-mesta m okolice, o kulturnem bh vu lega področja ter o predme-V, !n zgradbah iz različnih obdobij, ki tja ut dokaz našega obstoja in ustva-ia neprecenljive vrednosti.
MIMIBORŠTNAR Dom za učence M. Šilc Novo mesto
TELEVIZIJSKI SPORED
PETEK, 6. XII.
8.45 TV V ŠOLI 10.35 TV V ŠOLI
12.30 POROČILA
17.20 — 00.05 TELETEKST
17.40 PRIGODE SKUPINE »PET PETELINČKOV«, otroška serija 17.55 SOKOLI. 6. del angleške lutkovne nadaljevanke*
18.25 OBZORNIK LJUBLJANSKEGA OBMOČJA
18.40 MISLITI USTVARJALNO: Ustvarjalna osebnost, 2. del izobraževalne serije
19.10 RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK 20.05 NASTANEK ČLOVEŠKE VRSTE: Človek se za stalno naseli, angleška dokumentarna serija
21.00 NE PREZRITE
21.15 PESEM PTIC TRNOVK, 9. del
nadaljevanke
22.10 DNEVNIK
22.20 PO VOLJI VIŠJESILE,francoski film
Znamenita francoska igralka Cathe-rine Deneuve je v tem filmu upodobila zrelo, samozavestno in uspešno žensko, ki jo na ulici okrade neznanec. V ukradeni torbici pa ni samo denar in nakit, ampak tudi pismo, ,kt ji ga je pred 10 leti napisal sedanji predsednik francoske republike, v katerem je od nje zahteval, naj splavi, sicer je konec njune ljubezni. Ona pa rodi otroka. O kraji in nevarnosti obvesti predsednika, ki sproži preiskovalno mašinerijo. Ukradeno pismo slučajno odkrije prijatelj tatu, sicer visok policijski funkcionar, ki zasluti svojo priložnost...
DRUGI PROGRAM
17.10 Test — 17.25 Dnevnik — 17.45 Zgodba iz Nepričave — 18.15 Narodna glasba — 19.30 Dnevnik — 20.00 Rovinjska glasbena srečanja — 20.45 Včeraj, danes, jutri — 21.05 Izkušnje: Vsi na tujem — 21.50 Pošast (italijanski film)
TV ZAGREB
16.20 Video strani — 16.30 TV v šoli
— 17.30 Poročila — 17.35 TV koledar
— 17.45 Zgodbe iz. Nepričave— 18.15 In tudi letos — 18.45 Narodna glasba
— 19.30 Dnevnik — 20.00 Vsakodnevne pesmi — 21.45 Dnevnik — 22.00 V petek ob 22.00
SOBOTA, 7. XII.
7.50 — 13.35 in 15.25 — 23.05 TELETEKST
8.05 POROČILA
8.10 PRGIŠČE PRILJUBLJENIH PRAVLJIC: Ostržek, 2. del
8.25 PRIGODE SKUPINE »PET PETELINČKOV«, 4. del nanizanke 8/40 MITI IN LEGENDE — Biblijski miti: DAVID KRALJ, nanizanka 8.55 VSAK PETEK NOV ZAČETEK, 2. del zabavne nanizanke
9.20 L. Suhodolčan: NAOČNIK IN OČALNI K: Polonca, 6. del nadaljevanke
9.50 PERISKOP
10.25 Val dMsere: SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU — SMUK (M), prenos
11.30 MLADOSTNIKI: DEL DRUŽBE, zadnji del izobraževalne serije 12.00 NASTANEK ČLOVEŠKE VRSTE: Človek se za stalno naseli. 4. del angl. dok. serije
12.50 SPOZNANO—NEZNANO: Eureka in mi, ponovitev
13.30 POROČILA
15.40 VRT OTROK, L del češkoslovaškega mladinskega filma
Televizijska drama v dveh delih nam predstavlja gimnazijca na razpot-ju: trener bi iz njega rad napravil vrhunskega športnika, oče bi rad pridnega dijaka-, ki bi mu včasih tudi pomagal, on sam pa bi najraje lagodno živel in imel kup lepih deklet. Ker je postaven in čeden fant, postane žrtev spogledljive in lahkomiselne sošolke, ki ga odvrača od treninga, dela in učenja. Toda življenje ga postavi na trdo, neusmiljeno preizkušnjo...
16.40 POROČILA
16.45 MEDNARODNO TEKMO« VANJE V SKELETONU, posnetek 17.00 PJ V KOŠARKI — PARTIZAN : CIBONA
18.25 OBISKUJEMO SLOVENSKE MUZEJE IN GALERIJE: Čebelarski muzej Radovljica
19.10 RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK 19.50 VREME
20.05 V ZADNJEM TRENUTKU,
avstralski film
Neznani izsiljevalci grozijo, da bojo v Sidnevu aktivirali doma izdelano atomsko bombo, če avstralska vlada ne izplača ogromno vsoto v denarju in trdi drogi. V vso zadevo se slučajno vplete novinar, ki skuša na svojo pest rešiti nevarno situacijo, ki se je vlada potem, ko že izpolni zahteve izsiljevalcev, niti ne zaveda.
21.40 ZRCALO TEDNA
22.05 VIDEOGODBA, 9. oddaja
23.00 POROČILA
DRUGI PROGRAM
13.55 Test — 14.10 Človek dvoživka (sovjetski film) — 15.40 Zlati slavček 85 (festival otroške zabavne glasbe) —
16.40 Babica (2. del češkoslovaškega mladinskega filma) — 18.00 Črni petek (drama A. Popoviča) — 19.00 Narodna glasba — 19.30 Dnevnik —
20.00 Zabavnoglasbena oddaja — 20.30 Spomini — 21.15 Poročila_ — 21.25 Športna sobota — 21.05 Šest žena Henrika Vlil: Jane Seymour (3. del angl. nanizanke) — 23.20 Poezija
NEDELJA, 8. XII.
8.10 — 22.25 TELETEKST
8.25 POROČILA
8.30 ŽIV ŽAV: Risanke, Smrkci
9.25 SOKOLI, ponovitev 5. dela 9.50 XVI. FESTIVAL NARODNE GLASBE PTUJ 85, 4. oddaja
10.25 Sestriere: SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU — SLALOM (Ž), prenos 1. teka
11.15 SUPER VELESLALOM (M), posnetek iz Val dTsere 11.40 625, oddaja za stik z gledalci 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA
12.30 CERVANTES. 6. del španske nadaljevanke
13.25 SLALOM (Ž), prenos 2. teka iz Sestriera
14.20 MOSTOVI
14.55 PESEM PTIC TRNOVK, pono-
vitev 8. dela nadaljevanke
15.45 MOZAIK KRATKEGA FILMA: DOLINA, angleški film
16.15 POROČILA
16.20 NJEGOVO VISOČANSTVO 0’KEEFE, ameriški film
17.45 TV KAVARNA
18.50 KNJIGA 19.05 RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK
19.50 VREME
20.00 J. Vipotnik-J. Drozg: RODNA LETINA, zadnji del nadaljevanke
21.00 ŠPORTNI PREGLED
21.45 BESEDA DA BESEDO — POGOVOR Z GEORGOM PF.RE-SSOM
22.20 POROČILA
DRUGI PROGRAM
11.45 Test — 12.00 Arthur Rubinstein na Poljskem (nadaljevanka) — 12.40 Talenti in oboževalci— 13.10 Glasbeno popoldne — 14.30 Superveleslaom (m) — 15.15 Slalom (ž) — 16.00 Boks Priština:Budučnost — 17.00 Gimnastika za pokal mest — 17.15 Mednarodno tekmovanje v skeletonu — 17.25 Na štirih kolesih — 17.45 Udeleženec in priča (oddaja iz kulture)
— 18.30 Reportaža z nogometne tekme Železničar: Partizan — 19.00 Reportaža z nogometne tekme CZ:Sa-rajevo— 19.30 Dnevnik — 20.00 Spomini — 20.45 Včeraj, danes, jutri — 21.05 Festova kinoteka: Skrivnost Kasparja Hauserja (nemški film)
PONEDELJEK, 9. XII.
8.50 TV V ŠOLI
10.35 TV V ŠOLI 12.40 POROČILA
17.15 — 22.30 TELETEKST 17.30 POROČILA
17.35 PODSTREŠJE, poučno zabavna oddaja
17.45 VSAK PETEK NOV ZAČETEK. 3. del nanizanke
18.15 VIDEOSPOT: Muca-maca
18.25 PODRAVSKI OBZORNIK 18.45 VIDEOGODBA
19.15 RISANKA -
19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK
19.55 VREME
20.10 NEUNIČLJIVA MARIJA, 5. del francoske nanizanke
21.10 AKTUALNO
22.15 DNEVNIK
DRUGI
PROGRAM
17.30 Beograjski TV program — 19.00 Športni grafikon — 19.30 Dnevnik —
20.00 Pota spoznanj — 20.50 Včeraj, danes, jutri —21.10 Dinastija — 22.05 PESMI. POSVEČENE ZAGREBU IN UNIVERZIADI
TOREK, 10. XII.
8.50 TV V ŠOLI
10.35 TV V ŠOLI
12.30 POROČILA
16.20 — 23.50 TELETEKST
16.35 ŠOLSKA TV
17.30 POROČILA
17.35 POLETNI FESTIVAL 85 — LITVANSKI KOMORNI ORKESTER
18.05 MITI IN LEGENDE — Biblijski miti: KRALJ SALAMON, nani-
zanka
18.25 ZASAVSKI OBZORNIK 18.40 VELIKI IN MALI 19.10 RISANKA
19.25 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK
19.55 VREME
20.05 P. Ljubojev: OBRAZI IN USODE. oddaja TV Novi Sad V prvem delu te oddaje, posvečene 10-letnici smrti Iva Andrica, pripovedujejo gledališki igralci o tem velikem pisatelju, v drugem pa bomo videli ek-
ranizirane odlomke tz njegovih del.
21.45 OMIZJE
23.45 POROČILA
DRUGI PROGRAM
17.45 Košarka Jugoplastika:Barcelo-na — 19.30 Dnevnik — 20.00 Koncert v počastitev 40-letnice OZN — 21.00 Žrebanje lota — 21.05 Včeraj, danes, jutri — 21.30 Dušan Vukosavič—Di-ogen (dokumentarna oddaja) — 22.05 Glagolica (izobraževalna oddaja)
SREDA, 11. XII.
9.00 TEST
9.25 TV V ŠOLI
10.35 TV V ŠOLI
12.30 POROČILA
17.15 — 00.05 TELETEKST
17.30 POROČILA
17.35 PRGIŠČE PRILJUBLJENIH PRAVLJIC: Kraljična na zrnu graha 17.50 L. Suhodolčan: NAOČNIK IN OČAL.NIK: Rojstni dan tete Ane, 7. del nadaljevanke
18.25 DOLENJSKI OBZORNIK 18.40 ŠČEPEC ŠIRNEGA SVETA:
Nageljnove žbice, 9. del anlgeškega izobraževalnega niza
19.05 RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK
19.55 VREME
20.05 MEDNARODNA OBZORJA
20.55 Film tedna: RYANOVA HČI, angleški film
Hči vaškega gostilničarja se poroči z ovdovelim vaškim učiteljem in v zakonu se vse njene predstave o idealni ljubezni razblinijo, saj od svojega preprostega moža v srednjih letih
preveč pričakuje. Ko pride v majhno irsko vas nov angleški vojaški komandant. se Rose vanj zaljubi, čeprav je njuna ljubezen že na začetku obsojena na propad.
DRUGI PROGRAM
17.25 Dnevnik — 17.45 Flipner —
18.15 Izobraževalna oddaja — 18.45 Ohridski starogradski biseri — 19.30 Dnevnik — 20.00 Športna sobota —
22.15 Dnevnik
OBETAVNA PIONIRSKA VRSTA — Na nedavnem republiškem prvenstvu so mlade rokometašice Novega mesta klonile šele v finalni tekmi z ekipo Dupelj. Tudi drugo mesto je za ekipo in njena trenerja Štruklja in Popadiča velik uspeh, mi pa upamo, da bomo o obetavni vrsti še slišali. (Foto: J. P.)
ČETRTEK, 12. XII.
8.45 TEST
9.00 TV V ŠOLI
10.35 TV V ŠOLI
12.00 POROČILA
16.20 — 23.35 TELETEKST
16.35 ŠOLSKA TV 17.30 POROČILA
17.35 O. Wilde: INFANTIJIN ROJSTNI DAN, animirana pravljica
18.15 VIDEOSPOT: NK Mucek«
18.25 OBALNOKRAŠKI OBZORNIK
18.40 DELEGATSKA TRIBUNA 19.10 RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK 19.55 VREME
21.20 TUJCI IN BRATJE, 7. del angl. nadaljevanke
22.15 DNEVNIK
22.30 RETROSPEKTIVA DOMAČE TV DRAME — J. Kcrsnik-A. Inkret: AGITATOR
DRUGI PROGRAM
17.25 Dnevnik — 17.45 Vroče-hladno — 18.15 Medicinska arhitektura — 18.45 Goli z evropskih nogometnih ig-
rišč — 19.00 Mali koncert — 19.30 Dnevnik — 20.00 Tass lahko objavi (8. del sovjetske nadaljevanke) —
21.05 Poročila — 21.10 SP v umetnostnem drsanju za mladince
r ------------------------------------------------------------------------
Republiški sekretariat za pravosodje in upravo KAZENSKI POBOLJŠEVALNI DOM DOB PRI MIRNI
objavlja
prosta dela in naloge:
1. VODJE ODDELKA ZA SPREJEM IN ODPUST OBSOJENCEV
2. VODJE DELAVNICE ZA PRAKTIČNI POUK
3. TEHNOLOGA LITJA IN KOVANJA I. — INŠTRUKTOR
4. TEHNOLOGA OBDELAVE I. — INŠTRUKTOR
5. VODJE IZMENE OBSOJENCEV PRI VZDRŽEVANJU ELEKTRIČNIH NAPELJAV IN NAPRAV 6 VODJE IZMENE OBSOJENCEV ROČNE OBDELAVE V ORODJARNI 7. VODJE IZMENE OBSOJENCEV PRI HIŠNIH DELIH V KUHINJI
8. VODJE IZMENE OBSOJENCEV V KOTLARNI
9. KUHAR II.
10. DVE POOBLAŠČENI URADNI OSEBI
11. STROJEPISKE
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
. Pod 1.
— da_ imajo visoko izobrazbo pravne ali ustrezne pedagoške smeri, program za usposabljanje ali izpopolnjevanje, organizacijske sposobnosti in 5 let ustreznih delovnih izkušenj.
Pod 2.
— da imajo višjo izobrazbo strojne smeri, program za usposabljanje ali izpopolnjevanje, strokovni izpit in 3 leta ustreznih delovnih izkušenj.
Pod 3.
— da imajo višjo izobrazbo strojne ali metalurške’smeri, program za usposabljanje ali izpopolnjevanje in 3 leta ustreznih delovnih izkušenj.
Pod 4.
— da imajo višjo izobrazbo strojne smeri, program za usposabljanje ali izpopolnjevanje ter 3 leta ustreznih delovnih izkušenj.
Pod 5.
. — da imajo srednjo (štiriletno) izobrazbo elektrotehnične smeri za šibki tok ter dve leti ustreznih delovnih izkušenj.
Pod 6.
— da imajo srednjo (štiriletno) izobrazbo strojne smeri in eno leto ustreznih delovnih izkušenj.
Pod 7.
— da imajo srednjo (štiriletno) gostinsko šolo — smer kuhar, izpit iz higienskega minimuma in 2 leti ustreznih delovnih izkušenj.
Pod 8.
— da imajo srednjo (triletno) izobrazbo tehnične smeri, izpit za kurjača visokotlačnih parnih kotlov in eno leto ustreznih delovnih izkušenj
Pod 9.
— da imajo srednjo (triletno) gostinsko šolo — smer kuhar, izpit iz higienskega minimuma in eno leto ustreznih delovnih izkušenj.
Pod.10.
— da imajo srednjo (štiriletno) izobrazbo penološke ali druge ustrezne smeri, da so moški ter imajo odslužen vojaški rok in eno leto ustreznih delovnih izkušenj.
Pod 11.
— da imajo srednjo (triletno) izobrazbo administrativne smeri in 9 mesecev ustreznih delovnih izkušenj.
Od kandidatov pričakujemo ustrezne moralno-politične lastnosti, znanje.slovenskega jezika, da niso obsojeni za • kaznivo dejanje ali v kazenskem postopku. Kandidati bodo opravljali psihološki preizkus s testiranjem in intervjujem.
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Za objavljena dela in naloge od 1. do 8. in 10. je povečana zavarovalna doba 12/16 mesecev. Kandidatom nudimo po dogovoru samsko ali družinsko stanovanje.
Prijave z življenjepisom in dokazili pošljite na naslov: Kazenski poboljševalni dom Dob pri Mirni, 68233 MIRNA, v osmih dneh po objavi.
679/49-85
V _________________________________________________________________
Mercator — KZ Krka Delovna skupnost skupnih služb Novo mesto
Komisija za delovna razmerja DSSS
objavlja
prosta dela in naloge:
1. pospeševalec poljedelstva
2. tajnik samoupravnih organov in DPO
Pod 1. morajo kandidati izpolnjevati naslednje pogoje:
— da imajo visoko ali višjo šolo kmetijske usmeritve — specialnost poljedelstvo in 1 oziroma 3 leta delovnih izkušenj.
Pod 2. morajo kandidati izpolnjevati naslednje pogoje:
— da imajo srednjo ali višjo šolo upravne, organiza-, cijske ali ekonomske smeri ter 3 leta delovnilrizkušenj
pri podobnih delih in nalogah.
Kandidatipodl in 2 naj pisne prijave z dokazili o šolski izobrazbi in opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov:
Mercator KZ Krka, Novo mesto, Cesta kom. Staneta 10.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju ponudb.
681/49-85
V  __________________________________________________________  J
Tovarna celuloze in papirja »DJURO SALAJ« KRŠKO TOZD TRANSPORT
objavlja
prosta dela oz. naloge za:
VOZNIKA VILIČARJA — za 2 delavca
Pogoji:
— osnovna šola, izpit za voznika viličarja,
— 6 mesecfev delovnih izkušenj,
— v.P!?m.eru' c*a ne b° kandidatov z izpitom za voznika viličarja, je pogoj lahko tudi voznik B kategorije s tem, da opravi izpit za voznika viličarja takoj po nastopu dela,
— delo v 3 izmenah,
— delo za nedoločen čas.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba naše delovne organizacije od 4. do 11.12.1985.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 30 dni po izteku roka za sprejemanje prijav.
683/49-85
TRANSJUG RIJEKA TOZD LJUBLJANA LJUBLJANA, Titova 36/X Poslovalnica NOVO MESTO, Bršljin št. 1
razpisu/e
prosta dela in naloge:
1.	TERENSKI DISPONENT — 1 delavec, za nedoločen čas
zahtevani pogoji:
— nižja ali srednja izobrazba ekonomske, prometne, komercialne ali splošne smeri
— poizkusno delo dva meseca
— zaželeno: odslužen vojaški rok, vozniški izpit B kategorije
Vloge pošljite v osmih dneh po dnevu objave na naslov poslovalnice Novo mesto z oznako »za komisijo za delovna razmerja«.
Na vloge bomo odgovorili v zakonitem roku, t.j. v 30 dneh.
^	680/49-85
m
metalna
1.
2.
strojegradnja, konstrukcije in montaža, n.sol.o. Maribor tozd Tovarna gradbene opreme, n.sol.o. SENOVO Komisija za delovna razmerja
objavlja
prosta dela in naloge
PROJEKTIRANJE I. stopnje — 1 oseba
. U« SPECIALNA KLJUČAVNIČARSKA OPRAVILA I. stopnje — 1 oseba 3. SPECIALNA KLJUČAVNIČARSKA OPRAVILA II. stopnje — 1 oseba
4. KLJUČAVNIČARSKA OPRAVILA I. stopnje
— 2 osebi
5. KLJUČAVNIČARSKA OPRAVILA III. stopnje
— 1 oseba
6. STRUŽENJE I. stopnje — 2 osebi
7. VARJENJE I. stopnje — 1 oseba
POGOJI:
— pod tč. 1: diplomirani inženir strojništva, 3 leta delovnih izkušenj na področju projektiranja, znanje 1 svetovnega govorečega jezika
— pod tč. 2: strojni tehnik (predhodni poklic ključavničar) oziroma delovodja strojne smeri ali KV ključavničar, 2 oziroma 4 leta delovnih izkušenj
— pod tč. 3: strojni tehnik (predhodni poklic’ključavničar) oziroma delovodja strojne smeri ali KV ključavničar, 1 oziroma 3 leta delovnih izkušenj
— pod tč. 4: KV delavec tehnične smeri, 3 lefa delovnih izkušenj
— pod tč. 5: KV delavec tehnične smeri, 1 leto delovnih izkušenj
— pod tč. 6: KV strugar ali orodjar, 3 leta delovnih izkušenj
— pod tč. 7: KV varilec za varjenje pod COa in ročno elektro obločno ali z delom pridobljene delovne zmožnosti — opravljen tečaj po JUS predpisih, 3 ieta delovnih izkušenj
Izbrani kandidati bodo združili delo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
Pred sprejemom v delovno razmerje se opravi predhodni preizkus delovnih sposobnosti kandidata za opravljanje del in nalog pod tč. 4 in 7. Poskusno delo, trajajoče 90 dni, je za opravljanje del irt nalog pod tč.: 1,2,3, 5 in 6.
Izbranemu kandidatu pod tč. 1, ki ne bi imel zadovoljivo rešenega stanovanjskega vprašanja, bomo nudili po uspešno opravljenem poskusnem delu družinsko stanovanje v Krškem.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po dnevu objave na naslov:
METALNA — TOZD TOVARNA GRADBENE OPREME SENOVO, Titova cesta 106, 68281 Senovo.
Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po končanem roku za zbiranje prijav.
675/49-85
Mercator-Agrokombinat Krško, TOZD Sadjarstvo Krško
na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja
objavlja
prosta dela in naloge
1. 6 KV sadjarjev
2. 5 kmetijskih tehnikov — pripravnikov
3. 5 kmetijcev — pripravnikov
S 4 delavci — sadjarji bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom, z 2 sadjarjema za določen čas (nadomeščanje delavcev v JLA in na porodniškem dopustu). Tudi s pripravniki bomosklenili delovno razmerje za določen čas — 6 mesecev.
Za delavce, ki bodo sprejeti za nedoločen čas, je določeno poskusno delo 3 mesece.
Pogoji:
— KV sadjar
— kmetijski tehnik
— kmetijec	f	-
Pisne prijave z dokazili o izobrazbi naj kandidati pošljejo na naslov:
Mercator-Agrokombinat Krško, CK2 52, kadrovska služba. Rok za vlaganje prijav traja 15 dni od dneva objave. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po končanem zbiranju prijav.
684/49-85
OBVESTILO
PRIGLASITEV PRIKLJUČKA NA JAVNO KANALIZACIJO
KOMUNALA Novo mesto ugotavlja, da se nekateri občani kakor tudi delovne organizacije in skupnosti še vedno brez soglasja oziroma prijave priključujejo na javno kanalizacijo in sami nestrokovno izvajajo priključke.
Po 15. členu Odloka o javni kanalizaciji (Skup. DL št. 10/84) si mora investitor, lastnik ali upravljalec zgradbe za priključitev na javno kanalizacijo pridobiti soglasje Komunale.
Pred izvedbo priključka mora bodoči koristnik javne kanalizacije pri Komunali izpolniti prijavo za priključitev, (27. člen Tehničnega pravilnika o javni kanalizaciji, Skup. DL 12/84).
Na podlagi prijave za priključitev izvede neposredno priključitev spojnega kanala na javno kanalizacijo Komunala na stroške investitorja oziroma bodočega koristnika (18-člen Odloka o javni kanalizaciji in 29. člena Tehničnega pravilnika).
Ugotavljamo tudi, da občani ne upoštevajo 16. člena Odloka o javni kanalizaciji, ki določa, da morajo lastniki oziroma upravljalci zgradb na območju, kjer je zgrajena javna kanalizacija, poskrbeti za priključitev svojih objektov na javno kanalizacijo najkasneje v šestih mesecih po njeni zgraditvi.
ZARADI LEGALIZACIJE PRIKLJUČKOV IN UREDITVE DOKUMENTACIJE POZIVAMO VSE LASTNIKE OZIROMA UPRAVLJALCE ZGRADB, KI SO SE PRIKLJUČILI NA JAVNO KANALIZACIJO BREZ PRIJAVE PRIKLJUČKA, DA PRIKLJUČITEV PRIGLASIJO KOMUNALI NAJKASNEJE V 15 DNEH PO TEJ OBJAVI.
LASTNIKI OZIROMA UPRAVLJALCI ZGRADB NA OBMOČJU, KJER JE ZGRAJENA JAVNA KANALIZACIJA, PA SE NA TO KANALIZACIJO ŠE NISO PRIKLJUČILI, •ROK ZA PRIKLJUČITEV, DOLOČEN V 16. ČLENU ODLOKA O JAVNI KANALIZACIJI, PA JE 2E POTEKEL, SO DOLŽNI V 15 DNEH PO TEJ OBJAVI SPROŽITI PRI K°' MUNALI POSTOPEK ZA PRIKLJUČITEV.
PO TEM ROKU BODO VSI, KI SE NISO RAVNALI V SKLADU Z DOLOČILI ODLOKA O JAVNI KANALIZACIJI, OBRAVNAVANI KOT KRŠITELJI.
Vse zadeve v zvezi z prijavo priključkov lahko uredite v razvojno komercialnem sektorju, Muzejska5, Novo mesto-
682/49-85
SKUPŠČINSKI
DOLENJSKI LIST
za o b C I n• ČRNOMELJ, KRŠKO. METLIKA, NOVO MESTO. RIBNICA IN TREBNJE
Zdatumom28.11.1985 je izšla 19. številka Skupščinskega Dolenjskega lista, v kateri objavljajo:
— občina Črnomelj odredbo o cenah primestnega potniškega prometa, odlok o spremembi in dopolnitvi zazidalnega načrta za družinsko gradnjo na Cardaku v Črnomlju in odredbo o cenah vodarine, odvajanje odplak ir> smetarin ter ogrevanja stanovanjskih površin,
— občina Krško sklep o uskladitvi družbenega plana občine Krško za obdobje 1981 — 1985 z dogovorom o temeljih družbenega plana SR Slovenije in zakonom o varstvu kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti, odlok o cenah za geodetske storitve, sklep o dopolnitvi m spremembi sklepa o začasnih ukrepih družbenega varstva v DO Komunalno stavbeno podjetje KOSTAK Krško (Sk^' pščinski Dolenjski list št. 10/85) in popravek objave o uvedbi komasacijskega postopka na komasacijskem območju Lokvanjskega potoka v delu k.o. Stolovnik in k.o. Armeško,
— območje Metlika sklep o sprejemu odloka o določitvi kmetij v občini Metlika, za katere velja posebna ureditev dedovanja po Zakonu o dedovanju kmetijskih gospodarstev (kmetij),
— občina Novo mesto ugotovitev rasti sredstev za osebne dohodke in skupno porabo za obdobje januar september 1985 in ocena možne rasti sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v letu 1985 in sklep o prenehanju javne poti v Gornjem Polju pri Straži,
— občina Trebnje sklep s katerim se odreja javna raz9r nitev osnutka zazidalnega načrta Kamnje pri Šentruper in odlok o spremembi proračuna občine Trebnje za le 1985.
DOLENJSKI LIST
Št. 49 (1895) 5. decembra
30 LET JUGOBANKE
Jugobanka je bila ustanovljena junija 1955 v Beogradu, v Sloveniji pa )e bila kot podružnica Jugoslovanske banke za zunanjo trgovino ustanovljena v Ljubljani 21. decembra 1955. V teh le-tih je Jugobanka opravila Pomembno pot. Trdna Povezanost z interesi gozdarstva je rodila vidne dosežke ne samo na domačem poslovnem področju, ampak tudi v tujini.
Prvo leto poslovanja je zaupalo svoje denarne posle Jugobanki v Ljubljani 22 podjetij, ki so se ukvarjala z zunanjo trgovino. Danes ima Jugobanka v Sloveniji 395 članic: 73% iz industrije, 16% iz trgovine in 11% iz ostalih dejavnosti.
Do bančne reforme je bila Jugobanka med redkimi organizacijami, ki so se tedaj ukvarjale z usmerjanjem, proučeva njem in pospeševanjem zunanjetrgovinske menjave.
dejavnost
JUGOBANKE:
— združevanje sredstev gospodarstva in ne-9ospodarstva
— kreditiranje
— opravljanje plačilnega prometa s tujino
— zbiranje sredstev prebivalstva
— kreditiranje prebivalstva
— posredovanje poslovnih informacij.
Sistem Jugobanke predstavlja danes 24 temeljnih bank v naslednjih mestih širom po Jugoslaviji: Beograd, Zagreb, Ljubljana, Sarajevo, Skopje, Titograd, Novi Sad, Reka, Split, Titova Mitroviča, Kragujevac, Svetozarevo, Kraljevo, Kruševac, Vinkovci, Podravska Slatina, Le-skovac, Bor, Titovo Užice, Kula, Paračin in Hercegnovi.
Jugobanka ima 22 predstavništev v tujini:
v New Yorku, Chicagu, Torontu, Los Angelesu, Londonu, Parizu, Amsterdamu, Frankfurtu, Berlinu, Duesseldorfu, Hamburgu, Hannovru, Mannheimu, Muench-nu, Nuernbergu, Stockholmu, Stuttgartu, na Dunaju, v Milanu, Zuerichu, Bagdadu, Tripolisu.
Uspešnost povezovanja naših organizacij združenega dela s tujimi partnerji omogoča Jugobanka s svojo široko razpredeno korespon-dentsko mrežo po svetu, saj ima korespondentske odnose s 1524 bankami v 131 državah.
Poslovne enote Jugobanke Temeljne banke Ljubljana: Ljubljana, Maribor, Celje, Jesenice, Kranj, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto, Ptuj, Sežana.
JUGOBANKA V NOVEM MESTU:
— odobrava stanovanjske in potrošniške kredite
— odobrava kredite drobnemu gospodarstvu
— sprejema vloge za namensko varčevanje za stanovanjsko gradnjo in drobno gospodarstvo
— vodi dinarske in devizne hranilne vloge občanov
— vodi tekoče račune in hranilne knjižice delavcev in upokojencev, ki so se odločili, da bodo prejemali svoje osebne dohodke ali pokojnine preko Jugobanke Novo mesto
— imetnikom tekočih računov ureja plačevanje stalnih mesečnih obveznosti
— vodi žiro račune občanov.
JUGOBANKA V NOVEM MESTU — Več tisoč občanov je zaupalo svoje denarne zadeve novomeški J ugobanki.
Nuklearna elektrarna Krško, p.o. Krško, Vrbina 12,
objavlja
prosta dela in naloge:
1. varnostnika (4 vršilci)
2. vodje del za varjenje
3. vzdrževalca — podmazalca komponent
4. monterja — cevarja
Pogoji:
Pod 1.:
— KV delavec
— 12 mesecev ustreznih delovnih izkušenj
— izmensko delo
— 2-mesečno poskusno delo
Pod 2.:
— opravljena 4-letna srednja šola strojne smeri
— 18 mesecev ustreznih delovnih izkušenj
— 2-mesečno poskusno delo
Pod 3.:
— VKV strojni ključavničar
— 15 mesecev ustreznih delovnih izkušenj
— 2-mesečno poskusno delo
Pod 4.:
— VKV strojni ključavničar
— 15 mesecev ustreznih delovnih izkušenj
— 2-mesečno poskusno delo.
Kandidati naj pošljejo svoje vloge v 10 dneh po objavi. Odgovore bodo prejeli v 30 dneh po izteku prijavnega roka.
674/49-85
Industrija kondenzatorjev Semič
Komisija za delovna razmerja tozda Mehanski deli in naprave
objavlja
prosta dela in naloge več rezkalcev v orodjarni
Delo rezkalcev je maloserijsko in zahteva strokovno opravljanje dela, kjer posameznik lahko uveljavi vse svoje znanje pri izdelovanju najzahtevnejših sestavnih delov za orodja in stroje.
Kandidati s končano poklicno šolo in več delovnimi izkušnjami imajo možnost hitrega napredovanja. Oglasite se v kadrovski službi Iskre Semič, kjer dobite vse ostale informacije.
673/49-85
Beti Metlika
Razpisna komisija DS tozda Metraža in tozda Dječja konfekcija Žakanje
razpisuje
dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi:
1. individualnega poslovodnega organa
— direktorja tozda Metraže in
2. individualnega poslovodnega organa
— direktorja tozda Dječja konfekcija Žakanje
Pogoji:
— višja ali srednja strokovna izobrazba ustrezne smeri
— 5 let delovnih izkušenj na vodilnih ali vodstvenih delovnih mestih
— organizacijske in vodstvene sposobnosti
— moralna in politična neoporečnost.
Razpis velja 15 dni po dnevu objave. Kandidati bodo o izidu razpisa obveščeni v 20 dneh po končanem razpisu. Delovno razmerje bo sklenjeno za dobo 4 let. Prijavezbira kadrovsko splošna služba DO Beti, Metlika, Tovarniška 2.
672/49-85
»NOVOLES« lesni kombinat Novo mesto-Straža, n.sol.o.
Komisija za delovna razmerja
DELOVNE SKUPNOSTI STROKOVNIH SLUŽB
objavlja
prosta dela in naloge
. gasilec (1 delavec)
pod naslednjimi pogoji:
1: Poklicna gasilska šola in najmanj 1 leto delovnih izkušenj v poklicu 2: Izpit za voznike C kategorije
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas in s 60 dnevnim poskusnim delom.
Kandidati oddajo svoje vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh od objave na naslov »NOVOLES« lesni kombinat, kadrovsko socialna služba, 68351 Straža. Kandidate bomo o izbiri obvestili najpozneje v 30 dneh po končanem zbiranju vlog.
685/49-85
GOZDARJI DOBRO SKRBIJO ZA DELAVCE
BREŽICE — Gospodarsko trdna delovna organizacija ima vrsto prednosti za zaposlene. Gozdno gospodarstvo Brežice je na primer še o pravem času razvilo niz stranskih dejavnosti od trgovine do drevesničarstva, hortikulture in predelave lesa na lastni žagi, da se je pred nastopom krize postavilo trdno na noge in poskrbelo za boljše delovne in življenjske razmere zaposlenih.
Kredit za gradnjo in adaptacijo stanovanj je dobilo 347 delavcev, delovna organizacija pa razpolaga s 73 stanovanji. Za streho nad_ glavo ima dokončno poskrbljeno 80 odst. zaposlenih in njihovih družin.
DANES O GOSPODARJENJU
BREŽICE — Komite občinske konference bo danes obravnaval devetmesečno gospodarjenje v občini. Tehtnejšo razpravo naj bi spodbudila poglobljena ocena o izvoznih usmeritvah delovnih organizacij in ukrepih za izboljšanje položaja v tistih delovnih organizacijah, ki se komaj držijo na površju. O tem bo govorila predsednica izvršnega sveta Jelka Barlič. V nadaljevanju seje bo potrjeval predloge za sestavo organov ŽK v občini, regiji in CK ZKS ter povedal svoje mnenje o predlogih delegatov za oba kongresa.
STANOVANJA V DOBOVI IN V BREŽICAH
DOBOVA, BREŽICE —Krajani Dobove se nadejajo, da bodo v roku dočakali izgradnjo večnamenskega objekta. Stanovanjski prostori, lokali za pošto in mesnico bodo konec decembra pod streho, vselitev pa je predvidena junija prihodnje leto. Gradnjo je prevzel Beton Zagorje. V Brežicah bodo januarja začeli graditi stanovanjsko hišo pri Domu upokojencev. V njej bo deset manjših stanovanj. Samoupravna stanovanjska skupnost načrtuje še gradnjo 16-stanovanjskega bloka v Stiplovškovi ulici in bloka z 48 stanovanjskimi enotami v Prežihovi u.lici. Z njima bo zapolnila še prosta komunalno opremljena zemljišča v Hrastini in Trnju.
DOLENJSKI LIST
OGLAS V
DOLENJSKEM
LISTU —
ZANESLJIV
EKONOMSKI
USPEH
Dolenjski listje najbolj razširjen pokrajinski časopis v Jugoslaviji. Pokriva devet občin In Izha-ja v 29.000 Izvodih.
Vse Informacije o oglasih dobite po telefonu na številko 24-006, osebno pa se lahko oglasite pri nas v torek, sredo, četrtek In petek od 7. do 14. ure, v ponedeljek pa od 7. do 16. ure. Oglasi za tekočo številko morajo biti oddani najkasneje v torek do 8. ure zjutraj. Naslov: Germova 3, Novo mesto.
® 24-006
• osebne vizitke
• poročna naznanila
• obvestila o srečnih dogodkih itd.
lahko naročite na naslov: Prepis — razmnoževanje A. JORDAN, Novo mesto, Ragovo 19. tel. 25-953
KMETOVALCI!
Še je čas, da poskrbite za svojo varnost, zato lahko pri nas dobite varnostne loke za traktorje Tomo Vinkovič. Janez Mušič, Loka, Na ulicah 15,61234 Mengeš, tel. (061) 737-152
677/49-85
Četrtek, 5. decembra — Stojan Petek, 6. decembra — Miklavž Sobota, 7. decembra — Ambrož Nedelja, 8. decembra — Marija Ponedeljek, 9. decembra — Valerija Torek, 10. decembra — Smiljan Sreda, 11. decembra — Danijel Četrtek, 12. decembra — Ivana
LUNINE MENE
5. decembra ob 10.01 — zadnji krajec
12. decembra ob 1.54 — mlaj
BREŽICE: 6. in 7. 12. jugoslovanski film Neviden čudež. 6. 12. franco-
ski film Catherine Cherie. 8. in 9. 12. angleški film Moonraker. 10. in 11.12. angleški film Konan.
ČRNOMELJ: 6. in 8. 12. ameriški film Vroča Cecilija. 8. 12. ameriški film Telo in duša. 10. 12. ameriški film Nori zaporniki. 12. 12. ameriški film Newyorške noči.
KOSTANJEVICA: 7. 12. italijanski film Charlie in Vendy. 8. 12. ameriški film Telefon.
NOVO MESTO — DOM JLA: Od 6. do 8. 12. francoski film Osamljena dama. Od 9. do 11. 12. francoski film As asov.
NOVO MESTO — DOM KULTURE: 5. 12. ameriški film Tretji človek 5- 12. ameriški film Sporočilo iz vesolja. Od 6. do 8. 12. ameriški film Smisel življenja Monty Peytona. Od 6. do 8. 12. ameriški film Lessiell. del. 7. in 8. 12. ameriški film Razbojniki za večne čase. 11. 12. ameriški film Pošast iz močvirja. 12. 12. francoski film (kinoteka) I. in II. del Grof Monte Christo.	*>
službo dobi
DEKLE za pomoč v bifeju sprejmemo takoj. Pismene ali osebne ponudbe na naslov: Maks Zmazek, Ljubljana, Središka 10, bife pri garažah.
stanovanja
GARSONJERO vzamem v najem zaradi zaposlitve v Novem mestu. Cenjene ponudbe sporočite po telefonu (061) 577-366 vsak dan od 18. do 19. ure.
IŠČEM enosobno stanovanje v Novem mestu. Jože Blažič, tel. 22-372, od 6. do 14. ure.
V NOVEM MESTU vzamem v najem garsonjero ali enosobno stanovanje s centralnim ogrevanjem do februarja 1987. Naslov v upravi lista (6529/85).
motorna vozila
R 4 GTL, star 3 leta, in dve zimski gumi 155 x 13 prodam. Jože Klemenčič, Šmihel 37, Novo mesto.
Z 1300, letnik 1977, prodam. Tel. 49-013.
ZASTAVO 101, letnik 1977, registrirano do oktobra 1986, prodam. Milan Gerzetič, Šmarjeta 30.
PRODAM moskvič, letnik 1978, in Javvo 350. Jeršin, Jelše 6, Otočec.
ZASTAVO 126 P, letnik 1980, in motorno kolo MZ 250, letnik 1981, malo vožen, prodam. Milan Pirc, Gor. Mraševo 8, Novo mesto.
VISA II CLUB 1982 in trajno žarečo peč prodam. Staniša, Regerča vas 35, Novo mesto.
VVARTBURG, prevoženih 7000 km, prodam. Tel. 21-912.
126 P, letnik 1977, dobro ohranjen, prevoženih 40000 km, ugodno prodam. Kličite na tel. 21-293 po 15. uri. Košmerl, Žabja vas 11, Novo mesto.
VVARTBURG, letnik 1977, nevozen, prodam. Tel. 85-752, Dušan.
Z 101 GT, novo, prodam. Tel. 22-491.
ZASTAVO 101 GT, staro dve leti, prodam. Šmarjeta 10.
Z 101, letnik 1976, registrirano do 13. 6. 1986, poceni prodam. Telefon 20-338, popoldne.
ZASTAVO 101 comfort. letnik
1980, prodam. Telefon 21-239.
ZASTAVO 750, letnik oktober
1981, prodam. Cesta brigad 10, Novo mesto.
126 P prodam. Tel. 24-259.
FIAT 126 P, letnik 1978, prodam. Informacije po telefonu (068) 40-225.
ZA Z 101 prodam dva avtoplašča Sava 145 SR Semperit — letni profil. Informacije na tel. 84-029, po 18. uri.
ZA FIAT 1100 R prodam 2 kompletni platišči z zračnicami in avtoplašči Sava 6.40 x 13 (letnimi) ter nekaj drugih delov. Informacije na tel. 84-029, po 18. uri.__
OPEL KADETT starejši letnik, generalno obnovljen motor in pločevina; registriran do 17. 8. 1986, poceni prodam. Kolodvorska ulica 2 (Br-šljin). Novo mesto.
PRODAM LADO 1600, letnik 1980, v zelo dgbrem stanju. Marjan Štefa-nič, Pristava 13 ob Krki, 68312 Podbočje.
PRODAM KOMBI Zastava 850, ka-ramboliran. Tel. 58-319 po 14. uri.
ZASTAVO GTL 55, staro dve leti, brezhibno, prodam. Tel. (068) 21-747, popoldne.
PRODAM MERCEDES 240 D, letnik 1975, registriran za leto dni. V račun vzamem nanjši avto. Tel. (068) 72-446, vsak dan od 19. do 21. ure.
PRODAM menjalnik za FIAT 126. Medved, Jerebova 16, Novo mesto, tel. 24-269.
UGODNO PRODAM tovorni avto Zastava 1300 TF furgon, primeren za prevoz konfekcije in sadja oz. zelenjave. Tel. 21-083.
ZASTAVO 750, letnik 1985, prodam. Jerman, Gorenja vas 9, Mokronog.
PRODAM R-4 TL, letnik 1983, prevoženih 24.000 km. Informacije popolne, telefon (068) 23-264.
kmetijski stroji
PRODAM nov traktor TV 523 s frezo in plugom. Roman Faleskini, Vavta vas 88, Straža.
TRAKTOR ŠTORE404, skoraj nov, 250 ur, prodam. Krašna, Škocjan 22.
TRAKTOR GOLDONI Univerzal, dobro ohranjen, prodam. Kovačič, Šmarje 14, Šentjernej.
TRAKTOR Deutz 40 in kobilo, staro 3 leta, prodam. Fink, Suhor 9, Dolenjske Toplice.
DOLENJSKI LIST
IZDAJA DIC, tozd Dolenjski list, Novo mesto.
USTANOVITELJICE LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVET je družbeni orgin upravljanja. Predsednik: Tone Jesenko.
UREDNIŠKI ODBOR: Drago Rustja (glavni urednik in vodja tozda), Marjan Legan (odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek, Bojan Budja, Anton Jakše (vodja novinarskega servisa in EPS), Zdenka Lindič-Dragaš, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik.
IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 60 din. Letna naročnina 1.500 din. Za delovne in družbene organizacije 3.000 din, za tujino 15 ameriških dolarjev-oz. 50 DM (ali ustrezna druga valuta v tej vrednosti) — Devizni račun 52100-620-970-257300-128-4405/9 (Ljubljanska banka — Temeljna dolenjska banka Novo mesto).
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu za komercialne oglase 900 din, za razpise, licitacije ipd. 1.200 din, 1 cm na prvi ali zadnji Strani 1.800 din. Vsak mali oglas do 10 besed 500 din, vsaka nadaljnja beseda 50 din. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421-1/72 od 28. 3.1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov.
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK Novo mesto 52100-603-30624. Naslov: Dolenjski list 68001 Novo mesto, Germova 3, p.p. 33, telefon uredništva (068)23-606 in 24-200, telefon novinarskega servisa 23-610, telefon ekonomske propagande, malih oglasov in naročniškega oddelka 24-006. — Nenaročemrrrakooisov in foto-grafij ne vračamo — Časopisni stavek, prelom in filmTTnrertezd Grafika, Novo mesto — Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
TRAKTOR URSUS C 335, dobro Drobež. Gor. Vrhpolje 84^
TRAKTOR Ursus 35 prodam. Anton Pavlič, Črmošnjice 3 pri Stopičah.
PRODAM traktor (38 KM) s koso in (60 KM) s prvim pogonom, tudi nekaj priključkov. Alojz Bambič, Šma-lčja vas 27, 68310 Šentjernej
TRAKTOR Ursus ' 335, ohranjen, prodam. Andrej Balkovec, Mali Ne-rajec 3, Dragatuš.
TRAKTOR Deutz (60 KM), še z garancijo, prodam. Telefon (068) 24-595.
TRAKTOR URSUS C 335, dcbro ohranjen, desko za sneg in štiri gume 600 x 16 prodam. Uhan, Lukovek 11, Trebnje.
URŠUS 35, 2100 delovnih ur, prodam. Krhin, Gor. Gradišče 7, Šentjernej.
TRAKTOR Ursus (35 KM), letnik 1981, prodam. Anton Kobetič, Mali Nerajec 6, 68343 Dragatuš.
TRAKTOR ŠTORE 502, star eno leto, 210 delovnih ur, ugodno prodam. Drorež, Gor. Vrhpolje 84.
TRAKTOR IMT 535 in motorno žago Stihi 045 prodam. Stane Rado-vičevič, Mihovec 5 pri Podgradu, Novo mesto.
TRAKTORSKI GUMI 12.4/11-36 in zračnici prodam. Jože Juntez, Kot, 68333 Semič, telefon (068) 56-020, popoldne.
KOMBAJN Klas kompakt 25, v odličnem stanju, prodam. Vlado Vučajnk, Dobova, Brežice.
PRODAM pogonsko prikolim za motokultivator Goldoni 140. Telefon 79-182.	^
TRAKTOR Tomo Vinkovič, starejši tip, prodam. Jože Lukšič, Podgrad 12.
TRAKTOR Ursus C-335, 480 ur, ter Porsche (14 KM) s hidravliko prodam. Franc Fabjančič, Gor. Maharovec 11, Šentjernej.
KOSILNICO BCS, starejšo, dobro ohranjeno, širina 110 cm, prodam. Jože Rom, Ručetna vas 7, Črnomelj, tel. 56-228.
prodam
TERMOAKUMULACIJSKO PEČ
3 KW, malo rabljeno, prodam. Tel. 22-323 dopoldne ali 26-419 doma.
PRALNT STROJ CANDY 75 prodam. Tel. 25-986 popoldne.
PRODAM peč za centralno ogrevanje 35.000 kal., trajno žarečo peč in 100 1 bojler, kombiniran z električnim grelcem. Alojz Strman, Čatež ob Savi, tel. (968) 61-770.
UGODNO PRODAM nov 16-colski voz. Tel. 58-785, Papič.
BLIZU Sevnice prodam raznovrstni ies za drva in druge potrebe. Vid Novak, Gorenjska 34, 61215 Medvode.
PRODAM malo rabljen hoby mlin za 20% ceneje. Nadu,.Škocjan 70.
KOBILO, brejo, staro 5 let, prodam. Janez Jaki, Praprotnica 9, Mirna.
PRODAM rabljen električni bojler (801 in 10 1), 4 zimske gume (165 x 15). Informacije po telefonu (068) 62-993, po 15. uri.
GARAŽO na Ragovski prodam. Vprašajte na tel. 22-662.
POCENI prodam malo rabljen štedilnik na trda goriva in zamrzovalno skrinjo. Dol. Mokro polje 20, Šentjernej.
PRODAM gumi 6.50 x 16, malo rabljeni. Kink, Stopiče 54.
ČISTOKRVNE nemške ovčarje, stare 6 tednov, ugodno prodam. Gorazd Pozvek, Tomšičeva 46, Senovo.
PRODAM kravo sivko s teletom, staro 8 let, in avto ŠKODA 105 S, letnik 1981, prevoženih 31000 km. Telefon (068) 89-269.
PRODAM zimske plašče št. 46 — 50, še dobro ohranjene. Naslov v upravi lista (6528/85).	„
kupim
KUPIM vola (okrog 500 kg), vajenega vprege. Jernej Pekolj, Vrbovec 3, Dobrnič.
posest
PRODAM radiatorje in peč za centralno kurjavo. Naslov v upravi lista (6530/85).
MOTORNO ŽAGO Blitz, skoraj novo, prodam. Krašna, Škocjan 22.
UGODNO prodam kavč in dva fotelja. Tel. 26-049.
PRODAM suhe smrekove plohe. Rajer, Dolenja vas 12, Otočec.
ZIMSKE GUME(145 x 13)zaZ 101 prodam. Tel. 24-022, popoldne.
PRODAM termoakumulacijsko peč (4,5 KW), dvotarifni električni števec, globok otroški voziček in ženski zimski plašč številka 48. Kličite na telefon 25-115.
KRAVO po izbiri prodam. Jablan 30, Mirna peč.
PRODAM mlado lažjo kravo. Goriška vas 7, Mirna peč.
SALONIT PLOŠČE, rabljene, 8-valne, z žlebovi vred, iz dveh vrstnih hiš, prodam za 50.000,- din ali meso. Informacije: Popovič — Filipčič, Nad mlini 30-31. Ogled materiala pri Francu Pelku, Radovlja 15 pri Šmarjeti.
PRODAM nemške ovčarje z rodovnikom. Šušteršič, Zagrebška 21, telefon 22-456.
UGODNO prodam črno-beli televizor in šivalni stroj Bagat. Informacije od 17. do 19. ure. Telefon (068) 22-305.
PRODAM kuhinjo po delih, štedilnik in štiri masivne stole. Bojane, Mačkovec, n.h., Novo mesto.
PRODAM pralni stroj Gorenje 664, rabljen, s 14 programi, v brezhibnem stanju. Telefon 23-403. Ogled popoldne.
KOPALNO KAD prodam. Mrgole, Šentjernej.
PRODAM prašiča (bikon), težkega cca 130 kg. Tilka Brzin, Slepšek, Mokronog.
UGODNO prodam novo, še nerabljeno zamrzovalno skrinjo Gorenje (210 1), v garancijskem roku. Erpe, Laze 13, Uršna sela.
PRODAM za VW gume 15 x 550, 2 zimski, 2 letni, nove, Sava, in eno feltno. Anton Jerič, Mali vrh 7, Mirna peč, tel. 84-328.
PRODAM malo rabljen črno-beli televizor Iskra. Naslov v upravi lista (6531/85).
UGODNO prodam novo trajn-ožarečo peč TOBI plamen. Kruljac, Vrhovčeva 10, Novo mesto.
PRODAM hladilno omaro (150 1), barvni televizor Telefunken, otroško sobo. Telefon (068) 25-800.
PRODAM nov štedilnik na trda goriva Feniks s pečico. Vide, telefon (068) 32-055.
NUJNO prodam HI-FI stolp Sharp 2 x 30 W z deklaracijo, novo zamrzovalno skrinjo (310 1), termoakumulacijsko peč (2,25 KW) in nove zimske gume za fička. Telefon 26-642.
PRODAM 3 rabljene zimske gume 145 SR 13 Sava radial. Telefon 22-349.
PRODAM PEČ za centralno kurjavo Feroterm, 25000 ccal. Telefon 21-239.
HARMONIKO, 96-basno, novo/in fotoaparat Zenit TTL prodam. Vuko-manovič. Zagrebška 18, Novo mesto.
PRODAM 2 novi traktorski gumi, uvoženi, Fulde 11-28 in več mladih ovac z mladiči. Informacije po telefonu v službo 21-889.
PRODAM—U00-4itrov kurilnega oljA"in Clsremcrf-2100litrovjrVfcl.: 23-882 Novo mesto.
TAKOJ prodam posestvo v Beli Cerkvi — skupaj ali po parcelah. Telefon (068) 23-766.
VINOGRAD v Kruglanku, cca. 12 a, prodam. Slavko Cujnik, Groblje 9, Šentjernej.
ZDOMCI! Ob cesti v Novem mestu prodam hišo, primerno za obrt. Telefon (068) 21-912-.
razno
SPREJMEM dekle, ki bi rada nadaljevala šolanje, tečaj, se kaj učila ali zaposlila. Ji pomagam. Lahko tudi siroto za posvojitev. Martin Kaplan, Galjevica 14, Ljubljana.
NARODNOZABAVNI ANSAMBEL iz Novega mesta vam nudi ig-_ranie. Telefon 25-278.
IŠČEM osebo, ki bi bila pripravljena negovati bolno osebo na domu. Vinko Martinčič, Dobrava 10, Škocjan.
čestitke
BORUTU ZORANU, ki služi vojaški rok v Titogradu, vse lepo za njegov rojstni dan — ata, mama in brat Jernej.
Dragi ženi, mami, stari mami ALBINI PUCELJ, Drama 6, iskreno čestitamo ob življenjskem prazniku, 55. rojstnem dnevu, in ji od srca želimo veliko medsebojnega razumevanja. Mož Alojz, hčerki Rezi in Slavka ter sinova Andrej in Alojz z družinami.
SREČU PUGLJU iz Starih žag pri Dolenjskih Toplicah iskrene čestitke ob njegovem minulem praznovanju! Prijatelji.
Dragima atu in mami ANTONU in ANI JERIČ z Malega vrha vse naj-
boljše in še mnogo let za njun 60. in 65. rojstni dan iz srca želi sin z ženo Anico. Vnučka Bojan in Marko pa jima pošiljata koš poljubčkov. Atu vsi skupaj želimo čimprejšnje okrevanje.
Dragi mami MARIJI KAVČIČ iz Družinske vasi iskrene čestitke h godu in rojstnemu dnevu! Hčerka Minka z družino.
Dragima MIHELI in VINKOTU JAMŠEK, želim veliko sreče na novi življenjski poti. Jožica.
obvestila
PRODAJAM bele piščance za zakol ali nadaljnjo rejo. Prodaja bo od 9. do 16. decembra v Smarjeti 15, Šmarješke Toplice.
ŽAGAM drva v Novem mestu in okolici. Tel. 21-360.
OBVEŠČAMO cenjene stranke, da smo preselili elektromehanično delavnico za previjanje elektromotorjev iz Bršljina 11 v novo delavnico na Drski 50, Novo mesto (poleg samopostrežbe) in se priporočamo! Ivan PRISE-LAC, Drska 64, Novo mesto.
VALILNICA na Senovem obvešča stranke, da že sprejema naročila za enodnevne piščance, bele, rjave in grahaste. Priporoča se MIJO GUNJI-LAC, valilnica, 68281 Senovo, tel. (068) 79-375.
OPRAVLJAM vsa slikopleskarska dela, lepljenje tapet, pleskanje na-puščev in žlebov, brizganje radiatorjev, polaganje tapisonov in toplih podov ter izdelovanje demit fasad in plastičnih ometov. Jože Požun, sobo-slikar-pleskar, Žurkov dol 37, 68290 Sevnica, telefon 82-297.
ELEKTRO SERVIS DJURICA BANJAC'. Hitro, poceni in z garancijo. popravljam vse gospodinjske stroje in elektromotorje. Tel.: 25-393 od 6. do 7.30 (TAKOJ) in od 16. do 22. ure (po dogovoru). Se priporočam!
KURILNI ODBOR soseske Slavka Gruma
išče
kurjača
za kurjenje v kotlovnici na premog za nedoločen čas.
Zaželene izkušnje pri podobnih opravilih in izpit varstva pri delu. Interesenti naj se prijavijo na kurilni odbor soseske.
678/49
f  IZD
DOLENJSKI LIST
OGLAS V DOLENJSKEM LISTU — USPEH
Pri zah vali za ALBINO ŽBOGAR, ki je bila objavljena v prejšnji številki, je prišlo do neljube napake. Žalujoča se zahvaljujeta zvestim prijateljicam in ne prijateljem, kot je bilo objavljeno. Za napako se opravičujemo!
ZAHVALA
Ob boleči izgubi najine drage sestre in tete
ALBINE ŽBOGAR
frizerke v pokoju
se prisrčno zahvaljujeva vsem njenim zvestim prijateljicam, sorodnikom. frizerskim mojstrom, posebno Cirilu Puclju, nekdanjim kolegicam, sosedom in znancem ter vsem. ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in nama izrazili sožalje. Zahvaljujeva se tudi predstavniku KS Majde Šilc in č. patru frančiškanu za opravljeni obred in poslovilne besede. Hvala vsem, ki ste nama v teh težkih trenutkih pomagali.
Žalujoča: sestra Bruna in nečak Peter
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in tašče
ALOJZIJE PROSENIK
iz Metlike
se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje in sveče. Posebno se zahvaljujemo osebju internega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto za skrb m nego v času bolezni, osebju zdravstvenega doma v Metliki, godbi, tov. Mihelčiču za poslovilne besede, župniku za opravljeni obret in vsem, ki ste nam izrekli sožalje.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
V cvetu mladosti je sredi neutrudnega in ustvarjalnega dela nehalo biti plemenito srce naše ljubljene žene, mamice, hčerke, sestre, tete in svakinje
MIHELCE MATKO
roj. Povše
iz Malih Poljan 4 pri Škocjanu
Ob nadvse boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in vsem, ki ste nam pisno ali ustno izrekli sožalje, darovali cvetje in P°*?J spremili k zadnjemu počitku. Posebna zahvala kolektivu in sodelavcem Tovarne obutve ‘SJ0. mesto za pomoč in zadnje spremstvo, šoli in učencem Usmerjenega izobraževanja obutvene st[° Kranj — oddelek Novo mestgL Ljubljanskim mlekarnam — TOZD Marketing in Skladišču No mesto ter sodelavcem Splošne bolnišnice Novo mesto. Zahvaljujemo se tov. direktorju, učenki l predstavnici krajanov za poslovilne besede ob odprtem grobu, gospodu župniku za opravlje obred in pevcem. Hvala vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih pomagali.
Mož Franci, sinček Brane, hčerkica Blanka, mama, ata, Martina, sestre z družinami in
sorodstvo
Male Poljane, Zagrad, Novo mesto, Ljubljana
ostalo
18
DOLENJSKI LIST
Št. 49 (1895) 5. decembra^
1985
Ne solze naše, žalost in trpljenje obuditi, dragi oče, ne more te v življenje.
Zakaj, zakaj?
Zdaj vemo, da pretežka je bila bolezen, prebridko je bilo trpljenje.
V 82. letu starosti nas je za vedno zapustil dragi oče, ded in praded, brat,
FRANC
KUMP
iz Uršnih sel 42
Najlepše se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, izrečeno sožalje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo Mariji Zamida, Mimki in družini Vesel, ki so nam v težkih trenutkih stale ob strani in nam pomagale. Zahvaljujemo se delovnim organizacijam UVP, ŽTO prometna sekcija, SV in Novoteks Novo mesto ter GD in ZB Uršna sela za podarjene vence, govornikoma tov. Dragmanu in Jožetu Fonu za poslovilne besede ter gospodu župniku za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: sinova Franci in Jože, hčerke Fanika, Marija. Anica, Karolina in Jožica z družinami
I
Tišina, tišina, tišina...
(Samo veter v brezah mrmraj. Nikogar. — Le zvezde in midva in žalost okrog srca.
I. Minatti
ZAHVALA
Prenehalo je biti plemenito srce našega dragega in ljubljenega moža, očeta, dedka, brata, strica in tasta
ALOJZA
TEKSTORJA
z Malega Slatnika
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, vaščanom in znancem, ki ste nam kakorkoli pomagali, nas tolažili in nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Zahvaljujemo se tudi DO Labod in Novoles ter vsem ostalim za podarjeno cvetje, govorniku tov. Avscu za ganljive besede, pevskima zboroma Mali Slatnik in Šmihel, godbi na pihala iz Novega mesta, g. župniku za lepo opravljeni obred ter vsem, ki ste pokojnega od blizu in daleč pospremili na njegovi zadnji poti in nam izrekli sožalje.
V globoki žalosti: neutolažljiva žena Anica, sinova Zdenko in Jožko z družinama, sestra Lojzka in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame
FRANČIŠKE
MIKULIČ
iz Novih Laz
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, vaščanom in vsem, ki ste nam ustno ali pisno izrazili sožalje, darovali cvetje ter pokojno pospremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo KS Kočevska Reka in njenemu govorniku za poslovilne besede, duhovniku za opravljeni obred, godbi ter sodelavcem OZD Trikon in delovne skupnosti SOZD GL Kočevje. Še enkrat hvala vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani.
Žalujoči otroci z družinami in drugo sorodstvo
ZAHVALA
Ob izgubi moža, očeta in starega očeta
MIRKA KLOBUČARJA
s Plemberka
se prisrčno zahvaljujemo za vsestransko pomoč sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so nam karkoli pomagali, nam izrekli sožalje in pokojnega v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se IMV lakirnica za podarjeni venec in denarno pomoč, tabletnemu oddelku Krke za podarjeni venec, gospodu dekanu pa za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
Ne jojkajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
Ob smrti dragega moža, očeta, starega , očeta, brata in strica
JOŽETA
ROŽIČA
iz Petrove vasi
se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga Pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in nam izrekli sožalje. Iskrena hvala govornikom, domačim gasilcem in duhovnikom, za opravljene obrede.
Žalujoči: vsi njegovi
. Močna rudarska pest je z jekleno življenjsko voljo premagala tuje gorje, izmučeno dobro srce počiva v zemlji domači.
(Mojca)
ZAHVALA
V 84. letu starosti nas je zapustil dragi mož, brat, stric in svak
ANTON REPOVŽ
iz Pristave 2 pri Trebnjem
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem se zahvaljujemo, da ste se poklonili njegovemu spominu, darovali cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo sosedom za vso pomoč, gospodu župniku za opravljeni obred ter pevskemu zboru. Vsem lepa hvala!
Žena Ani in ostali Trebnje, dne 26. novembra 1985
ZAHVALA
V 62. letu starosti nas je^apustila draga mama, sestra in teta
JOŽEFA
BUKOVEC
iz Uršnih sel 114
Prisrčno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, vaščanom, ki so nas v teh težkih trenutkih tolažili, nam izrekli sožalje, sočustvovali z nami in kakorkoli pomagali. Hvala vsem za podarjene vence in cvetje in vsem, ki ste drago pokojnico spremili na njeni zadnji poti. Posebna hvala župniku za lepo opravljeni obred, ter internemu oddelku Splošne bolnišnice Novo mesto.
Žalujoči: sin Branko, hčerka Jožica z družino, sestri Micka in Anica z družinami
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega očeta, starega očeta in pradeda
ANTONA
FIRA
s Sel 16 pri Jugorju
se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam kakorkoli pomagali v težkih trenutkih, darovali cvetje in pokojnega pospremili na zadnji poti. Prisrčna hvala osebju pljučnega oddelka Splošne bolnice Novo mesto, govornikoma za ganljive poslovilne besede in g. župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njegovi
|| uotš,
v
. ZAHVALA
Nenadoma nas je^zapustila naša draga mama, stara mama, sestra in teta
MARIJA
JUDEŽ
iz Vel. Orehka 30
Želimo se zahvaliti vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam pomagali, izrekli sožalje in darovali vence in cvetje ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna hvala sodelavcem iz ZSMH, Tovarne zdravil Krka in kolektivu Marketa Drska. Hvala župniku za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Ob smrti naše drage mame
KATARINE VRSCAJ
iz Vojne vasi pri Črnomlju
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje ter spremstvo na zadnji poti.
Vsi njeni
ZAH V A L A
Za vedno nas je zapustila naša draga sestra in teta
KRISTINA BAHČIČ
iz Krškega
Najlepše se zahvaljujemo vsem sosedom in prijateljem, ki ste ji podarili cvetje, nam izrazili sožalje ter jo spremili k zadnjemu počitku. Iskrena hvala pevcem DU Krško in Zdole, govornici za poslovilne besede ter župniku za opravljeni obred.
VSI NJENI
Vsi bodo dosegli svoj cilj. le jaz ga ne bom dosegel, ognja prepoln, poln šil, neizrabljen k pokoju bom legel.
(S. Kosovel)
V SPOMIN
7. decembra bodo minila tri leta, odkar • nas je za vedno zapustil naš dragi
PETER ŠPEHAR
Sinji vrh 6, Vinica
Vsem, ki se ga spominjate, mu prinašate cvetje in prižigate svečke, iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
iplippip
s
s
N
s
N
s
N
*
H
A
A
A
%
%
A
V
%
»
A
;
A
%
A
%
A
%
*
*
*
*
s
*»
*
%
a
*
S
a
S
%
5
5
N
A
*
A
N
%
A
s
a
s
A
%
*
v
s
5
*
*
*
N
H
A
%
ANTON	K
Na sevniški proslavi dneva republike je občinska raziskovalna skupnost podelila naslov inovatorja leta obrtniku Antonu Kranjcu iz Dolenjega Boštanja. Priznanje je v njegovih rokah že drugič, prvič ga je prejel pred dvema letoma, ko so to priznanje prvič podelili. ,
Elektromehaniku Kranjcu novosti resnično ne manjka. Pravi pregled ustvarjalnosti njegove delavnice se je očem ponuja! na zadnjem celjskem sejmu drobnega gospodarstva. Razstavljenih je bilo nad dvajset njegovih različnih aparatov. Sejmov od Celja do Beograda običajno ne zamudi.
Na svoje je začel pred nekako desetimi leti, ko ni več zdržal v utesnjenosti službe na železnici. Najbolj znan je po streli, značilnem znaku za elektriko na univerzalnih varilnih aparatih varpol, s katerimi lahko polnimo akumulatorje, zmore pa še dosti več kot drug' polnilci. Neposlušni motor je z njim mogoče tudi v zimskem času nemudoma pognati, ne da bi čakali, da se akumulator napolni. Isti aparat odtali tudi zamrznjeno vodovodno cev..
Zelo praktični so tudi zadnji izumi, kot na primer aparat za brezobločno varjenje vidia ko-
nic na listih krožnih žag. Kot ribič pozna tudi tegobe le stroke z običajnimi električnimi agregati za lov. Kranjčev izum nima v sebi vrtečih se delov. Brez idej tudi sedaj ni. Razmišlja o priročni napravi, ki bi samodejno dogrevala nafto v tankih Dieslo-vih motorjev, če pade temperatura pod kritično mejo.
V Dolenjem Boštanju sta z ženo pred leti zgradila novo delavnico, kjer ima trenutno zaposlenih devet delavcev. Ni šlo vse premočrtno. Preden je lahko bil tehnični prevzem, so inšpekcije terjale ateste kar treh strokovnih institucij. Kranjc je moral med drugim plačati tudi kemično analizo vode, čeprav je priključen na javni vodovod. Vsi ti pregledi so veljali 200 tisočakov.
Se je odnos do obrtnika danes kaj spremenil? Meni. da ne bi bito slabo, če bi bilo več zaupanja do tako imenovanega osebnega dela. Se pa premika, pri čemer pohvali novi predpis, da lahko že troje obrtnikov ustanovi zadrugo.
Fantje in dekleta iz bo-štanjske osnovne šole se v Kranjčevi delavnici radi oglasijo in dobijo kaj za tehnični pouk. Rad jih vidi, saj pravi, da odkar imamo usmerjeno izobraževanje, ni več nikogar, ki bi vprašal za uk. »Ne vem, kje se bodo ti ljudje naučili delati? Za vprašanje iz teorije lahko vedno pogledaš v knjigo, z delom je drugače!" pravi.
Sicer pa Anton Kranjc ne izdeluje zgolj varilne aparate, uporablja ga tudi za izdelovanje kovinskih skulptur. Te dni si je v tišinskem parku miru ogledal, kako so skulpture pripravili za prezimovanje. Tone ne bi bi! to kar je, če na svojem dvorišču ne bi preizkusil tamkajšnjega recepta. Ne te les, tudi kovino je mogoče pred slabim vremenom izvrstno zaščititi s sadolinom, oziroma betonom. »Človek se pač uči, dokler je živ.« pravi skozi ruso brado.
A. ŽELEZNIK
0
0 0 0 ■ 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Ledene klešče lomile drevje
V kočevski in ribniški občini je žled polomil okoli 46.000 kubikov drevja
0 0 0 0
0
0
0
0 0
0
t» 0 0
5
0 0 0 0 0 0 0
\ 0
'0 0
'0 0 ■ 0
\ 0 0 0
S
0 0 0 0 0 0 0'
'0 0 0 0 0 0 0 0 0
0 0 0 0 0
, 0
KOČEVJE, RIBNICA — »Od leta 1965 ni bilo takšnega žleda ali podobne naravne nesreče, kakršna je naše gozdove zadela letos novembra. Na drevju seje nabral dva do tri centimetre debel led, ki je polomil zlasti rnlade gozdove, ne glede na sestav. Škoda je velika in seje praktično ne da oceniti,« pravi Janez Andoljšek, vodja službe za gojenje gozdov v GG Kočevje.
• Kakor poroča naš dopisnik Milan Glavonjič, je prvi letošnji sneg povzročil v ribniški občini precej škode na električnih in telefonskih napeljavah ter seveda v gozdu. Delavci Elektra iz Sodražice so dva dni delali pri odpravljanju škode na napeljavah. Zlasti hudo je bilo na področju Sv. Gregorja, Velikih Poljan in Sodražice. Telefonske linije proti Loškemu potoku, Podpreski in Dragi so bile pretrgane nekaj dni. prizadeti pa so bili tudi gledalci televizijskega programa, ki celih pet dni niso mogli spremljati TV sporeda. Vzrok za to, da ni deloval TV pretvornik na Ortneku, so bile pretrgane električne napeljave.
Najhuje je bilo med 13. in 14/ novembrom, ko je žled poškodoval in polomil okoli 12 tisoč kubikov iglavcev in 34 kubikov listavcev. Seveda je to samo groba ocena, dokončno oceno pa bodo sprejeli šele, ko se bodo vremenske razmere toliko izboljšale, da bo moč opraviti podrobnejšo oceno. Sedaj je namreč tako, da se zaradi vetra in sneženja drevje lomi še naprej, čeprav se je vreme izboljšalo. Najhuje so bila prizadeta območja med Sodražico in Loškim potokom, v Karlovici in nad Dobrepoljami.
»Sanacija bo trajala nekaj let,« pravi Andoljšek. Predvsem moramo poškodovano in polomljeno drevje posekati in pospraviti. Kasneje pa je potrebno pripraviti površine za pogozditev. Nekaj tega dela bo opravila narava sama, nekaj pa bomo morali narediti tudi mi. Dela se bo treba lotiti načrtno, zato bomo pripravili sanacijski načrt, kjer bomo seveda dajali prednost najbolj prizadetim predelom. Vprašanje pa je, ali
Osem križev in mnogo spominov
Žan Škrinjar iz Črešnjevca pri Semiču bo jutri dopolnil osmo desetletje — »Neuk kmet ne more gospodariti,« pravi nosilec partizanske spomenice *
ČREŠNJEVEC' — Jutri, 6. decembra, bo minilo 80 let, kar je v Škrmjarjevi družini na Črešnjevcu privekal na svet drugi otrok, sin Žan. Čeprav je zadnje desetletje hudo bolan in priklenjen na dom, ga mnogi še vedno niso pozabili. Ostal jim je v spominu kot pošten, rodoljuben. priden človek, ki je sodelo« val v neštetih akcijah proti zatiralcem pred drugo vojno in med njo, gradil domovino po osvoboditvi, čeprav je bilo na ta račun večkrat zanemarjeno delo na domači kme-
tiji-
Matije Zanu umrla, ko mu je bilo komaj 12 let, oče, ki bi bil rad napreden in dokupil zemljo ter postavil gospodarska poslopja, pa se je kat trikrat odpravil v Ameriko. Ker je bil Žan kot prvi sin določen za naslednika, ga je dal oče za dve leti v kmetijskoy šolo na Grmu. »Oče je vedel, da mora kmet kaj vedeti, če hoče gospodariti,« pravi počasi, a preudarno, kakor da bi mu spomin ob vsaki besedi zdrsnil za 60 let in več nazaj. Kot naslednik na kmetiji je imel skrajšan vojaški rok na 9 mesecev, toda ko seje vrnil iz Srbije.
njegovim delom na kmetiji ni bilo nič. Ker si je želel boljše življenje, kot ga je nudil Črešnjevec pri Semiču, se je z nekaj drugimi fanti iz vasi odpravil v Argentino.
A sanje o obljubljeni deželi onkraj morja so se hitro razblinile, ko je moral pomagati pri gradnji železnice. Prešibak je bil, zato si je poiskal delo na veleposestvu, kjer so imeli kokoši in čebele, pozneje pa je pri Buenos Airesu skrbel za sadni vrt in 250 čebeljih panjev. Pičel zaslužek je zadostoval komaj za sproti, s prihranki ni bilo nič. A ko ga je sosed iz domače vasi poprosil za pomočnika na buldožerju priosuše-
NA OTOCCU POKUŠNJA KOKTAJLOV
OTOČEC — V restavraciji Motel bo v soboto, 7. decembra, ob 20. uri Fructal iz Ajdovščine priredil degustacijo koktajlov iz nove proizvodnje ■■Klub likerjev«. Stregli bodo priznani barmani, med njimi tudi udeleženci na , nedavnem svctouttpuprvciistvu.
vanju zemljišč in ko je že vse kazalo, da si bo denarno končno opomogel, so vse pogosteje prihajala pisma od doma. Oče je bil bolan, potrebovali so gospodarja. Želja po domači zemlji je bila močnejša od želje po izobilju in tako seje po 11 letih odločil, da se vrne. A ko je svojo namero zaupal inženirju na polju, mu je odsvetoval pot češ, da je Balkan sod smodnika, ki se bo prej ali slej razletel.
A Žan ga ni poslušal. Maja 1938 je prišel na prazen dom. Pričakala ga je le mačeha, kajti bratje so bili pri vojakih, oče je že umrl. Ko je nekega nedeljskega popoldneva leta 1939 odšel na trg v Semič, so tamkajšnji fantje peli pesem Kosec koso brusi. Med njimi je bil tudi Jože Mihelčič, poznejši narodni heroj. Žan se jim je pridružil, kmalu zatem pa je poslal Mihelčič k Škrinjarju svaka, ki mu je prinesel
bomo pri sanaciji gozdov lahko vse delo sami opravili. Verjetno bo treba na pomoč poklicati tudi občinski štab civilne zaščite in teritorialne obrambe,« je dejal Andoljšek.
Dodal pa je še, da nekateri zmotno mislijo, da žled poškoduje samo gozdove, kjer so bila opravljena večja gojitvena dela. Žled prizadene vse gozdove na določenem območju, ne glede na sestav ali gostoto. Torej ni moč
SALAMO PRODALI ZA MED — Brežičani so v dobrih treh urah pokupili vseh 130 kg novogoriške mortadele, ki jo je za praznike naročil poslovodja Emonine mesnice Branko Jurič, (na sliki levo, desno Miloš Krošelj). Za tako poskušnjo se kupci kljub pomanjkanju denarja še ogrejejo, medtem ko prodaja mesa usiha. Ravno obratno je kot pred dvema letoma, saj bi si takrat privoščili veliko več, vendar ni bilo izbire. (Foto: J. Teppey)
kriviti gozdarjev za škodo, ki jo je povzročila ta ujma.
J. S.
Medvedi na obisku
Medvedi so v vaseh v okolici Sodražice stalni gostje — »Sprehodi« po vaseh
SODRAŽICA — To, da niti medvedi niso več. kar so nekoč bili. dokazuje nekaj primerov iz ribniške doline. Ta gozdni velikan se vse bolj približuje človeku. Že nekaj let, posebno pa zadnji dve. se medvedi sprehajajo poleti in pozimi po vaseh v okolici Sodražice in to ob belem dnevu. »Medvedi se selijo iz nekoč gostih gozdov. Tam nimajo več svojega miru, saj se gozd s stalnim posekom redči in medvedov je vse manj. Nekoč so imeli svoje domovanje v kočevskih gozdovih na območju Velikegore,« pripoveduje starešina sodraške lovske družine Ivan Virant.
»Sprehod« po vasi so medvedi uprizorili tudi nekaj dni pred zadnjimi prazniki. Nad Žimaricami blizu Sodražice, kjer so medvedje nasploh pogosti gostje, seje zbralo kar šest teh živali različne velikosti. Eden od medvedov se je »sprehodil« v neposredni bližini Virantove hiše in potem nadaljeval pot v hrib. »Mrcina je bila izjemno velika in težka. Prišla je iz gozda Smrekovec, se leno sprehodila po Žimaricah in se nato namenila k hribom nad vasjo,« pripoveduje Virant. »Pred nekaj dnevi pa je medved na Travni gori zaklal dve ovci. Dan zatem je skoz vas šel medved, težak okoli 60 kilogramov.«
Se Virant boji medvedov? »Najpomembnejše je. da medved ni presenečen. Če medved prvi zagleda človeka, ni problemov, šel bo svojo pot. Žival pa se obnaša povsem drugače, če je vznemirjena in prestrašena. Potem je agresivna in napade človeka,« opozarja Virant in doda, da za kakšno paniko med ljudmi ni nikakršnega razloga.
M. GLAVONJIČ
»EVROPA PLEŠE«
V NOVEM MESTU > IN RIBNICI
NOVO MESTO, RIBNICA — Že nekaj dni gostujejo po Sloveniji najboljši svetovni plesni pari. Predstavljajo se s standardnimi in latinskoameriškimi plesi na prireditvi »Evropa pleše«, ki jo organizirata Milde Sorte in ljubljanska Kazina. Prireditev Evropa pleše bo danes. 5. decembra, ob 17. uri v novomeški športni dvorani Marof. v soboto, 14. decembra, pa še v športni dvorani v Ribnici in sicer ob 17. in 20. uri. Poleg najboljših parov se bodo obiskovalcem predstavili še: svetovni prvak v electric boogieju Wiliam Yotnda iz Marseillesa. najmlajši plesalci iz Male Kazine, pa n trši plesalci akrobatskega rock’n'rolla, ki so se v zadnjem letu prebjli v svetovni vrh. Hkrati s prireditvijo poteka tudi tekmovanje za najboljše jugoslovanske plesalce v disco plesu, break danceu in electric boogieju.
Srno rešila gotove smrti
Pretnarjevi iz Gradca že pet mesecev skrbijo za srno, ki so jo našli v gozdu — Ni bilo prvič
hiše, gospodarskih poslopij in zidanice ni mogel ubraniti pred izdajalci.
»Po kapitulaciji Italije je bilo delo veliko lažje, kajti živeli smo na osvobojenem ozemlju. Bil sem načelnik narodne zaščite za semiški rajon, pozneje pa sem bil na okrožnem načelstvu narodne zaščite določen za kader,« našteva Škrinjar, nosilec partizanske spomenice. Po vojni je imel vrsto pomembnih funkcij, in ko se je leta 1956 upokojil, mu še vedno niso prizanesli z njimi. »Celo po 7 hkrati sem jih opravljal. Preveč je bilo vsega, delal sem z vso močjo, sedaj pa sem zbolel in nisem za nobeno delo več,« potoži Žan. A trije otroci in šest vnukov ve, da ni tako. Dolge zimske večere jim velikokrat zapolni s pripovedmi o svojem bogatem življenju.
M.BEZEK
OBVESTILO KARTUZIJE PLETERJE
PLETERJE — Predstojništvo kartuzije Pleterje sporoča, da niul-tivizijskega programa zaradi obnovitvenih del ne bo od 7. januarja do 28. februarja 1986.
GRADAC — Ko je šla Olga Pretnar iz Gradca v Beli krajini junija v gozd po kolje, je ob poti našla nekaj dni staro srnico. Odnesla jo je domov, saj je bilo jasno, da si žival sama ne bo mogla pomagati, mama pa jo je očitno zapustila zato, ker je imela poškodovane zadnje noge.
Pri Pretnarjevih je srnica kmalu postala enakopraven družinski član, saj soji kljub temu da njihov dom ni velik, odmerili svoj kot v hiši, kjer je ležala več kot mesec dni. Gospodinja ji je dajala na bolne noge obkladke iz vinskega kisa. hranili pa sojo po steklenički. »V začetku smo imeli z njo toliko dela in skrbi kot z dojenčkom. Vstajali smo sredi noči. da smo jo hranili. A preveč smo jo vzljubili in se navadili nanjo, da bi ji odrekli katero od njenih želja,« pove Olga in pristavi, da je srna sedaj, po več kot petih mesecih, tako domača kot pes. Sicer pa ni bilo prvič, da je našla srno v gozdu. Lani,
BELOKRANJSKA LJUDSKA GLASBA NA RADIU
ČRNOMELJ — V sredo, 11. decembra, bo ob 20. uri na prvem programu ljubljanskega radia oddaja z naslovom Zborovska glasba po željah poslušalcev, katere gost bo Silvester Mihelčič ml. iz Črnomlja. Mihelčič je oddajo tudi pripravil, vanjo pa je med drugim vpletel pred mesecem dni posnete priredbe belokranjske ljudske glasbe. Da bo oddaja čim bolj belokranjska, bo z, igranjem na tamburice v njej sodeloval tudi Mihelčičev sin Silvo.
ko se je prav tako odpravila v gozd po kolje, je skoraj na istem mestu kot letos našla dve srnici, a je žal prišla prepozno, saj sta že poginili.
Mož Janez, ki je tri leta član lovske družine Gradac pa pove, da mu lovci gotovo ne bi zaupali živali, če ne bi bil lovec in ne bi imel povrhu tega še lovskega izpita. Sedaj je Jelenki, kakor so dali srni ime, pripravil le začasno ogrado. »Do pomladi jo bom imel, potem pa bom videl, kako bodo odločili v lovski družini. Vem le nekaj: ubiti je ne bom dal. preveč smo se navezali nanjo. Raje ji bom ogradil večji prostor in jo obdržal doma,» zatrjuje Pretnar.
B. M.
Medvedka zašla
Na dlako so jo položili blizu Boštanja, kjer je pregnala damjake
GRADIŠČE POD RADOVAN-SK1M GOZDOM — Nenavadna lovska sreča seje pred dnevom republike nasmehnila ekonomistu Rutku Mlinariču: v revirju bo-štanjske lovske družine je uplenil medvedko.
Boštanjski lovci so opazili, da jim je v gozdu Radovan neka mrcina s krmišča pregnala vse jelene damjake. Z izkušenim lovcem Konradom Sajdlom je Mlinarič odšel po njenih sledeh. Ko sta jo izsledila, je mlajši, Mlinarič, streljal in medvedko zadel, ko se je
MEDVEDKA NA HROŠČU — Uplenil jo je Rutko Mlinarič, član LD družine Boštanj. Tukajšnji lovci zatrjujejo, da je v tem revirju prvav uplenjena medvedka. (Foto: Železnik)
postavila nazadnje iace. Živali usti večer niso našli, temveč naslednje jutro._
Lovski tovariš Drago Mesojedec je medvedko, ki je tehtala kg. naložil kar na streho, svojeg^ VW, saj česa takega ni mogoče vi deti vsak dan. Lovcu Mlinaric sicer ni bilo do slikanja z u" A. Z
kozerija.
LJUBI DEDEK MRAZ,
Žan Škrinjar
knjigo »Kako se je kalilo jeklo«. Potem se je začel udeleževati sestankov partijske celice, že pred vojno so pripravili zbore za I. maj. pisali letake, zbirali denar za pomoč Rusiji. Januarja 1941 so ga sprejeli v partijo, in ko seje čez nekaj mesecev začela vojna tudi pri nas je bila njegova naloga, da pripravlja ljudstvo za boj proti okupatorju. Bil je aktivist po partijski liniji, a večkrat je bil uspeh njegovega dela odvisen od lastne spretnosti, presoje in iznajdljivosti. Uspelo sc mu je uspešno izmikati UaLianoni.
Vem. Moje pismo ti bo vzelo sapo. kajti navajen si. da ti pišejo otroci, da le prosijo /a sani. smučke, čokolado, avtomobilčke. morda rokavice.
Oprosti. Nisem se ti predstavil. Sem družbenopolitični delavec. Vidini, da odkimuješ z glavo, toda vseeno preberi do konca moje pismo. Morda se ti na kraju vse skupaj le ne bo zdelo tako smešno.
Torej: družbenopolitični delavec. Na razpolago vsem. Lahko bi rekel, da služim ljudem, da sem jim na voljo vsako uro. vsako minuto. Več sem na tere-
nu kot doma. družini sem postal v teh osmih letih prav i tujec. Zadnjič me je opraskala celo siamska mačka, ki sem jo lastnoročno prinesel domov, jo hranil in kopal. Moja usoda pač. Kdor se razdaja ljudem, kdor izgoreva za druge, ostane sam.
Pa m nauk basni v tem. zgoraj omenjeno ni razlog za moje pisanje. ne. Tišči me nekaj drugega. Gotovo si slišal za volitve, ki se približujejo. Da. to. Natanko to. Moraš me razumeti, da med bazilike ne želim več i’i. Od šestih do dveh. Ta enoličnost, uko-vanost bi me ubila Pred leti sem bil sam neposrednik. Naredil
OL.GA S SVOJO NAJDENKO — Srnica, ki jo je junija našla v gozd« staro komaj nekaj dni in poškodovano Olga Pretnar iz Gradca, si je P »krušnih starših« dobro opomogla. Kakšna bo nadaljnja usoda Jelenke, z zdaj še ne vedo. (Foto: M. Bezek)
USLIŠI ME!
sem politično šolo in repiške občinsko,betice so rekle, da moram iz baze. da je škoda zapravljati moj talent, da lahko naredim kariero./a strojem da lahko stoje drugi. Šel sem.,
Ždaj pa me ni med evidentiranimi za nobeno občinsko funkcijo. Zameril sem se jim. vem Kar imam na srcu. imam na jeziku, Zavedam se. da to ni dobro, ti iz svoje kože ne morem Povedal sem jim v obraz, kaj ne delajo prav. Zdaj bi se me radi znebili. zrinili bi me radi iz svojih v rs’...
Nikoli nisem gledal na denar, častna beseda Toda v bazo res
ne bi šel garat za tistih nekaj dinarčkov. Saj me razumeš, kajne. Judi ugled ni. da tii ga človek metal v staro šaro. Če me zrinejo med bazilike, bodo ljudje govorili: »Nesposoben je. Če bi bil ru kaj. bi ostal tam. kjer je bil osem let. 1 ako pa.. «
S čim naj ti še razsvetlim svoj položaj-’ Prepričan sem. da si me dojel, zalo bom udaril kar naravnost: za novo leto mi prinest dostojen stolček. Hvaležen n bom vsai toliko časa. kolikor bo trajal .moj mandat.
TONI GAŠPERIČ, tvoj družbenopolitični delavec