;„ nrattlkOt. io pr»xnikoi dailjr «cept Satordafs, ^ Suni/. aad Holidaja. .jjj immi^rftf'**^ PROSVETA _GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniiki In apravnllki prostori: «667 S. Laamdala Ava. Offica of PubUcatlon: 2067 South Lawndala Ava. Talophona, Rockwall 4904 1 -YEAR XXVIII. Cana liita ja |6.00 KaUrad m aecond-cUaa BMtUr Januar* U. IMI. at Um po»um« at CMcaao. IUinoia. u»mo oprijeli ivk; z delavskimi odbori in |RA smo dodelali." Te besede je Wowril neki vpHven konser Itivrri unijski voditelj, ki noče, bi njegovo ime prišlo v jav-»t. V teh besedah je izražen Intiment vodilnih unijskih Ikro-v. Kakor mnoge druge unije ta-ima tudi njegova bogate skuš-e i NKA ali "National Run- round", kot so jo nazvali je-urnki delavci. V zadnjih dveh ih se je ta unija držala obeh ktik — stavkovne in moledo-nja pri "novodealerjih". Zanimiv je rezultat. Kjer je lija udarila s stavko, je nekaj segla in organizirala delavce; er se je pa zanašala na NRA, lavski odbor in druge čarov-ke "novega deala", je dobila azno vrečo. Neskončno zavla-vanje in odlašanje z oklica-pm stavke v nadi, da bo delav-i odbor in vlada kot taka pri-ila podjetnike na v zakonu mame pravice, je med prej organiziranim delavstvom u- 0 ves unijski sentiment. Seda so pri tem igrali važno Vlo-podjetniki, ki so porabili od-sevulni čas za svojo propagan-. Ko je unija sprevidela, da je e skupa j !<• farsa, je bilo že ipoznu: zanimanje za unijo je etalo porabi 86 galon goriva v uri in brzina je 165 milj v tem času. Lahko nosi šest ton goriva. Na ta način je lahko v zraku dvajset ur in v tem času preleti 3000 ntilj. Honolulu je 2400 milj od Califomije. prifclo do | plavi jena. Velike povod n ji na šrednjem za padu Thirago. — Reke Miaaiaaippi, Miasourf in Ohio ae spet razlivajo in na tisoče štirjaških milj sveta je pod vodo. Najhujše je v dolinah in na ravninah ob reki Miaaiaaippi. Illinoiska relifna komisija je v četrtek poslala M.%00 relifnih delavcev v jutni del države za gradnjo nasipov pred poplavami. Na tisoče ljudi je te prizadetih. Polovica okraja Saline v Illinoiau je ie po* Domače vesti Nov grob v Pen ni Imperial, Pa. — Zadnje dni je umrl Peter Pervanja, star 65 let in doma iz Praprotne, Šentviška gora pri Tolminu na Primorskem. Bil je samec in tu ne zapušča svojcev, toda v starem kraju ima tri brate in dve sestri. Bil je član društva 106 SNPJ, Brat okradel brata Cleveland. — Pred nekaj dnevi je policijska ambulanca odpeljala v bolni&nico Jos. Volčan-ška, starega 23 let. Obstreljen je bil s puško, ki jo je nastavil njegov 36-letni brat Rudolf Vol-čanišek, ko je opazil, da mu nekdo jemlje denar iz obleke v spalnici; Zmanjkalo mu je več manjših zneskov. Da bi prijel tatu, je nastavil puško v sobi tako da je cev moleta proti vratom, petelina puAke je po spojil kljuko. Se tisti večer je nekdo odprl vrata in puška je počila — njegov brat se je pa ranjen v trebuhi odplazil k sosedom, kjer je priznal tatvino. Rudolf Volčanšek, ki ni pričakoval, da se bo njegov brat ujel v past, je zdaj silno obupan. Nov grob v Wteconsinu Sheboygan, Wis. — Tu je u-mrla Ana BaA, roj. Blažič, stara 46 let in doma iz Št. Janža pri Račici. V Ameriki je bila 28 let in tu zapušča drugega moža in sedem otrok, pet iz prvega zakona in dva iz drugega. ZakonHka ločitev VVillard, Wis. — Tukajšnji slovenski farmar Framk Hren in njegova žena Rosie sta se sod-nijsko ločila. Hren je obdržal svojo farmo, ločeni ženi pa mora izplačati $2500. Obisk Chicago. — Glavni urad SNPJ je obiskala Mana Setina iz Pittsburga, Kans. Nov grob v starem kraju Channakon, lil. — Jakob More, član drufitva 115 SNPJ, je prejel žalostno vest, da je v Do-bračni pri Zirih umrla njegova mati Marija More, roj. Selak, v starosti 71 let. V Ameriki zapušča samo enega sina, v starem kraju pa moža, tri sinove in štiri hčere. Spet nesreča v tovarni Cleveland. — M rs. Ana Klan-čar se je ponesrečila pri padcu v tovarni. Zdravi se doma. Novice Iz Penne Luzerne, Pa. — Tukajšnjemu rojaku Johnu KanAeku je zgorela hiša in skoro vsa imovina. — Polonija Kodra je prejela vest, da je umrla njena mati v Zgornjem Tuhinju pri Kamniku v starosti 74 let. časopisna reklama ZA angleškega komunista Za "odpuštno" plačo kapitalu Cincinnati, O. — The Railway Clerk, glasilo unije železniški^ klerkov, vprašuje vladnega koordinatorja železnic Kastmana, zakaj he priporoča "odpustne" plače tudi "brezposelnemu" kapitalu, ki kljub temu vleče obresti leto za letom. C* s«* naj sankcionira reduciranje železniških delavcev z "odpustno plačo", bi bilo dobro to idejo aplicirati tudi na neproduktiven kapital ter mu dati brco, pravi glasijo kler-|M,------------- --- Nova organizacija brezpošelnih W»*hingtmi, I). C. — Nova splošna organizacija brez|K»ael-nih — VVorkera Alliance of A-merica —- je bila ustanovljena na konferenci, ki ae je nedavno vršila v tem meatu^in na katero je prišlo 246 delegatov in re-precentanlov brezposelnih iz raznih krujel Amerike. Chicago.—John Strachey, komunistični pisatelj in predavatelj iz Aniplije, ki je bil v torek zvečer aretiran po svojem predavanju v Glencoeju na obtožbo, da je "nezaželjeni inozemec", je bil v sredo zjutraj zaslišan pred čikašikimi imigracijskimi urad niki z rezultatom, da je bila njegova razprava odložena za teden dni. Bil je iftpuščen proti kavciji $500 in ta^oj nato se je odpeljal v Cleveland, 0., kjer je imel zvečer predavanje. Cikaška aretacija mu je pomogla, da ga je prišlo poslušati okrog 2000 ljudi v Cleveland u. Med tem pa ao višji imigracij-ski uradniki v Waahingtonu zavrgli odlok čikaAMih uradnikov n odredili, da se flhora razprava proti Stracheyju vršiti takoj drugi dan, v četrtek. Strachey se je v četrtek zjutraj vrnil v Chicago. Strachey se nahaja v Združenih državah ie brez malega tri mesece in njegova predavateljska turneja je ie pri koncu. Ob koncu tega meseca je imel namen vrniti se domov v Anglijo. Sedanja gonja proti njemu ne bo torej dosegla nič — k večjemu bodo naredili iz njega "muče-nrka". se eden sod-nijski odlok udaril nra New York. — Federalni sodnik Guy L. Fake v Newarr od enega do (»etnsjatih let. Mihajlov je v zadnjem septembru pobegnil v Turčijo, kjer ae še nahaja. Njegovi sovražniki pravijo, da je Ivan Mihajlov odgovoren za 3(KHl političnih umorov. Delavci pri Fišher Body za gtavko Cleveland. — Voditelji avtne unije iioročajo, da ao ae organizirani delavci prt Kiaher Bor sedmih čla nov, kar pa se je večini zdelo le zavlačevanje. Pošljejo naj mu kar kopijo osnutka, v ostalem se je pa že governer Ilorner dogovoril z VVashingtonom. Vsa skema gre za tem, da de mokratje še^lj utrdijo avojo mašino. Dasi imafo politični bos si že sedaj več ali manj besede pri delitvi relifa, vendar smatrajo, da bi to delo moralo biti po-polnoma v njih rokah, Sedanji sistem je |m> njeh mnenju preveč nestrankarski, ker sem pa tam dobi relif tudrnasprotnik dominantne (K)litične mašine. Po novem sistemu bodo lahko postopali bolj — "uvidevno". Prevsem bo nudil več prilike za (drobitev Illinois VVorkera Alli-ahce,~~moČhe organizacije brež-|w»selnih, kar je glavni namen tistih, ki kontrolirajo atari stranki. Ta sistem Im» Roosevel-tu tudi zagotovil večino glasov v Illinoisu. kuba v plamenu; nove smrtne obsodbe llavana, Kuba, 14. marca. Osem mož, med katerimi je tudi načelnik vladnega telegrafskega urada in radlopostaje, Andres Fernandes, je bilo včeraj obso jenih na smrt po vojnem sodi šču. Obtoženi so bili, da so se pridružili revolucijski stavki in pri njih so našli strelno orožje. Gibanje za generalno stavko, katere namen je strmoglavljenje Mendietove vlade, je še vedno v teku. Streljanje, ulični boji v Havani so na dnevnem redu. V ^eku so tudi masne aretacije; na stotine stavkujočih delavcev in študentov Je aretiranih dnevno in odgnanih v trdnjavo Ca* banas. Včeraj so aretirali čez 200 nameščencev departmenta trgovine in havanske električne železnice. Število mrtvih v dnevnih praskah v Havani je doslej naraslo na 14. Legionarji zahtevajo lojalnost od učiteljev Chicago. — Zakonski načrt, katerega je pmiloiil legislaturi Springifivldu poslanec 0'Gra-dy, je bil spisan |m» članih Ameriške legije. Ca bo sprejet,. Imi moral vsak učitelj In učiteljica i profesorji vred izreči prisego ojalnosti. VELIKA ZAKULISNA MRE2A ELEK-TRlSKEGATRUSTA V boj proti novemu zveznemu zakonu je poslal tudi delavce LISTE KUPUJE Z OGLASI Chicago. — (FP) — Trust e-lok trike se je vrgel v boj proti Kayburn«Wheelerjevem predlogu za odpravo "holding" ali matičnih druib z vso svojo propa-gnmttstttnn iniožnostjo. Kakor je razvidno is poročil is rasnih mest, jo poslal v boj proti projektiranemu zakonu tisočo in tisoče delavcev, ki morajo v nekaterih krajih zbirati podpise na protestne peticije, v drugih pa pridobiti svoje prijatelje, da pri svojih kongresniklh in senatorjih protestirajo s pismi—stroške plača trust. V člkaškem okrožju, kjer je prevzela lobistlčno delo Standard G as & Klectric kompanlja, jim gre za iKsIpise bolj trda, miki. Danes poročajo, da je bilo včeraj še nekaj spopadov z makedonskimi vstašl ob bolgarski meji. Večina teh vstašev je pobegnila čez mejo v Bolgarijo in z njimi vred Je Ušel tUdI njihov poveljnik, general Kamenos. Vse kaže, da laslo vojna *<*li-šča naredila kratek proves z o-ktog 300 vodilnimi vojaškimi In drugimi uporniki. Obsojeni bodo na smrt in takoj ustreljeni. Polom revolucije vsekakor pomeni, da dobi Grčija močno centralizirano in na|Hil fašistično vlado. Vse U|>omc bojne ladje so se podale in častniki (er moštva na njih so ujetniki vlade. Vlada Je zaplenila Venizelosov dom na Kreti, kl ga cenijo na pol milijona dolarjev, toda gotovino v bankah in druge premičnine je Venizeloa vzel s selioj, ko je |ki-begnil na italijanski otok Kbo-des. Mustolinl je dal Venizelosu popolno svoImkIo v Italiji, da lahko gre, kamor hoče in dela, kar hoče. Te svol^sle prt ne sme deliti s svojimi pristaši, ki so pri-Ih*žmIi z njim vred v Italijo; vsi ti dva grška senatorja, trije poslanci, M častnikov in 43 |xsl /aftlnikov no bili internirani na otoku Ithodesu. Nekaj ti|širnih grških častnikov je izvršilo j aamomor. Med rebelf, ki ao v /ti|s»ru na Grškem, je tudi OtrMopher' .Htepbano, sin tobačnega tovarnarja v Philade||»|iiji in rojen v Ameriki. Ktephano Je z ameriškimi dolarji finarairal vstajo' in bil v lesni zvezi t glavnimi i rebell. I »VOtO podpisov na cirkularna pisma, ki so namenjena postavo-dajcem v VVashingtonu. Ce družb«« v tem boju propadejo, "bomo vsi «>b delo", pravi 0'Brlen. Rayburn-WltlHirJfV osnutek, katerega zagovarja tudi administracija in ga je Roosevelt zadnji torek pislprl s posebno poslanico kongrttsu, Je za velike raketirje drastičen, ker bi morali v petih letih likvidirati svoje "h o Id i u g" kompanije. 0-stale bi le take, k I bi vršile le-gitimn«' funkcije, o čemer bi d«>-l(s'ala zvezna obrtna komlalja. Raketirska piramida na vrhuncu naj bi se odpravila. 1H magnatov, kl ao p<»slall skupen telegram senatorju Wheelerju in kongresnlku Ray burnu, sicer pravi, da "nekatere prakse, ki so se razpasle v preteklosti, so bile odpravljene ali koregirane in ni zanje v današnjem biznlsu nolteiiega prostora " Ni pa nobenega znamenja, da so se magnatje res "|N>^olJšaH". Spremenili so l«t dlako. Sploh je forsiranje delavcev za pobiranje pftflpiaov ili agitlranje v interesu javnonapravnih magnatov pod odprto ali prikrito grožnjo, da ImmIo ob delo, če ne lar-do pridni, š« bolj oatudno in obsojanja vredno kakor pa neka-ter«» (Iruge "praks«*" teh velera-Vetirjev. Na drugi atrani se je trust, ki je v tej lobUtlčni mreži raz«l«»-Ijen na IH enot, isrslužil stare taktike in pričel kup«>vati "javno mnenje" na debelo. Izdajatelji' lintov hkušt^ prUlobltl na svojo stran z dobro plačanimi In-serati. In ker se j«- ta taktika še vseli j obnesla, s«* bo aigumo tudi v tem slmaju. Hploh Je "Javno mnenje" - prostituira-ni ur^lniki kapitalističnega časopisja že na strani elektrar-skib magnatov in proti proj«*k-ti ranem u zakouu. Cikaika Tribune -e ji na primer ž«* vrgla v kampanjo /a pora/, osnutka, ka-t«>rega -ruatra za "boljševiMco" delo. Da m nič radikaln«*ga, je v poslanici jsitrdil Roosevelt sam, ki je se«lanje raketiratvo elektrar-skih niagnut«rv označil za "privatni socializem". On Je pa |>ro-ti "privatnemu in vladnemu so-riaii/mu". S«s'ialii*ti lahko očitajo pnd rdorKu neisištenoat, ker "privatnega sorialitma" ne |M>-zna nlho ne v teoriji ne v praksi In istovetenje veleblznlške-ga raketirstsa a lalizmom je riaj\«i ja intelektualna ne|Kište-(!>«!>• as S. at/aai.) PRQ8VET A PROSVETA THE KNLIOIITKNMKNT 6 lasi u) ix lastnina tlovknmu nabodmb jsdhotb Orgu W mmd MarvSalaa: m lAruU™ *rU>» 0«»aa Cfc»«a«.j t« »>■■«* M M M M*. M M m pal IM »I M M tetrt tata i M Ia Ctaara II M kMIiir*f*'~~ rum t for Um Uallarf Btataa (aaaa* Cktcaeal •ari Caaa4a MM v* fmt. C k trm t m >»4 Claara |7.M Mr farafea aaaatrt« MM Maf. Cm pa a****« S—fa» Ia a~a«.«a*th aa a« rratoM H-a^u. utararae » Hrtlaa. a- HMi HA| m »ra«>a *«*.»J.UIJa Ia » •!•<•>«•. M M prilaAil »Mlaja« AtfvartMla« raua aa M"»««t MaaaaartM« M mmm—i-rltfr-- eeeelkUM arOcla« »UJ a«« ha rataraai. CHW ■jaaaiii»H mm* aa au*.«. »iay«. »*U) ha >K»wd fr Mn4rr Mil? »km >ihi»M«I^ M i m, bar tata «ifc • >«(•<■' PB08VETA IMt-M Sa. L**m4»U A*«, CMmi«, IStMta. MIMMI or TU K »M>SaaT*D PUGM Glasovi iz naselbin Malo luči na "Kingfisha" General Johnson, "čokoladni vojak, počeni gramofon in politični mrlič"—kakor ga je lepo krati! "father" Coughlin—je rekel zadnje dni, da Mta senator "Kinffiah" Long in tupnik Coughlin dvojčka. * Ne vfmo. koliko ata »i podobna po propagandi, to je, kaj prav za prav hočeta, znano pa e. da oba ailno kričita. Dočim je pa "fa-ther" Coughlin Ae vedno samo pri kričanju, je senator Ix>ng te diktator države I,ouisiane. To je velika razlika in v tem ni niata dvojčka. Se-nator "Kingfish" I,ong je javni oblastnik te pet let in kot tak je te pokazal, kaj je. Long zahteva "razdelitev bogastva" Njegov program ne glasi, da "vsak Američan mora biti kralj, ki bo imel najmanj $6000 vrednosti premoŽenja." To ae lepo sliši, ampak kako bo "Kingfish" razdelil bogaatvo v kapiUlistični družbi, kako bo dosegel, da Američani po njegovem ostanejo kralji, je globoka tajnost. Toda pustimo to, kar Long pravi. Oglejmo si rajši, kaj Long dela in kaj je ie naredil. Vsa ta leta velike krize—od leta 1931— je Long velika glava v državi Ix>uisiani. Prej je bil guverner in zdaj je federalni senator. V svoji državi je v pravem pomenu beaede diktator. Zbornica države"'Louisiane je popolnoma pod njegovo kontrolo; njegova politična malina dominira vso državo. Ali je I/)ng te začel, ali vsaj poskušal z "delitvijo bogastva" bogatinov svoje drtave med revete svoje drtave? Niti malo ne, niti malo ne! Nameato tega je storil nekaj drugega, namreč to, da ae uniči dober del bogastva Loui-nisne. Leta 1931 je prisilil louisiansko zbornico, da je prepovedala pridelek bom bata v letu 1032. Vsaka aaditev bombata je bila prepovedana pod kaznijo globe in zapora. Ne samo to. "Kingfish" je hotel pridobiti tudi sosednje drtave, da bi |>oanemale Umisiano. Na ta način jo hotel narediti umetno pomanjkanje bom-bala in dvigniti ceno temu pridelku. Danea pa Long Ailno kritizira Roosevelta, ki je do neke meje omejil pridelke na farmah in je dal pok lati prašičke—kar je aeveda zelo bedasto početje—z istim namenom kakor "Kingfish," da dvigne cene farmskim pridelkom In tivlni. Torej to, kar je on delal, je bilo prav, če pa Kooaevelt dela lato, je to zločin! To je 1«* en dokaz njegove dosl«Jnosti. Lanako leto je zbornica Louisinnc pod Lon* govim pritiskom aprejela v dveh urah 44 zakonov. Ali je med temi zakoni vanj eden v ko-riat delovnega ljudstva? Niti eden! I/ong je proti odpravi mezdnega otroškega dola! Njegova zbornicM še danea ni aprejela zakona za ataroatno ta varovanje delavcev v njegovi državi! Njegova zbornica že danea ni sprejela zavarovanja zojier brezpoaelnoat! Njegova zbornica ne |H«na nobenega socialnega zavarovanja in nobenega zakona za ekonomsko blago, atanjc delavcev! Ko je izbruhnila stavka pristaniščnih dela v-cev v New Orleanau, Je senator Long dovolil, dg jo je (»olicija zatrla z brutalno ailo. Ko je Atnei iška dekAska U-icradja p"«k"»ila z or-ganlzirsnjem delavcev v zloglasnih Lanejevih Ukatilnlh tovarnah v l^oulalanl, da zlomi fa-motni sist cm | eonaie, ji* aenator l/ong to prt1* prečil Tak je diktator "Kingfish" lxing v praksi. Ce bo kateri državljan lxiuiaian<' 'kralj"—-ne bodo delavci in revni farmarji. In meng. In Umu človeku naj nase ie jo mezdni delavci in revni farmarji na vthotiA. severotapadu in «*|»adi." temu dovakll« kt Je jasno pokaial. d« le on hoče biti kralj ln diktator in da Je treba bogastvo Amerike tako raz deliti, da pripade njemu? 1 Ne posablte, kaj je čvekal Hitler predno ar )e |Milaatil diktature v Nemčiji. Čvekal Je t malimi rarlikami l»aA to. kar danea čveka Long. liane* amo v kratki dobi Hitlerjev, Musaoli. nljev In drugih |*>dobnih deapoto\ in maaačev; danea imajo oni l*e«edo in okovano |>e«t. Ta bolesen ne bo dolgo trajala Kdor oetane tre* zen. In hladen, jo preživi. Zanimive beležite Važna seja delničarjev 8DD Detroit. Midi.—Kot Je bilo pred kratkim ie poroča no, se sedaj pripravljamo na delničarsko sejo Slovenakega delavskega doma, katera se bo vržila v nedeljo, dne 24. marca. Pričela se bo točno ob 2. uri popoldne. Vržila se bo v domovih prostorih na 437 8. Livemois a ve. Ker bo ta seja izredno važnega pomena, se apelira na vae delničarje, da se gotovo udeležijo. Na dnevni red bo namreč prišla zelo važna zadeva, zato je navzočnost vseh delničarjev neobhodno potrebna. Gotovo bo aklenjeno, da se domove delnice oziroma dom reinkorporira in da se delnice znižajo s $60 na 10 ali 20. Ta zadeva se mora sedaj definitivno zaključiti, kajti na tem se deluje te več ko leto dni. Gospodinjski klub je sklenil, da priredi po seji zabavo s plesom. Važna zabava pa se prične ob 6. zvečer, ko prične igra tombule. V ta namen so pri Po končanem zborovanju u bo vriil shod, na katerem bo go voril g. Jožko Oven iz Chicaga. Kdor je te sližal sodruga Ovna ga bo prav rad prišel poalužat tudi sedaj. Njegov pri prost na stop in prikupljiv glas zbudit* v slehernem poslušalcu simpa tično naklonjenost za naže giba nje. S. Oven se bo mudil na go-vorniiki turi dva tedna in bo nastopil v vseh naselbinah v tem okrotju. Na nas delavcih samih pa je ležeče, da se potrudimo da bodo njegovi shodi žtevilm obiskani ter da bodo rodili za-željene uspehe vsepovsod. Okrožne naselbine no napro-rene, da pazijo na seznam datu mov Ovnovih shodov, katere bo tajnik konferenčne organizacije s. Jakob Ambroiič objavil v Proletarcu in Prosveti. Namen teh shodov je, da se pridobi delavce, obrtnike in farmarje, da se naročijo na tednik Proletarec ter da pristopijo v JSZ. Časi so resni in čedalje ocialnega zavarovanja, ki je ajboljii načrt te vrste. Tbda o že ni dovolj. Delavci so • tvojim pritiskom isvojevali le irvo zmago, ko je odsek nižje bornice odobril ta načrt. Ta pa le životarijo. Svojo "ilroma-žijo" poudarjajo le posebno takrat, kadar d slavci vpražajo za zvišanje mezde. In kako nek naj bi potem svojim delavcem rekli, da so "siromaki", ko bi pa ezo je treba kovati, dokler je roče! Zato pa ga kujmo na-irej, da bo končna zmaga na naži strani! Brezposelnost v Ameriki je /elika. Nad 10 milijonov de-aveev je brez dela in seveda •oj ali pritisk pa se mora nada- delavci videli v listih, da njiho-jevati! Se je treba pritiskati vi gospodarji prejemajo velikan ia kongresnike in senatorje. 2e-| »ke dohodke. To je tisto, kar šteje; tega se gospodarji boje Bluf o roparjih in ugrabiteljih je le navaden bavbav, s katerim hočejo zakriti pravi vzrok zakaj so proti objarvljanju dohodkov. Zakon, ki zahteva, da se obja- . _ , ., vijo imena, dohodki in dohod- 3rez zaslutka. Toda to ni vse!jnin||ki davek je bu jet na rfoliko pa je onih, ki so v tem prej4njem 2afledanju kongresa prizadeti, ker deset milijonov (Torej je nova pa gQ gt lelavcev nič ne zasluži? To so burbonci naglo vrgli v kampan-Irutine brezposelnih delavcev. j0( da kontfre8 dotidni Mkon pre^ 5 tem narastejo milijoni priza- J kij^. Vzdignili so toliko hrupa letih brezposelnih precej viso- po vsem časopisju in toliko naj- pravljeni krasni dobitki. TJTjud: resnejAi.^ C* bomo or- no se vabijo vsi rojaki in bratje *™z r*ni ^lavsKi po- Hrvati, da se udeležite. Vsakdo ,,t,^ni. franki JSZ, bomo postal je dobrodošel. Vstopnina prosta. Joe Obranovich, tajnik. močni, da se bomo lahko postavili v bran nazadnjakom. Ce pa ne bomo organizirani, se ne bomo mogli postaviti v bran nikomur. Poglejmo razred, ki danes poseduje vse, šteje pa od vsega prebivalstva komaj 10Ker pa to. Zato je treba napeti vse si-e, da se tej situaciji odpomore. Delavstvo mora pritisniti kar se da, da bo omenjeni načrt sprejet! V Prosveti je bila že parkrat jriobčena potrebna resolucija, iatero naj društva prepišejo na woj uradni papir, jo podpišejo n naslovijo na kongresnike svojega distrikta. Pošljejo jo naj udi senatorjem. To je treba storiti takoj, dokler ni prepoz rio i Član SNPJ. Nove vmtc kampanja Milwaukee, Wia. — Zadnje "The Hair> Ape" v Detroltu mur. Pogli/mo razred, ki danes J« V8e burbonsko časopisje Detroit, Mich. - Dne 3. mar- poseduje vse. šteje pa od vsega l»°,no kritike proti objavljanju ca sta tukajšnja kluba it. 114 prebivalstva komaj 10?. Ker pa dohodkov in dohodninske- in 116 JSZ uprizorila zanimivo je dobro organiziran, zato lahko ** kar 80 "axvali /ink socialno dramo "Bdeče rote", dela 2 ogromno maso delavcev, • vae pretege ro dere-delo J^eta^Moškriča, delavske- |obrtnikov in kmetov, katera šte- ^ lJ!,bl"fa^ da .fK.ongJ!B ga dramnrka. Uprizoritev je u- je 90%, kakor se mu pač poljubi, j,)r<: l na 437 S. Livernois ave. Ob 3. popoldne. Izvajana bo, kaj [lak, v originalu ali angleškem jeziku. Toda to vas ne sme motiti, da ne bi prišli. Igra je tako zanimiva in pomenljiva, da bo vsakomur razumljiva, tudi če bi njene prizore le videl, m« slišal. PrtKl par leti amo tu uprizorili slovito dramo "R.U.R.", tod« 0'Neillova drama "The Hairy Ape" prekaša prvo. Režijo vodi mladi Rstok Menton. (Na tem meatu ne lw»mo opisovali te igre, kajti potrebno je, da Jo sami vidite. ako jo hočete uživati.) ritiklinc. Na svidenje 7. aprila! I- In I,. Ovnov I »hodi v Pennl i anonMburg, l*a. — l>e še par • liii nas loči od dneva 24. marca. Ia dan naj si zabeleži in zapomni vsak zaveden delavec v zapad- ; nI Pennay!vaniji. Tega dne ae i b i rumreč vršila itretino važna k nfermca klubov JS/. in Pro-j ivutne matice v naselbini Impr- i rial, Dne 24 marca ae bodo gbrali xaatopniki klubov In Prosvetne 1 matice v prijasnl naselbini lm-perial na sborovanju. ki bo eno najvatnejših zborovanj v sgo-, dovini natega zavednega delav-! ^tva v tem delu države. Ras-; pravljaio ae Imi o važnih vpraša-! njih, me njegovi 30-ietnicl, kako pomnoAiti članatvo klubov JSZ jn kako vzgajati delavstvo ter gojiti med njimi delavsko kulturo. vni zakon. Vsak dan so njihovi časopisi polni tega vpitja, ker gospoda noče, da bi javnost vedela o njihovem bogastvu. Kakor izgleda, bo kongres poslušal to vpitje. Njihov glavni argument proti objavljanju i-men in dohodkov ter dohodninskega davka je, da bodo potem 'Ia Lundeenov načrt Cleveland, O.—Zadnje čase se veliko piše in govori o Utndee- j osebo, ki imaj7o cvenk, "izposta-novi predlogi ali načrtu, ki je bil: vljene ugrabiteljem in tolova-predložen nižji kongresni zbor- jem." Ta je seveda puhla! Ta-nlcl v Washingtonu. Kakor je ko puhla, da jo lahko vidi vsak razvidno iz poročil, je odsek za glupec. Roparjem ni treba po-delo v tej zbornici prošli teden izvedovati po imetju in imenih z enim glasom večine odobril ta bogatinov v te vrste seznamih; načrt zavarovanja proti brezpo- znani so jim predobro brez tega. selnosti. Česa se pa potem v resnici bo- To je vsekakor vesela novica, gatini boje? kajti Lundeenov načrt je dose-> Predvsem jih te vrste publi- daj najboljši izmed vseh, kar jih je še bilo zasnovanih ia predloženih. Zato bi ga morali (»odpreti vsi zavedni delavci. To lahko storijo potom svojih organizacij ali društev ter klubov. Zvezni odsek za delo je odobril Lundeenov načrt, kar pome citeta o dohodkih in davkih razgali, da niso taki siromaki, kakršne se bi radi prikazali javnosti, Zato so zagnali tak krik proti temu zakonu, zato toliko hrupa, zato toliko blufa! Nočejo, da bi javnost vedela za njihove dohodke. ZHkaj neki se sramu- ni, da ga je priporočil ibornleij^0 "^jega premoženja? Mor-v sprejem. Dali bo ta načrt" f™ ^vo. da sprejet, je veliko, zelo veliko od-j^ in ™h\?T visno od delavcev samih in pa »>^l>^lnih in še več miU-11 u ..ju - .i n s> . jon^rv na re Tu. Al se bi lepo dO V S tnTKnHfa le • I m rf " i* bogatini izkazujejo na do v zadostni men izrabili de- ^ ^ ^ tjHočakov d(>ho(lkov lavci priliko ter potom svojih organizacij pravočasno—takoj!— ali pa Celo več, recimo milijon? ... ... , , ,V teh časih se bi to kaj slabo pritisnil, na zvezno postavodaio h||Ah1()| Mto notejo publicitete z zahtevo, da Lundeenov načrt Wl MVojl, -vrlino", s katerimi so sprejme, tedaj je možnost, da Mi nagrabili to bogaatvo. Noče-ga bo sprejela. <>e pa delavstvo j„ obelodaniti svoiih dohodkov, ne I hi takoj pritisnilo za njego- kt.r „ tpm pokazali, da je ven-vo sprejetje, smemo le malo ,|Hrle nekaj narobe s takim si-upatl, da bo ta načrt snrejet. »stemom, ki ilaje peščici ljudi Delavstvo se mora zavedati vse, ogromni večini prebivalstva tega, da je zmaga v odseku pri- pn nič. šla na pritisk ameriškega delav-f Drugo dejstvo je to, da se bo-stva, katero že mesece bom bar- gatini radi kažejo delavcem, da dira kongresnike in senatorje, ao ul>ogi podjetniki, ki jim je naj sprejmejo Lundeenov načrt sedanja kriza vzela vse, sedaj grše kampanje proti 'pink-slipu' da jim bo pohlevni In ponižn kongres najbrž tudi ugodil. Zakaj pa ne? Saj kongres vendar v prvi vrsti reprezentira gospodarje, to je bogatine, ne pa na vadne delavske maae. Sledi stari nauk: Kadar se bodo delavci organizirali in toliko zavedli, da oni sami lahko poeta* nejo pravi gospodarji vseh sredstev in nad vgeml iiiduštrlfami da oni lahko postanejo vlada po* tom glasovnice, potem bo kongres delal in sprejemal zakone ki bodo v prid interesom delov^ nega ljudstva. Ne prej! . Citatelf. BURBONEC ZAHTEVA MORATORIJ NA SVOBODO GOVORA Chlcago. — (FP) — Howard R. Smifch, urednik glasila Čikaške trgovske zbornice, Commer-ce, zahteva v zadnji izdaji petletni moratorij na svobodo govora. Radikalizem, pravi Smith, je slab vsak čas, nedopusten je pa dandanes, vsled tega naj se radikalcem vseh baž zamaši u-s ta. "Ce se že govori o boljševizmu, komunizmu in drugih na zadnjaških gibanjih, ki slone na diktaturi in terorizmu, naj se o tem debatira čez tri, štiri ali pet let, ne pa zdaj", piše Smith. (Kapitalizem seveda ne sloni na diktaturi ne na teroriizmu!) On tudi omenja, da je čikaška kakor tudi narodna trgovska zbornica sklenila z drugimi stoprocentnimi organizacijami vred, da je treba svobodi govora postavitf legalno mejo. Ta meja naj bi bila med radikaliz-mom in burbonizmom. Radikalizem vseh baž naj bi bil zahran->en. Po Smithovi "logiki" bi to ne bil noben terorizem, ampak pogon za — napredek. BOSSI HITE S PODPISAVANJEM UNIJSKE POGODBE New York. — (FP> — Lastniki nebotičnikov so končno spre videli, da se Building Service Kn>ployes unija ne šali in da misli — business. Stavkovnemu klicu se je odzvalo 10,000 voani-kov vzpenjač, pet tisoč v Broo-klynu in prav toliko v Bronxu. Prizadetih je 3000 poslopij, stanovanjskih hiš in komercialnih. Lastniki so takoj navalili na unij&ki urad, da podpišejo pogodbo. ki določa višjo mezdo in krajši delovnik poleg drugih regulacij delovnih pogojev. Do tega poročila se je že pebotalo z unijo 820 lastnikov poslopij, pravi predsednik unije 10B Louis Cooper. Stavka se še vedno širi. S sUvkarjl sodelujejo tudi stanovalci, ki so ae v mnogih hišah organizirali in pritisnili na lastnike z grožnjo, da ne plačajo renta, dokler se ne pobotajo s stavkarji. Hlabo oblečena teftajka pleta po atopnirah \ » «ltt»»kem rflalrlktu v Hrooklvau. N. V, UiiiS rtrTtim s*«ie «tan»*anje Stavka rmlifnih delavcev v Totedu Toiedo. O. — Nad dva tisoč relifnlh delavcev je tukaj za-atavkalo pri konstrukcijskih de-lih proti "budžetnemu" sistemu. Zahtevajo unijsko plačo in več dela na teden — 24 ur m mehanike in ft2 ur za druge de- > lavce Relifno delo Jim Je bilo namreč tako iniiano, da niso ' zaslužili več kakor znaša "budžet" za tiste, ki dobivajo di-rekten relif.'8vet atavbinsklh u-, nij je /akljiVil organltirati vge relifne delavce v okraju, katerih* je okrog 20,000 "" -1 PETEK, m Kaj ja "prehlad Dr. G. Venzmer Ljudje, ki zatrjujejo, da traja močan nah^ brez zdravnika prav tako dolgo kakor r T ljenjem, imajo nekoliko prav. Razlog JT)> deloma v tem, ker veda še ni našla prt m? J stva prehlada. Ker pa je treba m^l prej spoznati, ako ga hočemo premami remo v večini primerov zatirati le nevJ°" spremljevalne pojave, ne moremo pa Zaw zla v korenini. Vsi poskusi za izdelavo kakšnega cepiv« per prehladne bolezni so ostali do danes hrt enoznačnega uspeha. Koristiti pa bi mogli I tedaj, če bi bilo zares dokazano, da povzroči v vsakem primeru prehlad nalezljive klice T» ko morejo n. pr. delne ohladitve zadostovati za "prehlad", ne da bi bil potreben stik 8 Dr* hlajenim človekom. 1 Prehlad slabi odpornost organizma Današnja veda si razlaga to tako, da nasta. pi zaradi prehladitve pred vsem motnja toplotne regulacije v organizmu. Kožna toplota, potrebni za izhlapevanje znoja, ki jo vzdržuje kroženi. krvi na potrebni višini, utrpi škodo: kajti mraz skrči fine krvne cevi, ki se iztekajo v 1»»« To pomeni istočasno tudi motnjo v pre hrani kože. Zato trpe prav posebno še nežne in občutljive sluznice, kjer so doma neprestano številne klice, ki ne morejo pri normalni od-pornosti organizma razviti nikakšnih bolezen-skih lastnosti; ki nastopijo takoj kot poviro. čitelji boleznih če utrpi škodo naravna odpor, nost telesa n. pr. s pravkar opisanim potekom "prehlada". To se nedvomno zgodi pri vnetju pljuč in pri influenci. - Neviden trup? Do zdaj še niso mogli pod drobnogledom do-kazati obstoja vidnoga povzročitelja tako m. nih "banalnih" prehladnih bolezni, pred vse® nahoda^ Zato menijo, da je odgovoren za po-stanek lahkih prehladov neki nevidni strup (vinus). Kjer ni tega, ne morejo razviti nobe-ne prehladne bolezni nikakšni vplivi kakor pre. pih, ohladitev, mokrota itd. Zato se pri umetnih poskusih, kakor sta jih na pr. izvedla m sebi higienika Buerger in Bachmann, nikoli ne posreči povzročitev prehladne bolezni po n* silnih ohladitvenih postopkih. Tudi opazovanji o zdravstvenem stanju ljudi, ki žive tako rekoč med "idealnimi" pogoji za nastanek prehladov, dokazujejo isto. Zima brez nahoda Tako »o n. pr. ugotovili, da ni na Grumantih (Spitsbergih) v času od novembra do maji, t. j. po odhodu zadnjega parnika pa do prihodi prvega, niti enega primera prehlada. In vendir živi tamošnjih 500 rudarjev v skrajnih razme-rah, ko bi morali biti po splošnem mnenju zmerom vsi prehlajeni. Prebivajo po prevef kurjenih vlažnih barakah ter gredo rano zjutraj brezskrbno v ledeni mraz in veter. Komaj pi pristane v maju prva ladja na Grumantih, it se pojavi v nekaj dneh huda prehladna epidemija med rudarji. Seveda pa se ne sme zamolčati, da se morej« po drugih naziranjih, n. pr. po mnenju higieni-ka prof. W. Bachmanna, razviti lahke oblike prehlada tudi brez neposrednega sodelovanji kakšne klice — zgolj kot posledica motnje rav novesja v mehanizmu toplotne regulacije. V praksi pomeni to, da se je treba varovati tako pred prehlajenim človekom kakor pred vplivi mraza, ki lahko pripravijo sicer "nedolžnim' klicam tla za razvoj bolezenskega delovanja —rb—2iv. in Sv. Zopet "smrtni žarki" Angleški inženir Harry Grindell-Matthe« je pred kakšnimi 15 leti spravil ves svet v strah s svojo^javo, da je odkril žarke, ki so spowbj ni na veliko daljavo uničevati vse živo, zaign razstrelivo, ustavljati tanke in letala. Mnogi so hudi menili, da je s tem konec možnosti a vsako bodočo vojno. Nu, strah kakor upanji sta se kmalu razblinila v nič, izkazalo ne je * ni izumitelj izumil niti miHjontinke tw» je obljubljal, "smrtni žarki" namreč niso funkcionirali. Grindell-Matthews je padel v i"»zabs Sedaj pa pišejo londonski listi, da hoiejJ piti znova na plan, tokrat še z večjimi n*™ V neki hiši v Južnem VVallesu, ki je obdani i bodičasto žico, živi mož in pripravlja vrt* stvari. Neki časnikar ga je obiskal in porA da se bavi Grindell-Matthevvs pred vsem »» rimi izumi, ki so deloma že gotovi. Prvič hoče sedanji iskalni sistem zoper mornice izpopolniti tako, da bo uporaben t« na daljavo 50 km. Drugič hoče odkriti ton* ki bodo uničevali boler.enske klice TrvtjiM* Če z raketami in jeklenimi mrežami ostvtfj nov tip zračne obrarnW za mesta. Četrt*1 zgraditi raketna letala z brzino 10 km m kundo, s katerimi bi se dal doseči me«* gonilno snov za te rakete bi uporabljal talj vodik, a kar se tiče raket za obrambo rj^ zračnim napadom, bi funkcionirale tak< • j tedaj, ko bi se bližalo sovražno dovje, zletele v višino 9000 m. Um le in odvrgle nekakšne zračne nosili iHo tenke Jeklene mreže Utak> * se zapleio v mrežo, bi bilo izgubljeno SIcer ima Grindell-Matthewa t*\*r druga "mazila" v zalogi, namreč "vo-' smrtne žarke. Ta čas razpolaga «K*r 1 * tom. ki je sposoben s temi žarki umi miš. in to na daljavo 18 m. in ustaviti * ^ bil. prmvi pa. da bi ae dali k močnimi f* ^ nimi naboji ustaviti vai aparati t mi motorji, torej tudi letala To »J ^ poakušali tudi drugi, čeprav ne s ^ žarki", ki sploh niso kakšna posebna * r* kov. Loda uspehi so bili malenkost™ Sindicos: i določa delovno mezdo 'J mi8|i o nalogi strokov-nih organizacij) Ict-Kit i m višjo mezdo, krajši de-£ to ugodnejše delovne ]e je osnova vsega prole-1 boj*. Od možnosti m Z* za boljše življenje de-, , razreda zavisi v marš,-.litika in ideologija de-razreda na določeni 4opnji. Strokovne or-jje zadevajo v svojem lienju in naporu na vedno ^Tbanes tarejo tiso-,UvCev ne le brezposelnost, tudi mizerno nizke pfla-„e odgovarjajo niti vred-utorjenega dela, niti tako-u eksistenčnemu mim-Tako se je v strokovnih za^ijah med drugim raz-diskuzija o vprašanju ta-nih minimalnih mezd. j določa delavčevo mezdo, prvo vprašanje, na katero mo pri tem odgovoriti, je bil prvi, kf je razložil ije delovne mezde iz zako-kapitalistične produkcije, je, da vrednost delovne jo delavec prodaja pod-določajo takozvani re se razdeljuje vsota teh izdatkov n. pr. v enem letu tako ali tako, vedno jo morejo dan za dnem kriti povprečni prejemki. Pravo dnevno vrednosfdelovne sile bomo torej dobtti, če seštejemo vrednost vseh nujno potrebnih življenjskih potrebščin, ki jih porabi delavec v enem letu, in delimo to vsoto s 366." Tako Marx. Istočasno pa je Marx dokazal, da prodaja delovne moči le tedaj doseže svojo pravo vrednost 6e ni nobene konkurence, to ae pravi, če ae na delovnem trgu ponudba in vpraševanje popol noma krijeta. Ce ae ta dva fak torja ne skladata, potem delovna mezda raste ali pada, kakršno je pač razmerje med ponudbo in povpraševanjem. Tu pride mo tudi do bistvene naloge strokovne organizacije: njena naloga je, da regulira ponudbo delovne moči, da prepreči prekomerno ponujanje in da organizirane delavce odvrne od tega, da bi podjetnikom prodajal svojo delovno moč za vsako ceno Strokovna organizacija ima to funkcijo," je pisal Ruddf Hil-ferding že pred dvema desetle- °'k^stToškT TeT so str oš- tjimR- "da opravi medsebojno S !it bni za to da se konkurenco delavcev na delov-80 p r ' nem trgu; ona stremi za tem, da PR08VETA delavčeva stalno Marx pravi: nost delovne sile se do-kakor vrednost vsakega ga blaga po delovnem čaje potreben za nje pro-o, torej tudi reprodukcijo vitev). Delovna sila obstoji kot sposobnost živega in-a; brez tega individua tu* delovne sile. Ce je indivi-tu, potem delovno silo u-a vzdrževanje njega same-svoje vzdrževanje potre-tivi individuum določeno življenjskih potrebščin, •odukcijo delovne sile po-i delovni čas se torej izka-t delovni čas, ki je potre-a produkcijo teh življenj-potrebsčin, ali: vrednost B)e sile je vrednost živ-ikih potrebščin za vzdrže-nje posestnika, ta življenjskih potrebščin zadoščati, da vzdržuje dela individua v njegovem tlnem življenjskem stanju, ne potrebe same, kakor , kurjava, stanovanje itd. lične z ozirom na naravni posameznih dežel. Po strani sta obseg takozva-obhodnih potreb in način, * jim ustreza, odvisna oov prečen Potrebnih življenjskih pola. tnik <« i* Lotrebttin dana*nJI nl nl4 Ikcijo , .. , 2a ,ga od tendence, da se človek na- tiMovne sile obsega' življenjske potrebšči- idom**tr,ih moči, t. j. -i Otrok. Dalje apadajo obrate val n| «tr tudi menja teh Življenjskih 7 d"lžino delov« reiificj^jj Z|| njjh /vVnjAkih po-/,v»la. kurjava *ri Izrabi in ne 11 r'*d'.m«'*tit;j. I)ru-rMn-bVine, ka-!'r*Vi H. » obra- ih d< 'bah in titi ke-Rlago vati in \ rate Tod a naj domesti s strojem, to je, da se brezpbselna armada veča in da se po drugi strani doseže večja storitev posameznega delavca. Medtem ko se na delovnem trgu jača pritisk, pa vsakokratna višina mezde vadno manj odgovarja - reprodukcij lik i m stroškom, pada torej pod vrednost delovne moči. Jasno je, da se podjetniki i*' v takozvanih normalnih časih u-pirajo vnakemu zvišanju m«*zd. ker višje mezde pomenijo ogrožanje njihovega dobička. Potrebo po višjih mezdah dokazovati kapitalistom, je popolnoma od-vsč. Je tudi nHogično. Kajti če hočemo podjetniku v čanu konjunkture dokazovati, da ima on interes na visokih mezdah, mu ne smemo potem zameriti, če bi v času depresije zahteval od delavcev prostovoljno odpoved delavcev "previsokim" plačam. Tu so in bodo interesi delavcev in podjetnikov vedno različni, nasprotni. Ker gre intere* dHav-cev vedno obratno od interesa dejstvo, da so največje in najmočnejše strokovne organizacije (kakor grafičarji, kovinarji) vedno utirale prve pot delavskemu razredu k višjim plačam in ugodnejšim delovnim pogojem. One so bile tiste, »ki so izvojeva-le prve, odločilne in glavne u-spehe in ki so vodile za seboj slabotnejše, slabše organizirane delavske plasti. Ce se bojevna moč strokovne organizacije s posredovanjem nekega tretjega faktorja slabi prav tam, kjer Je ta moč največja, pomeni to težko oviro za dvig življenjskega položaja odločujočih proletar-skih plasti. Odločitev takega posredovanja se ne ravna po razmerju moči na določenem bojnem pozorišču, temveč po sploš nem razmerju moči obeh razredov v socialnem prerezu dežele. 0 neki absolutni pravičnosti > takem posredovanju in razsoja iju je nemogoče govoriti. In takšna bo posledica po državnem uradu za delavce neugodno rešenega mezdnega spora tam, kjer je strokovna organizacija močna? Nejevolja delavcev se bo obrnila proti strokovni organizaciji. Pravo je pravo — tako si j udje predstavljajo funkcioniranje justičnega aparata; ne vidijo, da se prične pravo delo justice šele pri razlaganju zakonskih določb in da zavisi od moči nasprotujočih si strank, kako se reši tak velik spor. Radi neugodne odločitve mezdnega razsodišča bi delavci krivili svo-o strokovno organizacijo, češ, saj se je ona zavzemala za zakon, ki je uvedel taka razsodišča. Močne strokovne organizacije bi samo trpele in s tem bi ailo tudi otežkočeno razširjenje njihovega vpliva na delavce drugih strok. Zato sem mnenja, da morajo biti strokovne unije zelo previdne in se morajo dobro premisliti, preden se odločijo za neki konkretno formulirani zakonski predlog o minimalnih mezdah; kajti določbe o minimalnih mezdah so dokaj različne v raznih deželah, kjer že obstoje. Izkušnje tamošnjih strokovnih organizacij naj kažejo našim, kaj je slabo in kaj dobro. Nikakor se pa ne sme ta diskuzija zlorabljati za kakršnokoli demagogijo, ki stvari samo škoduje. Kakor povsod, bo tudi v tem vprašanju obveljalo načelo, da si more le proletariat sam s svojimi organizacijami kovati svojo bodočnost. Po "Svobodi." Vojaštvo poslano nad stavkar-J* v klavnicah Delavci ao držali okupirano klavnico 20 ur Slovenski Narodna U«UnovU*n* t. april* 1*04 Tudi "pravo" newdealerji" ku-statistiko Se še s|>omi-njaUvkake si je Hooverjeva ad ministracija prizadevala "olaj šuti" krizo z "optimističnimi' poročili in potvorjeno statisti ko? In kako je bilo nekaj eks- kor ga ocenjujejo "gospodarski! portov odslovljenih, M se niso krogi" in na "socialno-pravič- hoteli prostituirati? no pomirjenje". Kolikor so ta so-| Tudi sedanja administraeijn dišča izrekla ugodno sodbo za se je pričela bati faktov. Stvar delavce, se je to zgodilo le v je sledeča: "Sekuritetni" eks-manjših obratih, kjer delavci ni- porti so dobili nalogo, naj sesta-so bili organizirani ali vsaj sla- vijo statistiko o brezposelnosti, bo. Tu se zdi posredovanje ta- Sli so na delo in sestavili poroko, kakor da je res prišlo do ne-|čilo, ki pokazuje še večje števi-cega pravičnega izenačenja, s lo brez|>o*elnih kakor pa poro-tem, da država priskoči delav- čilo Ameriške delavske federa-cem na pomoč tam, kjer so naj- eije. Sedaj so dobili navodilo, naj slabši, in da zavrne njihove zahteve tam, kjer so najmočnejši. sestavijo tako poročilo, ki bo kazalo bolj "optimistično" sliko Komu v korist je tako izena-j kakor pa statistika federacije, čenje? Zgodovina proletarskega! Ce se to n<» da storiti, sploh ne gibanja kaže to neizpodbitno bo nobenega poročila! Sioux Falls, S. I). — (FP) — Okrog 1800 delavcev pri Morre Pack ing kompanijl v t< »m mestu se je poalužilo najbolj efektiv ne metode za izvojevanje svojih zahtev: stavke in okupacije klavnice. Zastavkali ho, ko je družba naznanila, da odslovi 100 nadaljnjih delavcev. Stavkarji so držali tovarno svoji posesti 20 ur, dokler ni bila proti njim poslana milica. Iz klavnice so se umaknili predno je dospelo vojaštvo. Družbi nI to koristilo, ker se stavka nadaljuje. Delavci zahtevajo redukcijo deloynika in garancijo pred nadaljnjimi odslovitvami. Stavko je oklicala Amalgamated Meat CutterH & Huteher VVork-men unija. Proti pošiljanju vojaštva proti stavkarjem je med drugimi delavskimi organizacijami protestiral tudi farmarski pripravljalni konvenčni odbor. V tem mestu se bodo namreč zbrali radikalnejši farmarji pod vodstvom levičarskega Farmarske-ga akcijskega odbora. Ko je governerja Toma Ber-ryja telefonično j>oklienl tajnih farmarskega «>dbora I*em Har-ris, da protestira proti pošiljanju milice proti stavkarjem, ga je governer skušal pregovoriti, naj se to vprašanje ne zanaša pred farmarje. "Prepričan sem, da bi jih lahko pregovoril, da se ne vmešavajo v to stvar, če bi imel priliko," je rekel governer. Harris ga je pozval, naj pride na konvencijo, pa bo videl, če se farmarji zanimajo zu stavko ali ne. Governer Južne Dakote je mnenja, da je bedasto stavkati, in to posebno še, če so izgledi, da bodo mesta stavkarjev zavzeli drugi delavci. Ko ga je Harris opomnil, da bi to pomenilo sku banje, je governer odgovoril, da ga etično vprašanje stavku ne briga, Briga se za materialno iz gubo radi spridenega mesa. In da to prepreči, Je poslal vojaštvo družbi na jjomoč. S tem v zvezi je dobro omeni ti, da governer Južne Dakote ni nastopil proti zveznim agentom, ki so lansko leto tudi v njegovi državi pobili tisoče prašičev In živine ter meso uničili —zmetali ko ga v vodo, ga zakopali l>a tudi kar na planem-pustili. To uničevanje živeža sredi milijonov lačnih ljudi menda ni nobena materialna Ak|ki a«ia Mlaaka. VSI DOPISI ta 4raa< «atal. nainaalla, hImI, a.r.lalaa ta *etak m, ta |« f mil • |laall*m jlfcili, aa| aa Mlllia aa "PHOSVRTO," mi Š, UmmUU A*a., Cklaaaa. III. NOTE i Carr«aMa«UM*a «ltk tka Naaraai* Offlaa *k««M ka iSiia CaMMNNlMltaM far ika h»wm araaManI ak*«M k* »Mnaaii ta Ali ramliiaMaaa a( Man*r iM kaaiaaaa aaMarmta« Ma*a m •aaani akaata ka >44raaaa4 ta a*ar^ary'a affUa. Mallara .t alak kanafli aka«M ka aMraaaatf la Ika aaatotant mntoiv. Plnanrlal Mallara BftOar Ika iaria4Ullaa al Ika lrMa«m'a afflaa akaaM ka arllk hI ia. feuMlatala ranaarntae Ika arark al Ika aaaaaUva kaaM akaaM ka illnnil la Praak Mt«. rkalriaan .1 ika Itaar4 af lipmtan. ^ CmHHmir ,M ,MH|' ^ «Wraa^ ta Jak« Uarlak. akalr»aa. J.tfMai Wall street kriv nemirov na Kubi Mendietova vlada je le orodje ameriških kapitalistov Unija zmagala pri itirih volitvah Clncinnati, O. — Bratovščina železniških klerkov Je bila zmagovita pri štirih volitvah, ki so M' zadnji mesec vršile pod vodstvom železniškega delavskega odbora. Pri Erle železnici so s«« Rlerki izrekli z 20H4I glasovi za Hratovš^ino železniških klerkov 1021 glasov je bilo oddanih pa :n kompanijsko unijo. Hratov rfina je zmagala tudi pri treh nanjših železnicah, ki so čisto okalnega porwna. hq\jetska bombna letala, ki bodo branila boljferiško Ruaijo r alučaju in«a/tje njenega ozemlja. Chlcago. — (FP) — Za ruz burkah! iniložaj na Kubi Je v glavnem odgovoren VVall atreet, ki ima v sedanji Mendietovi vla-di prav tako dobro oprtalo kakor jo je imel v tiranskem režimu i/.gnanega diktatorja Machada. Tako pravi Lolo de la Torrlen-tr, kubanska odvetnica, ki se na-haja na govorniški turi v Združenih državah, kamor je prišla, da imjasni Američanom tamoš-nji položaj. Finančno In ekonomsko do-minirajo Kubo ameriški kapitalisti, v glavnem vvalstreetski bankirji. Med kubanskim ljudstvom ho tako osovraženi, da Je bila Kooseveltova administracija prisiljena preklicati tako zvalil Plat tov amendment, ki Je dajal Ameriki pravico vojaške intervencije. Z vlado Je sklenil tudi novo trgovinsko pogodilo, ki daje nekatere prednosti a-mcrlškim kapitalistom. Vsa ta navidezna sprememba politike Združenih držav napram Kubi pa ni predrugačlla položaja. FundamenUlno Je isti kakor prej. Odpoklican je Plattovega a-mciidmenta ni nič zmanjšalo Izkoriščanja kubanskih mas v in-teresu domačemu in ameriškega kapitalizma. "Se vsak ameriški poslanik na Kubi Je bil dober alužabnik ameriškega imperializma in je |»od piral njegove Interese proti In-teresom kiibunskctrn ljudstva," pravi rniss de la Torrlent«. "Ml ne pričakujemo, da Je Kubo mogoče popolnoma os-vo-l,oditi, dokler bo v sedlu ami»rl-Mki Imperializem. Pričakujemo ps dosi«čl nekaj koncesij, ko »hi (a imperializem prišel v krizo. i Ifova ao radiu in kar bo povedal, ne bo komplimentarno na /a izdajatelja ne za injunkrij-skegn sodnika. Velika zakulisna mreža električnega trusta . t *ta, je bil ua primer obaojap od šeat mesecev do dveh let zapora. (Nailalirvanja a 1. tirani.) no*t in golo demagoštvo, kar poatdino pradat^lnlku Z Marvovi smrti pripisovali Kngelsu čast enake zasluge pri utemeljitvi znanstvenega so-ciallzma, Je Kngels odgovoril: "Večkrat se je že kazalo na moj delet pri tej teoriji in tako mo-ram izreči nekaj beted, da Im> ta zadeva odpravljena. Ne morem tajiti, da ne bi imel nekega se« mosjojrteffa detet« tako pri utemeljitvi kakor pri izgradnji teo- ■ m H —Federated PlcUrea. M rs. Irene Davia z otroci, ki je bila proglašena za najbolj pogumno žensko v Alabami. S ho j i lom 9100, ki ga je dobila od vlade in s trdim delom si je ustvarila eksistenco, da ni bila odvisna od javne podpore. S po-več rije. Toda največji del vodilnih osnovnih misli in posebno njih končna, ostra formulacija pripada Marxu. Kar sem prispeval jaz, bi mogel—izven nekaj specialnih strok— napraviti tudi Marx sam. Kar pa je napravil Marx, bi jaz sam ne mogel ustvariti. Marx je stal višje, je videl dalje, je pregledal bolj in hitreje od vseh nas drugih. Marx je bil genij, ml drugI pa kvečjemu talenti. Brez njega bi teorija danes ne bila to, kar je. Zato po pravici nosi njegovo ime." Pri, tem |ta je bilo njuno sodelovanje tako tesno, da se nikakor ne da liaMtl zaslug obeh pri posameznih delih. Taka dva človeka nista čutila potrebe, da bi posebej poudarjala človeško plat. Toda |lov sod Jima Je bila merilo. $e tam, kjer Marx |n Kngels obrav navata zgolj gosptalarstvo, ne prezreta nikdar človeka. Teh-nlko, gospodarstvo, državo gledata vedno v razmerju do človeka. 7. isto neumornostjo in I skrbnost j o, a katero zasleduje-ta razvoj kapitalizma, zbirata dokate o bedi delavcev, o pro-kletstvu ostmškega in Ženskega | dela. o moreči monotonosti me- ' haničnega dela. skozi slavos|>ev , gigantskemu tehničnemu' na-j pnrdl^i pnstira vedno krik člo-1 veškega upora, Mara je v tistih časih, ko se je kapitalizem še bohotno razvijal, napovedal njegov konec: "Buržuazija je nesposobna trajno vladati, ker je nesposobna, da bi svojim sužnjem zagotovila eksistenco v samem okviru njenega suženjstva, ker je prisiljena, da jih poniža v položaj, ko jih bo morala sama rediti, namesto da se ona redi od njih." Nasproti vsem tistim, ki so v svoji kratkovidnosti dolžili stroj in tehniko kot krivca človeške bede, sta branila stroj in povedala, da je od človeka odvisno, ali se kaka stvar obrne njemu v korist ali škodo. Stroj je blagoslov za človeka, če se pravilno uporablja. Toda v kapitalističnem sistemu se vsaka najboljša stvar obrne v slabo. V kapitalističnem sistemu se nalaga kapital samo tam, kjer se bolj množi, ves pogon kapitalističnega gospodarskega življenja je samo v pohlopu po dobičku; radi dobička se grade tovarne, radi dobička se racionalizira produkcija, radi dobička se odpuščajo delavci; na potrebo človeških množic se ne ozira. Gospodarsko življenje "pride do zastoja ne tam, kjer zapoveduje zastoj zadovoljitev človeških potreb, temveč tam, kjer ga zapoveduje realizacija dobička." In tako sam stroj ni kriv ničemur, ker "stroj sam po sebi krajša delavni čas, toda kapitalistično uporabljen stroj ga pa podaljšuje; stroj sam lajša delo, kapitalistično uporabljen pa veča napor; stroj sam pomeni zmago človeka nad naravo, kapitalistično uporabljen pa človeka zasužnjuje naravi; stroj sam veča blagostanje producentov, kapitalistično uporabljen jih pa spravlja na beraško palico." Zato naj ljudje spremene sistem, da bo človeku postalo delo blagoslov in osvobojenje. Tega končnega cilja pa nista zasanjala kot neki pesniški ideal, temveč sta znanstveno dokazala, da je mogoč potreben in nujen nov gospodarski In družabni red, ki ne bo razrušil ustvarjenih pridobitev, temveč jih bo samo |H>stavil v službo celoti. Njuna teorija ni filozofska špekulacija, temveč nauk, sloneč na spoznanju stvarnega. materialnega stanja. Iz te realne, stvarne, razumske osnove so pa potem mnogi napravili zmoto s tem, da so sprejeli in pojmovali marksizem le enostransko. Iz tega dialektičnega nauka, ki vidi poveod glavni |togon napredka v večnem boju nasprotij med go*|Mrtiar*kimi razmerami in živimi potrebami človeštva, so napravili fatalistično potva-ro, češ: gospodarstvo samo ae razvija v socializem. Povsod svetu |»a vidimo nazorne prime-! re, kako lahko vprav v časih najhujše krize kapitalizma zmagujejo naj reakcionarne j še stru-je in koliko je torej odvisno tudi od akcije živih ljudi. V Nemčiji n, pr. je prevladalo nad vsem delavskim gibanjem strokpVničarstvo. ki je vzbujalo v delavcih raznih strok le materialne, dnevne poklicne interes«', in je Im»j ta višje mezde ali ugodnejše delov ne |w»goje v ok- aktivnost, navdušenje, požrtvovalnost za dosego končnega smotra, ki je mnogo višji od vsakodnevne mezdne in socialne politike. Samo omejeno delo na polju te ali one stroke ali tega ali onega dnevnega materialnega vprašanja Še ne odpira ljudem širokih pogledov nad vsemi družabnimi odnošaji, še ne vzgaja v njih borcev za ustvaritev nove družbe, temveč jih zbira le za dosego nekega strokovno in krajevno omejenega uspeha v okviru kapitalističnega sistema. Samo, zgolj strokovničarsko delo ne zavaruje ljudi pred fa-šistovskimi, klerikalnimi in drugimi zablodami, še ne preprečuje, da ne bi premnogo samih strokovno organiziranih članov podpiralo baš tiste politične strujo, ki delajo proti socializmu in s tem proti interesom delavskega razreda kot celote. Da ne bo nepotrebnega nesporazuma med nami: nikakor ne podcenjujem jiotrebe vsakdanjega boja in dela za razne materialne interese proletarcev vseh strok in kategorij. To je začetek in realna podlaga vsega delavskega gibanja. Poudariti hočem le, da se v tem dnevnem pehanju ne sme izčrpati ves naš pokret, da se boja kake skupine za ugodne delovne pogoje ne sme istovetiti s socializmom. Zmisel materialnega boja delavstva je prav v tem, da se končno ustvari nov družabni sistem, ki ne bo poznal več divi-dend in mezd, izkoriščevalcev in izkoriščanih, temveč le svobodne, enakopravne ljudi, Zato pravilno pravi Henrlette Roland-Holst: "Boj za socializem se mora vedno izražati kot boj, ki je prežet še z višjimi motivi, nego so sami realni ali praktični interesi. Celotna naša propaganda se mora gibati v tej smeri in služiti temu cilju. Množice se morajo vzga jati za socializem, v katerem se bodo razum, znanost in spoznanje skladali z duhovno in srčno dobroto in ljubeznijo do ljudi." —elj v Svobodi. Zaprtnica prešla - Energija se je vrnila! "Elco, Wis.—Jaz sem imel zaprtni-co več mesecev; moja energija me je zapustila. Moj prijatelj mi uveto-val naj vzamem MINERJEV!) GRENKO VINO hitro zatem so prešle moje sitnosti, —kako vesel «em jaz! Hvaležen vam J. Z." Trinerjevo grenko vino je pomagalo miljonom ljudi, ki so trpeli zadnjih 46 let. Ono očisti čreva in jih drži čista; pomaga prebavi in povrne zdravo slast do jedi. Deluje brez ščipanja; vam ni treba iskati nobenih novih iznajdb; tu imate iznajdbo, ki je prestala mnogo pre-zkušenj. V vseh lekarnah. Jos. Tri-ner Corp., 1333 So. Ashland A ve., Chicago, III. —(Adv.J Najzanesljivejše dnevne delavske vesti so v dnevniku "Prosve-ti." Ali jih čitate vsak dan? Potnik in potllik Trgovec: "Kaj 8te , Mojo hčer hočete'' Ali vzel za trgovskega za ženitovanjskega. * i Sodobno gospodi,,^ "Ni mogoče! Sami « nogav.ee? Zakaj pa n„ "Saj to niso moje temveč njene!" 11 _ °aje nout^ir Življenje sub^L PO.UUMJo motni. ur 'H NIJGA-TONK. * >S NUGA-TONE Je a *e }<- > na vzgnja delav« kot celot*, pozabi prmtino k-t za 11 'ni cinlizma in na.(sit mu, in buditi v h Tiatra lizem. ži ta- ZatM-Mitič. arreda je nnald v letaUki obleti. Mar Otmald je bil pred leti velik p*«i-|(M. «edaj pa je natdtfAen mili-♦ »rut in hi»če. da Anglija ra/|>o * največjo (»htirtiženo silo i na svetu. v tiskarsko obrt spadajoča deb Tiska vabila za veselice in shode, viaitaice, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvat slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku io J VODSTVO TISKARNE APELIRA NA CLAJ 8.N.I\J„ DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vsa pojaanila daje vodatvo tiskarno Cene smerna, nnijsko delo prve vrat« Pišite po informacije na naslov: S. N. P. J. PRINTER* 2657-59 SO. LAWNDALE AVBNV« Telefon RerkvreU 490* CHICAGO, ILL> Tam ae doto« na Ulj« UUk vm