Naj reč j i slerenski dnevnik v Združenih državah
Velja za vse leto * . .	$6.00 I
Za pol leta.....$3.00 3
Za New York celo leto •	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
GLAS NARODA
list slovenskih delavcevv A^meriki,
i The largest Slovenian Daily h the United States.
a Ittned every day except Sundays
!and legal Holidays, 75,030 Readers. r
itiLEl'ON: CORTLANDT 2876. NO. 245. — ŠTEV. 245.
Entered as Second Claw Matter, September 21, 1903, st the Post Office at New York, N. Y., under tha Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON: CORTLANDT 2876.
NEW YORK, FRIDAY, 0CTQ3SR 17, 1924. — PETEK, 17. OKTOBRA 1924.
VOLUME XXXn. — LETNIK XXXII.
DRŽAVA OREGON BAJE ZA COOLIDGE-A
Država Oregon, ki ie predstavljala nekoč veliko upanje senatorja La Folletta, je baje sedaj odločno za Coo-lidge-a. — Dem okra t je nimajo v tej državi niti najmanjšega z;- -ipanjo. — V Oregonu ima La Follette manjše priliKe kot v Washingtonu, Nevadi in Arizoni. Gospodstvo Kukluksklana.
Grants Pass, Ore.. 1(>. oktohiti. — Oregon pomenja za La Follrtta pravcat o razočaran jo. Močna radikalna stru-i.i. katero jo bilo opaziti v zadnjih letih, nastop farmerjev v protestnem «;ibairpi, ki jo sledilo depresiji v poljedelstvu in plovno domnevanje, da misli in nastopa Oregon kot sosedno države. — v«e to jo jaeilo naziranje, da bo država Oreiron rii.a prvih v politični nstaji.
Mesto lega pa je država Oregon edina država na pa-eifienem rolm, ki se odločno in preklioiio zaneina j.ix C'oolidge-a. Pristali in podpiralei La Follettove kandi mre norcio seveda tej;a priznati. Še vodno govore o molčečih glasovih, ki bodo prišli na površje na volilni dan ter png< Itnili re] r.blikansko stranko, prav kot so bo isto zgo-dio v ('aliforniji.
Obsiaja pa temeljna razlika: Pristaši La Folletta v ('aliforniji pokažejo vsaj lahko na razpršene skupine vo-li.Vcv. ki m> za senatorja ter lahko trdijo, da bodo zmaglali v vseh večjih mestih države, a v Orogonu morejo govoriti le o I Follct tovem ozračju in drugih stvareh, k ate rili ni mogoče videti ali prijeti.
Po mnenju progresiveev ni seveda nemogoča nobena, stvar, ker ne najdemo v zapadnih državah nobenega dejanskega merila, s katerim bi mogli sondirati preokroni tov k I KoHotUi. Simptomi, ki so edino merilo političnih namenov to ali one države, pa kažejo vsi, da si bo Cooidge pridobil Oregon.
J.a Follette ima mkaj manjše prilike kot pa v AVash-iiigtonu. ('aliforniji, "Neradi in Arizoni. Obseg njegovih izgledov v teh štirih državah je različen, soglasno z redom, v katerem smo jih navedli.
V	najnovejših poročilih iz Oalifornije se jrlasi, da so izgledi Coolidge-a v ('aliforniji nekoliko boljši, da pa jo razlika majhna, komaj 30.000 ga sov od skupnih milijon in pol g\tisov. Tako vsaj sodijo nevtralni opazovalci. Če obstaja v resnici takozvanV "molčeči glas", bo to razliko kaj toliko premagati.
Nadalini faktor v Orogonu je Ku Klux Klan, ki je v Oregnmi mogočen, v Washumtonu pa skoro brez moči. Tekom svojih jmtovanj po deželi tekom te kampanje sem našel, da je Klan običajno republikanski, včasih demokratičen. da pa ni nikdar za I a Foltafta.
V	državi, v kateri bi bile skoro odpravljeno župnijske in drugo privatne šole, če bi ne posegla vinos sodišča. se pri sestavi političnega pregleda ne sme izgubiti iz vidika moči Klana.
O pr*'ikab demokratične stranko a- Oregonu se ne izplača govoriti, kajti le enkrat v petdesetih letih jo država glasovala demokratično, namreč leta 1D12. Celo tedaj pa je imel Wi?«on le deceit tisoč glasov več kot pa Roose volt in slednji le tri tisoč glasov več kot Taft.
ZNANIK PRIHODNJE VOJNE.
Slika nam kaže ameriški armadni zrakoplov, ki spušča iz sebe črn go>t dim, s katerim bo skušal sovražniku prikriti infanterijske pozicije.
ZR-3 PREKRŠČEN Y "LOS ANGELES"
SKRIVNOSTNI UMOR V COMSTOCK, N. Y.
Skrivnost obdaja umor ponarejevalca v Great Meadows jetnii-nici. — Umor je bil izvršen z nožem za lupljenje krompirja.
Delavska stranka v Angliji potrebuje še nadaljnih petsto tisoč glasov, da odtrga konservativno-liberalni zvezi sedeže v parlamentu.
Poroča John Baldsrston.
London, Anglija, ,16. oktobra. Delo bo moralo biti za 500.000 gla->ov močnejše tekom prihodnjih volitev kot je bilo pred enim letom, da ohrani v poslanski zbornici toliko sedežev kot jih ima sedaj. To pa raditega. ker so bili leta 1023 v številnih volilnih okrajih po trije kandidati, dočim se je sedaj umaknil konservativec ali liberalec, soglasno z razpoloženjem, da se koncentrira boj proti delavski stranki.
Vsa znamenja kažejo, sedaj, da bodo konservativci precej pridobili. liberalci mnogo izgubili, dočim bo tudi zmanjšana iLa delavske stranke.
Da se počasti prejšnjega ministrskega predsednika Asquitha in Sir Simona, liberalna voditelja, so konservativci umaknili svoja dva kandidata proti njima. S tem je zagotovljena izvolitev obeh. Delo najbrž ne bo moglo premagati te ovire pri volitvah.
Glavna stana obeh strank zani-kujeta vsako tideležbo pri teli uravnavah, katere se pripisuje izključno le krajevnemu razpoloženju. Vedno bolj pa se utemeljuje naziranje, da so voditelji obeh strank iTa TaJiiPTn"Za napori, da se iztrga sedeže iz tok delavske stranke, brez ozira na kdo jih bo dobil, liberalec ali konservativec.
Mojstrski duh za liberalnim gibanjem proti kombinaciji obeli strank je prejŠni ministrski predsednik David Lloyd George. Večina konservativcev, celo takih, ki nasprotujejo koaliciji odobrava to obravnavo, ker je prepričana, da bodo liberalci izgubili pri volitvah in da je konservativna večina v prihodnjem parlamentu mogoča.
Bolj vrjetna posledica pa bo velika pluralnost konservativcev, ki bo nudila Lloyd Georire-u, Churchillu, Birkenheadu. Hornu in Chamberlainu priliko, da oži-ve koalicijo kot je obstajala nekaj časa.
Številni liberalci pa odločno nasprotujejo tej tajni, a povsem oči-vidni zvezi tor imajo rajše delavsko stranko kot pa konservativno. To bo mogoče im^lo za posledico razikol v liberalni stranki, vsled kati'rep-a bi se on del liberaleev pridružil zmernim Iaboritom. dočim bi se drugi pridružil konservativcem v kolaeijskem kabinetu.
Na tisoče volilnih govorov se je vršilo po celi deželi in kampanja :e v polnem teku, ker manjkata lo volitev še dva tedna. Stanley' '»abhv.in. načelnik konservativne >tra.nke. jp otvoril svojo kampanjo v Londonu včeraj zvečer in Llrd Ger>rsm in Asquith v svojih volilnih okrajih.
M inistrski predsednik McDo-•laild je za las ušel poškodbi, ko jc govoril v Cleckheaton in ko se je podrl oder, na katerem je stal z dvesto drugimi. Dvignil se je smehljaje in nepoškodovan, kot vsi drugi.
REPARACIJSKO VPRAŠANJE JE REŠENO
Fenomenalni uspeh nemškega posojila je zagotovil zaveznikom reparacijska plačila za leto 1925. — Owen Young ima sedaj v svojih rokah tisoč miljinov zlatih nemških mark, za pokritje nemških p!!ačil. — Denar je namenjen premogarskim in drugim producentom. Proporcija plačil med zavezniki.
Pariz. Francija, IfJ. oktobra. — Ker je nemško repa-i-acijsko posojilo uspešno, ima O won I). Young, začasni veparaMjski generalni agent, na razpolago dosti denarja, da zagotovi plačila Nemčije za zaveznike tekom le'tfci 1925 in sicer v znesku tisoč milijonov zlatih mark ali $250.000,000.
J Posojilo je bilo določeno osemsto milijonov zlatih mark in 140.000.000 teli je bilo že kolektiranili za repa-raeijski načrt v notranjosti Nemčije same. I Ta denar bo deponiran v nemški državni banki na račun generalnega agenta ter bo izplačan nemškim proizvajalcem premoga in drugim proizvajalcem, ki so dobavljali Franciji in drugim zaveznikom blago na račun reparacij. | Jutri bo obvestil Mr. Young reparacijsko komisijo glede stroja kolektiranja. Nato, kakorliitro bo dospel Parker Gilbert, njegov naslednik, bosta odšla oba v Berlin, na sestanek z uradniki državne banke. Uravnane bodo podrobnosti in Young se bo vrnil domov. On pravi, da bo osobje pod repartaeijskim načrtom majhno, da pa bo kljub temu načrt dobro posloval.
. Proporcija plač'1 mod zavezniki, kot določena v Spa, na temelju katere dobi Francija 52 odstotkov, bo revidirana tako. da. se upošteva tudi ameriške Stroške tekom okupacije Nemčije, vendar pa se domneva, da bo ostal francoski delež pribMno isti.
j Gotovost uspeha ropararijskega posojila je povečala kredit Francije in finančni minister predlaga izdajo bon-dov po tisoč frankov, katere sc bo lahko zamenjalo koncem desetih let za 1500 ''rank o v. Morgan, ki se* je mudil v Londonu, bo prišel jutri semkaj in razpravljalo se bo o ameriškem posojilu v znesku stotih ali sto m petdesetih milijonov dolarjev, ki naj bi stopilo na mesto Morganove-.ga posojila izza zadnjega marca, da se obvaruje frank pred pretečim polomom.
Pariz, Francija, 16. oktobra. — Francoski delež pri ru aracijskcm posojilni v znesku treh milijonov angleških funtov je že pokrit, čeprav ni bil še objavljen. I — Polkovnik James Logan, ameriški opazovalec pri reparacijski komisiji, bo zastopal Združene države na konferenci zavezniških finančnih ministrov v Parizu, ki bo določila porazdelitev plačil na temelju Dawesovega načrta.
; Stockholm. Švedska, m oktobra. — Švedski delež pri reparacijskem posojilu ?a Nemčijo na temelju Dawesovega načrta je bil pokrit v teku pol ure x>otem ko so bile otvorjene subskripcijske pole.
Ojnnačcna vsled uspeha nemškega reparacijskecra po-sojila, je M organ ova tvrdka objavila, da bo ponudila v leku šestdesetih rini 7a $150.000,000 francoskega posojila. Prvotni namen je bil objaviti to posojilo šele priliodnie jHo.
ALBANCI SO PRODALI SVOJO SAMOSTOJNOST ITALIJI.
Tirana, Albanija, 16. oktobra. Tz Rima se je vrnil albanski ministrski predsednik Fan S. Noli ter izjavil, da se mu je posrečilo dobiti v Italiji 2o.0C0.000 lir posojila. Pod kakšnimi pogoji je dobil posojilo, ni hotel povedati.
Brez dvoma je prodal Italijanom albansko samostojnost.
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU.
Danes so naše cene sledeče: JUGOSLAVIJA:
1000 D£n. _ $15.10 2000 Din. —$30.00 5000 Din. — $74.50
Pri nakazilih, ki znašajo manj kot kot en tisoč dinarjev računamo posebej 15 centov za poštnino in druge stroške.
Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje "Poštni čekovni urad".
ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE:
200 lir .......... $ 9.90 600 lir..........$23.75
300 lir .......... $14.55 1000 lir..........$46.50
Pri naročilih, ki znašajo manj kot 200 lir računamo posebej po 15 cen tor
za poštnino in druge stroške.
Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje Ljubljanska kreditna banka v Trstu.
a* jMCUjatre, ki presegajo PETTISOO DINAJBJMV all pa DVATIBO?
L.TR dovoljujemo po mogočnosti Be poaeben dopust Vrednost Dinar jen In Liram seda) nI rtmhm. Menja te re£krmt ta a»jtl čakovano; Iz tega razloga nam nI nogoče podati natančne cene računamo po ceni tistega dne, k« nam pride poslani denar ▼ reke.
POŠILJATVE PO BRZOJAVNE* PISKU IZVRŠUJEMO J NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA 8TROŠE3
•lede iaplačil ▼ amer, dolarjih glejta >oi»bn oglaa t tam lista
Denar nam je poslati najbolje po Domestic Postal Money Order ali po New York Bank Draft.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
Telephone: Cortlandt 4#87.
Svečan sprejem nemških častnikov in moštva v Washingtonu. Kaj prerokuje poveljnik dr.: Eckener? — Prekooceanska po-tovanja v vodljivih balonih. j
V NEMČIJI SE BODO NAJBRŽ VRŠILE NOVE VOLITVE.
Berlin, Xemfiija, lft. oktobra. — Pri današnji konferenci mod državnim kawlerjcm in voditelji strank je bilo zaključeno, da ko vsa popra janja plede sprejema nemških naeijonalcev v kabinet, neuspešna. Vladi ne bo kazalo dru-(«:e?a kot razpustiti državni zbor trr razp:sati nove volitve.
PROTI J APONSK A KAMPANJA V AVSTRALIJI.
X
Tokio, Japonsko, 16. oktobra. C'asopis Smith's Weekly, ki izhaja v Sidney. Avstralija, je 2ačel ostro kampanjo proti Japoncem. Clankar opozarja Avstralce na ne-varnost. ki jim preti vsled prevt»-like bližine Japoncev. Časopis objavlja tudi karikaturo, predstavljajoč.» opieo. držečo v kreinpljih beli ko deklico, ki naj predstavlja Avstralijo.
•DE RIVERA BO TUDI V MAROKU VLADAL.
Madrid, Španska, 14. oktobra. Ministrski predsednik Primo de Rivera je bil danes imenovan naslednikom sreneralnega poročnika Louisa Aizporu ter s tem prevzel mesto najvišjega komisarja za Ma-. ro4co.
ITALIJA PRIPRAVLJENA NA
VOJNO,	i
. -'j
- !
Rim, Italija. 16. oktobra. — Mi-j nistrski svet je danes odobril zakonsko predlogo, ki se tiče orjra-' ni'/aeije vseora italijanskega naroda v slučaju vojne. Predloga določa. da se ne bo samo vlada pripravljala na mobilizacijo, pač pa' ves narod. V slučaju vojne bo vsv' poljedelstvo, vsa industrija in vsaj financa jkkI vojaško kontrolo.
, ZANIMIV POSKUS FARMERJA
Neki farmer v bližini Miami. Florida, je vprizoril poskus, ki bo mogoče epohalen za poljedelstvo celega sveta. Dvignil se je z aero-1 planom v zrak ter se p-irkrat pt. Ijal preko svojih polja. Pri tem je v času dvajsetih minut posejai 640 jutrov polja s semeni trave. č'e bi korakal j>o starem običaju po svojih poljih ter sejal. bi rabil ,za isto stvar cele štiri tedne. Delati bi moral od štirih zjutraj pa do devetih zvečer, vključno štiri nedelje. Sedaj liite farmerji iz cele okolice k temu poljedelcu. Če se bo izkazalo, da raste trava pravilno. si bo vsak farmer nabavil aeroplan. Običajno postopanje hočejo vreči med staro šaro. Oškodovani bodo le pesniki in slikarji, ki so radi predstavljali in opeva« li sejalca.
Wash'ngton, D. C.. 16. oktobra.f Včeraj je sprejel pred. Coollidge v avdijenci poveljnika vodilnega balona ZR—3. dr. Eckenerja ter par njegovih častnikov. I Dr. Eckenerju je osebno čestf- i tal k velikemu uspehu. ; Pozneje so bili vsi častniki in moštvo gostje mornariškega tajnika "\Vilbura. Ob tej priliki je vf-1 I kel AVilbur, da bo vodilni balon 1 zadobil ime "Los Angeles". I Lakehurst, X. J.. 16. oktobra. — i tDanes popoldne so začeli spušča-' ti iz ZR—3 plin vodik. Zaloge bo-j do zatem napolnili s helijem, (plinom. ki ne goriV
Enajst častnikov bo ostalo toliko časa v Ameriki, dokler se ne bodo Amerikanci popolnoma naučili manevrirati zračne križarke.
Križarka bo šest mesecev v mornariški. šest mesecev pa v armadni službi Združenih držav. Nato bo poverjena ameriški pošti.
Washington, I). C.. 16. oktobra. Danes je rekrl dr. Eekenor časnikarskim poročevalcem naslednje:
—- V kratkem se l>wlo začele redne prekooeeanske vožnje z vodljivimi baloni mod Ameriko in Evropo. Pri tem bodo v prvi vrsti prišle vpoštev poštne in ekspresne pošiljatve.
Prekooceanska plovba se bo dosti hitreje razvijala kot pa plovba preko kopnega, zato ker železnieu hitreje vozijo kot parniki.
Temu bo kmalu zatom sledil potniški promet.	|
Potniki se bodo nedvomno radi ... • vozili z vodilnimi baloni, ker je I
taka vožnja sorazmerno varna ter
ne povzroča nobene morske bu-!
lezni.
Najboljši motor za vodilne balone je Dieselov motor.
TUDI FRANCIJA BO NAJELA POSOJILO.
Pariz, Francija. 16. oktobra. — V soboto se bo A ršila važna konferenca med -T. P. Morganom, francoskim ministrskim predsednikom in francoskim finančnim ministrom.
Konferenca se bo tikala nadaljnjega posojila, katero namerava najeti Francija v Združenih državah.	1
Skrivnost obdaja nasilno smri treh mož in pričele so se tozadevne preiskave. V Great Mead o v.-jetnišnici v Coin stock. N. Y.. leži mrtev ponarejevalec Martin Dillon, žrtev sunka z nožem, katerega je dobil, ko jo stal v vrsti s l4o drugimi kaznjenci, da se jih če-kira. Okrvavljen nož za lupljenj*, krompirja znači pričetek sledi, o kateri domnevajo oblasti, da jih bo privedla do morilca.
V Hobok enu hoče dognati policija na kak način jo izgubil življenje pod kolesi težkega trnka na ferry-ju, ki vozi s tri in dvajsete ceste v Hoboken neki neidentifi-ciran nio'ki. Xe\vyorška policija pa skuša najti morilca črnca Er-nesta Lesterja, ki je bil ustreljen v neki kleti na Peti Avenue. V zvezi z umorom sta bila že prijeta dva črnca.
Prav flo danes zjutraj sta warden Cumb in okrajni pravdnik Bascem s pomočjo drugih jetni-ških uradnikov vodila preiskavo glede umora kaznjenca Dillona.
Uradniki so posamič zaslišali vse kaznjence, ki so stali v vrsti, dn najdojo ključ k skriviosti. Sum jp pade! zaeivlcrat na kaznjenca, ki jo stal v bližini Dillona. Tme osumljenega ni bilo objavljeno. Zanikal na ie odločno, da bi bil v kakem stiku z umorom.
Jetniki pravijo, da ne vedo nič drugega kot to. da je padel Dillon naenkrat na tla. krvaveč iz smrto nosne rane. Par minut poznoje j<-umrl v jetniŠki bolnici, kajti nož mu je prereza! srce.
Oblasti so pozneje na-le mal" nož:č rod radijatorjem, nedaleč od tam, kjer je bil Dillon umorjen Ni bilo mogoče najti motiva zh dejanje, kajti Dillon najbrž m imel sovražnikov v jeei.
Dillon je bil obsojen radi mra rejanja po drugem redu ter bi moral zapustiti jetnišnico dne 23. novembra.
Glede neidentifieiranega človeka. ki je prišel pod kolo trnka na Ferry-ju. je polrcija mnenja, da je ali padel s truka ali da se je v samomorilnem namenu vrgel pod kolesa. Policiia bo skušala ugotoviti njegovo ideniičnost s pomočjo obleke, kajti njegovo telo je bilo grdo razmesarjeno ter ni bilo mogoče najti nobenega posebnega identifikacijskega znaka.
NAČRT ZA ZRAČNO POŠTNO SLUŽBO Z OSREDNJO AMERIKO.
Washington, I). ('.. 16. oktobra. IV kratkem bo otvorjena redna poštna zveza med Združenimi dr-, žavami ix» s Centralno Ameriko.
i
KRONPRINC HUMBERT SE JE
ZAROČIL.
_
Rim, Italija, 16. oktobra. — Časopisje potrjuje danes poročilo, da se je zaročil italijanski kronprinr. s princezLnjo Marijo Jose, hčerko belgijskega kralja.
"GLAS NARODA"
VLtvna tAiLv*
*w«M an* Publish«« fey
BPffjl Publishing OoB|Uf.
CA Corporation)
«amah nrm»c—m__l-coi« mwiwh. TW—rw
Ploco of •uolnoaa •« Uw Corporation and Adferoaaoa of Abovfe Offlcfersi m Cortlandt fUofet »orough of Manhattan. Now Yorfc City. N. V.'
** • L A » NARODA"
.	{Vole* of tho Pooplo)_____
_looMod Iwry Pay Excopt Sunday an« Holiday._
<a	Mi volja IM aa Amorlko ,Za Now Yorfe ca fefelo la«*	9TM
1« Ram«« ............ M.0« j Za pol lota ——..........
to pal lata ................W.eo Za Inoxomatva sa aalo Mia .... . 9TM
■Ca Irtrl laaa ■.__________________________»l.«o'za pol lata —..........— —.....
•ubocrlptlon YeaHy »g.Ojl_
Advertisement on Agreement
_••lae Naroda" Izhaja veakl dan lavxemil nedelj In prapnlfcafe_
wpla) feres poOptaa la osebnosti ae ne prtobCujeJo. Denar naj aa fclapovotl po 03m— pe Money Order Pri spremembi kraje naročnlkoT, prosimo, da ae MB tadl preltnjl MrsliaCe paana nI. da hitreje najdemo naalomlka
•OLA« NARODA" » vtrofet. Borough of Manhattan, Now Ver«, V, Yalaphona: Cortlandt ttn__
i — - — ——
VTIHOTAPLJANJE PRISELJENCEV
Dosed a j je bila navada, da so človeka, ki je nepostav-limi potom dospel v to deželo, najprej jiošteno zaprli, zatem so g-a pa deport irali.
Pred kratkim se je tak slučaj obravnaval pred zveznim sodnikom Sheppardom v Brooklynn.
In zvezni sodnik ie razsodil, da je treba človeka, ki pride nepostavnim potonf v deželo, deportirati, ne ga pa še prej vtikati v ječo.
Ta razsodba pa marsikateremu za^rizencu ne ugaja.
Končno besedo bo najbrže izreklo najvišje sodišče.
V tem slučaju je <lo za 31 Italijanov, ki so bili vtilio tapljeni na l^ong Islandsko obal in katere je takoj po izkrcanju' aretirala obrežna straža.
Ljudi, kateri so jih vtihotapili v deželjot, bo zadela za-siužena kazen.
Toda zakaj zapirati ljudi, ki so po enomesečnih naperili poskušali dospeti v deželo svojega hrepenenja?
Ali ne bodo že dovolj kaznovani z doportacijo v staro domovino ?
Umnevno je, da hočejo ameriška sodišča s takimi kaznimi enkrat za vsel'ej preprečiti nepostavno priseljevanje.
Glavna krivda pa vsekakor zadene one, ki se poklicno bavijo z vtihotapi j an jem priseljencev.
Njihove žrtve so vredno vsega pomilovanja.
Ugotovljeno je, da je v Franciji in Itialiji vsepoljno pustolovcev, ki obljubljajo Amerike željnim, dia jih bodo proti visoki odškodnini spravili v to obljubljeno deželo.
Kaikorhitro spravijo denar, se ne brigajo več za reveže, ki so prodali vse svoje imetje \* nadi, da najdejo v tej deželi boljše delovne pogoje in boljše prilike za življenje.1
Vsledtega je ptovsem nepravilno take iLpriseljence'^ pred depor+acijo še za par mesecev ali let zapreti.
Ali že dovolj, da se morajo vrniti v staro domovino 1 rez sredstev in da si morajo zavedno izbiti iz glave misel, da jim je povratek v Ameriko za vselej nemogoč1?
Brezpogojno je x>o treba kaznovati vse tiste, ki se bavijo s tihotapstvom. Kakorhitro bodo tisti pod ključem, bo tudi tihotapstvo precej omejeno.	, »
Posledice Sheppardove odločitve bodo razni novi predlogi v prihodnjem zasedanju kongresa.
Neka skupina poslancev namerava predlagati ostre kazni za vse, ki se nepostavno izkrcajo.
Toda kot že rečeno, bi tak predlog, ako bi bil uveljavljen, ne imel zaželjenih posledic.
Ameriška vlada naj stopi v zvezo z evropskimi deželami. v katerih uganjajo tihorjapci svoj nečeden posel.
Edinole na ta način bi se dalo nekoliko odpomoči obstoječemu zlu.
Velike homatije na Grškem.
Položaj grške republike se zad-, nje čase čedalje bolj zapleta. Komaj se je poleglo nezadovoljstvo v mornarici, se je že pojavilo nevarno gibanje med grško vojsko. Znano je, kako je vlada zatrla ■ upor poveljnika grške križarke ; "Averov", ki je hotel bombardirati Atene ter strmoglaviti repu-blikanko vlado. Nedavno so vsi atenski listi poročali o novem vojaškem uporu, ki se pripravlja v Janini ob albanski mepi, Štirje grški častniki so hoteli s pomočjo komunistov in bolgarskih komita-šev proglasiti južni (grški in severni) albanski Epir za neodvisno državo na čelu z bivšim kraljem Jurijem ali njegovim stricem knezom Nikolajem in od tam navalili na Atene ter strmoglaviti sedanjo vlado. Koliko je resnice na tem, ni znano. Grški listi radi tudi namenoma širijo po inozemstvu vesti o gibanju čet na albanski meji. V vojašnici 34. pehotnega polka je bil odkrit te dni kompfot proti atenski vladi. Dotični manifest sta podpisasla baje generala Ceirulis in Papagiorgopoio. Pred vojaškim fodii&m je general Cesrulif rja-
vil, da je storil ta korak v trdnem j prepričanju, da koristi svoji domovini. Toda ta izjava ni pomagala niti njemu niti njegovemu prijatelju. Oba sta prišla z nekaterimi drugimi zarotniki pod ključ. Zaprli so ju v neko vojaško bolnico, kjer so zadnje čas« stalno zaprti grški višji častniki. Ta bolnica služi vsaki vladi za ječo, kamor pošilja svoje politične nasprotnike, zarotnike proti državi, kakor jih imenuje sama. Splošno so vojaški upori v Atenah kakor kolo, ki tolikokrat strmoglavi vlado, kolikokrat se zavrti. Vse to grške javnosti prav nič ne razburja. Ludje so vajeni prevra, tov in revolucij, v katerih vidijo neke vrste razvedrilo. Oči vseh se obračajo sedaj h generalu Oto-neusu, poveljniku tretjega solunskega kora, ki ima sedaj, ko zasu-da Liga narodov, vojaške manevre tik ob jug. meji pri Solunu.
Nekoliko drugačna je stvar ie novimi stavkami na Grškem. Delavci cestne železnice v Atenah, ki so nezadovoljni z upravo in mizei-nimi plačami, so napovedali pred dmevi epiošno stavko. Njim so se
BomEH5
MiuT
PREVIDNOST
Nobena draga družba mleka nima načinov, ki bi se dali primerjati z Bordenovo družbo glede priprave ljanja Bordenovega Evaporirane-ga Mleka za vas. Ko kupujete mleko, kupite gotovo Bordenov in ne drugega. Za vsako domačo uporabo, da najboljše uspehe. Je baš tako potrebno kot sladkor ali sol
Če hočete vedeti, kako kuhati z Boriic-novim Evaporiranim Mlekom. izrežite in nam pošljite ta oglas s svojim imenom >n naslovom.	No. 1.
^	THE BORDEN COMPANY
Borden BuOdug New Yotk
unsweetened
evaporateP
Milk
pridružili delavci elektrarne, nekateri železničarji in pristaniški delavski sindikati. Atene so bile nekaj dni brez prometa, in ra??-svetljave. Zanimivo je početje republikanske vlade. Ministrski predsednik Sofulis je hotel najprej pomiriti delavstvo z lepimi besedami. Ko se mu pa to ni posrečilo. so njemu naklonjeni listi proglasili svoje politične nasprotnike iz meščanskih krogov za inspiratorje te stavke. Končno je bil dosežen sporazum in vlada je morala pristati na delavske zahteve glede zvišanja plač.
Zanimivo je. kako gleda <rršk;-ja vno.st na vse politične dojrodk'*. Cirki razumejo državo in njen
pravni red po svoje. Zdaj so vsi od prvega državnika do zadnjega' delavca razdeljeni na stranke in vsi i vvolueijonira jo proti svojim nasprotnikom. Čim pa začutijo ti! puntarji. da ima vlada nekoliko več pristašev kot oni sami. se uklonijo, prosijo odpuščanja, ob-; enem pa snujejo nov komplot, da bi se polastiii državnega krmila. Takoj, ko so na vladi, se pojavi puntarski dull v nasprotnem taboru. Tako je tudi razumljivo, zakaj vsakovrstna vlada ne preganja >vo jih političnih nasprotnikov. Edino komunisti prisegajo potom svojega orjrana "Rizospastisa'% da bo-do postopali drugače, če pridejo na vlado.
Iz Jugoslavije.
Orient-ekspres ne bo več vozil skozi Jugoslavijo?
Francosko casop'-sje^ poroča, da so se t;;kog po lcndoaiski konferenci pri«! t-! a pogajata j/a med intere-' siranimi državami jrlede izpre-1 membe dosedanje linije orient eks_ prosa. Frame i ja baje dela na to.'
bi vozi orient ekspres po sta-' rem potu preko Strasbourga, Stutt I 3&rtn in Dunaja na Balkan. Fran- j e.ija se trudi, da se čim bolj skraj-, ša proga orient-ekspresa skozi Ju-1 postavijo radi siviiih neprilik in za- |
kasmlev, ki jih ima baje navadno.
t
vlak na .našem teritoriju. Razen! tega In Nemčija dajala največ potnikov, ker prestavna!; i nemške in-i duatrije in trgovine še vedno v ve^kem številu povečajo Balkan. V kratkem bo sklicana posebna konferenca 'nterevsentov, na kateri «e bo to važno vprašanje defini-t iATio rešilo.
K temu je še pripomniti, da je utemeljitev z zakasnitvami na jugoslovanskem teritoriju bajka. Za-[kasnitve so ali v It al'ji ali pa v j Rumiutiji.	!
jPatrijarh na potovanju po Bosni.
j Beograjski patrijah Dimitrije se nahaja na službenem potovanju po Bosni in Ilercegovir*'- Dne 23. s°pt. ie pris-pel v Sarajevo, kjer ga je na kolodvoru pozdravil sarajevski veliki župan dr. Baltič. Patrijarli potuje, da ^i ogleda vse pravoslavne samostane, nakar se zopet vrne v prestol i eo.
|
Radič o situaciji.
Po konferenci z ministrom Pe-' trovičem je Radie dal zagrebškemu dospfsntiku "Bouiittike" posebmo izjavo, kjer m. dr. povdiarje.: Mi poijdemo v volitve s sporazumom, ne samo v ob^sih, temveč z goto-'
i
vim sporazumom. Stvairi se razvijajo tako. V volitve bomo pa šli, da se na srbski strani doba formel-trri pristanek za č?porazum. Tega pristanka zdaj še na. Z vstopom (HRSS v vlado boido nastopile tudi jnekartere .iizpremembe. Na vsakem koraiku se mora zaeutdtn nov duh. ,V vladi bcwno zavzeii prazne pon*t_ felje- Neki srbski politik je predlagal, naj bi ve8|jialo razmerje 9:9. j Tod a mi smo rekli, da tu ne gre za preesme in neprečaute. Kalntaet mo-
ra hiti c.2if-tt i, temi Kil j. ker Hr_ v.»t;i Ln Srbi naprednejši elment, Slovenci so bolj konzervativni, tako da Srhi imajo z nami Hrvati večino. Pri reševanju nekaterih jko»nikre.t.nih vprašanj bomo zopet Hrvatu držali z drugimi, toda v po_ litit~nill ziulevah se mera vkleti, <la i vodstvo imajo Srbi r'n Hrvati, Slo-j vene i in mn-LLmaari o političnih vprašaji jih jrovore malo in o tozadevnih razpravah prepuščajo !vodstvo nam. Mi (IIRSS) pa stremimo, da pogodimo vse kar je potrebno. da dosežemo slogo-
i
Kaj je Nastas ponujal Radiču?
Zagrebška "Riječ"* navaja, da se je Radič sestal z uglednim politikom ter se napram njemu silno hvalil s posetom X a sta-a Petroviča. Minister Petrovič je takoj v početku razgovofra najrla^il', da ?a je poslal kralj," je dejal Radie. "Govoril je t<rej z mano kot kraljev posrednik. Nato md je, še preden sem mu utegnil odgovoriti ponudi1! v kraljevem imenu, da takoj prevzamem predsedništvo kabineta. Jaz sem to ponudbo odbil z motivacijo, da bi to bilo pre-rano. Ako hi -danes postal ministrski predsednik, bi ta čiaijenica izzvala slabo volijo, morda tudi mržnjo pri Srbih. Zato se moramo najprej lepo Sporazumeti v vsem,1 nato pa poj demo v vofliitve!"... Vse to je Radič zanpouo sporočil svojim agentom z nalogo, da raz-šepetajo med narodom, kako je ;Radr'' vendar le dosegel svjnfj cilj, da v Zagrebu govorijo z njim kot I "suveren s suverenom". Nadalje ,naj narod zaupno izve, kako visoko ponudbo je Radi**- »Odbil. On ne. če zase ničesar druzega, nego vo.1 lit ve pod ugodno zvezdo, da nabere vsaj 100 mandatov. Nato?... i" R.ijee zahteva od mšniLstra Pe-jt.roviea, da se izjavi, a'Bi je res Radiču t^ko govoril.
Kačaki napadli poštni avto.
Na cesti Kotsov.ska Mitro<vica-Raška so kačalki napadlK poštni avtomobil- Zahtevali so denar ter ■odprli vse vreče in pisma. Ker niso našli denarja, so razbila avto. Sprevodnika so opleniii im slekli J do golega. Oropalli so't udi šoferja in dva potnika. Kačakov je bilo 'osem. Vsi so bCjli dk> zob oboroženi
Peter Zgaga
Z Aurore mi poroča rojak: Z največjim veseljem čitam va-, še vrstice, pa n^j reče kdo, kar J hoče. Jjiz vem, da je res, kar pišete in je tudi potrebno, da pišete tako. Nekateri gospodje so res le na denar navezani, vera jim je pa ! stranka stvar.
j Tudi tukaj pri nas imamo takega.
Pred kratkim mi prinese v mraku neki fantek petnajst kovert, in kot sem slišal, je tudi ostalim družinam po petnajst kovert prinesel.
Rečeno je bilo. da je treba tiste koverte napolniti, pa če ima človek kaj ali ne.
Poklic našega gospoda je čuden v vsakem oziru. Pridige ni nikoli j nobene. Na prižnici samo račune dela in fehta kot cigan. To je vsa-; ko nedeljo. Včasih mislim, da bi človek boljše napravil, če bi bii doma, bi se že vsaj ne jezil.
Med mašo letajo možje pp cerkvi in pobirajo — eni za fajmo- J štra. eni za sedeže.	j
Najprej je bilo po 5 centov do- ^ volj, potom 10. slednjič kvoder in sedaj dolar.
Za božjo voljo, saj ne pobiramo dolarjev po tleh. Ni čuda, če ve-1 ra peša.	.	I
Toda za pešanje so v prvi vr-' sti taki duhovniki kot je naš odgovorni.
Prosim, ne priobčite mojega imena, ker bi me sicer požrli. \ naši naselbini jih je namreč nekaj
ravnotako objestnih kot so gospod. ★
Nemški jZeppelin. katerega je privedel v Ameriko dr. Eekener. ho prekrščen in bo zadobil ime "Los Angeles''.
Zakaj mu niso izbrali imena "Nemčija
S tem bi bil izkazen kredit tistemu. ki kredit zasluži.
l'o mojem skromnem mnenju sn an gel j i strašno malo pripomogli k
zgraditvi tega tehničnega čudesa. *
Iz West Virginije prihaja zanimivo poročilo.
Šerif Logan okraja v West Vir-giniji, Don Chafin, je bil obsojen te dni na deset tisoč dolarjev globe in poleg tega tudi na dve leti ječe.
Oniin našim rojakom, ki zasledujejo delavsko gibanje, je Don Chafin stari znanec.
Kadarkoli so se vršili v Logan okraju delavski nemiri, in vršili so se večkrat ter so bili krvavi, da je tekla kri v po;tokih, je igral glavno vlogo Don Chafin.
Bil je veren plačanec kapitalistov in zagrizen sovražnik organiziranega dela.
Ob vsaki taki priliki je poveljeval močni armadi skebov in pomožnih šerifov ter izvajal teror, ki mu ga ni zlepa para v zgodovini ameriških delavskih bojev.
Sedaj ga je pa končno zadela kazen.
Deset tisoč dolarjev globe in dve leti zapora ni namreč malenkostna stvar.
Kaznovan pa ni bil zato, ker js moril nedolžne delavce;
niti zato. ker je izganjal delavce iz kompanijskih hiš v pomanjkanje. revščino in smrt;
obsojen ni bil, ker je izročal svojim krviželjrrim kozakom ubogo delavsko paro na milost in nemilost.
Ne, zastran vsega tega ni bil obsojen. Zastran vsega tega se mu ni skrivil niti las na glavi.
Vsi ti zločinci so namreč nič v primeri z velikanskim zločinom, ki ga je zagrešil.
f Šerif Lon Chafin je imel namreč gostilno, v kateri je točil alkoholne pijače.
! Na deset tisoč dolarjev globe in dve leti ječe je bil obsojen, ker je ! kršil določbe osemnajstega amend-menta.
★
Po petih letih so začeli v Rusiji kovati pravi srebrni in zlati denar.
I Sedaj bomo kmalu eitali poročilo iz Washingtona: i Vlada Združenih držav noče zaostajati za drugimi ter bo končno obnovila trgovske in diplomatične ^odnosaje s sovjetsko Rusijo.
dhttjflslntmnska
Ustanovljena 1. 1S98
2vatnL Srimnta
Inkorporirana 1. 1SG)
GLAVNI URAD v ELY. MINN.
Glavni odbornkl:
Predsednik: RUDOLF PEKDAN, 933 E. 1S5 St.. Cleveland. O. Podpredsednik: LOUIS BALA NT. 1808 E. 82ftd Street, Lorain. O. Tajnik: JOSEPH P1SHLER, Ely. ilinn. Blagajnik: LOUIS CHAMPA, Box 961, Ely. Minn.
Blagajnik neizplačanih smrinin: JOHN MOVERN, ill — lJtb At®, cm Duluth, Minn.
Vrhovni zdravnik:
Dr. JOS. V. GRAHEK, 303 American State Bank Bldg. «0« Gmnt Street e« Sixth Ave, Pittsburgh, Pa.
Nadzorni odbor:
ANTON ZBASNTK. Room 206 BakeweU BIdg, eor. Diamond and Gran«
Streets. Pittsburgh. Pa. MOHOR MLADIČ. 1334 W. 18 Street. Chicago. U1. FRANK SKRABEC, 4822 Washington Street, Denver. Colo.
Porotni odbor*
LEOXARD 8LABODNTK, Box 480. Ely, Minn.
GREGOR J. PORENTA. 310 Stevenson BIdg.. Puyallup. Waafc.
FRANE XORICH. 6217 St. Clair Avenue, Cleveland. O.
,	Jednotino uradno glasilo: "Glaa Naroda".	-
Vae atvari tlkaJoCe se uradnih aadev kakor tudi denarne po8llJatve naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritof.be naj se po5ila na pred-aednlka porotnega odbora. Trošnje za sprejem novih Članov ln bolulSka »pričevala nal se poSilja na vrhovnega zdravnika.
Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom ta obilen pristop. Kdor želi postati Clan te organizacije, naj se zglasl tajniku bližnjega društva JSKJ. Za ustanovitev novih an: Ste v se pa obrnite n* gl tajnika Novo druStvo se lahko vstanovi z 8 člani ali članicami.
Novice iz Slovenije.
Težka železniška nesreča med .
Postojno in Rakekom. ,
.'JO. scp.1eml>ra popoldne -okrog :"». ure se je na pr, gi med Pust o /iio in Rakekom dlngodiuln težka železniška nesreča, ki je zahtevala dve človeški žrtvi. St ki vozi o-f>bni vlak iz Rakeka pn>t.i Ljubi,"a ni t tuše vsakodnevno poda preko m- jo v Postajno, ker je edina kurilnica,' je vozil po nepravem tiru iz Pi>-stiojne nazaj v Rakek. \a progi so se nahajali italijanski progovni delavci, ki seveda ui^o bili obveščeni. da stroj hiti po nepravem tiru. Ravno na < >trem ovinku pri čuvajnici št. 27 (še na italijanskem o_ 7.emlju) .s:1 je zgodila v-dod fatalno pomote katastrofa. Ko s:> d;>_ lavei zaeuLi, da prihaja stroj iz Postojne, so skočili na l«>vo progo, kakor to mora biti, toda takrat naravnost pod k. !r-a strevja. ki je hitel s oOkilometrsko brzino...
Poislediea je bila strašna : dva progovma dolavca, oba Slovenca, je stro j Tazrcespril. "Elnentu s<> k<de_ sa razdvojila telo preko pi^i, dru, ptemu pa odrezala noge od kolenih. Smrt prvega jo bila takojšnja, dni-gi pa je radi izkrvavitve izdihni! tekom pol ure- Stroj se je po katastrofi ustavil, nato pa nadaljeval vožnjo v Rakek, kjer je vest o nesreči vzbudila spi ono sočutje.
S prst« ijnske postaje, ki je bila !z čuvajnice obveščena o dogodku, se >e takoj pod;«1 a posebna komiki-5a i,n tekom p d ure di< -pela na lice mesta. Rada nadaljnih nujnih komikijonelnih ogledov sta trupli ostali še aia kraju nesreče in ju strražijo karabinlijerji. Krivda nedvomno leži na oni! Nt rajskih organih: radi dirigiarvja stroja na ne-pravi tir, odno-no radi neobvestit-ve delavcev, da str^j vozi po nepravem tiru.
Dokler bo živ bo "piv",
! tako se je izpovedal na policiji 44 letni brezposelni delavec Adolf liro vat. doma iz Smili da. Pred kratkim je bil zopet njegov dan. Popival je v družbi znancev po
raznih oostilnah, proti polnoč/ pa ■-----
vi. prikatlil v kavarno 'Zvezdo', kjvr j«1 začel nenadi»ina divjati iu razmetavati stole in mize. Poklican stražnik je nasnlneža. ki je že večkrat beležeai v kriminalni raz-vidniei kot nevaren človek odvede! na stražnico, kjer je naslednje jutro izvedel, da se bo moral pokoriti sedem dni v zapc.ru.
Umor v graičkem gozdu.
Pred dvema tednoma sni'> poročali o iv<pe.ku poizvedb o l>-in za-shičaju, po katii rih se dolži tega umora. Jeen, ki je bil v Gradcu aretiran rad: umrira neke prostitutke. Mariboirska policija je izstavila nnjegovo sliko, na kar sta se javili dve osebi, ki sta izpovedala za preiskavo vejevažne okol_ nest i. Xrk mož. ki je bil pred 3 leti z -Trlenr m v ^odln-em zaporu in g;t radi lega dobro pr.vzna, trdi, da je videl Jelena ugodnega dne v Mariboa*u im Je pri njem opazil celo čevljarski nož. Dalje se je javila ženska, ki je na sliki spomala moža, k" jo j> skušal dan pred umorom pregovrsrjti, da bi šla z njim v Krčmino, kar pa je odklonila. Kljub temu Jelen še vedno taji, da bi bil storilec.
V volvški papirnici
se j«* pred nekaj dnevi pripetila težka noM-eča. Delavcu Štefanu 'JaTiej«"u je pirl^tel v vrat kos železa, ki mu je prebil glavrso žilo. Jr.iiičiča sn prepeljali v ljubljansko bolnico. Xjegovo sta«T! je je rerno.
Avtomobilska nesreča v Beogradu
V Beogradu se je pripetila težka avtoTOjaMVka neisreča. Tovorni avto tvrdke "Raarvitak" je vozil pesek r>d skladišča- Tik pr°d železniško progo je na,stal defekt na motorju in šofer ga je skušal !takoj popravitr. V tem pa je pri-!peljal vlak ter se z vsvi silo zale-:tel v avtomobil, ki je stal na železniškem tinj. Avto je bil razbit, lokomotiva in dva vagoma pa zelo poškodovana. Šofer bdi smrtno-nevaniio ranjen, dva delavca, ki , sta bila na a.vt-omobilu, pa sta bila le lahko poškodovana.
Posebna ponudba našim čitateljem!
Prenovljeni pisalni stroj "OLIVER" $20 —
* on
S strešico Ta slovenske čr-ke, č, š, i — $25.^
'OLIVEB' PISALNI STROJI SO ZNANI NAJBOLJ TRPEŽNI
Pisati na pisalni stroj ni nikaka umetnost. Takoj laH-ko vsak piie. Hitrost pisanja dobite t vajo.
SLOYEKIC PUBLISHING COMPANY 83 Cortlandt 8trwt	Htw York, H. 7.
Zagonetno, toda resnično.
Krvavo dejanje Ashbridge-a.
(Konec.)
Policija je dognala, da stanuje žena Thonipsona v Penil Laird. Rockingham County, Va. in njegova mati v Hinsdale, New Hampshire. Detektivi so se nastanili v obeh teh krajih ter nadzorovali pošto. Thompson pa je spoznal vnaprej, da se bo zgodilo to. Poslal je svoji ženi pismo iz nekega kraja, v bližini bivališča svoje matere in materi pismo iz nekega kraja v bližini stanovanja žene. da zvede za nos policijo, če bi ji padla pi>ma v roke.
Prav lahko bi se podal v kako tujo deželo ter se vkrcal na krov kakega pa mika, namenjenega v inozemstvo, a manjkalo mu je denarja in prisiljen je bil ostati v iztočil "m delu dežele, kjer je imel prijatelje med dolenjim svetom, na kojih p<*moč je lahko zidal in ki so ga ohranili informiranega glede kretenj policije in državnih oblast L
Pomanjkanje danarja je koneč-no postalo usodepolno zanj ter je stalo celo njegovo življenje. Potrpežljivost biričev ni bila nikdar izčrpana in sklenili so. da ne bo Thompson ušel.
IT.
Par tednov je ostal Thompson v Baltimore Nato pa je izvedel, da ga je policija tam iskala in napotil se je v Florido, kjer je na^el dela v nekom kontorju.
K pismom, katera je pisaril Thompson, da zvodi oblasti za nos so s,, pridružila nadaljna pisma prismod, ki so govorila o sledeh in ki so stala državo New Jersey več tisoče v. Vse sledove so zasledovali, a ničesar pozitivnega ni bilo mogoče ugotoviti.
Nato pa je pričel prvi-žarek upanja. V Ponn Laird. Va. nastanjeni detektiv, ki je dobil naročilo. naj prime Thompsona, če bi skušal dospeti do svoje žene, je izvedel slučajno, da je v Lexington, Va. star prijatelj in najbrž tudi prejšni kumpan Thompsona. 1'radnik je pohitel tjakaj ter uvedel povsem mirno preiskavo. Podpirale so ga okrajne oblasti, ki so dale dotičnega naprestano opazovati. Domnevalo se je. da bo skušal Thompson stopiti v stik s tem svojim prijateljem, a nadzorovanje pisem prijatelja ni dovedlo tekom par tednov doxnobenoga uspeha.
Nato se jo sporočilo, da se pričakuje Thompsona v Atlanta. Ga. Detektivi so pohiteli tjakaj, čakali več dni brskali dva tedna po mestu ter izvedeli nato. da ni bilo iskanega tam ali da je še pravočasno pobegiyl iz mesta.
Medtem pa je bil Thompson potom svojih zvez v dolenjem svetu informiran glede vseh kretenj oblasti. Izvedel je. da so detektivi na poti proti jugu, komaj eno uro po tem. ko so se odpeljali iz Cam-dena. Zapustil je Florido s prvim ekspresnim vlakom, ki je vozil proti severu ter se dejanski peljal spotoma mimo detektivov.
Oblasti v Camdenu so postalo prepričane da jih opazujejo ter so skušale zaslediti špijone. V brzojavnih uradih so bili nastavljeni detektivi, ki so pazili na to. da mu niso mogli sozarotniki poslati nobene odprte ali šifrirane brzojavke.
Kakorhilro pa so stopili detektivi v vlak, namenjen proti jugu.
prišla neka mlada deklica v neki brzojavni urad v Camdenu ter brzojavila nekemu moškemu, ki je stanoval v enem hotelov na Broadway v New Yorku.
—	Willie in Mary bosta ob devetih zjutraj v Atlanti. Prosila sto me, naj te obvestim.
Mož v newyorskem hotelu je takoj oddal brzojavko, ki je prišla v roke Thompsona v skrivališču v Floridi ter se glasila :
—	Vaša pošiljatev bo jutri zvečer zapustila Atlanto. Potrdite sprejem.
Na ta način je dobil Thompson vse informacije, katere je potreboval.
, Vsa ta izjalovljenja bi vzela j oblastim pogum, če bi ne računale ■s te/m, da nima Thompson denarja. da nima časa zaslužiti ga, da mora bežati iz kraja v kraj in da se mora zanašati na velikodušnost svojih prijateljev, ki pa zopet ni j bila nelzčrpljiva. Priti bo moral I ča^, ko se bo moral Thompson obr-niti na druge prijatelje. Treba je j bilo torej paziti.
Dolgo časa pa so čakale oblasti zaman. Nato pa je dobil neki detektiv v Camdenu brzojavko, po slano iz juga. Glasila se je:
Hotel Knickerbocker, New York.
Par ur pozneje si je detektiv ogledal tujsko knjigo tega hotela. Ker je bil Thompson spreten ponarejevalec, ni detektiv pričakoval. da bo našel ročno pisavo iskanega. En vpis pa se mu je zdel sumljiv, namreč "Boris Ramadan". Spomnil se je, da je bila žena Thompsona hčerka nekega misijonarja v Orijentu in vsled tega se mu je zdelo vrjetno. da si je Thompson privoščil orijental-sko zveneče ime.
—	Rad bi videl tega človeka, — je rekel detektiv.
—	Tudi mi, — je odvrnil v<>-dja hotela. — Pred par dnevi je odšel, ne da bi obiskal blagajni-čarja in pustil je le prazen ko\-čeg.
Detektiv si je dal prinesti ročno torbico, da si jo ogleda. Našei pa je le eno umazano srajco, par umazanih ovratnikov in par kart. z napisom : Attorney's Allied Association Mr. Boris Ramadan.
Detektiv se je takoj spomnil, la je Thompson nekoč vprašal državnega pravdnika v Trentomi. če je zveza odvetnikov postavno lovcljena. Tukaj so torej našli prvo resnično sled begunca, še pred tremi dnevi je bil v hotelu ter očividno brez denarnih, sredstev. Mogočt* se je še vedno skrival v metropoli.
Ta teorija je bila pravilna. Ko .;e zapustil Florido, je bil Thompson v Washingtonu ter poklical tjakaj enega svojih sozarotnikev iz Camdena ali Phiiadelphije. Dogovorila sta se. da se bo Thompson derival v New Yorku, kjer se mu jo mogoče nudila prilika, da zasluži denar. Thompson pa ni iskal lola ter se drzno nastanil v dragem hotelu ter dal natisniti kar-'e, s katerimi je skušal vprizoriti sleparije med odvetniki. Ob iskri je odvetnike ter se predstavil kot vodja zveze odvetnikov, nstanov-;jene v namen, da se izmenjava nformacije v konkurznih slučajih, kreditnih zadevah in tako da^ :je. Članarina je znašala od p"! lo petdeset dolarjev, soglasno s prosperiteto žrtve.
Nikdar se ni ugotovilo, kakšen uspeh bi lahko imel ta načrt. Neprevidnost Thompsona pa je izdala njecrovo navzočnost v Virgi-niji detektivu, ki je imel nalogo opazovati žensko, s katero je bil Thompson v zvezi ter ji pisal, naj pošlje denar na Knickerbocker hotel. Pismo je bilo pisano i/.' Knickerbocker hotela in detektiv na je prestregel. Ko pa je bil drugi detektiv obveščen ter prišel v hotel, je Thompson že davno iz
ginil. ker je bil posvarjen. ★
' Ta zadnji detektiv. Gribbin. je zaman iskal begunca po celem New Yorku. Že se je hotel vrniti v Camden, da čaka tam nadaljnih razvojev, ko je napravil Thompson. pod pritiskom bede. iioao neumnost. Svojega starega prijatelja v Leington, Va. je potom p i sredovalca obvestil in posredovalec je najbrž dobil naročilo, naj osebno govori s prijateljem. Ta lahkomišljeni posredovalec pa jo bil ali zaposlen ali pa prelen. Pisal je enostavno v oni majhni kraj v Virginiji. Oblasti so odprle pismo ter našle v njem neki na^slov v Bostonu. Gribbin je dobri brzojavno naročilo. naj odpotuje v Boston in postavil se je pred neko štaro liiao na Concord Street. Tam je čakal, dokler ni skoro padel od
ŽETEV NA ZAPADU.

i
Skrivnost življenja.
Zakaj je na svetu več žensk kot
pa moških? — Število moških
in ženskih oploditev ne more biti enako. — Človek zaenkrat Še
ne more po svoji volji regulirati spola.
Pri sodobnih narodih je to splošen ]x»jav, nič kaj preveč razvt-reljiv za ženske, ki so v tem slučaju odveč. Položaj je dandanašnji i tak, da ostane mnogo starih devic. tudi če bi se vsi moški oženi-! li. kar se pa seveda ne dogaja. Žensk je torej preveč in tu ne po-maga nobena emancipacija, nobeni pripomočki v obliki najnovejše pariške mode ali katerokoli drugo sredstvo, s katerim bi Evine hčere rade nadomestile primanjkljaj moškega spola.
Ta naravni pribitek žensk je pri raznih narodih različen. Povprečni velja za srednjo Evropo 6.9 odstotkov (na 100 moških 106.9 žensk). Najmanjši je pri Angležih — 3.6 odst.. uajveejn pa pri Spancih in Židih — 83 od>t.
Priroda ne pozna slučajnih ]>o-javov, vsaka stvar ima svoj izvor in vzrok. In če se nam zdi nekaj ''slučajno"', pomeni, da se v do-tični problem nismo dovolj poglobili. Tudi pribitek žensk ni slučajnost. Fakt. da se pojavlja v dokaj stalnem odstotku, priča, da so tudi a* tem slučaju strogo opredeljeni vzroki, ki ostanejo isti za daljšo dobo. Na vprašanje, zakaj je na svetu več žensk kot moških, odgovarja biologija nekako ta-■ kole:
j Število moških in ženskih oploditev ne more biti enako. Vsak i zarodek (embrijon) izvira iz jaj-i čcca, ki se oplodi od moške celice. Jajčece še nima spola. Čim pa se oplodi, je tudi njegov spol de-finitivno opredeljen in se pozne-j je ne more spremniti. Opredelite\ spola je odvisna torej edinole od moške celice. In res so učenjaki s pomočjo drobnogleda dognali, da so si vsa jajčeca mnogih živali, med njimi tudi človeka, med seboj enaki, d očim odgovarjajoče moške celice (spermatocoidi) niso enaki, namreč imajo dvojno o-bliko. V eni vrsti spermantocoi-dov so posebna telesca takoz\. hromozna, v drugi vrsti pa teh teles ni. Jajčece, ki se oplodi z moškim spermatocoidom, v katerem je hromonozna, da moški embrijon moška celica brez tega telesca pa ženski embrijon.
Poizkusi so tudi dokazali, da je pri moškem obe vrsti sperm at o-coidov enako število, da bi moralo torej pri oploditvi nastati enako število moških in ženskih narod kov. Praksa pa nasprotuje tej trditvi. Rodi se več žensk, če je res, da so pred oploditvijo moški in ženski embrijoni, po številu enaki, tedaj si moremo razlagati pribitek na ta način, da med spočetjem in rojstvom en del moških iimbrijonov izumrje ali bolje rečeno. da moških embrijonov pogine več kot ženskih.
Število pohabljenih ali mrtvorojenih dečkov bi moralo biti toč rej večje kot število mrtvorojenih deklic. In res statistika potrjuje to domnevo. Na sto mrtvorojenih deklic odpade povprečno 135 mrtvorojenih dečkov.
Organizem moškega spola je torej že spočetka svojega obstal ka šibkejši kot ženskega. In če bi se hoteli točno izraziti, bi morali o-značiti moški, ne pa ženski spol kot £<nežen". jZakaj je umrljivost moških embrijonov večja kot ženskih? To je težko povedati. Ne smemo pozabiti, da je že od oploditve jajčeca in tegom vsega razvoja moškega embrijona bistvena razlika med njegovo organizacijo in organizmom ter onim ženskega embrijona. Ta dva med seboj raz,-.lična organizma sta prisiljena živeti v enakih razmeraii v mateJ-nici. Naravno je, da odstotek umi-ljivosti ne more biti pri obeh enak. .Moški organizem nima toliko odporne sile kot ženski in zato je tudi bolj podvržen raznim biološkim in zunanjim vplivom. Posledica tega je več mrtvorojenih dečkov in pribitek žensk na svetu.
Proti temu naravnemu pojavu je bila znanost doslej brez moči. Človek še ne more po svoji voji
Madež na časti.
Prvi kongres proti trgovanju z belimi sužnjami, ki se je vršil pred kratkim v Gradcu, so prišle na dan stvari, ki ne postavljajo v posebno Jepo luč francoskega naroda.
Pravkar se je vršil v Gradcu velik kongres zoper trgovino z dekleti in zoper prostitucijo, (Prav zaprav sta bila to 2 kongresa.)
Tekom razprav je prišlo do prav mučnih incidentov med zastopniki Nemčije in Francije. Znano je. da pripadajo francoke o-kupaeijske čete kolonijaJnim regimentom — črncem.
Naj bo kdo še tako zaljubljen v Francoze, — vendar mora priznati, da dejstvo, da uporablja Francija v "mirnem" času zoper belo raso — črnce, tvori velik mae dež na sicer svetlem ščitu Francije.
Se večji madež, lahko rečemo pravcati kulturni škandal, je pa to. da so morali oziroma morajo beli Nemci na povelje francoskih oblasti a* Ruhrland-u ustanoviti oz. vzdrževati, javne hiše z belimi prebivalkami za — vojake — črnce! Nemška delegata, tajni svetnik dr. Jung in dr. Buehuco, prvi iz Renske pokrajine, drugi iz Muenchena sta ožigosala z ostrimi besedami to francosko početje, češ, ta zadeva ni samo zadeva Nemcev, marveč se tiče celega kulturnega, pred vsem ženskega sveta, ki mora na ves glas protestirati zoper tako sramoten je bele žene. Kje na celem svetu je to mogoče, da morajo beli okupiran-ci skrbeti za spolno pohotnost črncev.' Saj so imeli Angleži, ki so vendar med vojno sami upo-I rahljali svoje "pisane" podanike za "Kanonenfutter", tudi okupacijske čete v Nemčiji, a to so bi-: li — beli Angleži'. Nemci da spoštujejo v zavesti — mater in se 1 branijo izpostaviti jo blatenju. In blatenje je, če morajo domačini take hiše preskrbovati — s človb-•skim blagom. Zlasti je podal dr. j Buchner podrobne, naravnost ! grozne podatke o "obratu" take j javne hiše v Mainzu. Tako je moralo lota 1922 vsako dekle '4 sprt,, jeti" na dan 40—50, a- soboto in , nedeljo pa 70—SO črncev! Komu , se ne vzbuja gnjus! j Ko je tolmač ta izvajanja prestavil v francoščino, nastal je pri francoskih in belgijskih delegatih seveda velik vriše. (Skušali so na vse kriplje zadevo omiliti, niso je pa mogli utajiti,). Ker so bile, ka-I kor umevno, vse simpatije navzo-I čili tozadevno na strani Nemcev, se glasovanje ta dan, ni moglo vi--šiti. Šele drugi dan, ko so stopili razni '' Beschwichtigungshofrati'' v akcijo, je bil spor poravnan in incident končan.
Da, je pač 'kaj drugega: teorija ali praksa !
Slika nam kaže prizor z velikanskega pdja v severnem delu Californije. V stroj, ki obenem žanje in mlati, je \preženih 34 mul.
Usoda ruskega zlata.
izmučenja ter je bila policija v; Bostonu naprošena, da pošlje dru-i gega. Šele tretji dan je prišel Thompson ter šel a- past.
Ko je zrl v žrela dveh revolvei-jev, je le hladnokrvno skomignil z rameni ter se dal aretirati. Ko pa so ga hoteli detektivi zasllšati, se je le nasmehnil ter odvrnil:
— Jaz sem sam odvetnik ter po- i znam nevarnost. Ničesar nimam povedati.
Privedli so ga nazaj v Camden ter staA-ili pod obtožbo sokrivda1 pri umoru starega paznika. Par] meseeev pozneje je v električnem stolu v Trentomi plačal z življenjem za svoj zločin.
Strašni trenutki v prah,
Pravkar se je vnela v švicarskih in dunajskih alpinskih krogtM huda polemika zaradi neko nesre-! če. ki se je zgodila letos na tem ! vrhu.
Turista dr. Schick, Dunajčan in j trgovec Karrelo iz Bremena, ki sta sr sredi avgusta letos z vodnikom Juon iz Celerine napotila, da naskočita previsečo ledno pirai li-do velikana, a se nista več vrnila. A tudi vodnika ni bilo nazaj.
Rešilna ekspedieija vodnikov iz Pont resnie je našla sieer po dol- j gem iskanju oba turista — zmrz- j njena, a o vodniku ni dulia. ne J sluha. Oba turista sta sedela na tleh, z vrvjo skupaj zvezana, brez' kakih vidnih poškodb. Konec at-vi je bil pa odtrgan. Nastalo je vprašanje, kako so jo nesreča zgodila in kaj je z vodnikom?
Eni pravijio. da so morali pasti vsi trije raz steno, pri čemur se je vrv ob kaki skali potrgala, vodnik da je izginil v prepadu, turista pa da sta se rešila, a zmrznila.
Drugi, zlasti švicarki krogi, p:i pravijo, da se je odigrala tu prav cata gorska tragedija morda z gr-j dim odzadjem. Turista da sta bi-^ la, ki sta izročila a* trenutku nevarnosti. — da se sama rešita —' svojega vodnika pogubi! Ko so| vsi trije a-iseli nad prepadom ob ; vrvi ob skali, da sta namreč tu-' rista vrv prerezala, kar je imelo' za posledico, da je vodnik zdrčai v prepad.	i
Situacija je bial torej približno taka. kakor takrat, ko se je pone-! srečil v triglavski sten Dunajčan Lass, čigar vrv je pred kratkim tudi ponesrečeni dr. Jug našel, j
To je pač huda žalniea za turi-! stoma, ker se jima odreka pleme- J notost značaja, ki jo ravno turisti i praktično tak« zelo čislajo s tem.' da si v nevarnosti medsebojno po-j magajo.
Kdo ima prav? Morda bi se dala tajnost nekoliko odkriti, če bi1 se našlo truplo a-odnika. Toda na! to ni misliti pred poletjem 1923.' ker je vesak poskus prodreti skozi strašne snežene plasti poprej nemogoč. Padle so namreč a* zadnjem grozovite množine novega snega, ki so že prvo rešilno akcijo resno ogrožale.
"Piz Gliiscliaint". 3598 m visok, pripada vzhodnemu delu Bernine v švicarskem Oberengadinu ter sr nahaja na koncu doline Roseg ne daleč od svetovno znane Pontre-sine. Imena so ladinska in prebivalci Ladinci.
Bode li srdit gorski genij sploh kda izpustil svojo tretjo žrtev? Ali ostane na mrtvima turistoma.
počivata na znanem ledeniskem pokopališču Pontresina. madež?
| Carska Rusi j* je Imela velikansko množico zlata, ki je pa na zagoneten način izginilo. — Boljše-; viki praArijo, da so večjidel zlata odnesli čehoslovaški legij o-narji.
i -
Znano je. da je imela carska Rusija v svojih državnih zakladnicah jA*eliko množino zlata, ki je preha-jjalo v času revolucije iz rok v roke. Zdaj se ga je polastita ena; vlada, zdaj zopet, druga, in tako so prevažali rusko narodno bogastvo v zlatu iz enega mesta v drugo. dokler se ni končno utrdila so vjetska vlada, ki pa je naenkrat ugotovila, da se je količina zlata znatno skrčila. Poleg ruskih ro'.\ so prišle a- dotiko s tem zlatom tudi tuje roko. y času revolucije
jo lrlo na ruskem ozemlju nebroi i . .
, inozemskih odredov, ki so po svo-j je gospodarili in včasih tudi plc-jnili, kakor je pač običaj, kadai I ni več v državi pravega reda. ki bi stopil takim elementom na pi*-ste.
Že pred leti je sovjetska vlada vrgla v javnost očitek, da so xi> lik del ruskega zlata odpeljali čv-hoslovaški legionarji. ki so se vračali leta 1920 preko Sibirije m Vladivostoka v domovino. To vprašanje je prišlo eelo pred mednarodno konferenco v Genovi, kjer je sovjetski delegat povodom debate o ruskih mednarodnih dolgovih izjavil, naj zavezniške države previdno molče o tem problemu. sicer bo primoran predložiti račune, ko jih ima Rusija z drugimi državami. Namignil je tudi na ogromno premoženje, ki so ga odpeljali iz Rusi.j 1 čehoslovaški legionarji. Ta kočljiva zadeva •se od časa do Časa iznova pojavlja v javnosti. Zadnje čase sovjetska vlada zopet lansira a* svojih glasilih kratke beležke, v katerin očita čehoslo vaški m legionarjom, da so pokradli del ruske zlate rt~ tzerve. Na te očitke je odgovoril a-Rigi izhajajočem ruskem dnevniku "Segodnja" tamkajšni čehoslo vaški konzul Koška, ki razlaga, kako je bilo nekoč rusko zlato prepeljano iz Kazana odnosno Sama. re v Sibirijo in kako so ga prevzele pozneje, sicer 1. marca sovjetske oblasti.
Konzul Koška pripoveduje, kako so čehoslovaške legije na prošnjo takratne narodne vlade v Sa-mari prevzele ohrano ruskega zlata pri prevozu v plombiranih gonih, ko je samarska vlada premestila državno blagajno iz Kazana v L'i'o. Tu moramo pripomniti. da konzul Koška ni točno poučen o stvari, ker je nam iz a\-tentičnih virov znano, da so spremljali transport ruskega zlata iz Kazana v Samaro Jugoslovani. Po konzulovem mnenju je brla zaščita čehoslo vaški h legij v tem slučaju docela formalna, ker je vse vagone zapečatila samarska A-lada ter so bili pod stalnim nadzorstvom samarskih državnih u-radnikov in državne banke.
Zlato je bilo koncem leta 1918 ^prepeljano v Omsk in naloženo v tamkajšnji državni banki. Po podatkih Kolčakovega finančnega ministrstA-a. priobčenih a* 'Finančnem Vestniku*. je bilo odpeljano iz Kazana 523.458.484 zlatih rub-ljev. nadalje v raznih drugih vrednostih 90,012.027 zlatih rudijev in v tujem 38,065,322 zlatih rubljev. skupr.o toi'ej 651.535.834 zlatih rubljev. Ko .so se pozneje politične razmere poslabšale in jo moral admiral Ivolčak računati s
fijaskom svojega podjetja, je poveljnik zavezniških čet v Sibiriji, general Janin, ponovno izročil rusko državno zlato zaščiti čelioslo-vaških legij.
Dot i čn i akt je bil sest a vi j ei in podpisan 4. januarja 1920 navzočnosti čehoslovaških častnikov in zastopnikov ruske vlade. Fgotovljeiio je bilo. da so podpisali ta akt vsi zastopniki obeh Strank in da so bile plombe nepoškodovane. Poleg tega so čeho-slovaški leginonarji tudi sami plombirali vagone v katerih je bilo naloženo zlato. Ni pa dvoma, da bi bilo v onih burnih časih vsu rusko zlato pokradeno, če bi ne bilo čehoslovaških legij.
General Janin je odredil, naj se izrči .vse zlato tisti vladi, ki bo v Irkutsku v trenutku, ko pasira mesto zadnji čchoslovaški transport. "To je bilo 1. marca 1920. ko jo čchoslovaški štab izročil zlato boljševiški oblasti. Dotlej so čuvale zlato čehoslovaške in ruske straže. Protokol, ki je bil sestav-' Jjen pri predaji zlata ruskim obla-1 stim. potrjuje, da odgovarja šte-vilo napolnjenih vreč zapisniku t> dne 4. januarja 1920. ki ga je podpisala državna kontrola, dočim v-manjkalo 13 zavojev zlata, ki so bili ukradeni iz vagona, kjer so stali na straži ruski vojaki. Ta tatvina so je izvršila baje na postaji Tajšet in-čohoslovaški legionarji so takoj obvestili ruske o-blasti. Sedem zabojev zlata je torej izginilo in še danes se točno ne ve, kam.
Konzul Koška trdi. da je to delo ruskih rok. sovjetska vlada pa je prepričana, da -^o čchoslovaški j legionarji izrabili priliko in napolnili svoje žepe z ruskim zlatom. Dejstvo je. da je v času državljan-! ske vojne izginilo mnogo ruskega zlata in da bo nekoč dognano. kdo se je s tem premoženjem ruskega j naroda obogatil.
Nered je bil a* onih časih v Rusiji tak. da je težko z vrača ti vso krivdo na ene ali druge. Človek je končno le človek in kdo bi mu zameril, če zmaga v njem pohlep po bogastvu, kf> a-idi pred seboj polne vrečo zlata. Povsod so najdejo elementi, ki ne spadajo v pošteno družbo. In takih elementov, za katere pa no more odgovarjati ne ta ne ona prizadeta stranka, je bilo v Rusiji med revolucijo vse polno.
Pri prihodnjih nogdmetnih tekmah bo igral važno a*logo igralec, ki ga vidite na sliki.
Rimski novci v ptujski okolici.
Pri odkop a van ju n-a posestvu B)jpžeka a* Orešju so našli te dmi ostanke starorimskih ^aA*b. Strokovnjaki tem ostankom ne pripisujejo posebne važnlosif. Sodeč po novcih, ki so we'našli a- grobišču, so grobovi iz dobe cesarjev Dioklecijana in Proba.
regulirati spola pri porodih, dasi .je pri živalih že na tem, da z umetnimi sredstvi vpliva na spol. Ce na pr. prerežemo žabja jajca, lahko povzročimo, da se razvijejo samo moški embrijoni. Če tudi biološki zakoni, po katerih pridemo pri žabah do omenjeega rezul-.tata, veljajo v spolni meri tudi za človeka, se nam tehnično vendar še ni posrečilo najti metodo, po kateri bi mogli regulirati pri človeku spol. Zato pa bomo imeli bržkone še dolgo a*eč žensk kot moških in moški bodo ne glede na druge prednosti pred ženskami še dolgo a* položaju privilegiranega spola. Gorje pa vsem moškim, če bi znanost toliko napredovala, da bi mogla z umetnimi sredstvi a-pli-vati na spol in če bi dobile t i sredstvo ženske a* svoje roke! Tedaj bi se kruto maščevala za A'se bridke ure, ki jih preživljajo kot nadebudne stare device.
'GLAS NARODA'*, THE BEST JUGOSLAV ADVERTISING HEDIU1C	-
WINSLOW M. LOVEJOY.
Jugoslavia irredenta.
Videm in Gorica.	I
Videm upirrpašča Gorico, hcteč postatn središče tudi za vso goriško prebivaJ*>tvo. Posebno vabijo •v Videm Slovence. Tam so razredi tehničnega zavoda za Slovence, in tudi poiefcni tečajlL za slovenske utdtcljte. Videmski trgovci se po-služujejio dvojezične reklame, že-leČ, da b". jih povečali posebno Slovenci, v Čedadu nastavljajo slovenske uslužbence an sedaj je tako, da se B veani in Kobaridci p oslu-in jo j o skoraj izključno pri eedad-skih in videmskih trgovinah in ne več ne priliajajo v Gorico dobii kupci iz gorn.je Soške doline. Možje, Id imajo v rokah usodo gori-Aliega mesta, ne vedo kaj bi počeli. V javnosti rohnijo v Časih zelo Initio proti slovenskemu živi ju misleč, da we tako prikupijo fašizmu in jam narjee rimska vlada sijajno bodočnost, kadar so sami med seboj pa so precej pohlevni in ugibajo. kako bi z lepo besedo zopet privabili v goriško mesto ves orni slovenski diojbok, ki je pred vojno : tako lepo vzdrževal Gnico. Sad tu- i di te dvojne šgre je, da Gorica pro- : pada vedno bolj in hodijo v njo i le bližnji Slovenci, Gorjani pa so ; že zapisani Vidmu. Domači goriški ' Italijan. bi že laliko izprevideii, < da jdm je pridobljena "svioboda" ? napisala smrt in da naj bi temu primerno uredili svoje splošne na- : stope. Pot**m bi mogoče več do- 1 segli za goriško mesto, kakor pa 5 so tako, ko se je dežela razkosala 1 ob vpitju proti Slovencem.
I
VBatah	[t
je prišlo do prepira in pretepa i med dvema Italijanoma Mahiatd- ( jem in Pasecuci*jeni in domačinom i Ivanom Piskuvm. Sledinjii je baje \ potem počakal oba Italijana, ko sta šla domov iz gos-lilne, r'n ju napadel /. nfložem. Oba se nahajata v goriški holiwei. P ask pa v zaporih ^ Deklica pod avtomobilom.
V bližani viadukta iz Podpore v
• v	s
Lo&n&k je povodi neki šofer 12 ,, letno Marijo ^MMavčič iz Kojske- . ga. Nesrečna deklica ie vsTied tež- -kih notramjiih pokodb v goriški bolnici umrla.	^
Cerkev in samostan na Sv. Gori | pri Gorici.	r
Zgradbe cerkve na Sv. Gori pri ' Gorici lepo napreduje. Zunanji r zid za cerkev je že dosegel 14m j višine! Tudi samostan se pridno zi_ ^ tla in se nahaja že pri drugem nad- s strop ju. Ker sta sedaj na Sv. Go- • ri dva slovenska patra, se. vrše r pr ilige v /flovonHkem jeziku jin tudi petje v cerkvi je slovensko.
Kako si dela goriški podprefekt osebno reklamo.	r
Iz Gorice poročajo, da prejema- s jo v zadnjem časn razne zadmge * in županstvu na Goriškem pozive, 1 naj izjavijo občinski odobri pod-p prefektu v Gorici Nieolottiju za- K hvalo za njegovo živahno del ova-j nje, ker je pomagali »odpraviti da- i vek na vino. Svoj poziv utemeljil-!] j« podprefekt s tem, da je z od-j^ pravo davka na vmo oškodovan', erar za 400 milijonov lir. Tega pa ne pove, za koliko denarja je istž,1 erar oekodval Goi-ieane!	j
Tatvina v Hudajužni.
Pne 19. sept.. pomoči je iz prodajalne kon.su mn epra društva v Hudajužm izginilo za 300 lir raznega blaga. Trgovino so obiskali tatovi ponoči. Vdrli so v prostor skozi kr*ie v oknu.
Smrten padec z avtomobila.
Zidar Antrm Pirjevec iz Oseka je dne 22. se.pt. skotiil na tovorni avtomobil neke goriške tvrdke z namenom, da se popelje domov. Ko se je že srečno uredil na vck-zilu, je TTepričakovairao omahnil na tla in avfloanoba ga je povozil. Zeleni križ iz Gorice ga je našel na mestu že mrtvega.
Surovost italijanskih finančnih stražnikov.
Kako bestijadaio postopajo italijanski frnanmi stražniki z našim obmejnim prebivalstvom, dokazuje jasno slučaj, ki ga slika dopis iz	_
I V soboto 20. sept. je 50 letni dvolastnik Andrej Milavec iz Planine št. 62 nakladal na slojem drugem posestvu v Malnah št. 10 s še dvema posestnikoma opeko. Ko je bil voz že nalcžen, je prišel do voza italijanski maršal Giuseppe RotoEo s petimu finančnnii stražniki in ga vprašal po gojspo-darju hiše št. 10. Milavec je kratko izjavil, da je to on- Brez vsa-j kih nadaljnjih besed jo nato maršal dali Milaveu močno zaušnico J Nararvno, da .je to izx'valno početje Milavea tako razburilo, da je vrnil maršalu zaušnico, na kar je skočilo vsieli ostali 5 finančnih stražnikov na Milavea. Pobili so ga na tla in začeli suvan", na glede, kam ga zadenejo. Za tem so ga odvlekli v njejrovo lvLšo, so vrata zakloni Id ter jra položili zvezanega na posteljo. Začeli so ga za tem pretepati in je dobi/l Mi i a ve e več ran v glavo. Odvedli so ga na-i to v postojnske zapore, kjer <ra je' pozneje na ženino zahtevo praskal! zdravnik in ugotovil razne poškodbe. Značilno za italijanske finančne stražnrike je tudi dejstvo, da so obenem pretepli Milavčevo žmio. ki je skušala rešiti moža. Davili so jo za vrat, jo suvali in kon_ ] eno vrgli čez prag njene lastne hiše na cesto. Žalostmi prizori so se i h.ViraV;1'! trjej:. ko so Milavca zvezanega peljali iz Kačje vasi. -kjer je bil najprejc zaslišan, v Postojno. Prihitela je Milavčeva 7"» letna mati in vprašala sina. kaj je vendar storil, da jra vodijo v za;v-r. Mslavoe ni mo<rel ničesar odgovoriti m ga je "vpričo matere maršal pojii<ntno. (začel pretepata-. GroziM so mu ee!o, da ga ubijejo. >Fcd prebivalstvom je zavladalo j veliko razburjenje in ogorčenje.
Neurje v soški in baški dolini.
V Kaiu na G;.riškem je začelo ] strašno grmeti in treskati. Nato se je vlila ploha, ki je tako plju- 1 skala po strehah "in tleh, da so se j ljudje zbudili iz spanja ter se za_'l čeli bati za -svoje življenje. Ta bo-H jazen se je pozneje izkazala za ne_|. utemeljilo, pač pa je voda udri a L v vse kleti in prostore, ki ležijo j; pod zemljo. Z dvorišč je odnesla voda cele skladovnice drv in mno-jj iro poljedelskega orodja- Tudi vo-!j zove je vzela s seboj. Ponekod je| adroesla ves letošnji" pridelek sena 1 in v Grahovem je nekemu lesnemu trgovcu odnesla za 50 tisoč lir leJj sa. Tudi iz drugih krajev prihaja-j jo podobna poročila o vremenski!g nezgodi.
«
Jetnik, ki potuje že cel mesec. {
Te dni so pričele v Trstu porot- * ne razprave. Prva se je imela vr_ < siti proti nekemu Marjanu Ražmu. K razpravi, ki je obetala bitu za-
i
nimiva, je pnfelo polno občinstva. < Vstopil je v dvorano predsednik S sodnega dvora in naznajiil čudo, d<- i je glavni obtoženec Marjan Ra-žem že cel mesec na potovanju iz \ Benetk, kjer je bil zaprt, v Trst, 1 ter da bo doslej še ni prispel sem in tako se odlaga razprava proti njemu.
i
BILJARDNI Š AMP JON.
Slika nam kaže Willia Hoppe, ki je najboljši igralec biljarda na svetu.
Knjigarna "Glas Naroda"
1 Molitveniki:	j
i Duša popolna ...........................L ■
_ Marija Varhinja:
v platno vezano ...........
▼ usnje vezano ............ tM
v fino usuje vezano..........1.7®
. Rajski clasovl:
v platno vezano......70
v fino platno vezano........1.10
v usnje vezano ...............1.50
j v fino usnje vezano ........	1.70
> Skrbi za dnšo:
v platno *ezano .......... .8*
v usnje vezano..............1.6S
v fino usnje vezano ........ L8i
Sveta lTra:
fino v platno vezano, a debelimi Črkami ............... J*0
v tisnje vezano ............1.60
ANGLEŠKI MOLITVENIKI: (ZA MLADINO.)
• Child's Prayerbook:
v barvaste platnice vezano .30
Child's Prayerbook:
v belo kost vezano ........1.18
Key of Heaven:
\ usnje vezano ............ .70
Key of Heaven:
v najfinejše usnje vezano .. UEO
l
(ZA ODRASLE.)	j
Key of Heaven:
v fino usnje vezano ........1.56
Catholic Pocket Manual:
v fino usnje vezano ........ 1.39
Ave Maria:
v fino usnje vezano ........ 1.40
Poučne knjige:
Abecednik slovenski:
broSiran .........................JI
t azk žko-slo v enskl slovar
(Dr.	................ I.N .
tngeijska složba ali nauk kak«
naj se k sv. maši streže____ .It
l>va sestavljena plesa: ^etvorka in
beseda .spisano in narisano.......3& 3
iovedoreja .................... ,75
vubična knjiga ali hitri računar
za trgovce z lesom..........1.00
Knjiga o lepem vedenju.
Trdo vezano ............. l.H
Kako se postane ameriSki
državljan ...................13
Knjiga o dostojnem' redenj« .. J5«
'Katekizem (veliki) .............M ,
! Mlekarstvo • Črticami sa Hvl- j
norejo ................... .71 .
Nemške angleški tolmač ........ .00 1
Največji spisovnik Ijnbavnib pisan 40 s Nemščina brez učitelja —	j
1.	del .......................30 ^
2.	del ...................... .30 j
Prarila za oliko ................ i
PshiHe motnje na alkoholskl podlagi	.75 j
Praktični račnnar ali hitri račonar .79 i Poljedelstvo. Slovenskim gospodar- ]
jem v pouk .................. .35
Sočni slovensko-angleški in angle- -
ško slovenski slovar.......80 I
Slovensko-anglefika slovnica, s slovarjem, trdo vezana ...... Lit
Slovenska slovnica za sredne Šole, * (Breznik) .................. L—
Splošno knjigovodstvo, 1. in 2. del 1.25 i Slovensko-italjanski in Italj.-slov. \ slovar ....................... 1.00 J
Srbska začetnica za Slovence.....40 '
"lovensko-nemški in nemško-sloven- ,
ski slovar................................'
Slovenska Narodna mladina .... L— ' Spretna kuharica. (Broširano) .. 1.10 Spretna kuharica. (Trdo vezana) . 1.45 Slovenska kuharica. Z mnogimi sli- ^ kami v besedilu, vsebuje 068 strani, trdo v platno vezana 5.—
Umni čebelar....................1.— ;
Umni kmetovalec ali splošni poduk, kako obdelovati in izboljšati polje .30
ošilna knjižica .............. J50
Veliki slovensld splsovnlk rasnih raznih pisem, trdo vezano lil
Veliki vsevede! ................ M
Zgodovina Srbov. Hrvatov bi Sla-
TCDMT
X* svessk r«••«••• »»tt 2. zvezek ............... JB
Razne povesti in romani:
Amerika in AmerikancL Popis slovenskih naselbin v Ameriki— Knjiga vsebuje 608 strani, ▼
platno vezana ...............3.—
\odrej Hofer .............. jM
tneflis vedeiera&a UMMMM JB
Belgrajskl Biser ........... J8
Bedakova izpoved...............L20
teli rojaki, trdo vezano....... LN
Balkanska Turika rajska ..... M
Burska vojska...................40
Bilke. (Marija Kmetova) ....... .25
Cvetke ...................... JM
Črni panter .................... .69
Iganova osvete ..............M
^as Je slato ................. JM
j Wtfna Borograjska-----M
čarovnica starega grada ........ JES
v
;l>oa s sroijeas .............. JM
|l>ve sliki ^ Njiva. Starka —•
(MeSko) ..................M
Dolga roka ................jM
Devica Orleanska............. M
Duhovni Boj ................ 3$
Dedek je pravil. Marinka in škra-
teljeki .........................40
Elizabeta ................... M
^'ran Baron Treok ............ M
Filozofska zgodba .............. .60
Vra Diavolo ................. JS%
fiozdovnk (2 zvezka) .......... L2t
Grešnik Lenard, (Ivan Cankar) .75
G oče v ski katekizem .......... JU
Gruda umira .................. M
Golem, roman ...................70
Gentleman vlomilec, trdo vezano L20 Gad je gnezdo. Povest iz dni trpljenja in nad .................. .40
Kledvika ...................... J5
Uumoreske. Groteske ln Satire .60
Iz dobe punta in bojev ........ .50
Iz zapoške globeli .............. L50
Igralec, roman, spomini mladenič* 90
'os. Jurčič spisi:
. zv. Sosedov sin. Sin kmečkega
cesarja Itd. Broširano.......75
Trdo vezano ............. 1,00
. zv. Dr. Zober, roman. Tngom-..er, tmgedija v 5. dejanjih.
BruSirano ......................75
Trte vezano .............. 1.60
Karmen, trdo vezano .......... .40
Kraljevič in berač...............25
Ljubiee Habsburžanov ..........40
.jndska knjižnica:
2.	zv. Darovana. Zgodovinska povest ........................M
3.	zv. Jemal Zmagovat. — Med Plazovi.................... -54
4.	sv. Malo življenje ........ iS
5.	zv. Zadnja kmečka vojska .75
T. zv.. Prihajat .............. .66
S. sv. Kako sem m Jaz likal.
(BrenceU) ................... M
10. zv. Kako sem s« jaz likal,
(Brem-elj > ................... .66
1L zv. Kak« »cm «c jaz likal
(Brencelj) ................... .60
2. zv. Iz dnevnika malega p*~
redneža. trdo vezano .......... .It
14. zv. Ljubljanske slike. —
i Brencelj) ................... .60
5.	zv. Juaa MIseria. Povest ls španskesra življenja .......... •601
6.	sv. Ne v Ameriko. Po resničnih dogodkih ................ .60
Mali ljudje. Vsebuje 9 povesti.
BroSirano ...................7C
Trdo vezano ................ 1JBS
Mimo življenja. 'Ivaj; Cankar) .80
Mrtvo mesto ...................70
Mrtvi Gost»č ................. J5
Materina irtov ................ .86
fttDolino ...................... .40
MsH Kiatef ...................70
Mesija ...................... JS
ilirko Poštenjakov!! .......... JO
Marjetica .......................70
Mož z raztrgano du>o. Drama na
morju, (ileško) ...............1.—
Malenkosti. (Ivan Albreht) .....25
Mati Božja na Blejskem jezeru .. .15 Mladim srcem. Zbirka povesti za
slovensko mldaino ........... J25
Notarjev nos, humoreska ....... .35
Naša Tas. 1. del vsebuje 14 popov est!. (Novačan) .—
Broširano .................... 1.00
Nato Vas. 2. del vsebuje 9 povesti
BroSirsno .................... 1.90
Na Indijskih otokih .......... 30
Naseljenci .................... JO
Novele in črtice................. .90
Na Preriji .................. JO
Naša leta ..................... .45
Nihilist .......................40
Narodne pripovedke za mladino:
3.	zvezek .................... .35
4,	zvezek .....................40
Na krvavih Poljanah. Trpljenje ln
strahote z bojnih i>ohodov bivšega slovenskea polka .......... L5f
Narodna biblioteka:
Svitoslav ...................... .35
Spi^ue ........................ Jo
Krvna osveta.................. .35
General Lavdon ............... .70
Napoleon L....................1.—
Babica........................1.20
Nesrečni ca .....................70
V gorskem zakotju ............ J5
Za kruhom.................... J5
Žalost in veselje .............. 1.—
Z ognjem in mečem............4.—
Grška Mytologija. 2 knjigi .... 1.40
Kranjske čebelice, poezije...... .35
)biski- (Cankar). Broširano.....1.—
Trdo vezano................ 1.40
(b 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka M 'ovestiee, Rabindranatk Tagora,
Vsebnjo 5 povesti .......- .40
Pasti in zanke. Kriminalni roman J5
Pariški zlatar .................. J5
Pod krivo jelko. Povest iz časov Ro-
kovnjačev na Kranjskem .... Ji C
Poslednji Mehikanec ............ JO
Vavljiee H. Majar .......... JO
Povesti slovenskemu ljudstva v
pouk In zabavo ............. J3
Pot za razpotjem. Trdo vezano.. 1.20
PoMgalee ...................... J5
^ranrečannve zgodbo............ .25
Patria. povesti Is Irsko juaafiko dobe ...................... JO
Predtriani, Presern in drugi svetni-
j ki v gramofon.............. J5
Povestice, Kabindranath Tagore .. .30 Pet tednov v zrakoplova, tra. ves. 1.56
Pol litra Vipavca .............. JO
Ptice selivke. (Kabindranath Tagore)
— 1.00
Pred nevihto ................... J5
Pravljice in pripovedke za mladino.
2. zvezek......................40
Pegan in Lambergar.............70
Revolucija na Potragalakem......80
Rhialdo Rinaldini............... J>0
Robinzon ...................... .65
Slovenski šaljivec................40
Slovanska knjižnica. Zbraiu spi-splsi, vsebuje 10 povesti .... .66
Suneški invalid ................ J5
Skozi čirno Indijo .............. JO
Sanjska knjiga, velika Arabska .. 1.50
Sanjska knjiga, nova velika ____ JO
Sanjska knjiga, srednja ........ J5
Strelec .................... jg
Slrahote vojne ................ jo
Stezosledec ..................... .30
Sveta Genovefa..................50
Strup iz Judeje..................75
Sisto Šesto, povest iz Abrucev .. JU
^veta noč .................... jc
6tri povesti: Nagla beseda; Tujčeva osceta; Gospod Grahar; List Papirja ...................... .3'
Stric tomova koča.............. JO
Sin medvedjegi« lovca. Potopisni roman .........................
Sveta Notburga ................ J&
Spisi Krištofa Šmida ...........35
Spilmanove pripovedke:
1,	zv. Maron, krčanskl deček Is
Llbauons .................. J}
2.	zv. Marijina otroka, povest Is .... k&vkaškia gora ............ J5
4. zv. Praški judek ............ J5
8. zv. Tri Indijanske povesti .....JO
" t. Kraljičin nečak. Zgodovin-
pia povrne lz Japonskega .... JI*
10.	zv. Zveti sin. Povest iz svlade Akbarja Velikega............ JC
11.	zv. Kdeea in bela vrtnica, povest ....................... Jt
12.	zv. Korejska brata. Črtica ia
mlsjonov v Koreji ............JB
13.	zv. B«j in zmaga, povest .... 3d 14
zv. Priseg« Huronskega glavarja. Povest ls zgodovine kanadske .................... JO
5. zv. Angelj sudnjev. Braziljska po5est ...................... JC5
16.	zv. Zlatokopi. Povest...... JO
17.	zv. Prvič med Indijanci ali vožnja v Nikaraguo ........ J«
38. zv. Preganjanje Indijskih mls-
Jonarjev .................... JO
9. zv. Mlada mornarja. Povest .86
Turki pred Dunajem............ .60
Trenutki oddiha .............. .40
Vrtnar. Rabindranat Tagore, trdo
vezano ........................ .60
Volk spekoraik in druge povesti za
mladino ....................L00
Valentin Vodnika izbrani spisi .. .30 Zgodba Napoleonovega huzarja. —
Trdo vezano................ 1.80
Z ji dni dnevi nesrečnega kralja .60
Zadna pravda ................ JO
Zmaj iz Bosne...................80
Zlatarjevo Zlato .............. L00
Zločin in kazen. 2 knjige. 1. in 2.
del. Trdo vezano ............3.—
Za miljoni, trdo vezano...........65
Ženini naše Koprnele............35
Zmote in konec gospodične Pavle .35 'Mrka slovenskih pavestl:
1.	zv. Vojnomir ali poganstva .. .35
2.	zv. Hudo brezdno ............ .35
3.	zv. Vesele povestL ...........35
4.	zv. Povesti in slike .......... .35
5.	zv. Student naj bo. Naš vsakdanji kruh ................ JB
Zbrani spisi za mladino. (Gangl):
L zv., trdo vezano. Vsebuje IS povesti .............o*....... JO
2. zv., trdo vezano. Pripovedko ln pesmi ...................... JO
8. zv., trdo vezano. Vsebnjo 12 po-
TGlti	JM
4.	zv., trdo vezano. Vsebuje 8 po-
5.	zv., trdo vezano. Vinski brat
6.	zv., trdo vezano. Vsebuje 10 po-
T6lti c.» •••	• • JM
Umetniške knjige s sikami za mladino:
Pepelka; pravljica s slikami L00 Bdeča kapica; pravljica s slika- •
ml ........................ 1.00
Rnegnljčiea: pravljica s slikami 1.00 Trnoljčicfe, pravljica a slikami L00
'njlge sa slikanje!
Mladi slikar .....................79
SUke iz pravljic ..............78
njige sa slikanje dopisale p »psi na s barvami ln nrtvodHom:
Mladi imetnik ..............1.20
OtroCkI vrtec	1.20
Za kratek čas	1.20
Zaklad sa otroki ........................L20
Razglednice:
Zabavna Različne, ducat.........JBg
<few lorikft Različne, ducat ..	JB Velikonočne, božične te aovoletef
ducat .........................JB
Iz raznih slovenskih krajev, ducat	.40
Posamezne po	JS
Narodna noSa, ducat............40
posamezne po .............J5
Planinski pozdravi, ducat........40
posamezne po............JS
Igre:
>olina Solz. 8 en ode Janke: Dva
svetova, dediščina, trpini .... L00 Inevnik. Veseloigra v* 2 dejanjih JO Cyrano de Bergerac. Heorična komedija v 5. dejanjih. Trdo vez. L70 Če sta dva. Šala v enem dejanju J5 Divji lovec. Narodni igrokaz s petjem v 4. dejanjih .......... JO
Krivoprisežnik. Narodna igra s petjem v 3. dejanjih .......... .35
Ob vojski. Igrokaz v štirih slikah .30 Za križ in svobodo. Igrokaz v 4.
dejanjih ...................*
Starinarica. Veseloigra v 1 deja-
janju ........................ JO
Beneški trgovec. Igrokaz v 5 de-
_ janjih ..........................
Vse naše. llurka enodejanka.....40
TončRove sanje na Miklavžev večer. Mladinska igra m petjem v
3 dejanjih ................. j|
rbirka Ijmbkih iger. . snopič. Mlin pod zemljo, Sv.
Neža, Sanj« ................ jf
. snopič. Na Betlehemskem poljanah, Kazen ne izostane, Očetova kletev, Ča*iea kave____ JI
2. snopič. Izgubljen sin, V Ječi, pastlrtci ln kralji, Ljudmila, —
Planšarica .................. js%
snopič. VestaMia, Smrt Marije Pevit-e, Marijin otrok ...... Jf
4.	snopič. J:ina§kA deklica. Sv.
Boštjan, Materin blagoslov .. Jt
5.	r,nopič. Turki pred Dunajem Fabjola In Neia ........ t* I
8. in 19. srripič. Pijavka, Slcr)v«n zaklad. Re>itrlj, Kmet avtomat: Dc5i!a B.-.žja; Jnnaške
Blejke .................... M
) snopič. Sv. ,1nst; Ljubezen Marijinega etroka ..............
Pesmi in poezije:
vodeč; poteg narodnih pravljic o VrLskem jezera. (A. Fantek)
Trdo vezano .................ft
<ioje obzorje. Eng. G angel. Poezije
Trdo vezano ................ Ijgft
Narodna pesmarica. Zbirka najbolj priljubljenih narodnih in drugih pesmi ...................40
lalade le romance. (A_ ASkerc)
Trde vezano ................ 12s
Broširano .....................
Vsml. (Simon Jsnko) .........45
Pesmi Ivan Zormana. Originalne slovensko r»esnil in vodi znanih slovenskih ^isrnl v angleSČlnl......................j.jj
^lolicgr Pesmi za mladort.....39
loven«*:.- Narodna liriloK. Poezije. Sto ugank. (Oton ZupanCiC). —i
Poezij* .................... JM
Zvončki. Zbirka resni j za slovensko mladino. Trdo vezano.....90
Pesmi 2 notami:
Ameriška slovenska lira — Koncertne pesmi za moSke ln mešane zbore...................... jjj^
Gorski odmevi, (Labarnar.) Žhlr-ka moških zborov m Cvetero
spevov. 1. zvezek ..............
2. zvezek ........................
Narodne vojaške. (FerjanClč)____ J6
Narodne pesmL (Marolt) .......
Naši himni; Lepa naša domovina;
Bbže pravde. (Marolt) ________ .15
Narodne pesmi Žirovnik
L w......................... JO
2- **..........................20
........................ JO
Narodne himne in domorodno
pesmi. Marolt ................ jf
Slavček. Zbirka* Soških pesmi.....25
Pesmarica Glazbene Matice, za štiri moške glasove. Vsebuje 103 najboljših pesmi z notami .... 3.00 Pomladanski odmevi. Pesmi sa so-ran, alt ln bas
L zvezek...................
1' zvezek---- ., ...............46
Planinke. (Laharnar.) Pesmi sa apran. alt. tenor ln bas:
1.	zvezek ................... .46
2.	zvezek..................... .40
En starček je živel. Za bas solo in
možki zbor .................4Q
Dve pesmL 1. Zapoj mi pesem dekle.
2. Škrjančku. (Prelovec).. .20 16 Jugoslovanskih narodnih pesmi za moški in mešani zbor.
(Adamič) 1. in 2. del ...... JO
Jaz bi rad rdečih rož. (Prelovec) .15 Vojaške narodne pesmL (Kosi) .. .86 Orlovske himne. (Vodoplvee) ... L20 IJra, srednofiolska pesmarica t
1.	zvezek ................... L20
2.	zvezek .................... 1.20
Priložnostne pesmi za izven cerkvene ln društvene slavnortl —
(13 mešanih ln 3 moški zbori) L10 Nočne pesmL (Adamlti)	L25
Kupletl. (Grum) —
1."Kranjske	Sege ln navade	JO
2.	TTfeni Mihec; Slabi 5asl .... JO
3.	Nezadovoljne^; To aares užlt-kaml ........................ J5
Slovenski akordi. (Adamič) >=* Zbirke 22 mešanih ln moSklb »borov ;
1.	evozek ......................70
2.	svezak ..................... .7?
iMeCanl ln moški zbori, f AljnK) «-»
1 svezek: T>omnvlu1; Navesti: N«
■veni ml; Naža zvezda; Ujete«* ptiča tožba; So&........... a
2.	zvezek: Pri zibelki; Cerkvic*;' Ne tožim; OJ planine; OJ z Bogom si planinski svet; Solakodomaki mladini; Na bregu..............
3.	»rezek: 1'salm 118; TI vesele* poj ; Na dan; Dlvna no«....... ^
4.	svezek: Ujetega ptička tofba. ZakJpi duša; Dneva nam pri pel J' žar; Pri pogrebu..............
5.	zvezek: Job; V mraku; Dnev« nam prpeljl žar; Z vera*jn Uren ovenCam ulavo; Triglav.........
6.	zvezek: Opomin k veselju; Sveta noč; Stražniki; Hvalite Gospoda; Občutki; Gealo.............4-1
7.	zvezek: Slaveček; Zaostali ptič; Dom orodna iskrica; Pri ovadbi; Pri mrtvaškem sprevodu; Geslo
8.	zvezek: TI osrečiti jo hott (mešan zb.) ; TI osrečit ljo hrti (mo-Skl zb.) ; Prijatelj ln renca (mofTrf zb.) ; Prijatelj ln senca
zb.) ; Stoj. solnčice stoj; Kmetsk:
hlH ..........................Vi
9. zvezek : Spominčice; Večerni zve® Siroti; Oče večni; Slovenska zemlja ; Zimski dan ; Večerni zvon ; Zdravice I.; Zdraivco II.:Oče ve*-ni; Tone Solnco ...............70
Cerkvene pesmi:
Domači glasi. Cerkvene pesmi za
mešan zbor................... I.-—
12 Cerkevnili pesmi za raine pritokom cerkvenega leta ........
12 Tantum Krpo. (Premrli......50
Mašne prsmi za mešan zbor. —
(Sattner) .................... JO
Slovenska sv.Maša. za mešan zbor,
s spremljavo orgel j............ .56
10 F.vharističnih pesmi za mešan
zlior. (Foerster» ...............40
1? Panpe Lingua. Tantura Ergo Ge-
nitorri. (Fm-rstcr) ............ JJf
.Srce Jezusovo. Za tenor, bas, sopran, alt......................30
l*et Božičnih. (A. (Trum) ........ .30
Srce Jezusovo. 21 pesmi na ča<t
Srcu Jezusovem. (F. Kimnvec) JB Slava nrbeške kraljire. 'JO Marijinih p<isini za mešani zbor. — Sopran,
alt. tenor, has.................
flvalite gospodi v njegovih svetnikih. I'd I' -smi na Čast svetnikom.
(Premrl) ......................40
10 ohhajilnili in 2 v čast presv. Srcu
Jezusovemu. (<;mm > ....... .35
Missa in honorem Sanctae CaeM-liae. (Fc>erster) .............30
Note za citre:
Buri pridejo, koračnica...........25
Slovenski citrar (Wilfan) ...... JJJ
Safaran. Ruska j>esem. —
(Wilfan) .................tf
Note za tamburice:
Slovenske narodne pesmi za tambu-
raškl zbor in petje. (Bajlk) .. L54 Bom šel na planince- Podpori
slov. nar. pesmL (Bajuk) .... LC0 Na IHorenskem je fletno. (Bajuk *
Note za gosli;
Narodni zaklad. Zbirka državnih fci-men iu slovenskih narodnih pcsjci
Note za klavir:
Narodni zaklad. Zbirka slovenskih
narodnih iK?smi .............. .go
Ob morski obali. Valček. (Jaki) .40 Pripoznanje. Polka mazurka. —
(Jaki) .......................
Srčno veselje. Polka franc. —
(Jaki) .....................4«
Vesela plesalka. Polka mazurka.
(Jaki) .....................4«
Ljubavno blebetanje. Polka mazur.
(Jaki) .................... ,40
Kot nekdaj v maju. Valček. =
(Taki) .................... .45
Veseli bratec. Koračnica. (Pahor) .45
Zrniraj zvesta, polka, (Jaki).....40
Našim rojakom. Koračnica. (Jaki) JO Primorski odmevi. Fantazija. —
(Breznik).................... J§
Orel. Koračnica. (Jaki)......... .25
Buri pridejo. Koračnica. —
(J. Skorpik) ............... JO
Bratje i Slovensci smo. Koračnica.
(Premrl)................... J3
Mabel. Intermezzo. (Aletter)..... JO
At a Penguins Picnic. Intermezzo.
(Alletter)...................20
Fahnenwacht. Koračnica. (Jaki) JO
Zemljevidi:
Združenih držav, veliki.......... M
Združenih držav. Mali------ .11
Nova Kvrepa — ——~—— JO Zemljevidi: Alabama, Arkansas, Arisen, Colorado, Kansas. Kentucky fe Tennessee, Oklahoma, Indiana. Montana, Mississippi, Washington, Wyomln*, vsaki po .... Ji zemljevidi: Illinois, Pennsylvania. Mianesa ta, Mlchlraa, Wisconsin, We*t Virginia, Ohio, New York —
vsaki po......................
V»'!ka stenska sum ^iutw .. I.ti
Imfikn !• prfldtttl tear, bodisi ▼ gotovini, Money Or« dor iH poitno immh po 1 aH S centa, do poBJoto golo.
"GLAS NARODA"
!|)(SlovMile Publishing Company)
82 Cortlandt St., New York
Ne naročajte knjig, katortfc ni v cenika.
Knjige pošiljamo poitnfno prost«
K&vina žlica.
J. PetrušewskL
V hiši duhovna Kiobijetaiiske-pa jo vUidahi že diva dni mračno razpoloženje. Celo gospodinja, ljni-liezniva gorcpodrena Xellv, je bila slabe volje, in je le z nejevoljo vršila .«voje doflžaoHtiL Da celo jo-' kala je... Župnik je bil nervozen šn njegov pogled mračen kakor; oblak Kajti nekaj čudnega se je ugodilo: kavlcra žlica je ina' nepo-jasnjiv načim "lzgrnila.
Ne da se trdi iti, da ie- bil dušni pastir občine Prezekaili VjelkijeH skopuh (vcč-na njegovih kolegov je živela skromnejše, kakor oti), toda kakor je- že pač na tem svetu, žlica ni podobna žiVei in župnik Kob ;etanski ni mogeil prikriti svoje .je/e I o ;0'*;>i in -i i r.iar.v ur. lab.';? r.-.zum: «... Iz j'-<Tr' brane, celi okolici poznane zbirke je izginila redka kavlna žlica Šefe pred kratkim jo je odkril pri n-ekom starinarju. ki mu .je prisegal in klical boga za pričo, da je sam vel- ki Napoleon jedel s to žlico preti svojim p »h (»dom na Moskvo. In zdaj ta dogodek.
Bivši župnikov priija]teTj iz mladih dni, notar K;irrel Domančev-ski. ki <ra je obiskal, je včeraj odpotoval bi ono uro po [njegovem odhodu so ž«' zapazili, da manjka ta redki predmet. Gospodfinja, gospodična Nelly, ki je sama iskada p<xl omarami in kovček i, t/oda župnikov talar je imel v okolici kolen sledove iskanja. Našli so prstan z di'j.ama*vtom, ki ga je go_ s*p»o<Kona Nellv prejšnji teden izgubila. potem d volje bakrenih nov-eov in pol srebrnega rublja, toda žJiee nikjer.	j
Župnik je csrtro ozmerjaj nekoga delavca zaradi brezpomembne zakasnitve, naložil dwma s-po_ In rjetnkama .">0 ponižnih poklonov za zveličanje duše iin pričel razmišljat; potem zopet o vseh podrobnostih pred tem dogodkom. Včeraj je bila žlica še tu, dali so jo gostu h kavi in potem je izginila. . .
Kakor bodeča kača se mu je vsilil sum, dani je trudil, da bi odsmal to misel.
"'In vendar... toda nemogoče... Notar, ugleden mož-., ne, ni mogočo... in vendar...
''Vse je mogoiae," mu je šepetal satan v uho in oče Maršali j je ne hote v mislih razporejal vse posameznosti.
Že več kakor deset let ni videl svojeira prijatelja iz mladih let, Karla Domančev.skega. BiH je vesel možak v štiridesetih letih. Pri-šel je popolnoma nepričakovano.
Gospodar se je iz celega srca razveselil obiska in takoj razkazal svojemu prijatelju gospodarstvu stanovanje.
"Tu je jedilnica, saj si jo boš mod kosilom s* bližje ogledal. Tu >e moj kabinet "m sprejemnica; sobe za gospode nimam, ker je sta-t k a* a'11 Je precej nialjlhno, vendar imam prosU-rino j^obo za baš tatko prijetne obiske, kakor si ti. Tu je moja spa'lmie.a..." je dejal oče Marsmlij, icdprl vra/ta v neko izbo, kjer j?" stala podiea iz surovih desk, pokrita z majčkeno blazino rm navadno prevleko.
"To je tvjoja spalnica?" se je začudil gosft. Od takega liezišča bole vendar vsi udi."
"Kaj hočem! Utrjujem svoje tele in da'jem tako župljamom dober zgled... V mojih Letih človek ne misli jia udobnosti; čas je, da se pripravi na zveličati je duše... Le v pokojnem telesu ždi močna duša. .."
Gost je opazoval gladko-rožnato, okroglo in ftveže prijateljevo lice in se komaj vidno nasmehruil-
"In kaj je v tej sobi?*' je vprašal potem.
"Tu stanuje mo(ja sorodnica, devica, ki vodti gospodiiavjst^-o," je i3javil gospodar in odprl rahlo pri-slonjena vrata. Deri ca najbrže ni razmišljala o močmi duši v utrjenem telesu, ker je bii njena soba opremljena z izbranim okusom in precej kokotno; sredri ■sotoe je stala pod celo goro blazin precej široka poste? j a.
41 Ona je ucvmtoa gospodinja. V HMl vedrfuje VMMb red ki. se oseb. po ranima m vkto... Toda moških
mi artrr-tiitor - -r'rr'-i
no moro trpeti. Že mars-ikateri iiglcvlni snubec se je potegoval za n^eno roko in tudi jaz sem ji svetoval naj fo peroči. pa me noče prepustiti usodi... To je res zvesta sorodnica.«S ten*' besedami je župnik karakterizira'1 svojo go-spf d'»njo in zaprl vrata.
I^otem so sedli k domačemu obedu, kjer seveda uvi smelo manjkata dobrega odrskega v kina. Nato je pokazal gospodar svojemu gostu slavno originalno zbirko. Gost je bil zelo zadovoljen; jedel je z blagoslovljenim tekom i".n vze.1 od vse-<ra, kar so prinesli na mizo. Z o-brazom poznavalca je pokušal vino. Hvalil je gospodično Nellv, toda bolj od vsega ga je zanimala starodavna zbirka žvic in najbolj mu je ugajal naposled nabavljeni kos. Kene.no je celo prosil, naj mu proda to žlico. Gospodar je bil vesel .in žalosten obenem. Ni se hotel ločiti cd tega redkega eksem-pla.rja, obenem pa bi tudi nerad užalil prijatelja z negativnim odgovorom. Po kratkem pomisleku je torej sklenil, da mu podari dve drugi žlici- Toda gost ni hotel o drug h žlicah ničesar slišati. Njemu je od cele zbirke ugajala le napoleonska žica... Ko pa je uvidel, da se prijatelj ne more odlomiti. je prosil, da mu naj dajejo to žlico vsaj h kavi ta čais. dokler bo trajal njegov obisk. (Kdo bi si ne štel v čast, da lahko meša kavo z žlico, ki jo je rabil vel',ki Napoleon.)
Župnik je bil ves srečen. Tako je bil volk siit in ovca cela.
Prijatelj je ostali dVa dni; nje-1 gov apetit ni ponehal in pil je z naklado, hvalil okroglo Nellv >n' občudoval redko žlico.
Včeraj, po kavi, se je zahvalil za ijnbeznjivo pažnfro. se poslovi! in odpotoval. In eno uro pozneje so že odkrili, da manjka redka žlica.	1
Minulo je že šest dni. Oče Mar-salij se nikakor ni mogel domisliti, kam bi žlica prešla. V "liiši je imel le staro, več let prestkušeno. s-lužinčad. Toda razen tega bi se nihče ne drznil okrasti svojega, dušnega pastirja. To bi bil nezaslišan greh. Kdo je torej to zagrešil. .. ?
<lNihče drugi, kakor on... j?j župnik žalostno razsodil. Počakal je še par dni, potem se je pa odloČil pisati prijatelju-
"Pomisli dragi prijatelj," je pi-sdl oče Marvalij med drugim, "takoj po tvojem odhodu je izginila napoleonska žlica, ki si jo tako občudoval. Ne morem misliti, da bi jo kdo ukradel. Najbrže s* je nekdo dovolil šali o. Toda veš, če šala traja en, dA'a dni, že še gre, toda ta šala traja že drugi teden. To je malo preveč in vzbuja razne sum-nje..."
Cez tri dni jo prišel odgoVor, kjer mu je prijatelj med drugim pisal tudi sledeče:
"Ko bi ti vedel, kako sem se razžalostil, ko som izVedel o tvoji izgubi. Mirogo boljše bi napravil, če bi mi žlico prodal. Kes je več šal na svetu — spominjam se, da si mi v šali pravil, da spiš v izbici na trden ležišču iz desk... Dragi prijatelj, če cm, dva dni ne spiš v svoji izbici, že še gre, da se pa en cel teden nisd dotaknil svoje po-« stelje, to je malo preveč in vzbuja različne sumnje... , Župnik je uganil, kaj misli in takoj so našli žlico. , Kje je torej bila žlica?
Tristoletnica čokolade.
Cokolodo so leta 1624 prvič pripeljali na Francosko. Eden prvih, ki so jo pili, je bil Ludovik XIV. I Takrat je nastal spor, aH naj se . čokolada uvrsti med živila, ki se ne smejo jesti ob postnih dneh, toda duhovniško mnenje je bilo čo-( koladi naklonjeno in tako je ostaja čokolada na jedilnim listu tudi v najstrožjem postu.
Prostosjt govora more zahjevati le človek, ki m§mo pOrihiša dokler govori opozicija.
PBIZOR IZ KINEMATORAFBKE SLIKE "SACRIFICE"
Norma Talmadgc in Eugene O'Brien a- najnovejši sliki.
Neprestana izprememba. j
Uvedba nemške rentne marke je' povsrcčila med prebivalstvom' velike .zpremembe, — Službe, ki so bile pred kratkim ugledne m' dobičkanosne, so izgubil^ svojo veljavo.
V "Berliner Tageblattu" črtamo sledečo zanimivo, obenem pa podučno. času primerno zgodbo:
"Na Dunaju je neki policijski uradnik umoril svojo ženo. Svoje-' časno je bil "vahtmajster" in .fi ' vzel kmečko dekle z doto. ki se je ] prilegla želodcu. Takrat ni bito' na Dunaju ne mesa. ne kruha, ne 1 jajc. in ne masti. Toda pozneje seje doba prevrnila, nieso^ kruli, jajca in mast so se vrnili, kmetica je pa ostala kmetica in se ni mogla spremeniti v lahko Dunaj-čainko. " Vahtmajstru" je postala breme. Nazadnje je nagnal revico, ki ga je ljubila, toda ona se je vračala v ->voji priprostosti in vdanosti, dokler je surovež ni ubil.
Prejšnje čase so se takšni "zakoni iz razuma" bolj izplačalr. Zadnja leta pa so biia pravcat-kurzus idealizma. Tisti ali tista, ki sta z ženitvijo in možitvijo lovila doto in bogastvo. — kako se varujeta pred izgubo pridobljenih vrednosti: Leta 1915 si na pr. videl ponosnega, slavljenega la.Tt-nanta junak«. Leta 1918 je bil brezposlen trgovski potnik, leta
1922	lastnik vile in avtomobila, leta 1924 pa mera pričeti iznova In ima po 1")0 Mk mesečne plače, če sploh ima službo. V velikem mestu kriza seveda zgodnejša in hujša. Sijajna valutna ženitev izza dveh let nazaj je danes zgolj še ljubavna zadeva brez ljubezni, m svoječasno čislo nespametna in nepremišljena možitev na pr. z novinarjem je danes že prav pametna. Leta 191G je mož z akademskim poklice,m lahko osnoval prav dobro meščansko eksistenco in gospodinjstvo, cd lota 1918 dalje jt« pa njegova žena marala vsak dan na lov za margarinom. jajci, mesom in morda še stanovanje iskat. Leta 1923. osem tednov pred uvenr bo rentne marke, sta se utrujena in naveličana ločila v sovraštvu. Par tednov poznen.ie bi bila dočakala nekdanjo višino. Gospod soprog in bančni direktor nima dandanes nič drugega kot samo Si-,svoj Mercedes, in njegova Kittv bridko obžaluje, da je svoječasno prezirala privatnega docenta, ki i jej je bil dober kvečjemu za dekoracijo pri čajanki. Soprogov
■ plačilni razred je občutno spremenjen. Vladni svetnik pa je leta
1923	spadal med one redke, ki s. lahko kaj privoščijo, a danes .Tina tesnem in tik pred redukcijo.
Izkratka. časi se menjajo. Papa hodnik svetnik je vedno hortfi peš. njegov sinko pa je verižil z .devizami in se vozil v avtomobilu. Toda papa je le imel prav. Brez znoja ni uspeha, brez tnute, m kruha, moli in delaj, rana ura zlata ura, nlkdo ne pade mojster z neba itd.
Sedaj so zoptet pričeli s štede-njem in polagajo krajcar na kraj-
car. da si prihranijo za par noga, vie. Bančni nastavljenec postaja zopet bančni nastavljenec s slabo plačo in mnogo dela. Če hočeš odpreti lastno trgovino, že Z'»pet potrebuješ ogm nmo svoto. ki ostane potem vedno enako velika aH pa vedno večja in neznansko teži, ter žre obresti. Udeležba pri podjet,-u ti morda prinese tudi izgubo, razmetavanje denarja ni več vsakokrat izredno srečna špekulacija in v-ak nakup ne pomeni več dobie-kanosne kupčije na slepo. Sedaj so že celo zopet zge li. da dobiš nit sto zgolj zato. ker kaj znaš. Znanje in sposobnost uista več zapreka za napredovanje v službi. Učenje ni več nesmisel in budalost.
Tudi oni časi so že minuli, ko s«, se stariši nekako morali odreči vsaki pravici nadzorstva nad de-kletom, ki je retlektiralo na sa-mostalno mesto v banki. Tudi onih časov ni več. ko si smel ukrasti •čim višjo svoto, da dosežeš tvoril ice. posestva, karkoli, pa se ni pri tem noben udeleženec zavedal, da je preskočil plot več paragrafov. Tako ni bilo no tožiteljev, nt* sodnikov, ne obsojenca.
Stari so imeli in imajo prav. To je pa želibog še edino, kar imajo'.
Pa recite, da ta sličica ni zanimiva !
VROČI BOJI V MESTU KANTONU.
Hongkong, Kitajsko. 16. okt.1-Boji med fašisti in "rdečo anna- j do" se nadaljujejo. Obe strani imajo precejšnje izgube. V torek ie izbruhnil v nekem delu mesta požar, ki še v sredo zvečer ni bil pogašen.	I
Povzročena škoda znaša nad sedem milijonov dolarjev.	|
Lep jublej.
V* Zagrebu je pros-lav?, te dni RO-letnico svojega uglednega živ-j ljenja Milam Krešnč. Jubilamt je| aktivni Član samositojme demokratske stranke, dolgo faktični. v' zadnjem času pa častni predsednik njene zagrebške organizacije-
Povest o samskem pri-;
jaielju. i
Imam prijatelja, ki j? nepobolj- ! šljiv samec. Pulosaj je poistal že lako obupen, da j? pcl-.tafl. medtem ■ cinični modrijan. Kit nima dru- -gegii opravka kot striči kupone, je J jasno, da ga okušajo ujeti v svo- ■ je mreže matere deklet, sposobnih' n godnih za možitev. Če bi spre- : jel vsii povabila, ki jeh dobi, da preštudira vso kuharsko umetnost ■ in žensko krepost, hi moral jesti (vsaki dan najmanj desetkrat, i Moj prijatelj pa se boji ženskih čarov kot vrag križa. Prav osebno se izogiba poiVtiOi hotelov, kjer nastavljajo mlade ženske v ele-arantr.ih oblekah s\-oje mreže. Celo tedne je iskal predno je našeJ idealni kraj za svoje poeitrriee-j Na oddaljetnem mestu, sredi gostega lesa brez cesta, je postavil svoj šotor. Poletne mesece je hotel preživeti povsem primitivno. S prav',m junaštvom je skleni-l odpovedati vsem udobmostnim svoje elegantno opremijeinoga stanovanja v glavnem mestu. Na pršili narave ,ie hoteli črpati nove moči ter ni vzel s seboj niti enega ee-nega avtomobila.
Po dvakrat na teden je odšel dve milji 'oddaljeno vas, da nakupi .provijanta ter se vrnil1) izmučen in obložen domov. Po petrolej moral hoditi dvakrat na teden cele štiri milje daleč. Šotor se je nahajali v bližini potoka, a moral si je nositi vodo za kuhanje in pomivanje posode. Kljub temu se je izvanred.no dobro počuti, ko je ležal v svoji viseči mreži, kadil pipico ter za kratek čas preganjal moški te.
Cela dva tedna je na ta način užival samoto. Nekega jutra, ko se je prebudil, se je fvilno ustrašil Prav v bližiini je cul ssrebrno-čist ženski smeli. Ko je šel na poizvedovanje, .je našel, da je bil komaj petsto j ar do v od njega postavljen velik šotor in da si trije veliki avtomobili priboril/ pot skozi pragozd. Mati s tremi hčerami se jc- nastanila tam ter privedla s seboj vse prijatelje hčere, i Žalosten se je uda! moj prijatelj v usodo. Videl je deklice, kako so paliie cigarete, a niti na misel mu ni prišlo, da bi jih obiskal ter se jim predstavil. Nekega dne pa so prišle tri deklice k njemu, si ogledale šotor ter kramljale ž njim kot da ga poznajo že let« in leta. Dan pozneje je prišla najstarejša hčerka ter ga vprašala, če pozna kak kraj v bližaii, kjer rastejo bcrovniee-
^ Moj prijatelj ji je resno odgovoril, da je v celem okolišu le en borovničji grm in naj si nakupi potrebno v vaški prodajalni. J — Ne, — je leidvrnila ona, — jaz jih potrebujem za šmftnko in par j borovnic zadostuje. Tukaj ne morem kupiti šminke.
Popoldne istega due je prišla druga ter vprašala: i — Ali imate šilo za led? j — Ne, — je odvrnil. — Tukaj ni mogoče diobiti leda. ■■ — Hočem ga Lmeti le za na.vrtanje las.
Kmalu nato je prišla tretja ter
si izposodila od njega nekaj olivnega olja.
Nato pa so prišle sielirni daln.' Izposodile so si od njegova staro zagriujalo, a njegove cigarete so1 se jim zdele prepoceni. Kakorhi-' tro je ptrlšla družba iz mesta, jim je moral posoditi nebroj stvari.' Prav do jutranje ure je igral floJ nograf m ženske so pele in se smejale.
En teden je še vzdržal. Nato pa se je vrnil v svoje samsko stanovanje v mestu ter sklenil kupiti prihodnje leto jahto ter preživeti počitnjce na samotnem otoku v •Južnem morju. Moderne ženske se mu zde preveč iznajdljive.
Potepuški otroci.
Eden najmarkantnejših socijal-nih pojavov zadnjih let v Rusiji so potepuški otroci. Pcuebno so se razširili od leta 1921. ko je v Rusiji nastala lakota. Potepuški o-troei so raztreseni po notranjosti dežele in koncentrirani v velikih mestih in posebno v pristaniščih. Ti otroci ne vedo. kje imajo stari-še, kje so se rodili in kako so prišli v kraj svojega bivanja. Oni romajo po celi Rusiji, stisnejo se na tovorne vozove in se vozijo kot "črni pasažirji" iz kraja v kraj. Večji del so moški od 7 do 14 let. zanemarjeni in umazani, da si jo težko predstavljati večje nesnage. Žive se z beračenjem, posebno pa s kradežem in ropanjem, ter prenočujejo večjidel v kakšnih zapn ščenih hišah ali na prostem. V velikih mestih so postali že prav nevarni. ker se znajo na rafiniran način polastiti tuje lastnine, po sebno v gnječi na velikih križiščih. Sovjetska vlada in usmiljene institucije žrtvujejo veliko za boj tej novi ruski pošasti, vendar so rezultati še minimalni. Oblasti jih zasledujejo z vso silo in jih oddajajo ali v deški dom ali v po-boljševalnico. Pri vsaki aretaciji se taki otroci navadno branijo z vsemi štirimi, češ: "Mi nočemo stradati! Hrano bomo že n »kradli sami". Brez dvoma dorašča v tem naraščaju kader novih zločincev, če se oblastim ne posreči, da z radikalnimi sredstvi rešijo, kar se Še rešiti da.
.TRIJE ARETIRANI ZASTRAN PIJANOSTI SO UMRLI.
Boston, Mass.. 16. oktobra. —: Dne 5. oktobra je aretirala policija v tukajšnjem mestu pet moških ■zastran pijanosti. Včeraj so trije umrli v tukajšni bolnišnici na posledicah alkohola. Dvema se je stanje nekoliko izboljšalo.
Camille Flamarion o opazovanja
Marsa.
_ i
Slavni zvezdoslovec Camile Flamarion piše, da opazovanje Marsa še ni končano, in da pride zdaj baš najprikladnejši čas opazovanja. Učenjak piše: "Svetovno časopisje je naznanilo bratsko zbližanje . Marsa in zemlje podobno, kakor naznanja diplomat i čne sestanke diplomatov mednarodne politike., od katerih pričakujemo takojšno-uspehe, V sled tega bi si lahko kdo mislil, da bi se v oni vetrovni in oblačni noči, ko se je Mars pojavil vedno le za trenutek, moralo znanstveno rešiti celo vprašanje Marsa, posebno pa bi se moralo končno veljavno odločiti o biti nabiti prebivalcev Marsa. Toda to je sicer zelo poetično in sugestiv-no. toda velika zmota. Velika sezona Marsa šele pričenja. Izpvr-membe v razdalji ne pomenijo v par mesecih ničesar. Mars je predmet marljivega opazovanja že od konca aprila. Doslej smo asisti-rali tam le zadnjim koncem zim* in pričetkom spomladi. Šele po-četkom oktobra pozdravimo tam poletni čas in ž njim najugodnejše pogoje za opazovanje onih čudnih pravilnih in perij od i čn i h iz-ipremcnib v konfiguraciji pojavov površine planeta, njenih morij, zalivov, močvirij in kanalov. iSicer pa čez dve leti zopet vrne neobičajne prilike opazovanja Marsa. Planet bo sicer bolj oddaljen, vendar osvetljen od solnea. ki ga bomo mi imeli za hrbtom.
Kraljevska dvojica obišče London.
V krogih, ki so> blizu vladi, pri-ipisujejo obisku sir Lampsona pri kraljevski dvojci v Bel ju velik pomen. Poroča se, da je sir Lamp-son, razen izročitve lastnoročnega pisana' poročnega kumav jugoslovanskega. kralja, vojvode Torške-gi, imel tudi misijo, da uvede prve razgovore o službenem obisku kraljevske dvbljiicc na londonskem dvoru. Kralj in kraljica obiščeta London ^la.jbrže (prihod/n(j'o poL mlad.
POSKUŠAJTE TO NA SVOJIH
—	LASEH 15 DNI
OGLEDALO NAJ VAM POKAŽE USPEHE.
Ni treba, da bi bili vaji lasje tenki ali da. bi postali plešasti, kajti je nat-in za uničenje ~	bacila, ki uničuje lase.
Ta različen način bo zaustavil tanšanje las, mrtve lase, odpravil prhaj, srbečico, »otomnil sive lase. zaustavil pretečo ali nara.ščujot o pleSo ter ojacal in podaljfial življenje las moških in žensk.
Brezplačna poskusna ponudba: Pošljite pvoje ime, predn»» je prepozno za 15 dnevno brezplačno poskušnjo. — JUEL DENN, 3932 N. Robey St. H-101, Chicago
ANTHONY BIRK
HIŠNI IN SOBNI SLIKAR IN DEKORATOR
Prevzamem vsako v to stroko spadajoče delo. ROJAKI, PREDNO ODDASTE DRUGEMU NAROČILO, VPRAŠAJTE
MENE ZA CENO. 359 Grove Street	Ridgewood,	Brooklyn, N. Y.
Telephone: Evergreen 5506
TBI ZAGOVORNICE DAVISA.
Navdušene agitatoriee za izvolitev demokra&skeg* predsedniškega kandidata Da visa so: Mrs. Henry Adams, tašča Davisove hčere; Davisova hči Mrs. MacMillan Adams m Davisova žena Mrs. J. W. Davis.
Priporočljivo je, da nam pošljete
VAŠE PRIHRANKE
za obrestonosno naložitev.
Kaša banka plačuje na vloške na
"Special Interest Account"
4% OBRESTI NA LETO
a sigurnost je v vseh ozirih zajamčena.
Naj bo Vaše sedanje hranjenje Vaša zaslom-ba za vse slučaje v bodočnosti; radi tega vložite Vaše prihranke v solidno in sigurno donsaco banko.
VSE DKUGE BANČNE POSIJE IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO
JFrank Sakser State Bank
82 Corthndt Street, New York, N, Y.
r	.. — ^ ;
Kos kruha.
Spisal Francois Coppee.
Mladi vojvoda de Ha rdim on t je| bival v Aix ra SavotjsEkem, kjer »e je ieeila z zdravilno vodo njegova znamemiKtna kobila Perichole, ki jej bila nekaj ol>ole*!a pri po-lednj^m Derby. Bii',0- j«? ravno po obedu. Vojvoda jfr slučajno pogledal in prečita! porcčifo o porazu pri Reiehj'hoffetm.
Izpraznil čašieo chartreuw, poklical slugo ter mu naročil, naj takoj pospravi prtljago, dve uri kas-r.r?je je ved-nl v pariškem breo-vlaku in hitel naravnost v sprejemno pisarno, da i-e zapiše v .seznam prostfnoffjeev.	i
Čeprav j« od devetnajstega pa do peti ndvajsetega leta živel v obilic" in razkošju, čeprav j-e ubijal čas na dirkah m v biuloarjih su_' bret, je vonadr enkrat nastopil treviutek. ko se j*1 spomnil, da jej Eugucrrnnd do Hardimont istega dne kot sveti Ludvik umrl na kugi v Tumisu, da je Jean de lla.rdim«nt vodil veTko armado pod Du Gui-selnom in da je Fraaicois-IIenri de Hardimcnt padel pri Fcntenoi. Čeprav je mladi vojvoda prccci otopel pri svodih škatntdaložnih aferah in tekom svojega bedastega ljubimkanja z Luev V!one«tte. prima-doiro gledališče des Xudities-Pa-risšennes, je vendar začutil, kako mu je zavrela kri nad grozno klofuto, ki jo je (b>bil fraaieoski narod -s tem, da je bil poražen v bitki na francoskih t.Jeh.
In tako je stal Ilctrurv de Hardi-m orni, st.reflec druge stol in je tretjega polka, član Jockey kluba, v ]>rvih dnevih novembra leta 3870. s svojim oddelkom na wtrazi pred reduto des llautes-Bruveres, ki je bi'a v naglici utrjena in ki so jo branil" topovi trdnjavice de Bice-| tre.	j
To je bil puščoben kraj: razbrazdana, blatoma cesta se je vila mimo opustošenih polja« k osameli gostilni, kjer so taborili vojaki. Nekaj dni popreje je bila na tem mestu praska; nekatera drevesa ob poti" so bile po sredi pretrgale kroglje, vsa ostala pa so nosila na skorjah vet*je ali manjše brazgotine. Pogled na poslopje samo je bil grozen : streha je bila preluknjana od granat iin zidov je je bilo ka_ lcakor obrizgano s krvjo. Najbolj žalostno sliko pa so nudile razbiti lope, biljard, gugalnica "n pa ■nadpiM nad durmi: Društveni i prostor j— Abt-r.nt — Ver mu t — Vino, liter fiO centimiov; — to vse je s kruto ironijo spominjalo na prejšnje nedeljske zabave. Nad temi", ruševinami pa se je bočifco turobno zimsko nebo, pokrito z.velikimi iivinčouo-težkimi oblaki. Nebo je b-Vlo nizko, grozeče, swrazno.
Pri gostilni je sta'1 mladi voijvo-da; na rami je imdl puško, čepico si je potegnil na čelo, roke je tiščal v žepu; tresel se je od mraza v svojem rvčjem kožuhu. Uda j al se je tegobnemu satnjairearju ter gledal na bližnje griče, ki so bili napol skr'it.i v megli in kjer se je od časa do časia pojavljal oblaček dima m oglašal tirenk ' Kruptovrh topov.
Naenkrat pa je začutil glad.
Pokleknil je in vzel iz svoje cule, ki je slonela ob zidu, velik kos komisnega kruha; ker je bil izgubil nož, je odtrgal grižljaj ji polagoma jede1!.
Toda po par grižljajih je že imel dovolj. Kruh je bil trd in je imel grenek -okus. Svež kruh pa so imeli dobiti še-le pnihodnji dam, seveda ako in/tendanca ta'ko odloči. Ah, posel res ni bil lahek; ni čuda, da £č je spominjal in a svoje prejšnje obede, ki jih je bil smatral za običajno sitvar, da sedi pri velikem oknu v Cafe Anglais in da mu strežejo. Naročali si je — maflen'knst ■— kotlet i'm mešama jajca s špar-geljevimi glavicami, natakar pa ki pozma njegove navade, je medtem že postavil (»a miao steklenico starega, dobro ohlajenega Ijeonvilj-eana. Grom in peklo! Iieipi časi so bili * o, zdaj pa moraš životariti toko bedno!
In v navalu neisitrpno^ati je vrgel
mladi mož kruh v blaJto-
* * *
' V tem hipu oe jfe pojavil med yrfttmi gofltibie vojak, sklonil se
je, pobral kruh, šel nekaj korakov vs-tram;, ga obrisal z rokami in ga je hlastno žvečiti.
Ilenav. de Hardimcnt, ki «e je že sramoval svojepa dejanja je s -so-rutjiem opazoval reveža ter občudoval njegov izvrstna tek. Bil je to dolg, velik, precej slabo rašeen fant z vročično žairečimi očmi, in zanemarjeno, razraščeno brado; bil je tako suh, da. so se mu ostre lopatice jasno poznuale pod oguljenim plaščem.
—	Ali a lačen, tovariš? ga jej vprašal vojvoda in stopil k njemu, j
—	Saj vidiš, je odgovoril s polnimi ust m i.	I
—	Oprosti mi.Tega kruha ne bi bil zavrgel, če bi bil vedel... '
—	Nič ne stori, ga je prekinil vojak. — nisem izbirčen.	i
—	Vseeno, je rekel plemič, — grešil sem in to me mrzi. Nočem, da bi slabo muslil o meni. Imam steklenico starega konjaka. Pojdi, da se napi jeva. —
Vojak je pojedel. Vojvoda je trčil ž njim in novo prijateljstvo je bilo sklenjeno.
—	Kako se pišeš? je vprašal vojak. I
-— Ilardimont, je odgovoril vojvoda iin zamolčal svoj naslov. In ti?
—	Jean Victor. — Vsi tovariši
me imenujejo tako.. Bil sem v bolnici... Pri Chatillom sem bil obstreljen... Ah, tam v bolnik* i je bilo dobro, imenitno konjsko juho smo dobivali... Ampak bil sem samo malo ranjen; doktor me je poslal zopet nazaj k polku in se-dajj naj zopet umiram gladu... Vorjeini mi, prijatelji, stradal sem, cdkair sem »v. —
Ta Prašna beseda je presenetila plemiča, ki se je bil pravkar zalotil pri bolestnih spominih na svoje prejšnje obede v Cafe Anglais. Vojvoda, de Harimomt je skora t z prozo motni svojega tovariša. Ta pa se je boiletstaio zasmejal ter razgalili svoje gladine volčje zobe, ki so se strašno odbijali od njegovega proznega obličja. In kakor bi bil razumel, da mora svoje besede pojasniti. je dejal:	j
—	Čujte, je rekel in nehal naenkrat tikati svojega tovariša, bržčas, ker je spoznal, da ima pred seboj srečnega, bogatega človeka — sprehajajva se malo, da nama ne zmrznejo noge. Pripovedoval Vam l>om reči, kakršnih še niste dišali v svojem življenju... Imenujem s d Jean-Vac tor, samo to ime imam, kajtv najdenee sem in edini lepi spomin mojega detins-va je spomin na one čase v najdeniš-
nici. Tam smo imeli čiste rjuhe na i •
svojih posteljicah m smeHi smo se igrati v prelepem '»rtu, pod visokim drevjem. Tam je bila tudi usmiljenka, dobra in mlada, hloda kakor vosek, — bila je bolna na pljučih; njen ljubljenec sem bil in mnogo raje se.m se sprebaj;il ž njo kot igral s tovariši, kajti pri-vijaka me je k sebi in me gladila s svojo tetaiko, toplo roiko... To la. ko sem izpolnil dvanajsto leto in j prejel prvo obhajilo. sem pričel I spoznavati bedo. Uprava na jder:š-nke me je dala učit k pleitfleu stolov v predmestju Saint-Jaqnrs. Pletenje ni nobena prava obrt in ni se mogoče preživljati ž njo: to sodim po tem. ker moj gospodar često ni mogel niti nas. svojih vajencev, prehraniti. Tam sem začel stradat*. Majster in njegova žena — pozneje .sta bila umorjena — sta bila povrhu vs»ega strašna skopuha in kruh, ki sta nam ga rezala le v majhnih koščih, je bil ves dan pod ključem. Zvečer, ko nam je žena poda jala večerjo, bi jo moral videti, kako je vzdihovala pri (vsaki žlici juhe, ki smo jo nosili v usta... Druga dva vajenca — bila sta iz zavoda slepcev — nista bila tako nesrečna kot jaz: čeprav se jima ni godilo bolje, pa waj nista viddJfa sm^ražrtih poigiedov te ženske, kadar nam je podajala juho... Največja nesreča pa je bi_ da, da sem neznansko rad jedel! Pa to vendar ni moja kiCvdat!... (Neprestano lačen sem se učil tam tri leta... Tri leta! V enem mesecu se naučite te obrti; toda rrpra-] va najdeniauee ne more vsega ve-
ODPOTOVANJE SLAVNE PEVKE.
Pred kratkim je odpotovala v Evropo slavna operna pevka mada-I ma Amelita Galli Curci s svojim možem llomerom Samuelsom.
deti in nima pojma, kako izrablja- f ja otroke.. . Vi ste se začudili, da sem pobral ta krajec v blatu? 0,1 takih stvari sem bil vajen; nabiral sem skorje v smeteh iui, če so1 bile le pretrde, sem jih namakal čez noč v umivalniku... Tudi koščki kruha, ki jih deea, gredeč iz šole meče v .-it ran, >o bili del moje
■v	I
hrane. Ce so me kam po>laili. t em1 vedno skušal priti v bližino šole... Ivo je bilo moje učenje pri kraju,1 se nikakor ni-c-m mogel p reži v it i .s sA'ojo cbrtjo. Poskušal sem vse mo- 1 goče. verujte mi, hotel s^m de.at i! • Podajal sem zidarjem opeko, pomagal v skladišču, pometal in ne vem, kaj še vse. In vedinio je trajalo le kratek čas, pa som bil zopet brez dela! Ah, kako me ji? zvijalo, kadar sem šel mimo trgovine z jestvinami! K sreči sem se vedno spomnil svoje dobre pestunje iz najden i šnice, ki mi je bi. la neprestano zabičevala, naj ostanem poštetn. Zdelo se mi je, da vedno Čutim na čelu toploto nje-! ne male roke... Konečno pa sem 7. osemnajstimi leti odšell k a -s jakom... Saj veste sam' najbolje vojak dobi ravno toliko, da ne umre gladu... In sedaj — skoraj smešno je — imamo vojno in glad. Iz vsega tega lahko spoznate, da nisem lagal, ko sem Vam dejal, da sem vedno stradal in stradal! .
| ' ti* *
Mladi vojvoda je bil dobrega
srca in kfo je čul to ubupno tožbo moža, ki ga je uniforma dejala njemu enega, je bil globoko ga-nj.en. Na srečo je pihal veter ter' sušil solze, ki s.o mu stopile v oči-
—	Jean-Victor, je rekel in tudi m ga ni več tika1, kar je s prirojeno rahločutnostjo spoznal, da to ne bi bilo umestno, — če p reži viva to grozno vejno, se bova zopet videla in upam, da Vam takrat po_ morem. Zdaj pa žal ni peka v bližini, zato si razdeliva dnevno por-1 c'.io, moja je zame itak preobi lna. Tako — kot dobra tovariša!
In oba moža sta si krepko sti villa roke. In ker je bila. že noč in sta bila oba utrujena, sta vstopila v gostilno, kjer je že okrog dvajset vojakov počivalo na slami. Iiegla sta drug poleg drugega rn trdno zaspala.
' Okrog polnoči se je zbudi'. Jean-Victor, bržčas ker je b^.l lačen. Veter je razgnail oblake in lunin žarek j" prodrl f4kozi špranjo v rtrehi ter obseval svetlo, l°po glavo vojvedovo; spal je kot Endv-mion. Jcan-Victor ga je opazoval,1 še vedno pod vtisom njegove dobrote, z naivnim občudovanjem. Ta li p je odprl sitrazmr^jster vrata ter poklical imena p^tiih mož, ki so b li določeni, da izmenjajo prednjo stražo. Vojvoda je bil med njimi, a se ni vzbudi, ko ga je poki ieal.	. ! — P o kotne i Hardimont — je po novil podčastnik.
—	Dovolite mi, stražmojster, je dejal Jean Victor in vstal, jaz poj-dem zanj... tako dobro spi... m moj tovariš je...
—	Če hočeš.. .
Pol ure kaftaeie je poeflo nedaleč par strelov. Hipoma' so bili vsi na nogah, skočili iz gostilne m sej ozirali, držeč prste na petelinah. previdno po platnjavi. i — Koliko je mria? ije vprašal vojvoda- — Jaz bi moral iti danes na stražo.	|
Nekdo je odgovoril:	j
— Jean-Victor je šel za Vas.
V	tem hipu so zagledali vojaka, ki je tekel j>o cesti proti njim. j
—	Kaj je — so ga vprašali, ko je pri bežal, ves zalepljen do njih.
—	Prusi so nas napadli — po-i zor! |
—	In tovariši ? •	i
--So za meni j... Le ul>ogi Jean
Victor.
—	Kaj je z njim? je zakričal vojvoda.	i
—	Dobil je kroglo ravno v čelo... Niti črlinil ni.
* i *
Preteklo zimo okrog druge ure zjutraj je zapustil vojvoda de Hardimont v spremstvu svojega prijatelja grofa de Saulnes eer-ele; zaigral je bil irto luisdorov in bil sabe volje.
—	Če Vam je prav, Andre, je dejal svojemu spremljevalen,—^poj-deva peš.. . Rad bi se nadihal svežega zraka.
—	Kakor Vam je drago, ljubi prijatelj... tlak .je sicer slab.
Poslaia s*ta torej vozove naprej, zavihala ovratnike pri suknjah in odšla v smeri preti la Madeleine. Nenadoma se je zadel vojvoda s koncem čevlja ob neki predmet; bil je velik, blaten kos kruha. !
V	največje začudenje grofa de Saulnes se je vojvoda de Hardi-! rnont sklenil, pobral kos kruha, ga skrbno obrisal s svojim fr\'ileciiin robcem iii ga položil v polno svetlobo na bl.žnjo klop.
—	Kaj pa počnete? se je smejal^ <rrof. — Kaj Vam je prišo na misel? | I — To je spomin na reveža, ki je žalne žrtvoval svoje življenje, je rekel vojvoda s trepetajočim glasom. — Ne smejte se, dragi moj; ostaniva prijatelja!
Grofica - sleparka.
Lepo madžarsko grofico dolže, da je poneverila v Monte Carlo skoraj en miljon frankov. — Gro-' fičin mož pravi, da je njegova žena nedolžna. — Obtožitelju baje ni vrjeti.
Pre dnevi -so priobčili pariški dnevniki senzacijonaluo vest. da je bila soproga madžarskega grofa Bela Bathvanv radi poneverc draguljev, ki so bili cenjeni na 900.000 frankov, v Monte Carlo aretirana. Aretacija grofice je sledila na podlagi ovadbe, podane od bivšega generalnega konzula v Rimu in poznejšega upravitelja premoženja razkralja. odnosno cesarja Karla. bar. Steinerja. ki je sodišču navedel, da je približno pred dobrim letom izročil polkovniku Montalendu, čigar sedaj ločena žena je bila grofica Bathvanv, vrednostnih papirjev in draguljev v vrednosti enega miljona frankov. Grofica je zaupane ji stvari prodala in denar potrošila v za-. sebne svrhe.
j O zadevi je bil zaslišan tudi sedanji grofičin mož Bela Bathvanv, ki je izjavil, da je njegova žena nedolžna. Pred dvema letoma je bivša cesarica Žita ovadila Stei-I nerja radi poneverbe __ različnih .predmetov cesarske rodbine. Ra-di tega je bil Steiner leto dni v ' preiskavi. Verjetno je. da so to sedaj poneverjeni dragulji lasi bivšega cesarja Karla. | Grof je dalje navedel, da je baron Steiner sicer njegovi soprogi izročil 900,000 frankov, istočasno
pa je izročil baronici svojo 23-let-j no hčerko Marijo v varstvo. De-j vojka je bila, kakor trdi grof,! lahkoživa in je premoženje, ki ga je upravljala grofica Bathvanv, zaigrala v Monte _Carlu. Ovadba Steinerja proti grofici Bathvanv je počila denuncijacija, tako vsaj trdi grof . . .
Himen.
Poročila tit ase Danica Race in Silvo Grjrič, učitelj, prva iz Her_ pelj, drugi iz Bazovice.
VABILO
na veselico, katero priredi društvo "Bratska Zveza", št. 110 S.
N. P. J. v soboto, dne. 18. oktobra 1924 v prostorih Antona Per-šicha, Grove-Hail, 1S18 Grove St.. Brooklyn, N. Y. — Začetek ob osmi uri zvečer. — Žrebal se bo i kanarček in en cekin za ^3.00. I Vstopnina prosta.
Vabimo vse tukajšnje rojake in I rojakinje, da se te naše veselice polnoštevilno udeleže. , (2x 16, 17)	Odbor.
Kretanje parnikov - Shopping News
18. oktobra:
Leviathan, Cherbourg; Majestic, Cherbourg; Columbus, Cherbourg In Bremen; Deutschland. Cherbourg in Hamburg; Conte Rosso, Genoa.
T2. oktobra:
Paris. Havre; Mauret&nla. Cherbourg America, Cherbourg In Bremen.
S3, oktobra:
Martha Washington. Tret B. oktobra:
Olympic, Cherbourg;* Cleveland, Cher bourg ln Hamburg; Lancastria. Cher . bourg; Muenchen, Cherl>ourg In Bre men; Rotterdam, Boulogne: Puilo. Go noa. Pres. Harding, Cherbourg U Bremen.
tt. oktobra:
Resolute, Cherbourg ln Hamburg. >9. oktobra:
France, Havre; Aqultanla, Cherbourt 1. novembra:
Homeric, Cherbourg; Volendam
Boulogne; Geo. Washington, Cherbourg in Bremen; Mount Clay. Cherbourg in Bremen Conte Verde v Genoa 4. novembra:
Colombo, Genoa, Bremen, Bremen:
6. novembra:
Berengaria., Cherbourg Rochambeau, Havre.
6. novembra: Pittsburgh, Cherbourg.
8. novembra:
Leviathan, Cherbourg; Majestic.
Cherbourg; Veendam. Boulogne: Saxo-nla, Cherbourg. De Crasse, Havre;
12.	novembra: Maureiania, Cherbourg.
13.	novembra:
Lapland, Cherbourg: Albert Rallln. Cherbourg In Hamburg; Arabic, Cherbourg.
15. novembra:
Olympic. Cherbourg; Columbus. Cher bourg. Kremen: La Savoie, Havre; Reliant e Cherbourg In Hamburg; Niew Amsterdam, Boulogne.
19.	novembra:
Paris, Havre, Aqultanla, Cherbourg.
20.	novembra:
&linnekahda, Cherbourg; Thurlngia. Cherbourg In Hamburg.
22. novembra:
Homeric. Cherbourg: Ryndam. Bou-opne; Republic, Cherbourg, Bremen: Oroa (Bermuda), Cherbourg.
26.	novembra:
Ferengaria, Cherbourg; France. Havre.
27.	novembra:
America, Cherbourg ln Bremen: Zetland, Cherbourg; Peutschland. Cherbourg in Bremen; Minnekabda. Cherbourg ln Bremen.
29. novembra:
Majestic, Cherbourg; Rotterdam. Boulogne; Duilio, Genoa; Presidents "Wilson, Trst.
PROM COVE RE-P f->l£R to COVEgED PTE R-
Potujte "FRENCH LINE" potom.
EKSPRESNA SLUŽBA — NEW YORK — HAVRE — PARIS V ŠESTIH DNEH PREKO BELGRAD—LJUBLJANA—ZAGREB
PADIC	„„ ,	DEGRASSE............... 4. novembra
r AIUJ .....22. okt.; 19. nov.; 10. dec. ROCHAMBEAU ............11. novembra
PDANPE1	^ SAVOIE ..............ta novembra
riVAlltL 29. okt.; 26. nov.; 17. dec. ji SUFFBEN..................10 decembra
Na na.ših posebnih vlakih so tolmači, ki govore angleško in slovensko in ki bo<lo rotovali z vami vso pot. Evropski agetnje French Lin© bodo pomagali vaši dri zini in sorodnikom, preskrbeli jim bodo potne liste in vizeje ter uredili vse prevozne zadeve brezplačno.
Frostori drugega in tretjega razredu so Jako udobni, t premi jeni z vsemi modernimi potrebščinami, umivalniki, tekoča voda v vsakem prostoru, počivališča, kadilnica, brivnica in pokriti promenadni krov Brez dvorna boste zadovoljni s splošno znano francosko kuhinjo lahko pa dobite tudi svoja priljubljena jedila zaono s pijačo, ki ste je vajeni. Godba, ples, radio in druge vrste zabave.
Za nadaljne informacije vprašajte »vojega lokalnega zastopnika ali
FRENCH UINE 19 STATE ST. NEW YORK
Ruski student je skušal skočiti vi stroj,
- i
V	kurilnici beo^ratlske elektrar-1 _ ne se je pojavil neznanec in ste- j
-kel v delavnico, dasi je vstop stro- j | go zabranjen. Vratig: ga je hotel J zadržati, mož pa se je izvil in ste- j kel proti stroju. V zadnjem trenutku so ga delavci prijeli za o-^le'ko in ga rešili sigurne smrti v kolesju velike lokomobile.
Xa policiji so ugotovili, da je nesrečnež ruski štB-.lent Prisko-čenko. Pri njem so našli oprostii-iio pismo na sorodnike v Rusiji. Ker je mladenič odgovarjal brez zveze, so ga oddali v umobolnico.
Sorodniki so ljudje, ki čudijo, kako ste se mogli izogniti tako dolgo časa ječi.
; 25 let komita.
Južna Srbija -se je te dml .csvo-dila sko-raj dnevnih komatskih napadov. Krvoločmi Lazajr Divljansac je bili v šumi Ostroviica, v kuma-novskem s rezu, od žandarmerijskih čet obkoljen in z drugimi komiti vred ustreljen. Z njim je poginil tudi vojvoda Stojam. Tušev. Mrtva trupla <obeh so bila prepeljana v. Skoplje. Kjo so ju peljala skazi Div-lje, rojstni kraj Divtjanca, se je zbralo mnogo Ijudsjtva, da vidi mrtvega komitskega vodjo. Zanimivo je, da mati in sestra (njegova, ki sta. spremljali mrtveca, nista kazali prav ®ič žalosti. Nje'gova rodbina ga že šest kit nI vridela. Med komite je šel pred 25 leti in je bil desna poka makesdtanskega gibanja. Na njegovo glavo je bulo razpisanih 150,000 Din.
I -—
i
1 Papež dedič slavonske kmetije.
V	slavonski Vrbanji je pred desetima leti umrl bogati seljak A nt. Ijai^efeič. Na HnrfirJ postelji je napravil oporoko,^v kateri je postavil z univerzalnega dediča rim-skega papeža pad pogojem, nnj se za njegovo dušo v cerkvi sv. Pet-
Staiian jCine
NAVIGAZIONE GENERALE 1TALIANA
NARAVNOST V LJUBLJANO V 9 DNEH
v DUILIO -I
- Odpluje iz X. Y 25. ollt^
in 29. novembra *	s
COLOMBO
Odpluje \7. N. T. 4 nOV. in 10. decembra
Obrnite se na avtorizirane rijente.
^ Ita'ja America Ship. Corp. =%_ 1 State Street
New York	—
ITALIJANSKE HARMONIKE.
Ml izdelujemo in importiramo razne prvovrstne ročno napravljene ITALIJANSKE
HARMONIKE, najboljše na svetu. Deset let grarantirane. NaSe' cene so nižja kot drugih izdelovalcev. Brezplačen pouk v igranju kupcem. PiSite po BREZPLAČNI oonik RUATTA SERENELLI &. CO. 817 B!ue Island Ave, Dept. 32, Chicago, III.
Prav vsakdo—
kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —
MALI OGLASI ▼ "G 1 a s Naroda".
ra in Pavla v Rimu opravlja večna maša". Landečičevi sorodniki pa so oporoko izpodbijali in te dni je stol sedmo rice v Zagrebu razveljavil oporoko ter zapuščino prisodil sarodaiikom kot zakonitem dedičem. In tako je sv. oče ostal brez kmetije.
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko.
KUOA j« a«Btnja po tor aH ^ ■Url kraj, je potrebno, d« H aatančno poučen o pota lb listih, prt« U*gl ln drrifftb Bt^areb.
Pojasnil*, ki vam Jlb smmonmM dati v sled naše dolgoletne iakugnjc, Vam bodo gotovo v korist; tudi pri« poročamo vedno 1« prvovrstne par alke, ki imajo kabine tadi v III. ras« reda.
Glasom nove naselniške postave, ki
»e stopila v veljavo 8 1. julijem 1024, «amorejo tudi nedržavljanl dobiti dovoljenje ostati v domovini eno leto in ako potrebno tudi delj; tozadevna dovoljenja Izdaja generalni na-selniSki komisar v Washington, D.G. Prošnjo za tako dovoljenje-'Se labko napravi tudi v New Torku pred od-potovanjem, ter se pofilje prosilcu v itarl kraj glasom najnovejše odredbe
Kako dobiti svoje« is st*?#» ga kraja.
Kdor Seli dobiti sorodnika ali svojca iz starega kraja, naj nam pre) pific za pojasnila. Is Jugoslavije bo prlpuSčenLh v prihodnjih treh letih, od 1. julija 1924 naprej vsako lete po 671 priseljencev.	*
Prodajamo vozne liste sa vse proge ; tudi preko Trsta zamorejo Jugoslovani sedaj potovati.
Frank Sakser Btat« Banf
82 Cortlandt 81» New York
NAPRODAJ
76 akrov, dobra poslopja, izvrstna voda, del gozda, vse orodje, 15 glav goveje živine, par konj, 400 bušljev ovsa, 300 bušljev krompirja, vse seno. Za -14500 dobite vse skupaj. — Murdock Real Estate Agy., Coopers town, N, Y.
Pozor čitatelji.
Opozorite trgovce in o-brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste s njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem boste vstregU vsem.
Uprava "Glas Naroda"!