DELAVSKA; ENOTNOST Naše gospodarske naloge niso ločene od naših političnih nalog, temveč so bistvertt, sestavni del naših splošnih političnih nalog. — Ukvarjati se moramo z obnovo in z vsemi mogočimi gospodarskimi težavami, ki nujno, neogibno slede vsaki vojni. Kdor zaradi današnjih gospodarskih težav godrnja, se ne zaveda, koliko večje bi bile težave, kolik« hujše bi bilo njihovo breme za naše ljudske, za naše delovne množice, če ne bi bilo naše ljudske ut,ušli. £0MS KIDRIČ GLASILO ENOTNIH STROKOVNIH ZVEZ DELAVCEV IN NAMEŠČENCEV SLOVENIJE Leto I«. št. 12 Izhaja vsako soboto Ljubljana, 4. avgusta 1945 Cena Din 2.—, Mesečna naročnina Din 8. Nekaj misli k prvemu kongresu slovenskih strokovnih organizacij Po dosedanjih predpostavkah se bo vršil kongres naših Enotnih strokovnih zvez delavcev in nameščencev za Slovenijo v dnevih 8. in 9. septembra t L v Ljubljani. Vsekakor je to dogodek, ki ne bo imel vpliv le na zadržanje delav-cv in nameščencev Slovenije, temveč se bodo njegovi rezultati poznali v vsej naši javnosti in to tudi preko ožjih mej Slovenije, po ostali Jugoslaviji in drugem sosedstvu. Potrebno je zato, da se vrše priprave zanj iz te perspektive in da bo poleg organizatome, pripravljena tudi duhovna stran kongresa, da bo dosegel višino, M je potrebna za izvršitev nalog, ki stoje pred našimi strokovnimi organizacijami v sedanjosti in najbližji bodočnosti. Pričujoči sestavek je namenjen kot delež k pripravam za ta kongres. Pri tem je treba omeniti, da so kongresi strokovnih organizacij že v prejšnjih časih dosegali zavidljive višine, čeprav je bilo treba vsled sovražnega zadržanja državnih oblasti do strokovnih organizacij govoriti in pisati o kongresnih nalogah tako, da so pravi smisel razumeli le delegati in da razni »čuvarji« države niso dobili vsaj formalnega povoda za poseganje v delovanje kongresa. Sedanji kongres bo zboroval res svobodno in brez c vir, toda njegove naloge bodo zato daleč presegale naloge strokovnih kongresov pred to vojno. Nova država je uvrstila strokovne organizacije med nosilce svoje gospodarske politike. Ta, nadvse častna in važna naloga pa daje stroKovnim organizacijam mnogo večje dolžnosti in odgovornosti, kakor so jih imele preje. Dočim so bile pred to vojno potisnjene strokovne organizacije v vlogo zastopnika skoro brezpravnih mezdnih sužnjev, postajajo danes po zmagi narodno-osvobodilne borbe nosilke obrtno-industrijske delavnosti in zastopnice polnopravnih državljanov in sogospodarjev vsega našega narodnega gospodarstva. Kongres, ki se bo vršil, mora biti živ odraz te nove vloge strokovnih organizacij, če ne bi nam javnost in zgodovina upravičeno očitale, da smo lahkomiselno zapravljali s tolikim trudom in žrtvami izvojevane pozicije delavskega razreda. Pisec tega članka čuti dolžnost opozoriti na nevarnost, da bi postal kongres enostranski. Navdušenje delavskih množic nad zmago narodno-osvobodilne borbe bi lahko potegnilo kongres, da bi se izživljal v samih. manifestacijah in ovacijah, kar bi ne bilo nič manj škodljivo, kakor če bi zašel v drugo skrajnost in bil samo suho delaven. Treba je i enega i drugega. Svečani del kongresa naj ima., in še kako, mani-festativen značaj. Pri tem morajo dobiti možnost tudi široke množice delavcev in nameščencev Ljubljane in okolice, pokazati svoj udarni duh in strumno disciplino, da se bodo zunanji delegati in gostje na lastne oči prepričali, da je federalna centrala njihovih strokovnih organizacij obdana od hrabrih in požrtvovalnih borcev. Drugi del kongresa mora potem dobiti res delovni značaj. Problemi, o katerih moramo razpravljati, niso niti lahki, niti odložljivi in zahtevajo velike miselne koncentracije in strogega držanja dnevnega reda. Nalogam, ki jih mora rešiti kongres, toora odgovarjati tudi njegova sestava. Delegati, ki jih bodo volile podružnice za ta kongres, morajo imeti vsaj moralno kvalifikacijo za te naloge: glede Poznanja problemov, ki jih rešujejo strokovne organizacije, je pa dobro, če jih čim bolje poznajo, če ne, morajo imeti pa vsaj veselje do sodelovanja pri njihovem reševanju in voljo do proučevanja njihove problematike. S tem ni rečeno, da bi bito treba kake intervencije od »zgoraj navzdol«, koga naj članstvo voli za delegati in koga naj ne voli. Enotnost strokovnih organizacij, naša največja pridobitev iz sadov na-rodno-osvobodilne borbe, je trajno mogoča le z uvedbo čim popolnejše notranje demokracije, ki mora v slehernem elanu organizacije dajati neprestan in trajen občutek njegove brezpogojne enakopravnosti. Opozoriti je pa treba član-stvo na važnost problemov, ki se bodo fosevali, objaviti že pred kongresom, folikor le mogoče predloge in resolucije, j.. *>odo predloženi kongresu v sklepa--i?1 tako, da zamore članstvo že pred kodom delegatov na kongres, razprav-o njegovi tvarini, dati delegatom f^Gpiice glede posameznih vprašanj in no tudi voliti delegate po sposo-b-in predanosti, ki naj jo posedujejo. ^Kakor smo si postavili za načelo, da postati član naših organizacij vsak "filavec in nameščenec, ki ni za časa narodno-osvobodilne borbe zavestno pomagal okupatorju in njegovim hlapcem, tako je povsem naravno, da je treba voliti za delegate na kongres one tovariše in tovarišice, ki dajejo s svojim delom čimboljšo garancijo, da bodo z vsemi silami, z vso požrtvovalnostjo in samozatajevanjem: 1) bdeli na enotnosti strokovnih organizacij in demokratičnosti njihovega poslovanja; 2) z vso dušo uvajali v življenje temeljne točke OF, kakor so bile sprejete na njenem prvem kongresu v preteklem mesecu; 3) zastavili vse svoje sile, da se bodo sklepi tega strokovnega kongresa in na njem izvoljenega Glavnega odbora ESZDN za Slovenijo in sklepi vrhovnega foruma JSRNJ v Beogradu v celoti in z vso predanostjo in disciplino izvajali. Te točke so osnova, na kateri je zgrajena naša skupnost in enotnosti To je temelj, na katerem ne smemo nikomur dovoliti, da bi ga razkopaval. UL Med najvažnejše in gotovo najtežje točke, ki jih bo obravnaval kongres, bo vprašanje bodoče tarifne politike strokovnih organizacij. Tarifna politika je kamen naše preizkušnje, ki bo pokazala, ali smo se vživeli v novo vlogo in znamo kot sogospodarji vseh dobrin rezati sami sebi kruh ali ne. Narodno gospodarstvo je v velikem to, kar je v malem gospodarstvo ene družine. Oboje se upravlja po istih — nedzpremenljivih — principih. V vsaki družini si urede svoje življenje po dohodkih, ki jih imajo družinski člani. Vsaka družina ve, da ne more več potrošiti, kakor ima dohodkov, če se to zgodi ob kakem izrednem dogodku, smo že videli zaskrbljen obraz očeta in matere, ko jih je mučila skrb, kako bosta poplačala storjeni dolg in zopet uravnotežila izdatke z dohodki. Uravnotežiti izdatke z dohodki, to je v narodnem gospodarstvu isto, kakor v družinskem gospodarstvu — glavno in kardinalno vprašanje. Družina jih uravnotežuje na ta način, da poskuša ali dvigniti dohodke, če to ne gre, pa zmanjšati izdatke. V našem narodnem gospodarstvo smo prav pri istem problemu. Vojna nam je uničila vse dobrine. Vojna je pustila za seboj glad in ruševine. Premagati glad moremo le na ta način, da zvišamo dohodke našega gospodarstva. Pri tem se je treba zavedati trde resnice, da dokler nismo povečali dohodkov, tudi mizerije ne moremo odpraviti Ves naš napor v povečanju dohodkov, to se pravi v povečanje naše proizvodnje! To je prva resnica, ki jo mora razumeti sleherni delegat na kongresu in ta bo moral poskrbeti, da jo bo doumel tudi sleherni član organizacije. Dokler se nam ne posreči odstraniti zaprek in povečati dohodkov narodnega gospodarstva, bomo prisiljeni zmanjševati izdatke ali bolje rečeno gledati, da izdatkov ne povečam®, preden nismo povečali dohodkov. To pravilo velja sedaj za vse narodno gospodarstvo skupaj, za vsako edinico (tovarno ali delavnico) posebej. Pri nas je še vedno nekaj nestrpnih ljudi, ki neradi slišijo te vrste prigovarjanj. Plače jim niso nikoli dovolj visoke, o kaki požrtvovalnosti pa nočejo nič slišati. Ne vidijo napredka, ki ga vsak dan dosezamo in smo v borih par tednih — če pogledamo nazaj — dosegli že lepe rezultate. Take ljudi bi bilo treba — če bi bilo to mogoče — naložiti na vlak in jih popeljati malo po Evropi v kraje, ki so biil prav tako zasedeni po Hitlerjevi soldateski. Tam bi videli razliko med razmerami pri nas in drugod. Po taki turneji bi jim ne bilo težko dopovedati, da je pri nas boljše zato, ker je bilo več požrtvovalnosti, ker so naši železničarji kljub slabi oskrbi včasih z nadčloveško požrtvovalnostjo upostavili promet, ker imamo požrtvovalne rudarje, ki so ob slabi oskrbi bolj zavihteli krampe, kakor pred vojno, ker imam. udarnike, katerih požrtvovalnost in iznajdljivost premaguje težave in jih bo končno tudi povsem premagala. Mi vsi, zlasti pa še naš kongres, moramo imeti vpdno dovolj moralne moči, da uzakonimo te resnice in da po teh vidikih vrednotimo stališča, ki jih kdorkoli zastopa. Naša tarifna politika mora biti možata in realna, kakor se spodobi ljudem, ki so se otresli hlapčevske mentalitete in se dvignili v položaj sofbspo-darjev vseh narodnih dobrin. Nič ne spremeni na tem dejstvu, če nam je vojna mnogo dobrin uničila, pa moramo še zelo stiskati z izdatki. Čas hiti, naše delo rodi sadove, teh bo vedno več in z njimi bodo porasli tudi naši dohodki! Naša tarifna politika mora biti tudi visoko moralna. Povečani dohodki morajo priti v prid predvsem tistim, ki so največ pripomogli, da so bile težave premagane in da so se dohodki gospodarstva povišali Na celi črti mora zmagati načelo: Za enako delo, enako plačilo — za boljše delo, boljše plačilo! IV. Kongres bo moral obravnavati tudi socialno politične smernice naših strokovnih organizacij. Obnova delovne sile potom poštenega odmora in izdatnega letnega dopusta je toliko ekonomsko, kakor socialno vprašanje. Vprašanje preskrbe za čas bolezni nesreče, invalidnosti, starostne onemoglosti in posmrtnine, vsa ta vprašanja bodo na pretresu. Kako urediti te ustanove, ki imajo nalogo izpeljati vsa ta zavarovanja, da se ne bodo pobirokratile, da njihova režija ne bo ubila poslanstva, zaradi katerega so bile postavljene. Obravnavala se bodo vprašanja cen življenjskim potrebščinam, dobre organizacije oskrbe živil, oblačil, stanovanj, skratka vsa vprašanja, ki so v zvezi z blagostanjem delovnega ljudstva in kulturnih dobrin, ki naj mu bodo dostopne. Resna zadeva je torej naš kongres, zato moramo vsi prispevati po svojih močeh, da bo dostojen mejnik na naši poti iz temne preteklosti k zlatemu soncu svobode. F. Svetek. Bolgarski delavci pozdravljajo naše strokovne organizacije Predsednik Centralnega komiteta strokovnih organizacij Bolgarije, Rajko Damjanov je poslal tov. Djuru Salaju, predsedniku Enotnih strokovnih zvez delavcev in nameščencev Jugoslavije pozdravno pismo, v katerem pravi: »Tovariš predsednik! Centralni ko-mitet strokovnih organizacij Bolgarije vas naproša v imenu delavcev in nameščencev ter v imenu delegatov, da izrazite vašim delavcem in nameščencem našq iskreno hvaležnost za topli sprejem naših delavcev, ki so se udeležili prvega kongresa strokovnih organizacij Srbije. Srečanje naših delegatov z ljubljenim maršalom južnih Slovanov, Titom, je napravilo na naše tovariše nepozaben in neizbrisen vtis. Navodila, ki jih je maršal Tito dal jugoslovanskim delavcem in nameščencem na kongresu, smatramo, tovariši, prav tako obvezna za nas kot za vas. Pozdrav velikega sina delavskega razreda Jugoslavije, narodnega heroja maršala Tita, naslovljen bolgarskim delavcem, je navdušil vse naše delavstvo. Veseli nas, da je kongres Enotnih strokovnih zvez Srbije potekel v znaku velikega navdušenja, discipline, vi- soke zavesti in brezmejne pripravljenosti jugoslovankih delavcev in nameščencev za nove žrtve. Naše delavstvo bo posnemalo bratsko jugoslovansko delavstvo. Ne bomo pozabili srečanja naših delegatov-delavcev z delavci tovarne »Rakovica«. Manifestacije bratstva in enotnosti delavcev »Rakovice« so dokaz prijateljstva med jugoslovanskimi narodi in bolgarskim narodom, prijateljstva, ki se je skovalo v skupni borbi proti nemškim osvajalcem in katero bo granitna stena proti vsakršnim poskusom razbijanja naše enotnosti. Tovarišil Želimo vam plodnega in uspešnega dela po kongresu! Naj živi in se krepi prijateljstvo naših strokovnih organizacij! Naj živi nova demokratična federativna Jugoslavija!« Tekma pri zbiranju starega železa Glavni odbor ESZDN S je prejel od glavnega odbora EZDNJ naslednjo brzojavko: Od 1. do 8. avgusta se začne kampanja za zbiranje starega železa. Vse strokovne orgnlzacije naj v zvezi SPŽZ in ZSM pri tejn najaktivnejše sodelujejo. Uvedite tekmovanje, kdo bo zbral več želez ja, ter poročajte o rezutatih. Predsednik: D juro Salaj Podpiedsedn zvezne vlade tov. E. Kardelj 0 nalogah tretlega zasedanja AVNOJ-a Podpredsednik zvezne vlade tov. E. Kardelj je nedavno sprejel domače in tuje novinarje in ob tej priliki je spregovoril o nalogah tretjega zasedanja AVNOJa, ki bo 7. t. m. Dejal je: »Prva točka, ki jo bodo obravnavali na tretjem zasedanju, bo vprašanje razširjenja AVNOJa. Povsem naravno je, da se držimo pri tem predloga, ki ga je podala krimska konferenca, namreč, da se sprejmejo vsi člani narodne skupščine iz leta 1938., ki se niso kompromitirali s svojim sodelovanjem z okupatorjem. Podroben pregled poslancev iz 1. 1938. nudi zelo majhno število poslancev, ki bi mogli v smislu predloga krimske konference vstopiti v AVNOJ. To je tudi razumljivo, če upoštevamo, da je volitve leta 1938. vodil Milan Stojadinovič in da so bile izvršene na podlagi povsem nemogočega zakona. V takšno skupščino in pod takšnimi pogoji je bilo mogoče izvoliti le malo demokratičnih poslancev. Predvsem je treba upoštevati, da je bila vladna lista pri teh volitvah lista dr. Milana Stojadinovida, namreč lista JRZ. Stranka JRZ nosi kot celota največjo odgovornost za pritegnitev Jugoslavije v trojni pakt, za vso politiko vezšve s fašističnimi državami Nosilec te liste, Milan Stojadinovič, eden Hitlerjevih sodelavcev v pripravljanju pretekle vojne, sedi zdaj v zavezniški internaciji in bi bilo pravično, da bi prišel pred sodišče. Načelno imajo prednost poslanci, izvoljeni na opozicijski listi L 1938., toda teh poslancev je 1. bilo malo in 2. znaten del izmed njih se je prav tako zadržal med okupacijo nedostojno ali pa odkrito izdajalsko. Po merilu krimske konference — ki je hkrati merilo vsega našega naroda — ne more iz skupščine 1. 1938. stopiti v AVNOJ več kakor nekaj desetin poslancev. Zato smo mnenja, da bi bilo treba poslancem, Iti pridejo ▼ poštev za AVNOJ iz skupščine L 1938., dodati tudi neko število poslancev, ki bi jih določile razne demokratične politične sile, ki se pojavljajo zdaj v našem političnem življenju, — Tako razširjeni AVNOJ bi izvotti tudi svoje novo predsedstvo" m vzel v pretres politične zakone, ki mu jih bo predložila vlada. Na dnevnem redu so: zakon o usta-votvomi skupščini; zakon o votivnih seznamih; zakon volitvah; zakon o tisku; zakon o združevanju in zboro- vanjih; zakon o sodiščih; zakon o agrarni reformi itd. Razumljivo je, da mora te zakone v načelu sprejeti vlada in da bodo kot njemu enotno mnenje predloženi tretjemu zasedanju AVNOJa. Vlada o njih zdaj razpravlja. Bistvena poteza vseh zakonov je, da vsebuje nekatere omejitve demokratičnih svoboščin za vse tiste, ki so sodelovali z okupatorjem. Del mednarodnega tiska očita Jugoslaviji, da je počasna v uvajanju novega demokratičnega reda. Menim, da tega ne more reči tisti, ki je voljan soditi objektivno. Resnica je, da so ▼ pretekli vojni nastopile v naši državi razmeroma globoke politične spremembe, ki se ne morajo omejiti samo na vprašanje spremembe vlade. Pri nas so zdaj prišle do besede tudi široke ljudske množice, katerih volja se v naši državi prej ni upoštevala. Končno-veljavno so potisnjene z oblasti one maloštevilne, toda zelo škodljive klike, ki so do jedra sovražne resničnim ljudskim koristim. Vem, da so na svetu ljudje, ki jim ta sprememba ni všeč in ki bi bolj želeli videti v Jugoslaviji na oblasti stare protidemokratične garniture. Seveda je pri nas še mnogo pomanjkljivosti in delajo se tudi napake. Mi tega ne prikrivamo, niti n^ pustimo takšnih stvari nekaznovanih. Toda tisti, ki razume ves zgodovinski značaj dogodkov, ki je skozi nje šla Jugoslavija, bo zelo lahko razumel pomanjkljivosti in napake, ki so v takšnem procesu neizogibne. Prav tako nam očita ta tisk, da nismo izvršiti sklepov krimske konference in sporazuma Tito—Šubašič. Če vzamete samo ukrepe, ki so biti doslej storjeni, in naloge tretjega zasedanja AVNOJa, je očitno, kako neupravičeni in najpogosteje tudi zlonamerni se ti očitki. Nekateri pravijo, da vladamo, ne da bi sploh razpisati volitve. V sporazumu Tito—Šubašič je rečeno, da se bo tri mesece po končani vojni določil rok volitev v ustavotvomo skupščino. Tako tudi bo. Glavna naloga tega zasedanja AVNOJa je, da pripravi vse potrebno, da bi se mogel določiti rok volitev v ustavotvomo skupščino. Mislim, da je malo držav v Evropi, ki so bile v enakih okoliščinah okupacije kakor Jugoslavija in ki bi bile zdaj že tako daleč v svojih pripravah za normalno demokratično ustavno življenje.« izraz in pomen volitev V nedeljo smo v svobodi svobodno volih, ter Izrekli svoje popolno zaupanje Osvobodilni fronti. Drugače tudi ni moglo biti, ker je Osvobodilna fronta že pod nasiljem fašizma v dobi, Id je bila najtemnejša v zgodovini našega naroda, združila vse, kar je med nami čistega in zdravega. Ko je bila priborjena svoboda, je vse plasti našega naroda zajelo veliko spoznanje, da nam Osvobodilna fronta prvič v naši zgodovini omogoča, da sami sebi položimo temelje oblasti, ki je naša in M nam je nihče ne more kratiti ali celo vzeti, dokler bomo zavedni. V tem spoznanju je ljudstvo izvolilo iz svoje srede one narodne odbore, ki so osnova in temelj vse ljudske in državne oblasti. Volile! so se tudi zavedali, da so bile vse volitve v nekdanji Jugoslaviji grdo izigravanje ljudske volje in navadno slepilo, pa če so stranke, ki so stopale pred volilce, še tako razglašale svoja lepa ln demokratična gesla. Pri vseh nekdanjih volitvah so bili kandidati določeni od zgoraj navzdol, tokrat pa je bilo narobe in so bile v vseh krajih zaradi tega tudi volilne priprave zelo živahne. Volilci so bili zelo previdni in natančni pri izbiranju kandidatov ter so s tem dokazali, da se oblast v novi Jugoslaviji ne gradi z odredbami, temveč z ljudsko voljo in da ostanejo na ta način vsi izvoljeni predstavniki ljudstva za vselej pod nadzorstvom ljudstva ter popolnoma odvisni od njegove volje. Pri ogromni volilni udeležbi, kakršne v Sloveniji še ni bilo, se je neznatno število volilnih saboterjev izključilo iz narodne skupnosti ter se postavilo tako na stopnjo pobeglih narodnih izdajalcev in petokolo-našev, volilni nastop ogromne strnjene večine naroda pa je bil izraz visoke politične in državljanske zavesti in zrelosti. Ta pri volitvah Izražena in izkazana zrelost dokazuje vsemu svetu in tudi našim sovražnikom, da se pri nas ničesar ne more zgoditi greti volji ljudstva to da je oblast, M so ji volitve položile temelje, prava ljudska oblast. Iz tega sledi, da imajo volitve tudi največji pomen pri pripravah za demokratično ustavno življenje. V volilnih pripravah, zlasti pa pr. izbiranju svojih predstavnikov, so se ljudske množice uvajale v to življenje ter s svojo veliko aktivnostjo dokazale, da so se tudi temeljito uvedle. Tako so bile volitve zrelostni izpit, to ga je slovensko ljudstvo odlično prestalo, nova ljudska oblast, ki se poraja iz volje naroda, pa Je začetek srečne bodočnosti demokratične federativne Jugoslavije in njenih narodov. Obnova tovarne mila »Zlatorog* . Čeprav proizvodnja mila še ni v teku, v tvomici »Zlatorog« v Mariboru nihče ne drži rok križem. To potrjuje tudi izjava stavbenika ing. Jelenca, ki si je te dni ogledal tovarno zaradi načrtov za izgraditev porušenih objektov. Tov. ing. Jelenc je ugotovil, da se je pri »Zlatorogu« v tem kratkem času po osvoboditvi na obnovi storilo več, kakor kjerkoli drugod v Mariboru. Tvoraica »Zlatorog« je bila od bomb najbolj prizadeta tovarna v Mariboru, vendar so že vsi glavni objekti obnovljeni ter sposobni za obratovanje v polnem obsegu, čim bo ministrstvo izdalo nalog za proizvodnjo in prodajo, bo tovarna skrbela, da pride prebivalstvo Slovenije do nujno potrebnega mila. Omenjeno bodi tudi to, da so bito. vsa pripravljalna dela izvršena v lastni režiji in s tovarniškimi delovnimi močmi. Posebne zasluge za hitro izvršitev tega dela imajo tovariši: Čergolj Jože, zidarski mojster, Žižek Franc, mizarski mojster, in Kumvald Avgust, strojni Min* oa/vničar. Važnost In pomest dobrega administrativnega poslovanja Zborovanje je bilo z velikim veseljem in navdušeno zaključeno, kar je ugodno vplivalo na razpoloženje vseh navzočih, ki si še žele lakih sestankov. S tem zaključujem svoje poročilo s tovariškim pozdravom.« V poročilu sploh ni navedeno, kakšne stroke jc ta podružnica v Mengšu, poročilo nima niti da tura a. Ne moremo si ustvariti slike o delovanju podružnice, ne vemo, kakšno je stanje v tovarni, kakšne so težave, uspehi. Poročilo govori o debati, ki je bila baje zelo zanimiva, toda nič ne vemo. kakšna vprašanja so se pri tem reševala in kako so se reševala. K temu bi navedli primer dobrega poročanja druge podružnice »Bolnišnica za duševne bolezni v Ljubljani: Glavnemu odboru ESZDN Slovenije! V zvezi z okrožnico z dne 19. 6- 1945, št. 53/45-31, pošiljamo desetdnevno poročilo podružnice ESZDNJ- bolnišnice za duševne bolezni v Ljubljani. Do občnega zbora, ki se je vršil 5. VU. je bilo vpisanih 53 članov iz umobolnice, iz Zavoda za novotvorbe, ki se je prostovoljno spojil z našo podružnico, pa 15 članov, V umobolnici je vseh uslužbencev 83, pri katerih niso vštete sestre. V Zavodu za novotvorbe so vsi uslužbenci vpisani. Razlika v umobolnici se vsak dan manjša. Vseh najbrže ne. bo mogoče pritegniti k sodelovanju v podružnico zaradi odklonilnega zadržanja do osvobodilnega pokreta za časa okupacije. Sodelovanje teh par ljudi je odsvetoval tudi kvartni odbor OF bolnišnice. Ostali uslužbenci so 2 veseljem vstopali v podružnico. Seveda bo preizkušnja zanje šele takrat, ko bo treba žrtvovati kakšno urico časa ali kak dinar za nabavo te ali one stvari. Mnenja smo, da bi bilo potrebno po možnosti vsak teden eno predavanje, pa četudi kratko, da bi delavstvo in nameščenstvo obeh zavodov dobilo oni fundament, ki jim je potreben za vzgojo v političnem, ekonomskem in strokovnem smislu. Do sedaj je imel odbor eno sejo. Vršila se je 12. VIL ob % 7. zvečer. Na tej seji je bil izbran prosvetar tov. dr. Borštar Marjan, ki bo stopil v stik $ kvartnim prosvetar jem OF, ker pri takem številu osebja ne bi bilo dobro in tudi ne bi bilo mogoče samostojno nastopati. S teaterskim nastopanjem bo zaradi pomanjkanja prostora zelo težko- Posebno še tedaj, ko se bo moral zavod postopoma seliti. Glede dopisovanja je bil odbor mnenja, da je vsak teden malo preveč, da bi dopisovali v »Delavsko enotnost«. Mnenja je bil, da bi pri tako majhnem obratu do-' pisoval mogoče vsakih 14 dni ali pa še na daljšo dobo. O tem prosimo za toč-nejša navodila. Za šport trenutno ni zanimanja. Dalje je podružnica izposlovala pri tov. ravnatelju izboljšanje položaja zavodnih strežnikov in strežnic s tem, da bodo sestre, ki so doslej opravljale nadzorno službo na oddelkih, opravljale od sedaj naprej isto delo kot oni. — Poleg tega bodo ponoči prejemali dodatek v kruhu, marmeladi in čaju vsi dežurni uslužbenci, ki takrat vršijo službo. Glede strokovnega izobraževanja strežnikov in strežnic v njihovem poklicu bodo prirejali zavodni zdravniki posebne tečaje. Odborove seje so bile določene vsakih 10 dni. Za delegata na konferenci je bil določen tov. Zorzut Vladimir. Za 20. t. m. je določen sestanek vsega članstva, kjer se bodo prečitale določbe odnosno pojasnila iz posameznih okrožnic. Za časopis »Delavska enofnost« se nabira člane in denar pri podružnici. Mnenja smo, da bo prav lepo vse funkcioniralo, samo Glavni odbor nam bo moral priskočiti na pomoč z nasveti in predavatelji, da bomo mogli pokreniti v tek vsakega našega člana tako, da ne bo samo opazovalec dogodkov, pač pa da bo aktivno sodeloval v podružnici.« To sta dva primera, o katerih naj si naši člani sami ustvarijo svoje mnenje. Poudarjamo, tovariši, to, kar smo že dostikrat: moramo se učiti! Tudi pravilnega poročanja se bomo dobro naučili, če mu bomo posvetili dovolj pažnje in če se ne bomo ustrašili začetnih težav. Na podružnice smo poslali tiskovine »Seznam odbornikov«. Na vrnjenih izpolnjenih tiskovinah vidimo, da so nekateri odbori naših podružnic sestavljeni pomanjkljivo in da se posameznim referatom ne posveča dovolj pažnje. Naj omenimo samo podružnico prosvetnih delavcev v Velenju, ki nima v odboru odgovornega človeka niti za prosveto niti za telesno vzgojo in dopisništvo, kar je vendar tako velike važnosti. Nasprotno pa imamo od mnogih podružnic res zadovoljivo sliko razdelitve funkcij v odborih. Podružnice imajo tudi kartotečne liste, v katere morajo zabeležiti mesečno, kakšno je njihovo delovanj e in drugo. Vsak mesec mora tajnik podružnice, ki kartotečni list izpolnjuje, vse podatke v prepisu poslati Glavnemu odboru ESZDN. Prav tako ne smejo podružnice zanemarjati mesečnih obračunov in naj tudi v finančnem vprašanju vodijo redno in vestno poslovanje. Tovariši, dotaknili smo se zelo važnega vprašanja, o katerem bi se dalo na široko razpravljati. Naloga vseh podružnic, krajevnih strokovnih odborov in krajevnih strokovnih zveznih svetov je, da na svojih sejah ugotovijo, kakšne so napake v njihovem poslovanju in da takoj pristopijo k njihovi odpravi- Smatrajo naj to za svojo nalogo, ki jo je treba v predkongresni kampanji prvo rešiti. V berlso proti obrtnim obolenjem Da nastane zastrupljanje, je razen količine strupa važno tudi, koliko časa je telo bilo izpostavljeno zastrupljen ju. Pri kroničnih zastrupljanjih zadoščajo že Če hočemo, da bo maše delo res dobro in uspešno, potem moramo imeti nad njim točen pregled. Naše strokovne organizacije so dosegle že tako stopnjo razvoja, da je nujnost kar najboljšega in hitrega administrativnega poslovanja tudi ena važnih nalog, ki jo morajo naše podružnice, krajevni strokovni odbori in krajevni strokovni zvezni sveti rešiti v najkrajšem času. Vse naše organizacije od podružnic pa do Glavnega odbora morajo imeti vsak trenutek točen pregled čez vse delo. Če bodo podružnice pošiljate redno izčrpna potočila svojim tajništvom, bo s tem omogočena kontrola nad vsem poslovanjem in ta kontrola je zelo važna. Glavni odbor in tajništva zvez bodo na podlagi dobrih poročil lahko izdajali ukrepe, ki bodo stanje posameznih organizacij izboljševali. Stojimo neposredno pred kongresom Enotnih strokovnih zvez Slovenije. Kogres mora biti dobro pripravljen in mora imeti jasno sliko dejanskega stanja strokovnega gibanja v Sloveniji. Priznati moramo, da se nekateri funkcionarji naših podružnic, strokovnih odborov in strokovnih zveznih svetov ne zavedajo v polni meri, kakšnega velikega pomena je redno in izčrpno poročanje o delovanju organizacij. Ne pišejo nam o številu zaposlenega in organiziranega delavstva, o rezultatih udarniškega dela, ne poročajo nam, kako rešujejo razna vprašanja v tovarni (na primer: kolektivne pogodbe, obratni zaupniki, vprašanje mezd itd.), o kul-tumo-prosvetnem delu, o športnem življenju, skratka o vsem, kar delajo. Nekatere podružnice tudi niso poslale pristopnih izjav, tako da imamo regled komaj za polovico članstva-ribližno vemo, koliko je organiziranega delavstva in nameščenstva. Toda vsako tajništvo in Glavni odbor zveze morata točno vedeti za svoje članstvo. VeddK morata, v kakšni meri, se dviga število organiziranih delavcev, nameščencev in vajencev, kajti le tako bosta lahko ugotovila, če bi v kakšnem podjetju zaradi nepravilnega postopanja število članstva in število neorganiziranega delavstva stalo vedno v istem sorazmerju, le tako bosta lahko preprečila marsikakšno nepravilnost, ki bi se primerila v tem pogledu. Prav tako se mora poročati o vajencih, ki so v podjetju zaposleni. Pohvaliti moramo rudarje in železničarje. Njihova tajništva imajo od vseh zvez doslej najboljši pregled Čez svoje članstvo in delovanje svojih podružnic. Poročila, ki jih pošilja večina naših funkcionarjev, so vse preveč površna in šablonska. Jasno je, da tista podružnica, ki dela dobro in pravilno, bo lahko dvakrat na mesec, in to 15. in 1. v mesecu, poročala nadrejenemu forumu d svojem delovanju in ne bo ji treba nikoli ponavljati starih stvari ali pa se izgubljati v frazah. Poročilo naj bo izčrpno in naj poda dejansko sliko obrata brez olepšavanja ali pretiravanja. Navaja naj stvarno, kaj je podružnica napravila, kako je izvedla direktive nadrejenega foruma, česa ni izvedla in zakaj ni izvedla, poroča naj o svojih težavah. Naj navedemo en sem primer takšnega nepravilnega poročanja: »Enotna strokovna zveza delavcev in nameščencev Slovenije podružnica Mengeš Poročilo. Dne 7. julija t. I. ob 18. uri popoldne je bil prirejen masovni sestanek delavstva Enotne strokovne zveze delavcev in nameščencev, podružnice Mengeš, katerega je priredil pripravljalni odbor ESZDN S. Sestanek je vodil predsednik tov. Ficker. Dnevni red je vseboval organizacijski referat, katerega je vodil tov■ predsednik Inicijativnega odbora Kam nik, Stare. O referatu delavstva je govoril tov, Vidali Primož in splošno politični referat sekretar Okrajnega odbora OF tov. Repinc. Delavstvo se je zbralo v velikem številu ter pazljivo zasledovalo govornike. Po referatu je bila otvorjena debata, katera je bila zelo zanimiva. Sestanku je prisostvoval sekretar trškega odbora OF Mengeš tov. Vidali, ki je tudi pojasnjeval vprašanja današnje dobe. Tov. Stare je podal in razložil pomen organiziranja ter cilje, ki jih je doseglo delavsko gibanje pri nas ter opozoril še na velike naloge, ki čakajo delovno ljudstvo. Tov. Repinc je govoril o Osvobodilni fronti in o pomenu delavskega organiziranja. Ob enem je omenil o volitvah in o važni vlogi, ki jo pri tem igra delavstvo. Sestanek je bil zelo dobro obiskan ter je tudi dosegel svoj cilj, ker je delavstvo še bc7i ponosno, da predstavlja v.sflk p^saitbeznlk dpi oblasti in ki mora tud' p*' ■ in«)i d»lež pri gpodlivi nese porušene domovine. čedalje večja uporaba tehnike in mogočni razvoj industrije sta rodila potrebo, da se ustanovi docela nova panoga zdravniške vede — obrtna in industrijska higiena. Pojavile so se namreč prej neznane bolezni ali pa, ao se posamezne betežni pri nekaterih poklicih javljale veliko pogosteje nego pri drugih. Ni čuda! V tehniki se rabijo najrazličnejše zdravju škodljive snovi kot surovine, včasih so izdelki strupeni ati pa strupi nastajajo po naključju med izdelavo. Zdravju škodljive snovi, ki se bodisi uporabljajo ati izdelujejo ali nastajajo v industriji, imenujemo obrtne strupe ali kratko in malo škodljivce. Po naključju, nehote zavoljo teh strupov pri delu nastala zaatrop-ljenja imenujemo obrtna zastrupljanja. Obrtne bolezni so tiste za ta ali oni poklic značilne bolezni, ki se lahko javljajo sicer tudi pri drugih poklicih, vendar pa mnogo redkeje. Ker se že tako močno razviti industriji v Sloveniji obeta še večji razmah, je vprašanje obrtne in industrijske higiene postalo za nas eno izmed najvažnejših socl&tao zdravstvenih vprašanj v bližnji bodočnosti Doslej se na naših univerzah o tej panogi zdravništva ni skoraj nič predavalo, a tudi strokovnjakov nismo Imeli, niti ne za to potrebnih knjig. Ministrstva za narodno zdravje bo po svojem referentu za obrtno in industrijsko higieno začelo na. tem področju orati ledino. Statistika bivšega OUZD v Ljubljani ugotavlja, da je od vseh otoeflenj prt zavarovancih okrog 6 o/o obrtnih obolenj. Pri nas najpogestejše so naslednje obrtne bolezni: kronično zastrupi jen j e s svincem, kronično zastrupijenje z živim srebrom, kronično zastrupljen je z bencolom in 33,prašen je pljuč. V naše telo pridejo škodljivci ah obrtni strupi kot trda telesa (prah), kot tekočina affl. plin. Bolj ka so strupi topljivi v tkivnih šokih našega telesa, tem več jih telo posrka. Po treh poteh lahko pridejo strupi v delo. Po prebavilih, če imamo roke umazane od strupov, ali pa so cd teh strupov umazane jestvine. Po dihalih pridejo v telo predvsem strupeni plini In pare. skozi koto in sluznico zlasti stropi, M topijo maščobe. neznatne dnevne količine strope- Prav počasi. ne da bi oboleli sploh kaj opazil, se strop zaje v telo. Zasadi neznatnih dnevnih koli din se z leti polagoma razvije popolno zastrupljen je. Prvih znakov zastrupljen ja oboleli niti ne opazi in ae navadno zateče k zdravniku, ko je že prepozno, ker je strup važne in nežne celice nekaterih delov telesa (živčevje, ledvice, pljuča) že uničil. Razpoznava (diagnoza) obrtnih obolenj je težavna, ker so te bolezni docela podobne drugim, le povzročitelj (etiologija) je različen. Svinčeno zastrupljen je n. pir. povzroča slabokrvnost in trebušne krče. Iste make opazimo še pri ato drugih obolenjih Obrtnim zastrupljanjem ne bočno prišli n-a sled, če od njih sploh nič ne verno, alj pa le malo, 6e nanje vobče ne pomAsSimo. Važno je, da vsakega bolnika točno izprašamo glede poklica, kakšno delo opravlja in kako ga vrši. Ni dorolj, če ae zadovoljimo n. pr. z odgovorom, da je nekdo delavec, tudj ni dovolj, če pave, da dela v tiskarni. Vemo namreč, da pomožni delavci v tiskarni niso skoro nič izpostavljeni zastrupi j en ju s svincem, nekoliko bolj so vlagalkc, v 6c večji meri rečni in strojni števci, najbolj pa stereatiperji. Delavci, pogosto tudi tehniki in delodajalci. ne vedo prav nič o kemičnih in strupenih svojstvih surovin ali pa primesi, let so surovinam po naključju primešane. Tudi prav malo vodo, toekšai strupi se po naključju ah redoma razvijejo pri izdelavi. Lepilo n. pr., M je videti čisto nedolžno, običajno vsebuje strupeni beneoi. v glazurah za lonce in porcelan je vedno določen ■odstotek svinca, ecetiiylenu, ki nam služi za razsvetljavo ali varjenje, je včasih primešan zelo strupen amen, zelo veliko barv, ki jih uporabljajo »likarji ali pleskarji (svinčeno belilo, minij), Je res hudo nevarnih aa zastrupljanje s svincem. Kronična obrtna obolenja so večinam* neozdravljiva. Pri akutnih obrtnih zastrupljam jih pa je pravilna prva pomoč zelo nčte-kovtte- Vetiko važnejše kakor zdravljenje Vloga zaupnikov v demokratični federativni Jugoslaviji Ustanova delavskih zaupnikov je po- konferenci delavcev z diskusijo o po- sebna pridobitev, ki jo je delavski razred, boreč sc za boljše pogoje življenja in srečnejšo bodočnost izvojeval že v stari Jugoslaviji zoper grabežljive zahteve delodajalcev in vladajočo proti-narodno kliko- Pod pritiskom krepkega delavskega gibanja je bil v mesecu juliju 1922. leta izdan zakon o zaščiti delavstva, v katerem je bila delavcem priznana pravica, da smejo v privatnih podjetjih zbirati in postavljati svoje, z zakonom zaščitene zaupnike. Kot si je moral delavski razred priboriti zakon o zaščiti delavcev, tako se je moral delavski razred tudi še nadalje trdo boriti, da zavaruje uresničenje svojih z zakohom priborjenih pravic. Delavski razred je v bivši Jugoslaviji vodil borbo zoper protiljudsko oblast, ki je predvsem ščitila koristi sovražnikov delavskega razreda in širokih plasti ljudskih množic. Zato so bili zaupniki delavstva tisti, ki so ščitili, čeprav z omejeno možnostjo, socialne in gospodarske interese delavstva v podjetjih ter morali voditi borbo zoper delodajalce in zoper protiljudsko oblasti V demokratični federativni Jugoslaviji se je odnos delavskega razreda do oblasti popolnoma izprcmcnil. S tem v zvezi se jc izpremenil tudi položaj delavstva do uprav podjetij, bodisi državnih kakor tudi privatnih. Resnična ljudska oblast demokratične federativne Jugoslavije ščiti vedno in povsod interese delavskega razreda in vseh ostalih delovnih plasti našega naroda. Delavski razred je zato postal eden temeljnih stebrov v izgradnji nove ljudske države, ki jo gradimo na starih ruševinah. Razumljivo je, da so se prav tako izmenjale oblike in način borbe delavskega razreda za boljše življenje in srečnejšo bodočnost, pa tudi oblike dela in neposredne naloge delavskih zaupnikov. Osnovna naloga delavskih zaupnikov ostane še nadalje zaščita socialnih in gospodarskih interesov delavstva. Pri tem jim pomaga tudi ljudska oblast, ki ščiti in uravnava interese delavskega razreda do delodajalcev. Štiriletna osvobodilna borba, v kateri je nastala in zrasla ljudska oblast in nova država, nam je zapustila veliko opustošenje v industriji in gospodarstvu — splošno gospodarsko pomanjkanje. Zboljšanje socialnega in gospodarskega položaja delavskega razreda je mogoče danes le z zboljšanjem gospodarskega stanja našega kmetijstva, kar se da doseči le s stalnim poveča-vanjem produkcije. Zaradi tega bodo morali biti delavski zaupniki kot zastopniki delavskih interesov aktivni činitelji za stalno rast proizvodnje. Delavski zaupniki morajo sodelovati v zgrajevanju in uresničevanju načrtov za proizvodnjo, pomagati s svojimi nasveti, da se točno ob času in popolnoma izvedejo v proizvodnji naloge, katere dobiva podjetje od državnih oblasti. Da bodo to svojo funkcijo izpolnjevali z uspehom, morajo zaupniki delavstva skupno s strokovnimi organizacijami skrbeti za delo in disciplino v vsakem podjetju ter razvijati največ jo pobudo in dejavnost delavcev in nameščencev za dvig produktivnega dela. Delavski zaupniki morajo na vsaki obrtnih obolenj je njih preprečevanje (pro-fjlajunj. Uspešen bo boj proti obrtnim obolenjem, če se bodlo vzajemno borili, delavec, inž en Jer. zdravnik, delodajalec in zafcono-davec. Delavec mora vedeti, s kakšnim materij - lam Ima opraviti, vedeti mora, kakšen, je učinek strupov, ki z njimi rokuje, poznati more prve znake zastrupljen ja {n vedeti moro, kako se zastrupljanju lahko izogne. Riti. pa mora tudi discipliniran in se držati zdravniških predpisov ter uporabljati ^zaščitna sredstva, k j so pri tem ali onem delu potrebna. Najboljše in nejdražje zaščitne naprave niso nič vredne, če jih ne uporabljamo. Delodajalcu gre za varnostne naprave denar nerad 1® žepa. Noj pomisli, da je zdaj za delovne moči stiska in da delavec, ki dolgo opravlja isto delo, naredi veliko več kakor novinec. Zdravnik se mora kot raziskovalec »kupno s tehnikom čimbolj približati« Metilu dela: strupene snovi naj se nadomeste z nestrupenimi ati vsaj z manj strupenimi, izdelava naj se mehanizira, talko da delavci ne pridejo s stropom neposredno v stik. Vemo, da niso vsi ljudje enako dovzetni za obrtna obeljen ja. Zato je treba mladini prt izbiri poklica svetovati zdravniško in paihotehnično preiskavo. Z množičnimi pregledi po tovarnah pa bo treba izločiti iz dela vse, ki morda že imajo prve znake zastrupljen ja. Zelo vežno je. da so delavci, Iti imajo opraviti s škodljivci, čez čas pridete drugemu delu, ki ne ograža njih zdravja. Mladoletni In ženske naj ee cd nekaterih vrat dete sploh Izključijo. Mladina v razvojni dobi naj ne bo Izpostavljena stropcen; prav tako tudi ne žena, ki naj rodi zdrave otroke. S pametno socialno zakonodajo in skrbjo, da se predpis; m zaščito delavcev res tudi izpolnjujejo, naj pomaga prt pobijanju obrtnih obolenj država. Važen tintoajj v bori* proti obrtnim oho- datkih obračunskega lista in o proizvodnih nalogah ter načrtih proizvodnje organizirati skupno s strokovnimi organizacijami tekmovanje v premagovanju težav, odpravljanju ovir, po veča vanju proizvodnje in zboljšavanja delovnih metod. Delavski zaupniki v naši novi državi morajo delati sporazumno s strokovnimi organizacijami delavcev in nameščencev ter sodelovati tudi z upravami podjetij. S tem načinom dela bo olajšana naloga pri sklepanju kolektivnih delovnih pogodb, pri nadzorstvu nad delom samim, odpravljanju ovir, v sporazumnem reševanju zaradi delovnih razmer nastalih sporov in pri prizadevanju za izvajanje vseh predpisov, mer in zakonov o zaščiti delavcev. Pri odgovornem delu za interese delavskega razreda in vsega ljudstva bodo delavski zaupniki naleteli na velike težave in ovire, ki jim jih bodo stavili na pot razni birokrati in saboterji, katere je najti bodisi v privatnih ali državnih podjetjih in ustanovah- Treba se je najodločneje boriti zoper sovražnika ureditve naših razmer in hitrega razvoja naše industrije in administracije, velikih nalog, ki jih tudi imajo delavski zaupniki pri obrambi socialnih in gospodarskih interesov delavskega razreda, interesov, ki so popolnoma v skladu z interesi najširših narodnih množic in naše države. Zaradi velikega pomena ustanove delavskih zaupnikov za obnovo, hiter razvoj in utrditev gospodarstva ter administrativnega ustroja, delavskih zaupnikov ne bodo volili samo delacvi privatnih podjetij, kot se je to dogajalo v bivši stari Jugoslaviji, ampak tudi delavci in nameščenci vseh javnih m državnih podjetij, državnih oblasti in ustanov. Zato so dolžni funkcionarji strokovnih organizacij in aktivisti, da dobro prouče in spoznajo veliko spremembo, ki je nastala v položaju in v vlogi delavskih zaupnikov. Šablonsko prenašanje izkustev in oblik dela delavskih zaupnikov iz bivše stare Jugoslavije bi bilo le v škodo novim delavskim zaupnikom, v škodo delavcem in podjetjem, pa tudi splošnim narodnim in državnim interesom. Pred delavske zaupnike se postavljajo danes različne nove, velike in odgovorne naloge. Od njih dela bo v veliki meri odvisen tempo naše gospodarske krepitve, zboljšavanja materialnih pogojev življenja delavskega razreda in ostalih delovnih množic. Voditelji naših strokovnih organizacij in delavci podjetij se morajo zavedati, da danes še nimamo vsestransko zgrajenih delavcev in funkcionarjev, ki bi bili popolnoma kos vsem nalogam, ki jih imajo delavski zaupniki. So pa v naših podjetjih in ustanovah pošteni iniciativni in predani delavci in nameščenci, ki so s svojim delom dokazali, da ljubijo svojo državo in so pripravljeni žrtvovati se za interese svojega naroda in delavskega razreda. To so delavci in nameščenci, ki se bodo s pomočjo strokovnih organizacij kaj kmalu razvili v dobre in sposobne delavske zaupnike, ki bodo pravilno razumevali svojo važno ustvarjalno vlogo v izgradnji srečne domovine delavskega razreda in vseh delovnih ljudi Jugoslavije. (Iz >Borben.) len jem je zdrsvatveno-higienaka. propaganda. Propagator naj ne bo samo zdravnik, ampak vsak napreden javnd delavec in delavski zaupnik. Slednji ima najboljši vpogled, kako se delo v tovarnah vrši, kakšni set higienski nediostatikl to ima tudi na tovariše pri delu največ vpliva. Dr. I* &®£2§em$ca es&atmlt strokov-»Ih zven za Makedonijo V Skopiju je bila prejšnji teden dvodnevna kondferenca Enotnih strokovnih zvez delavcev in nameščencev za Makedonijo. O pomenu in nalogah Enotnih strokovnih organizacij v Jugoslaviji jc govoril odposlanec Glavnega odbora Enotnih strokovnih zvez delavcev in nameščencev Jugoslavije Rudolf Beltram. Poročilo o političnem in gospodarskem položaju delavcev in nameščencev je podal B. Temeljkovski-Divljak, član Glavnega odbora za Makedonijo. Naglasil je, da mora delavski razred pri obnovi gospodarskega življenja prevzeti glavno nalogo. Tajnik makedonskega Glavnega odbora Angel Petkovški je podal poročilo o organizatornem delu. Naslednjega dne kongresa je podal poročilo o prosvetnem delu strokovnih organizacij Trajko Mišovski, medtem ko je Blagoje Mišovski poročal o socialnih razmerah delavstva in o socialnem zavarovanju. Na kongresu so sklenili, da predlagajo AVNOJ-u v odlikovanje z redom dela Milana Milevskega, krojača, ki je izumil poseben način krojenja vojaških bluz, tako dober, da prihranijo poslej mnogo sukna. Končno je bila izvoljena komisija, ti je prevzela nalogo, da sestavi resolucijo- M ml čas, mm naloge, nove šole Na prvem tečaj« socialno psEtiene Sole Zakaj je potrebno šolanje? Kakšen je glavni namen sedanjega V kabinetu poleg predavalnice trgovske akademije me je sprejel tovariš upravitelj nove šole — kakor svojega sodelavca, kajti oba delava na socialno političnem področju: on v novi ustanovi in kot poklicni vzgojitelj, novinar pa kot ljudski vzgojitelj ter poročevalec, ki širi ideje s tiskano besedo ter jim skuša dati čim bolj poljudno obliko. Prejšnje čase so reporterja nevljudno odslavljali iz šolskih ravnateljstev celo ob koncu Šolskega leta, ko je bilo treba zbrati suhe številčne potki tke o šolskih uspehih. Tu sva sc pa sporazumela po prvih besedah: med šolo in življenjem ne sme biti pregraj in vzgojitelj mora biti predvsem človek. Šola mora služiti življenju, človeku... Kolikokrat je bilo to povedano prejšnje čase, a besede niso postale meso — ostale so papir. Pojmov »šola« in »socialna politika« ni bilo mogoče združiti, a zdaj vam nameravam poročati o prvi socialno politični šoli — šoli za odrasle in najbrž najpotrebnejši šoli. Povedati vam moram marsikaj novega, saj marsikdo nedvomno doslej ni poznal socialno politične šole niti po imenu. Kaj je socialno politična šola? S tem vprašanjem se je moral reporter predvsem obrniti na tovariša upravitelja nove šole. »Socialno politična šola je poseben tip šole naše socialno politične službe«, je odgovoril tovariš upravitelj. »Ni umetno ustvarjen vzgojno pučni zavod, temveč ustanova, ki se je razvila povsem naravno s svojim časom. Njen namen je dajati našim socialno skrbstvenim in zaščitnim ustanovam potrebne kadre oskrbovalk, negovalk, pomočnic, za-ščitnic, materinskih tovarišic, upravnic itd., torej delavke in delavce za vse potrebe nastajajočih socialno političnih ustanov. Pod socialno politično šolo je treba razumeti razne tečaje, ki bodo prilagojeni potrebam in razvoju naše socialne politike in socialno političnih ustanov. Začetek je storjen, prirejen jc prvi tečaj, ki bo zdaj že zaključen. Obiskuje ga 33 tečajnic in dva tečajnika, da si pridobijo osnovno znanje za socialno' politično službo v dečjih domovih, zavetiščih. počitniških kolonijah, dijaških kuhinjah, internatih itd.« Glavne naloge socialno politične šole NaJoga socialno politične šole je torej usposobiti praktične delavce za delo v ustanovah, ki so namenjene mladinskemu skrbstvu? »To je le ena njenih številnih nalog. Ta tečaj je samo uvod v nadaljnje tečaje te vrste. Na podlagi izkušenj se bo razvijalo ter izpopolnjevalo delo socialno politične šole, da bo sleherni nadaljnji tečaj izpopolnjen po izkušnjah prejšnjega tečaja. Že prvi tečaj nam je dal obilo dragocenih izkušenj in mnogo novih pogledov na bodoče delo, ki bo tesno povezano z našim &riščem, kjer bodo .rasle socialne politične ustanove, kajti brez takšne stalne povezanosti si ne moremo misliti dobre socialno politične šole. Drugi tečaj, ki se bo kmalu začel, bo trajal že tri tedne, medtem ko je ta desetdnevni. V drugi tečaj bodo sprejeti tečajniki in tečajnice, ki jih bodo za socialno politično šolanje izbrali naši Narodno osvobodilni odbori in odbori Osvobodilne fronte. Izbira je potrebna, da bodo socialno politične naloge prevzemali res najboljši in najzaved-nejši delavci. Toda doslej sva govorila le o eni nalogi socialno politične šole; šola pa mora posvečati svoje delo tudi potrebam starostnega in invalidskega skrbstva. Tudi za to skrbstvo bo treba izšolati ter vzgojiti delavce. Razen tega se vsiljuje še nešteto nalog na področju mladinoslovja. Tako je nujno potreben tudi tečaj, namenjen ljubiteljem otrok, vsem tistim, ki kakor koli pridejo v stik z otroki, n. pr. nadzorniki igrišč, pazniki parkov itd. Nova socialna politika prav tako ne bo smela zanemarjati najpomembnejših socialnih vprašanj, ki so v tesni zvezi z družinskim življenjem, zato bodo potrebni tudi tečaji za bodoče starše, da bodo družine ustanavljali mladi ljudje z jasnimi pogledi na življenje, s čutom odgovornosti do svojih otrok in do družbe sploh. Za odrasle, ki so po večini zaposleni, jc težko prirejati tečaje podnevi, zato bo treba ustanoviti večerno šolo. Delo socialno politične šole bo v glavnem usmerjeno tako, da bo šolanje razdeljeno glede na upravne, s°cialne in organizatome naloge in drugič glede na pedološke (mladino-s! ovne) potrebe. V prihodnji tečaj °do pritegnjeni tečajniki iz vrst .,ečkega prebivalstva in sploh iz najširših plasti ljudstva, pač zato, ker izbira ne sme biti enostranska in ker bi ne bilo prav, če bi šola ustvarjala kadre socialno političnih praktičnih delavcev iz vrst samega mestnega prebivalstva.« tečaja? Zakaj je potrebno šolanje praktičnih delavk v socialno političnih ustanovah? Kakor razumem, je sedanji tečaj namenjen osebju v mladinskih socialnih ustanovah, zavetiščih, otroških domovih, okrevališčih, počitniških kolonijah, dnevnih zavetiščih itd. »Predvsem gre za bistveno razliko med socialno politiko bivše in nove Jugoslavije. V predaprilski Jugoslaviji so bile socialno politične ustanove v rokah vladajoče plasti prebivalstva, to se pravi bogatili ljudi, ki jim je bila socialna politika samo torišče spekulacij s socialnim čutom in s sredstvi, namenjenimi za socialne namene. Kdo je imel vstop v razna okrevališča, počitniške domove in kolonije? Ali so bolehni delavci lahko zahajali v okrevališča, ali je bil kmečki in delavski otrok sprejet kot enakovreden v počitniške domove med mestno mladino? Vse je bilo urejeno tako, da je tudi tu cvetelo izkoriščanje — na socialno etični osnovi... Zdaj se pa zavedamo, da ljudska demokracija ne bo nikdar dopustila, da bi naše socialno politične ustanove postale leglo špekulantov kakršne koli vrste, ki bi se hoteli vriniti iz osebno koristolov-skih nagibov, da bi živeli na račun naših najdražjih — žrtev predaprii-skih režimov in okupatorjev. Poslej morajo biti vse naše socialno politične ustanove prežete z duhom novega človeka, nove ustvarjajoče dobe. Prav zato je bila potrebna socialno politična šola; socialne ustanove morajo poslej služiti svojemu pravemu namenu. Pomagati morajo tistim, ki so res potrebni in morajo biti urejene tako, da se v njih oskrbovanec ne bo čutil manj vrednega, temveč ga bodo vrnile družbi kot njenega koristnega člana, zopet tvornega in sposobnega dela, kolikor je pač to mogoče. Zato pa morajo priti v socialne ustanove kot delavci pravi ljudje. Namen socialno politične šole ni, da bi dajala socialnim ustanovam le potrebne kadre, ki bi jim bilo pri srcu le udobno življenje v zavetišču, domu, koloniji ob morju ali pod planinami, temveč, da dobijo pomoči potrebni res dobre skrbstvenike in zaščitnike, vzgojitelje in poučevalce, ki jim bo prvo njihovo delo in šele potem vse drugo. Naši otroci, mladina, matere, invalidi, ostareli in oslabeli potrebujejo res dobrih tovarišev in tovarišic, resničnih, socialno čutečih prijateljev — pove skrbstvenike in zaščitnike. Delavski razred, ki je bil s kmečkim razredom in pošteno inteligenco vedno izkoriščan in ki ni nikdar užival socialne zaščite — ne mladinske, ne starostne — je zdaj soustvarjalec svojih, lastnih socialno političnih ustanov; zato ima tudi vso pravico in dolžnost, da sodeluje udarno pri njihovi izpopolnitvi ter rasti.«« Kaj in kako se učijo? Kakšen je učni načrt tečaja in kako je urejen pouk? Kdo je bil pripuščen v tečaj? »V tečaj so bile sprejete žene in dekleta v starosti od 18. leta naprej; njihova izobrazba je precej različna — od ljudske šole do vseučilišča — prav tako se razlikujejo zelo po dosedanjih poklicih: tu so bivše otroške vzgojiteljice (»otroške vrtnarice«), dijakinje in delavke; med njimi je bančna uradnica in frizerka, dalje pedikerka itd. učna snov kot teorija je razdeljena v tri dele: v prvem delu so politična predavanja, v drugem obravnavamo notranjo organizacijo ter delo socialnih zavodov, v tretji del pa spadajo pedološka vprašanja. Razen tega je teoretični pouk združen s praktičnimi vajami v socialno političnih ustanovah, n. pr. v higienskem zavodu, otroških domovih in drugih zavetiščih. Tečajnice se izven tečaja — a kar tudi spada k tečaju — udeležujejo tudi pionirskih sestankov, da se poglabljajo v duševnost, miselnost in delavnost sedanje mladine. Vsa predavanja so zaupana dobrim strokovnjakom in posebej je popoldne namenjena po ena ura razpravi o dopoldanskih predavanjih. Teoretični pouk (predavanja) traja po 5 ur na dan, praktične vaje po 2.uri in po eno uro razprava, tako da je na dan 8 ur pouka.« Iz predavalnice je prodiral glas ognjevitega predavatelja. Ne bilo bi prav, če bi ga zmotil sredi predavanja, zato sem počakal, da sem pogledal v razred ob koncu ure. Žena in vzgoja Pogledale so me precej radovedno »Ne prihajam kot predavatelj, ampak kot novinar«, sem se jim predstavil »Nameravam pisati o šoli in o vas tovarišice, zato je potrebno, da se sc znanim z vašim delom neposredno kajti poročilo mora biti čim bolj verna slika tečaja. Tudi novinar je sode- lavec na socialnem področju in njegovo zanimanje za socialno politiko ni le poklicna dolžnosti Potrebna bi se mi zdela anketa, da bi se porazgovo-rili o vaših nalogah, prizadevanjih in o odnosu žene do otroka in mladine. Toda pred vrati je že druga predavateljica, zato samo vprašanje: Zdi se mi, da ste se mnoge odločile za plemeniti poklic ite naravnega nagiba, kajti žena je'že po naravi boljša vzgojiteljica kakor moški — za to jo usposablja ljubezen do otroka; odločile ste se torej najbrž za ta tečaj v glavnem iz ljubezni do vzgojiteljstva?« Veselo so pritrjevale ter hitele odgovarjati. Marsikaj bi rade povedale, a, žal, ni bilo časa. Otroška vrtnarica je povedala, da ji je tečaj potreben žc zaradi tega, da se seznani z novimi nalogami socialno političnega dela. Iz vseh odgovorov je bilo očitno, da so se tečajnice oprijele svojega dela s pohvalno resnostjo ter zavednostjo. To se je tudi pokazalo potem v predavanju med gospodinjskim poukom, ko so sledile z zglednim zanimanjem, kakor so tudi prejšnjo uro zbrano poslušale politično predavanje. Želele bi si v splošnem še mnogo več pouka in nekatere so izrazile željo, naj to napišem. Vsekakor pa bodo imele poslej priliko, da se izpopolnjujejo, zlasti tiste, ki se bodo izkazale končno z referatom: napisale bodo namreč končno kot nekakšno izpitno nalogo posebno poročilo, ki bo vemo ogledalo njihove zrelosti za delo na socialno političnem področju. Ustanovni občni zbor Nabavl$alne In prodajne zadruge v Ljubljani 12. avgusta t. L ustanovni občni zbor Nabavljalne in prodajne zadruge. Brez dvoma velik praznik enotne zadružne misli! Tudi zadružništvo je prestalo v svojem razvoju težke borbe. Politična in stanovska razcepljenost v stari zadružni organizaciji, nosi veliko krivdo, da se ni moglo, razviti tako, kakor to zahteva interes delovnega ljudstva. Sedaj pa jc prišel čas združitve in koncentracije, ki bo dovedla zadružništvo ne samo do gospodarskega, ampak tudi do duševnega poleta. Če pogledamo nazaj, kako je bilo v Ljubljani z zadružništvom pred to vojno, bomo videti, da je bila večina p:djetij last političnih strank in temu primerno razdvojenih zadružnih organizacij. Te pa niso bile zato, da se delavnemu ljudstvu Izboljša gmotni položaj, zasledovale so čisto drug ciU, kako poboti nasprotnika. To se pravi kratko: kako pobiti nasprotnika na gospodarskem področju in ga tako tudi politično oslabiti. Delavno ljudstvo je zbiralo, gospodje so pa raztresali! Kam pn je to peljalo, pa ni treba Se pojasnjevati. Temu protinarodnemu početju je napravila zmagoslavna osvobodilna fronta za vedno konec. Kakor smo »družen: v politično enoto, tako smo tudi na zadružnem področju ubrali enotno pot, temeljito obračunali in bomo obračunali z vsemi, ki so in ki tit še skušali rsžhijai to s krvjo in težkimi žrtvami pridobljeno narodno enot-hencist Zadružništvo je prestalo velike boje je pa tudi te teh bojev potegnilo velike "izkušnje. Plod teh izkušenj je naše novo enotno zadružništvo, M že žanje lepe uspehe in sorazmerno z ostalimi panogami današnjega gospodarstva nadaljuje čvrsto^ svoje delo po začrtani poti. Ljubljančani ‘in Ljubljančanke bodo 42. avgusta t. 1. na ustanovnem občnem zboru Nabavljalne in prodajne zadruge jasno in odločno izpovedali, da nočejo več zadrug, Iti so jih ločile, temveč da hočejo enotno zadrugo, kjer bodo združeni pod enim vodstvom gradili resnično zadružno skupnost. Ljubljansko delavno ljudstvo bo, kakor zna le ono, dokazalo, kakor je dokazalo na volitvah v Narodno osvobodilne odbore, da gre ne mepe v enotnem nastopu radbiti nobena sila več. Zaveda se, da se osvobodilna borba nadaljuje, da se ta borba vodi na go-snodarskem področju, zaveda »e pa tudi, da bo združeno v enotnem nastopu, tudi to lxxrbo dobi lo. Nabavljalna In prodajna zadruga v Ljub- Ijjanl ima svoje ,poslovne prostore v Pra-žakovl ulici štev. 11. člani lahko nabavljajo svoje potrebščine v naslednjh poslovalnicah: Nabavljalna zadruga železničarjev, B!eiwefižxxva cesta 35; ... Nabavljalna zadruga železničarjev, šmart Inska cesta Štev. 3. (Vrtni salon gostilne Banko); Nabavljalna zadruga železničarjev, Besenškova ulica 22. Zelena jama (bivša predaj. Schlamberger); Nabavljalna zadruga drž. nameščencev. Vodnikov trg 5; Nabavljalna zadruga mestnih uslužbencev, Prečna ulica 2; Prvo delavsko konsmnmo društvo, Ljubljana, Kongresni trg 2: Sv. Petra c. 78; Zaloška ceata 15; Zaloška cesta 26, Dunajska cesta 38; Celovška cesta 57, Vodnikova cesta 103: Rožna dolina IH-2; Tržaška cesta 79, Florijan*? ulica 5; Cerkvena ulica 21, Trnovo, in Devica Marija v Polju 46; ' Konzumna zadruga za Ljubljano 5n okolico. šiška. Medvedova 38; Konzumno društvo Vič, Tržaška cesta 9teV. 46; Nakupovadnica in razdeljevalnica v Dravljah in ^ .... Nabavna in prodajna zadruga st. vm nad Ljubljano. Poleg navedenih poslovalnic pa. bo Nabavljalna In prodajna zadruga, da olajša članom nakupe, odprla še nove poslovalnice v raznih mestnih okrajih. Delavec in nameščenec! Prijavi svoj pristop v tisti poslovalnic’, kjer želiš kupovati! Okvirna uredba za plače delavcev in _ za uparafe® vprežne zivsst« Z uredbo o uravnavanju plač delavcev in nameščencev v državnih, gospodarskih ln privatnih podjetjih od 20-IV. t. 1. se ni uredilo vprašanje nagrad za delavce kakor za vprežno živino zaposleno v poljedelstvu. Zaradi tega je ministrstvo za socialno politiko DFJ s sodelovanjem ministrstva za poljedelstvo DFJ in predstavniki Glavnega odbora J SRN J izdelalo okvirno uvedbo, na podlagi katere naj bi posamezne federalne vlade vsaka za svoje področje predpisale višino plač tako za delavce kakor za delo z vprežno živino v poljedelstvu. Načrt uredbe je bil predložen gospodarskemu svetu DFJ. Gospodarski svet je predlog odobril in predpisal uredbo, ki je bila objavljena v »Službenem listu« DFJ od 2?. junija 1945. Kakor rečeno uredba daje samo okvir in smernice na osnovi katerih bo federalnim vladam omogočeno urediti to za gospodarstvo tako važno vprašanje. Spričo raznolikosti donosa zemlje kakor tudi poedinih kultur ni mogoče predpisati plač za delavce zaposlene v poljedelstvu za področje cele države. To vprašanje je tako komplicirano, da se bodo pojavljale težave še na področju posameznih federalnih edinlc. Zato uredba pušča odprta vrata, da v Izjemnih primerih morejo predpisati višino plač oblastni Narodno osvobodilni odbori. .Uredba je posebno važna za naše žitorod-ne kraje, kakor Vojvodino Banat, Baranjo Itd., deloma za nekatere predele Srbije, v Sloveniji za naše viničarje, ki so svoje-časno že Imeli svoj viničarski red. Važnejše uredbe so v glavnem sledeče: federalne vlade in glavni NOO Vojvodine morejo po zaslišanju strokovnih organizacij "in organizacij poljedelcev predpisati nagrade v denarju ali naturi za ljudsko delo z vprežno živino v poljedelstvu, z omejitvijo, da plače za delavstvo v naturi ne. smejo biti večje od ene tretjine predpisane dnevnice. Pri odrejanju nagrad za delo v poljedelstvu moramo voditi računa o predpisih uredbe o plačah in dnevnic?..h , in nameščence državnih ln privatnih podjetij od 20. IV. 1945 kakor tudi o cenah življenjskih potrebščin v raznih krajih in vpli-. vu na donosnost posameznih panog poljedelske proizvodnje. Višina nagrade sc odreja. z ozirom na vrsto in količino opravljenega dela kakor tudi na razne druge gospodarske prilike. To velja prav tako pri odrejanju nagrad za vprežno živino za katero se urejajo nagrade z ozirom na vrsto živine, delo in količino izvršenega dela, pri katerem moramo upoštevati stroške vzdrževanja vprežne živine v kraju, kjer se delo opravlja. Odredbe te uredbe pa ne veljajo za državne in javne uslužbence, zaposlene na poljedelskih gospodarstvih katerih plače so urejene a posebnimi predpisi. Vse predpise za nagrado tako delavcev, kakor vprežne živine pri delih v poljedelstvu. je treba predhodno dostaviti gospodarskemu svetu DFJ, kateri bo izdal potrebna navodila za izravnavo posameznih predlogov, v kolikor bi bilo potrebno oziroma bi (narekovati to obči gospdarski interesi države. Uredba ima zelo važen gospodarski značaj. Nujno je potrebno, da se naše narodno gospodarstvo vodi organizirano — načrtno, kajti le na ta način bo mogoče čimpreje spraviti v skled cene poljedelskih proizvodov z industrijskimi. Vsekakor je to korak naprej v izboljšanju položaja širokih delovnih množic kakor tudi utrjevanja našega narodnega gospodarstva . Rozman Jože. Vesti iz Prekmurja Na Pe tanje ih je bil brod na Muri nedavno predan prometu- Na okrašenem taredu in nti obrežju se je zbralo mnogo ljudi, ko je tov. Karel Jug v imenu Okra jnega odbora OF v Murski Soboti bred predal pro" metu. Birki predstavlja direktno zvezo med Prekmurjem in ostalo Slovenijo. Z njim so prihranjeni dosedanji veliki ovinki, razen tega pa ima tudi velik gaspodarsk in kulturni pomen. Odposlanec inarltoorskegfa okrožja tovariš Kristl je Zbranemu ljudstvu razložil razna gospodarska vprašanja. Ko je govoril o obnovi naše domovine, je dejal: Tudi zgraditev tega brod a je eden izmed številnih členov v verigi obnovitvenih del v noši domovini. V Prekmurju delavstvo razen v Murski Soboti ni bilo nikdar- strokovno organizirano. čeprav so se skušale uveljaviti razne strokovne organizacije. Sedaj delavstvo z vnemo organizira in lahko se reče, do. je začetek strokovnega gibanja zadovoljiv. Na sestankih se delavci pritožujejo zaradi visokih cen, ki jih kmetje zahtevajo za svoje pridelke. Okrajni odbor je že poskrbel, da se pretirane cene znižajo. Delavci v opekarni v Puconcih so prosili oblast, da jim omogoči postavitev kopalnic s prhami. Opekarne obratujejo že dolga leto, toda protiljudski podjetniki niso nikdar not potrebe delavstva- Ljudska oblast bo želji delavstva ustregla takoj, ko bo material za kopalnice na razpolago. Obnovitvena dela v Zagrebu. Zagreb je zelo trpel zaradi letalskih napadov ln zdaj je precej dela pri popravilu Številnih stanovanjskih in drugih pcslopij, V Kusto-šiji, ki je bila priključena zdaj zagrebški Občini, je bilo porušenih ali poškodovanih okrog 700 hiš. Doslej je bilo popravljenih že 400 streh, povsem je pa popravljenih 70 lriš. Ogromno škodo je utrpela slovenska živinoreja med vojno. Po doslej zbranih podatkih je naša živinoreja izgubila v petih okrožjih brez Primorske ln Koroške 185.369 konj in goveje živine, 101,518 prašičev in drobnice in 696 408 malih živali, predvsem perutnine, škoda znaša nad milijardo Din po cenah živine Iz 1. 1911. Razvoj tiska v novi Jugoslaviji. Po podatkih ministrstva aa informacije pri zvezni vladi posnemamo: v Beogradu izhajata dva dnevnika in sedem tednikov. Eden izmed tednikov izhaja v slovenščini, in sicer »Domovina«, ki ga izdaja prosvetno društvo »France Rozman«. Trije listi izhajajo po dvakrat na mesec, mesečnikov je pa osem- V Srbiji razen Vojvodine in Beograda izhajata še dva tednika. V Vojvodini izhajata dva, dnevnika v srbohrvaščini in eden v madžarščini. V madžarščini izhaja še en tednik. Dvakrat na teden izhaja •glasilo slovaške enotne fronte »Hlas Ludu« v slovaščini. Dalje izhaja kot tednik v srbohrvaščini mladinski list. Glasilo protifašističnega ženstva izhaja periodično. Zelo se je razvil tisk na Hrvaškem. V Zagrebu zhajata dva dnevnika (»Vjesnik« in »Narodni list«), šestnajst tednikov, dva lista izhajata trikra/t tedenska in razen tega izhajata še dva mesečnika (vsi v srbohrvaščini). V Sloveniji imamo dva tednik®, pasen tega izhaja v Mariboru »Vestmk mariborskega okrožja« trikrat na teden. Tedniki so trije, eden izhaja v Geju (»Nova pat«). Mesečnika sta »Naša žena« in pa »Slovenski pionir«. V Bosni in Hercegovini imajo dva dnevnika, dva tednika, en štirinajstdnevnik in tri mesečnike. V Makedoniji izhaja en- dnevnik, dva tednika in dva mesečnika in en štirinajstdnevnik. V Črni gori imajo dva tednika, en štirinajstdnevnik in ženski list, ki izhaja periodično. Jugoslavija je med prvimi državami pri obnovitvenem delu. »Politika« je objavila uvodnik, ki je v njem n&glašeno, da je Jugoslavija trpela med vojno več kakor katerakoli druga država: izgubila je sorazmerno največ ljudi in gmotnih dobrin, a je kljub temu po hitrosti obnove med prvimi, če ne prva država izmed bivših zasedenih držav. Delovna sposobnost ni le upadla kakor v Franciji (na 30»/»), temveč se je povsod jpovečata v primeri s predvojno. O programn republikanske stranke je izjavil minister zvezne vlade m Srbijo Jaša Prodanovič zastopniku »Politike«: »Naš program iz L 1921 ni dovolj znam zdaj niti posameznim .političnim osebnostim, kaj šele-širokim ljudskim množicam. Ml smo za. republiko, za federacijo in politično ter so eialno demokracijo, svobodo tiska, zborovanja bi združevanja, za popolno Izenačenje moških in žensk v vseh pravicah, m ločitev cerkve od države, za omejitev cerkvene lastnine, za nacionalizacijo vseh glavnih izvorov narodnega bogastva. Mi smo edina stranka v Jugoslaviji, ki ni nikdar pri volitvah, ne kakor koli drugače podpirala monarhistične stranke. Zdaj ne moremo zahtevati, da skupnost, ki jo ustvarjamo z drugimi strankami in skupinami, sprejme naš celoten program; želeti pa smemo, da se država uredi v duhu prave in pravične demokracije. Nimamo niti pravice niti razlogov odstopati od te-o-a programa. Cepitev svobodomiselnih levičarskih skupin bi zdaj škodovala največjim interesom narodov in drž-ve.« Druga radijska postaja v Zagrebu je začela delovati 24. t. m., in sicer na valovni dolžini 207 m. Oddajala bo predvsem poročila o uspehih obnovitvenega in udarniškega dela na Hrvatskem in propagirala bo razne v sedanjem času posebno potrebne akcije, n. pr. zbiranje surovin, organiziranje pomoči prebivalstvu požganih naselij itd. Uradno ime postaje je: »Radijska postaja Zagreb H.« HO bolehnih otrok je prispelo v Slovenijo na počitnice iz Bosne, Hercegovine in Srbije. Povabila jih je Zveza mladine Slovenije po posredovanju ministrstva za socialno politiko. V Ljubljani so jih ljubljan-sk mladinci prisrčno sprejeli. Otroci so ostali en dan gosti ZMS v Ljubljani. Okrevališče jim nudi Planica, ki ima več hotelov ln vil v ta namen. Obnovljen je promet na progi Ljutomer— Radenci, v glavnem po zaslugi udarniškega dela požrtvovalnega delavstva. Prvi vlak iz Ormoža skozi Ljutomer v Radence je vozil 13. t. m. Prosti dan v tednu žrtvujejo hmstnfški delavci ln nameščenci kemične tovarne za obnovo Hrastnika. Ob nedeljah odstranjujejo razvaline in zaposleni so pri drugih nujnih delih. .... Sklep o priključitvi Kosova in Metohije k federalni Srbiji. Kosovo ln Metohija sta na stiku Srbije in črne gore ter šiptar-skega (albanskega) prebivalstva. Na okrožnem zborovanju odposlancev Metohije in Kosova je prišlo do zgodovinskega sklepa, da se to okrožje priključi federalni Srbiji. številne vagone in lokomotive so popra-vili z udarniškim delom v Bosanskem Brodu. Pospešeno tudi popravljajo železniške naprave v tem kraju. Na progi Sarajervo-Brod so zaposleni številni delavci in upanje je, da bo promet kmalu obnovljen. V tovarni Bafre-v Borovem delajo v polnem obsegu. Tovarna ni bila poškodovana, ob sovražnikovem umiku, razen elektrarne. Delo je bilo obnovljeno postopno, zdaj pa delajo že v polnem obsegu oddelki za izdelavo obutve, nogavic In gumijastih izdelkov. Več delavcev je doseglo lepe udarniške uspehe. Obnova letališča pri Sarajevu dobro napreduje. Okupator je ob umiku miniral številne letalske lope. Naši delavci so doslej rešili iz razvalin 98 letalskih motorjev, popravili 5 izpod razvalin izkopanih letal, pokrili 16 poslopij, sezidati edek-trarao in popravili številna poslopja, Nad 40 delavcev se je odlikovalo tako, da so bili proglašeni za udarnike. Telesno vzgojni zlet je bil prirejen > Kragujevcu prej*ji teden. Udeležilo se ga je nad 1000 tekmovalcev kragujevškega okrožja. V okviru zleta je bila prirejena tudi kolesarska dirka. Pelagonljsko polje v Makedoniji bo osušeno. Načrt določa, do bo z osušitvijo Pe-lagonijskega polja pridobljenih nad 15.000 hektarjev plodne zemlje. Pelagonljsko polje pogosto poplavlja reka Cma. Reka pušča na poplavnem področju blato, tako da je nemogoče obdelovanje zemlje. Zaradi močvirnatega ozemlja, ki je leglo komarjev, je zelo razširjena malarija: 70o/o prebivalstva boluje za to boleznijo. Osuši tev Pelagonijskega polja pomeni torej mnogo za izboljšanje zdravstvenih in gospodar, skih razmer v Makedoniji Oživljanje avtobusnega prometa. Ob koncu julija je bil vzpostavljen avtobusni promet na naslednjih progah: Maribor— Murska Sobota, Maribor—Ljutomer in Maribor—Ptuj — Središče. Avtobusi vozijo redno vsak (jan, Westen — — Kreditni zavod Tate deaio ¥ Sovjetski zveižl Poglavja iz naše politične preteklosti se bero ko pustolovske zgodbe, v katerih so pustolovci res zelo prebrisani in spretni, njihove žrtve pa tako zaslepljene, da jim celo pomagajo, namesto da bi se proti njim borile. Pod krinkami vere, nacionalnosti in demokracije so se vrstile zlorabe in zločini in če so bili pre-objestni izkoriščevalci in zločinci zaloteni pri svojem delu, se jim ni nič hudega zgodilo, ker so imeli v svojih rokah tudi močno sredstvo za zaslepitev množic — časopisje. »Slovenčev« in »Jutrov« monopol dnevnega tiska je imel v službi laži, na-zadnjaštva in izdajstva največjo vlogo in največji delež, ko je držal plašč in luč vsem špekulantom z vero, narodnim imenom in premoženjem v nekdanji Jugoslaviji in je potem z vsemi silami pomagal okupatorjem zatirati in uničevati zasužnjeni narod. Pri tem ne smemo pozabiti, da so zločini, zagrešeni nad narodom med vojno in okupacijo, samo nadaljevanje izkoriščevalnega in izdajalskega dela pred vojno. Politika žerjava, Kramerja, Pirkmajerja in drugih je bila oporišče p reti narodnega dela in kar so Praprotnik, Westen, dr. Brezigar in drugi začeli že davno pred vojno, vse to se je moralo nadaljevati tudi pod okupatorjem, ko politična zaščita, kakršno je nudil prej minister ali ban, ni bila niti potrebna. To nam nazorno kaže pogled v delavnico »Jutra«. Pred nami leži pismo, poslano iz Prage 9. januarja 1933. Pisal ga je urednik »Jutra« Franc Seunig glavnemu uredniku »Jutra« Stanku Virantu. Med drugim je pisal takole: Nekaj zanimivega ti moram še poročati. Ko sem bil pri dr. Murku, me je le-ta v teku razgovora o »Jutru« in o njegovem konzorciju zaupno vprašal, koliko odstotkov znaša delež Westena v našem konzorciju. Verzija o vstopu Klic ljudstva po kaznovanju Izdajalcev v vseh državah, M so najbolj trpele med vojno in zasedbo, je klic po obsodbi vsega petokotonaštva kot sistema. Ne gre le za neke posameznike, temveč za vse tiste pe-tokolonaše, ki je na njih slonel ves sistem protiljudske politike, prodajanja ljudskih interesov pod kakršnim koli naslovom in na katerem koli mestu. Ne smemo pozabiti, da so prav petokolomšl hoteli vedno veljati kot največji patrioti ter bi radi dokazovali, da so izdajali narod v Imenu — narodnih interesov. Berimo, kaj p.še o pe-tokolonaStvu znameniti sovjetski pisatelj lija Ehrenburg v zvezi s procesom proti Petainu, kajti njegove ugotovitve veljajo tudi za naše razmere; Ehrenburg je napisal članek v »Izvestjih« in naglasil, da je proces proti Petainu — proces proti vsej peti koloni: »Oe bi šlo za ustrelitev nekega vichyj. skega aamdairja, bi se ne vznemirjali veliki industrije!, bančniki, generali, upravitelji in diplomati, ki so izdali Francijo. Procesi proti malim funkcionarjem ne plašijo teh veljakov, ki se pa bojijo procesa proti Petainu, ker ni mogoče delati razlike med maršalom in onimi, ki so mu pomagali, ki so ga postavili na oblast in ki se je v njihovi službi obvezal, da bo deloval proti domovini. Petain to zelo dobro ve. Zato ni proces proti maršalu le velik dogodek za Francijo, temveč za vso Evropo, rešeno nemške sužnosti. Zelo dvoml jivo je, da bi ta proces mogel razveseliti belgijskega kralja, pristaše Pil-sudskega in grške monarhiste. Hitler je ob neki priliki rekel svojim opričnikom: »Petain je moja največja zmaga.« Nemški fašisti so se vedli različno v raznih zasedenih deželah: v Beli Rusiji so se obdali s krvniki, v Franciji so dah svoja pooblastila izdajalcem. Za Nemce je bil Petain vojaška dekoracija, da so ž njo kamufltrah; bil je gauleiter, toda imenoval se je »šef Francije«. Bil je dezerter, toda ostal je maršal; bil je izdajalec, a v vseh štirih letih ni prenehal govoriti o patriotizmu. Hitler je bil upravičeno ponosen, da je našel takšnega človeka. Petain ni bil le nekajdnevni izdajalec; ž6 dolgo je razmišljal o izdaji in se pripravljal nanjo; bil je zavesten izdajalec, Id je videl v izdaji rešitev zase in za vse tiste vrbove pokvarjene družbe, ki so še tik pred vojno proglašali: »Raje Hitlerja kakor Ljudsko fronto!« Dokazano je, da je bil Petain že dolgo v zvezah z Nerad. Poslan Rumunske strokovne zveze so mogočna organizacija, ki se je razvila v sorazmerno kratki dobi pičlega leta tako, da šteje zdaj že nad 1,100.000 članov s 1.170 mestnimi in pokrajinskimi organizacijami in s tisoči obratnih in krajevnih podružnic. Rumunske strokovne organizacije so prevzele pomembno vlogo po napovedi vojne Nemčiji. Njihovo geslo je bilo: »Vse za bojišče, vse za zmago!« Na pobudo strokovnih organizacij so rumunski delavd in nameščenci darovali 600 milijonov lejev za Rdečo vojsko in rumunske čete. Strokovne zveze so si prizadevale, da bi se pove. čala proizvodnja, a med lastniki podjetij je še vedno nekaj saboterjev. Poučen je primer neke popravljalnice lokomotiv, kjer so popravili šestkrat toliko strojev kakor v drugih popravi j al nicah z enako zmogljivostjo. Uspeh strokovnih organizacij je, da so bfle mezde in plače delavcev in nameščencev zvišane za okrog 220 odstotkov. Strokovne organizadje sodelujejo pri demokratizaciji dežele in pri čiščenju državnega aparata od reakcionarjev tn fašističnih Westena v »Jutrov« konzorcij je torej priromala že do Prage. Dr. Murko je bil informiran celo v tem smislu, da je sedaj v »Mariborskem Večerniku« nemogoče objavljati ostrejše članke proti Nemcem baš zaradi vpliva We-stena na pisanje listov »J ut rove ga« konzorcija. Dr. Murku sem seveda najodločneje demantiral vesti o kakršnem koli vplivu Westena na naš konzorcij. V zadnjem odstavku svojega pisma pa omenja afero Steyer ter piše: Zdi s emi, da ni prav, če »Jutro« o tem molči. Saj je že pred mojim odhodom v Prago vsa Ljubljana o tem govorila. Saj Steyer vendar po mojih informacijah ni v tako ozkih stikih s Kreditnim zavodom, da bi bilo neob-hodno potrebno stvar zamolčati• Če mislijo pri Kreditnem zavodu, da ja bolje molčati, se motijo; senca afere bo tako še bolj padla na Kreditni zavod. Toliko le moje osebno mnenje ... Torej že leta 1933. je »Jutro«, glasilo naprednih Slovencev in vnetih »Jugoslo-venov«, pisalo le to, kar so odobrili gospodje pri Kreditnem zavodu ali kar ni bilo v škodo Westena, bralci in naročniki »Jutra« pa so menili, da piše list po načelih in smernicah nacionalne politike dr. Kramerja, ter jim še na misel ni prišlo, da je treba tudi pri registriranju kake splošno znane afere vprašati za dovoljenje Westena samega ali pa Kreditni zavod. Tega seveda tudi vsi politični sodelavci dr. Kramerja in uredniki »Jutra« niso vedeli. Bilo pa je vendar le res, kakor dokazuje to pismo, in oblast Westena, Kreditnega zavoda in vseh članov izkoriščevalske in izdajalske klike se je tako stopnjevala, da je bila potrebna vedno večja zaslepljenost pri spregledavanju temnih sil, katerim je »Jutro« od leta do leta služilo z večjo vnemo. Počastitev junaštva črnomorskih mornarjev je mornariška razstava v Sevasto-polu. Nacističnim napadalcem se je izjalovil načrt, da bi že ob začetku vojne uničili sovjetsko črnomorsko mornarico. V bitki za Odeso je mornarica vzorno vzdrževala zvezo s pehoto. Sovražnik je izgubil pred Odeso četrt milijona vojakov. Odesa je bila izpraznjena v popolnem redu. Mornarji in pehota so se prav tako proslavili v bitki za Sevastcpol. V osmih mesecih obleganja Sevastopola je padlo in bilo ranjenih 300.000 sovražnikovih vojakov. Mornarica je ostala močna tudi. ko so Nemci vdrli proti Azovskemu morju. Mornarice je pozneje podpirala suhozemno vojsko pri neštetih slavnih bitkah in zlasti se je proslavila pri ponovnem osvobojenju Krima tn tridnevnem napadu na Sevesto-pbl. Sovjetska mornarica raziskuje polarna morja. S številnimi ladjami, ki so odplule iz leningrajskega pristanišče-, je odpotovalo mnogo strokovnjakov ter učenjakov na čelu e profesorjem Okladnikovim. Ob 25 letnici avtonomne republike Nahi-čevan je bilo ugotovljeno, da je ta dežela Sovjetske zveze ena najnaprednejših. Zelo se je razvila industrija in razpredla se je gosta železniška mreža. Proizvodnja rudnikov je v primeri pred revolucijo povečana za 100 odstotkov, površina obdelane zemlje je mnogo večja in število živine se je povečalo cid 160 do 200 odstotkov. Odprte so bile številne strokovne in druge šole. Obnova ustanov sovjetskih strokovnih organizacij v osvobojenih pokrajinah. Med vojno so bile uničene tudi številne ustanove strokovnih organizacij, n. pr. poslopja ter prostori ki so služili prosveti in razvedrilu delavcev in nameščencev. Zdaj so zopet obnovljene številne knjižnice, kinematografi, igrišča, domovi kulture itd. Vsezvezni osrednji strokovni svet je poslal zb obnovljene knjižnice 300.000 knjig. Velik razvoj premogovne industrije v moskovskem premogovnem revirju. Med vojno je moskovski premogovni revir bil eden glavnih dobaviteljev premoga. Nedav" nc sta začela obratovati še dva premogovnika, razen tega bedo proizvajali premog že ob koncu tega leta štirje novi premogovniki z zmogljivostjo milijon ton premo" gB. Med vojno so geologi odkrili izredno bogata ležišča premoga, ki ležijo plitvo v zemlji, tako da je pridobivanje že zaradi tega sorazmerno poceni. Vsi premogovniki so opremljeni z najboljšimi stroji. Tudi urarska industrija se razveseljivo razvija. Carska Rusija ni imela te industrijske stroke. Zdaj izdelujeta ure dve veliki tovarni v Moskvi in Pencl. V načrtu je, da bodo prihodnijne leto izdelali 400.000 ur. Prihodnje leto bodo tudi sezidali še več velikih tavam ur. Sončna energija za pand kotel V Taškentu delajo prvi parni kotel na svetu, ks bodo pri njem uporabljali sončno energijo za kurivo. Sončne žarke bo lovilo ogledalo in jih usmerjalo na kotel. V Trovanje je prišlo tudi mnogo delavstva iz sosednih podružnic strokovne organizacije. O občnem zboru smo prejeli poročilo, ki med drugim naglaša: Tega dne smo spet zmagoslavno ponesli rdeči prapor, ki Je od leta 1928. hrabro prenašal vse viharje ter izšel lz borbe kot zmagovalec. Med vojno je bil dobro shranjen, da ni prišel v roke okupatorju. Sledovi borbe pa so ostali boleči. Izpod svojih kril, je zgubil dvanajst hrabrih sinov, ki so darovali svoja mlada življenja na oltar domovine in za pravice delovnega ljudstva. Lepo se je vil sprevod med petjem in vzkliki našim borcem in voditeljem do ljudske šole, kjer je bilo slovesno ustanovno zborovanje. Dvorana je bila prav okusno okrašena z zelenjem in sindikalnimi znaki ter s slikami Karla Manca, maršala Tita in generallsbna Stalina. Predsednik tov. Dežman je po pozdravu vseli sindikalnih, okrajnih In krajevnih zastopnikov proglasil začetek ustanovnega občnega Zbora, M je imel na dnevnem redu obširna poročila o smotrnem delu ter o smernicah na organizacijskem, kulturnem, političnem in gospodarskem poprišču. Zborovalci so najbolj pozdravljali izvajanja tov. dr. Mihe Potočnika, delegata industrijskega ministrstva pri KID, tov. Ambrožiča in tajnika zveze kovinarjev tov. Sturma. Z vzkliki odobravanja pa so prekinjali tudi govore drugih govornikov. Po tajniškem in bla- Organizacija živilskih delavcev in nameščencev v Kranju Občni zbor vseh živilskih delavcev in na* meščencev v Kranju je bil 22. julija. Vodil ga je tov. Hervtaittn, tov. juvanovič pa je v svojem političnem referatu prikazal borbo za,-, svobodo ter ustanovitev in ureditev svobodne federativne jugoslovanske države. Govoril je tudi o dolžnosti vseh državljanov pri delu za obnovo in napredek svobodne domovine ter o moralni in gmotni opori, ki jo organizacija daje delavstvu. Odbor podružnice ESZDN je bil soglasno izvoljen in določene so bile tudi smernice njenega dela- Delavci v Duplici so se organizirali Vsi delavci in nameščenci tovarne Remec & Co. v Duplici so se zbrali na ustanovnem občnem zboru podružnice Zveze delavcev jn nameščencev lesne industrije. Strokovni in politični referat je imel tov. Bore, Iti je primerjal strokovne organizacije v stari Jugoslaviji z današnjimi enotnimi strokovnimi zvezami. Izčrono je govoril tudi 0 najvažnejših gospodarskih nalogah jn ukrepih ter pohval)'! tudi veliko vnemo delavcev in nameščencev tovarne v Duplici, iti ie izdelala že 150 garnitur sobnega pohištva, namenjenega izseljencem in družinam, ki so bile med okupacijo najbolj prizadete. Važna pridobitev tovarne je tudi graditev novega stoparskega oddelka, v katerem bodo čez leto lahko izdelovali tisoč stolov na dan. Ko >p tov. Vodopivec orisal strukturo enotnih strokovnih zvez, je hal izvoljen odbor podružnice s predsednikom tov. Antonom Kolovičem na čelu, Tovarna testenin »Pekatete ima akupaj s pražarno »Žiko« delavstvo in nameščenstvo združeno v podružnici ESZDN. v tovarni tesetcnln »Pekatete« je organiziranih 19 delavcev In nameščencev. Delavstva dela udarniško 10 do 11 ur dnevno, visoko moralo in veselje do dela pa dokazuje dejstvo, da izdelajo v tovarni na mesec po en vagon več kot pred vojna z istimi stroji in z manjšim številom delavstva. Organizacija tržiških tekstilcev V predilnici in, tkalnici v Tržiču jo ustanovljena podružnica enotne strokovne organizacije. Ustanovni občni zbor je vodil tov. Dolinšek, tov. fttmen pa je v jedrnatih keaedah pojasnil zunanji in notranji politični in gospodarski položaj in težave, kj jtb je treba prebroditi, da bo uspešno izvedena obnova države. Razložil je tudi smernice deta strokovhe organizacije ter so vsi zborovalca z največjo pozornostjo- sprejeta izvajanja navdušeno odobravali. O nategah organizacije je govoril ttjdd tov. Stegnar, obračun dela pripravljalnega, odbora ga ata podala tajnik tov. Ahačič in blagajnik tov, Kavčič. Za volitve sta Mii predloženi dve listi ter je delavstvo prvo sprejeto z ogromno večino. V tonemu šfevotjenega odbora se je zahvalit predsednik tov. Dolinšek ter podal kratek pregnana dela nove organizacije. Agilna podružnica SZPD v Ljubljani Na IV. moški realni gimnaziji v Ljubljin1 je bila že 18. junija ustanovljena podružnica SZPD, ki je zelo agilna- Podružnični odbor se redno sestaja vsako soboto ln je imel že šest sej. Uredil Je tudi knjižnico, ki obsega že 28 Inventarnih številk. Članski sestanki so se pričeli v juliju in jih je doslej že pet. Prvi sestanek je bil posvečen Trstu. Referat o njegovem gospodarskem razvoju je pedal tov. Teply na podlagi originalnih podatkov, ki jih je zbral v arhivih Trsta. Po referatu je bila diskusija o učnem načrtu nove srednje šole, *v katero je poseglo toliko članov, da se je diskusija moralo prekiniti in nadaljevati na drugem sestanku. Prosvetna organizacija v Sevnici Kljub teže vam, ki v veliki meri ovirajo uspešno šolsko delo v prvih mesecih svobode, je šlo učiteljstvo Sevnice in okolice z veliko ljubeznijo in trdno voljo na dela Po štirih letih okupatorjevega nasilja se kažejo tudi v teh krajih pri šolstvu in vzgoji mladine obupne razmere. Povsod opazim« kako je hUa v teh šitirih letih naša mladina hote zanemarjena in je pozabila še to, kar se je prej naročila, čaka nas trdo delo, da se naše šolstvo zopet uredi in spravi v novi tir. Ustanovni občni zbor SZPD je bil za flote Sevnica, Boštanj, Podgorje in Zalbukovje. Tov. predsednik 'je podal politični referat ter pregled najvažnejših dogodkov doma in po »vetu. Po volitvah odbora so bile podane smernice za delo, ki mora biti vsestransko udarniško. Med želo in domom ter med novo organizacijo in drugimi organizacijami mora vladati najožja povezanost. Prosvetni delavci v Radečah Učiteljstvo ljudskih šdl iz Radeč, Svčfo-nega, Zidanega mosta, Loke ln Raabora se je zbralo nedavno na Zborovanju v Radečah k ustanovitvi podružnice SZPD. Tov. Kmecl, okrajni nadzornik (n pooblaščenec pripravljalnega odbora, je prebral poročilo odsotnega tov. Planerja iz Laškega, izčrpni referat o delu, pravilih jn sestavi strokovne organizacije s posebnim oedram na točko 20 pravil, kJ m tiče Zveze prosvetnih delavcev. Zbrano učiteljstvo je spremljalo referat z velikim zanimanjem ter soglasno pozdravilo skupno delo delov-nega ljudstva la Inteligence, ker je le v največja moč ra dosego enakih ci- ljev. Soglasno je bilo odobreno delo za ustanovitev strokovne organizacije. V soglasju so potekle tudi razprave o bodočem delu v organizaciji in v šoli. Zborovalci so zagotovih, da bodo vse svoje moči posvečal delu za- narod in državo. Na ustanovnem občnem zboru so bile zastopane vse prej naveden® ljudske šc-le, na zbor pa MIbo mogli priti tovariši in tovarišice, ki so na pedagoškem tečaju. Učiteljstvo ljudskih šol v Mariboru Učiteljstvo vseh mariborskih osnovnih šol je imelo svoje zborovanje v Cankarjevi šoK, kjer sta okrožni nadzornik in tovariš Pirc podala izčrpna poročila o šolstvu in o strokovni organizaciji. Na splošna željo je Mio sklenjeno, da se bosta za učiteljstvo ljudskih šol v Mariboru ustanovili dve podružnici SZPD. Izvoljeni so bili pripravljalni odbori, ki so prevzeli nalogo, da bodo do 1. avgusta pripravili vse potrebno za ustanovitev podružnic, v katere se bo vpisalo vse učiteljstvo. SZDP na Igu Na pobudo pripravljalnega odbora SZPD, ki ga je vodil okrajni šolski nadzornik tov. Vledo Repe. se Je zbralo 27. julija na Igu vseh 27 članov na ustanovnem občnem zboru strokovne organizacije. Zbor je potekel v znamenju enotnega gledanja na vsa dogajanja. Poseben poudarek naše enotnosti' daje dejstvo, da eo v podružnico vstopili vsi prosvetni delavci okraja Barje in da ni nobeden cetal izven naših vrst. Na sporedu zibova je bil kratek politični pregled (tov. Škraba, sekretar OF Barje), razčlemba organizacijskih pravil (tov. Rape), referat o šoli in politiki ter diskusija. V razgovorih so se razjasnile vse nejasnosti in nakazal se je pravec bodočega dela. Predsedstvo odbora podružnice je članstvo soglasno poverilo tov. Rapetu, ostali odbor pa sestavlja 12 tovarišev in tovarišic, ki bodo iniciativno jedro vsega našega bodočega dela. Lj. T. gajniškem poročilu pripravljalnega odbora je bil izvoljen nov odbor, ki pa je samo začasen do izrednega občnega zbora, ker je mnogo delavstva, skoraj dve tretjini, ae drugod. Počastili smo tudi spomin padlih tovarišev iz obrata — dvanajst po številu, ki pa še vedno žive in bodo živeli naprej v naših srcih. Trikrat smo jim zaklicali »Slava« ln z enominutnim molkom smo počastili njih spomin. Tov. Pleš, predsednik krajevnega odbora strokovne zveze kovinarjev na Jesenicah, in tov. Ing. Torkar, sekretar krajevnega odbora OF v Lescah, sta nas pozdravila ter nam v kratkih besedah priporočala smernice, ki so jih že prej nakazali drugi govorniki. V diskusiji je tov. Sturm odgovarjal na razna vprašanja ter vse razložil do podrobnosti. Po zaključnih besedah tov. Dežmana 90 zadoneli akordi himne »Hej, Slovani«, potem pa smo se temeljito pripravljeni, da preidemo k delu za obnovo naše domovine, razšli. Tudi v tovarni nogavic Šušteršič v Lescah je bila ustanovljena podružnica ESZDN. Ustanovnega občnega zbora »o se udeležili vsi priglašeni člani, ki so pozorno poslušali poročila tov. Ambrožiča in tov. ing. Torkarja. Zborovanja so se udeležili tudi člani kovinarske podružnice ter podružnice ostalih leških tekstilnih podjetij. Po volitvah odbora Je bil razgovor o težnjah in bodočem delu. Ker je bila tovarna precej poškodovana, so bila potrebna razna popravila, Id so v glavnem Se Izvršena. Nekateri oddelki so se tako Izboljšali, da bo mogoče v kratkem spet delati s polno paro. Strokovno gibanje po svetu Odposlanci romunskih strokovnih organizacij so obiskali Leningrad. Odposlanci so tudi obiskali taborišče pionirjev na obali Finskega zaliva. Ob prilik.! tega obiska so zastopniki rumronsikih strokovnih organizacij navezali trdne stike s svojetsktmi strokovnimi organizacijami. Na povratku 60 se odposlanci ustavili tudi v McekvL V Lodzu na Poljskem je bil kongres strokovnih organizacij zadružnega delavstva. Na tem kongresu je govoril tudi poljski ministrski predsednik Osubka-Morav-ski in Izjavil se je m tesno sodelovanje s Sovjetsko zvezo. Kongres je sklenil soglasno, da ustanovijo podružnice strokovnih organizacij v vseh mestih in okrajih na Poljskem. Strokovna organizacija angleških prometnih delavcev se Je izrekla za nacionalizacijo industrije, in sicer ob priliki učnega zborovanja v Blackpoolu. V Italiji je začelo stavkati v okraju Rs-venne 70.000 kmečkih delavcev. Zahtevajo zvišanje metod. V Angliji v Belfastu je demonstriralo 3000 delavcev letalske industrije. V sprevodu so nositi napise: »Zahtevamo polno zaposlitev!« Obnovo strokovnih organizacij v Nemčiji Po poročilu dopisnika sovjetskega, lista »Trud« je po izdaji naredbe št. 2 maršala žukova( naredba dovoljuje delovanje protifašističnih strank ln strokovnih organizacij) začela oživljati strokovno gibanje. Obnova strokovnih organizacij v Nemčiji temelji na protifašistični demokratični enotnosti. V Berlinu je bil ustanovljen začasni začasni odbor strokovnih organizacij: na-čeljuje mu Otto Brass, stari strokovni delavec in nekdanji poslanec weimarske republike. V Berlinu se ustanavlja 17 strokovnih organizacij Začasni odbor strokovnih organizacij je naslovil v listih poziv nn vse berlinske delavce in nameščence, naj se Izjavijo o najpomembnejših nalogah svobodnih strokovnih organizacij, Iti se obnavljajo. Med nujnimi nalogami so omenjene: odločen boj proti nacistični ideologiji in militarističnemu duhu Nemčije; čiščenje v vseh mestnih ustanovah ln podjetjih od fa* Statičnih elementov; popolna zaposlitev vseh delovnih moči pri oskrbi prebivalstva z živežem, pri obnovi Berlina, industrijskih ln drugih' podjetij; sklepanje mezdnih sporazumov; pomoč zasedbenim oblastem pri gospodarski obnovi; ukrepi za socialno pomoč; jamstvo delavcem in nameščencem, da smejo sodelovati pri reševanju vprašanj ki se tičejo proizvodnje; vzgojna propaganda v protifašističnem duhu, razvoj jn krepitev odnosov ter prijateljstva z delavci in nameščenci drugih držav. Strokovno gibanje na Madžarskem Ko je Rdeča vojska osvobodila Madžarsko od fašističnih nasilnikov, se je začela pospešena obnova strokovnih organizacij. Julija so Stele madžarske strokovne organizacije že 500.000 članov. Skoraj polovica članstva odpade na Budimpešto in njena predmestja, kjer je osredotočeno 70»/» madžarske industrije. Med najmočnejše strokovne organizacije spada organizacija kmečkega delavstva, mnogo je pa tildi organiziranih železničarjev, kovinarjev, državnih in zasebnih nameščencev. Ustanovljene so zveze poštnih uslužbencev, učiteljev ln zdravnikov. Na čelu strokovnih organizacij je vsedržavni svet strokovnih organizacij. Svet ima svoja zastopstva po vsej državi v ptikra^nakih strokovnih tajništvih. V skladu e sporazumom o sodelovanju med komunisti in socialnimi demokrati sodelujeta obe stranki v vodstvu strokovnih organizacij. Najpomembnejša naloga strokovnih organizacij je izboljšanje tivljen-sklh razmer delavstva ln v tem pogledu so dosegli že lepe uspehe. Hitlerjevski roparji so poplavili Madžarsko s papirnatim denarjem. kar je povzročilo silno draginjo. Strokovne organizacije so izdale uredbo o mezdnih razredih delavcev in nameščen" cev. Zadnje čase »o bile mezde določene e kolektivnimi pogodbami. Strokovno gibanje na Madžarskem je doseglo takšno stopnjo, da bedo lahko začeli sklicevati kongrese posameznih zvez. te maja ste bite kongresa gogdnSi ta) kpnečfcgi MEDNARODNI PREGLED Odstop grške vlade. Po poročilih tujih radijskih postaj je grška vlada s predsednikom admiralom Vulgarisom ponudila ostavko grškemu regentu. To pa še ni bilo uradno potrjeno. Vsekakor so gr Siti mo-narho-fašisti izgubili najmočnejšo mednarodno zaslombo s porazom angleških konservativcev pri volitvah. Izmenjava blaga med področji zasedene Nemčije. Na področju, ki so ga zasedle angleške in ameriške čete, je občutno pomanjkanje živil, zlasti v velikih industrijskih revirjih, medtem ko ima vzhodno ozemlje pod sovjetsko vojaško upravo mnogo več živeža. Zato Porurje pošilja premog v zameno za živež iz vzhodnih predelov Nemčije. Na dan odpošljejo povprečno po 50.000 ton premoga. Na kongresu ameriške komunistične stranke nedavno so sklenili, da se stranka ponovna organizira, za kar so glasovali vsi odposlanci. Predsednik stranke je Browder. Program laburistične stranke je razglasil londonski radio: Vlada naj vodi takšno politiko, da bo narod z njo povsem zadovoljen; proizvodnjo je treba povečati do naj višje mere; socialno zavarovanje je treba izvesti v vsej državi; z davki naj bodo manj obremenjeni tisti, ki imajo manj dohodkov; industrija mora preiti v last naroda. predvsem rudniki, plinarne, elektrarne, železnice in težka industrija Treba je strogo nadizrati cene in proizvodnjo. Kmetijstvo se mora razvijati po načrtu. Stranka zahteva ustanovitev ministrstva za zidanje stanovanjskih hiš. Dalje zahteva, d* država skrbi za zdravje ljudstva ter da ▼ ta namen organizira zdravstvo. Glede zunanje politike zahteva nadaljevanje dela, ld se je začelo na konferenci v San Franciscu, ter utrditev zveze med Anglijo, Združenimi državami in Sovjetsko zvezo. Češka narodna uprava je prevzela industrijska podjetja od Rdeče vojske v Moravski OstravL Gre za 160 podjetij, ki jih je bilo 33 nemških, 23 delno v rokah nemških lastnikov, ostala so pa bila češkoslovaška. Britanske čete so zasedle Gradec v sporazumu s sovjetsko vojsko. Britanski vojaški poveljnik v Avstriji je ob tej priliki izdal proglas na prebivalstvo: »štiri velesile so se izjavile za vzpostavitev svobodne ln neodvisne Avstrije. Naša naloga na Štajerskem in Koroškem je, da se uresniči ta načrt.« Francoske čete so prispele na Dunaj. Dne 24. julija so prispele prve francoske čete na Dunaj, da zasedejo odsek, ki jim pripada po medzavezniškem dogovoru. Odposlanci sovjetskih strokovnih organizacij so se udeležili tiskovne konference v tVashingtonu. Na povabilo ameriških industrijskih strokovnih organizacij bodo sovjetski zastopniki prepotovali Združene države, da navežejo tesnejše stike z ameriškimi strokovnimi organizacijami. Angleška zunanje politika po volitvah. Laburistični voditelji so odločno zanikati domneve, da bc prišlo v zunanji politiki takoj do velikih sprememb, vendar napovedujejo, da bo zamenjano mnogo osebja angleških veleposlaništev In konzulatov. Tudi lord Halifax ne bo ostal več veleposlanik v Združenih državah. Sprememba v zunanji politiki se bo takoj čutila v tem, da ne bodo več pomagali reakcionarnim silam v tujini. Prevzem oblasti po laburistih ne bo vplival na vojno na Japonskem. Laburistični voditelji si zlasti prizadevajo, da izpodbijejo vsak sum v tujini, češ da je Anglija pripravljena voditi protisovjetsko koalicijo. Naš novinar je odpovedal svoje sodelovanje pri ameriškem listu »Time«. Stvjan Pri-bičevič Je dopisnik ameriških listov iz Jugoslavije; ker je »Time« napadel Jugoslavijo, Prlbičevlč poslej ne bo več sodeloval pri njem. Japonsko so pozvali, naj se preda hrezpo-gojno. V Potsdamu je bil izdan proglas v imenu zastopnikov Anglije, Amerike in Kitajske s pozivom Japonski, naj se brezpogojno preda. V proglasu je rečeno, da bo japonsko ozemlje zasedeno, dokler ne bo Japonska povsem rnzorožena in dokler ne bo zagotovljeno, da se bo Japonska oblast raztezala le na tri velike, glavne japonske otoke. Zakon o prepovedi vojaškega vež ban ja za Nemce je izdala ameriška vojaška uprava v Nemčiji. Določbe zakona so v skladu s predpisi o brezpogojni predaji Nemčije. Za likvidacijo Društva narodov bodo ustanovili posebno komisijo; njena naloga bo rešitev zadev v zvezi s premoženjem in palačami Društva narodov, ki preidejo v lastništvo Zveze udruženih narodov. Pred svetovnim kongresom strokovnih organizacij. Septembra bo svetovni kongres strokovnih organizacij v Parizu ln glede na to je glavni tajnik konfederacije dela Leon Jouheaux izjavil na zborovanju v Londonu, da je delavska mednarodna enotnost nujno potrebna, če naj ne bost svoboda ln civilizacija zopet ogroženi. Jouheatuc si obeta mnogo od kongresa. Da bi se utrdil mednarodni mir, bi bilo treba predvsem odpraviti gospodarske spore med narodi ln dvigniti življenjsko raven delavstva v vseh deželah. delavcev. Kmečki delavci so se zbrali, ko je bila agrarna reforma v glavnem končana. Njihova strokovna zveza je odigrala v tem delu zgodovinskega pomena za. madžarsko izredno pomembno vlogo. Zdtuj si je zveza, naložila nalogo Izboljšanja kmečkega gospodarstva. V resoluciji vsedržavnega kongresa odposlancev kmečkih dela v" cev je bilo naglašeno, da je bila Izvedba agrarne reforme mogoča, ker Je Rdeča vojska razbila okove, ki so jih nadeli ljudstvu nemški ln madžarski fašisti in madžarska reakcija. Madžarske strokovne organizacije imajo pomembno vlogo ne le v gospodarski obnovi, temveč tudi v političnem življenju demokratične madžarske. Sodelujejo v člščo. nju državne uprave od fašističnih elementov. Strokovne organizacije Imajo svoje za" stopnike v začasni narodni skupščini v mestnih in občinskih upravah in v narodnih odborih — v krajevnih organizacijah neodvisne narodne fronte. To zastopstvo nedvomno krepi madžarsko demokracijo. Zdaj sl madžarske strokovne organizacije prizadevajo, da navežejo mednarodne stike. Izjavile so že, da želijo sodelovati v mednarodni strokovni organizaciji in prizadevajo si, da utrdijo tovariške zveze z delavci soesdnjih držav — Jugoslavije, R*T munlje ln Cehcelovegke. Posebno pozornost posvečajo sovjetskim strokovnim orgonlz*. cljam, ker vidijo v njih udeležence v veliki zmagi nad hitlerjevsko Nemčijo ta hkrati v osvoboditvi madžarskega naroda toeod tečttetičroga jarma, Jf ŠTEHHEU MSS»EiWE OBNOVE (primer pravega udarniltva obnovitev proge (ptagetbfke - Hotetitia Prometu je izročena zelo pomembna železniška proga Pragersko—Kotoriba, ker je del najkrajše železniške zveze, ki nas veže s Sovjetsko zvezo; z obnovitvijo te proge smo po železnici oddaljeni od Sovjetske zveze le okrog 500 km. Obnovitev proge je pa tudi primer pravega udarriištva, ki nam je lahko zgled pri vseh obnovitvenih delih. Železnica je bila ob koncu vojne skoraj povsem uničena. V dolžini 120 km, od Pragerskega do Kotoribe je bilo porušenih 33 mostov v skupni dolžini 1500 m. Pri obnovi je bila zaposlena inženirska brigada 4. armadne oblasti s štirimi bataljoni. Premagati to morali velike tehnične težave, zlasti pri obnavljanju mostov. Skupno z ujetniki je bilo zaposlenih po 4500 do 5000 delavcev. Organizacija dela je bila poverjena inženirski brigadi, ki je štela sama 800 ljudi. Stavbno tehnična dela je vodil stavbnik partizan Jože Slavec. Na delo so se prijavljali številni delavci tudi iz oddaljenih krajev, celo z Gorenjskega in iz Mežiške doline. Posebno se je odlikoval kot udarnik tesarski mojster tov. Fr. Šparovec, ki mu je že nad 60 let. Vodil je vsa tesarska dela sam na vseh mostovih odseka pri Kotoribi in delal je po 16 ur na dan, ne da bi kdaj zaprosil za dopust. Priznanje zasluži tudi politkomisar Viktor Šušteršič, referent za nabave. Vodil je vso organizacijo dobav za vse mostove na vseh treh sekcijah. Med posamezniki je treba omeniti še načelnika štaba Srečke Cerarja. Res udarniško je delal ves čas drugi bataljon v Kotoribi pod vodstvom svojega poveljnika Draga Blažiča, sedanjega poveljnika brigade. Posebno priznanje bi zaslužili še številni posamezniki, ki so delali po 14 do 18 ur na dan. Delavstvo je bilo zaposleno v izmenah podnevi in ponoči, ko je pa primanjkovalo delovnih moči, so delali namesto v treh le v dveh izmenah. Delo je bilo končano v 49 dneh. Požrtvovalnost delavstva, sposobnost ter iznajdljivost tehničnega osebja ve pravilno oceniti le, kdor si lahko ustvari popolnejšo sliko o vseh težavah, ki jih je bilo treba premagati. Tako moramo vedeti, da so n. pr. vse železne konstrukcije za delo med Ptujem in Kotoribo lahko prepeljati z vlakom do Hajdine, od tam jih je pa bilo treba prepeljati s govornimi avtomobili do Središča, a od Središča do Kotoribe zopet z vlakom. Končno so pa morali prevažati gradivo z vprežno živino. Tako so prepeljali 600 kub. metrov lesa' in vse železne kostruk-cije. Vso hrano so prejemali od drugje, največ iz Maribora. Za prevoz so pa imeli le 6 tovornih avtoniobilov in en traktor■ Ta vozila so prevozila skupno 34.358 km. Obnovitev proge Pragersko—Kotoriba je v ponos našemu delavstvu, inženirski brigadi in tehničnemu osebju. Novo življenje v ruški tekstilni tovarni Kmalu po osvoboditvi se je zbudila k novemu življenju ruška tekstilna tovarna, ki od septembra 1944. ni več obratovala. Z delom smo začeli. 19. maja. Z veseljem in navdušenjem, ki je prevzelo nas vse v prerojeni državi, smo se v tem tihem kotičku pod Pohorjem lotili dela. Nad nami šume gozdovi, ki so vsa štiri leta čuvali one, ki so nam pribor"U svobodo. In zdaj šume in spremljajo pesem dela, ki zveni tu med nami. Delavci se zaporedoma javljajo na delo; večinoma so taki, ki so tu delali že pred okupacijo. Danes vedo, za koga in zakaj dela jo, vsak ve, da je del narodne celote xn da stoji na odgovornem mestu. Ve, da bi ta celota utrpela ra: če bi on popustil. Delo naj bo pospešeno, ne zamujajmo časa! In še doprinašajmo! Štiristo udarniških ur je prvi izraz te volje. Pri političnih predavanjih se vživi ja jo oni, id se še niso, v sestav nove države. Ustanovil se je med nami Rdeči križ. V nedeljo bomo imeli naš prvi miting. Na sestankih strokovne organizacije pa rešujemo naše težnje. Tam zbran" čutimo vsi tem bolj povezanost in medsebojno odgovornost. Saj ustvarjamo na novo, premagujemo neštete tehnične ovire, a imamo le en cilj pred seboj: ustvarjati. ^ Zgledna pobuda pohorskih delavcev Z Ribnice na Pohorju pišejo: Preden je bila naša oblast v toliki meri zgrajena, da bi redno poslovala, so železničarji in delavci lesnih ^ podjetij organizirali prevoz hlodov na žage. Že-kftniški upravi v Mariboru so predlagali dostavo strojev in vozov ter to tudi dosegli. Danes smo vsi lahko pon-, -i, ko vidimo, kaiko odhaja vagon za vagonom z naše postaje, naložen z rezanim lesom. Malokatera postaja lahko pokaže tak uspeh. Trua nas ni plašil, če je bilo treba naložiti tudi trideset vagonov v najkrajšem času osmih ur, je šel od občana do občana klic »udarniško delo« in prišlo je vse, kar leze in gre. Lepe zglede požrtvovalnosti so dajale naše žene, ki jim nobeno delo ni bilo pretežko. Dela je bilo dovolj; to ve vsak, ki je urejeval zapuščena stanovanja, urade in šole po begu okupatorja. Pri tem so se posebno izkazale žene, ki pa tudi v političnem pogledu prekosijo marsikatega delavca. Najbolj razveseljivo je, da smo že uspeli ustanoviti podružnice strokovnih zvez lesnih delavcev kakor tudi železničarjev in prevozn"kov. V te strokovne zveze se vpisuje vse delavstvo; Na ustanovnih občnih zborih so bili izvoljeni naši najboljši tov. riši iz Podvelke. Tudi v Ribnici pripravljajo ustanovitev strokovne zveze in delajo prav pridno. Zgledni delavci pri Sv. Lenartu v Slov. goricah Delavci tovarne usnja in parne žage prt Sv. Lenartu v Slov. goricah so zelo marljivi. Poleg s vetjih rednih ur opravljajo prostovoljno na dan še po tri ure udarnišega dela. Tedenska proizvodnja se je na ta način dvignila za 32»/#. Ko so na sestankih slišali,, da je v Jugoslaviji toliko krajev, kjer nimajo ljudje kaj obleči in obuti, so sklemH, da bodo zvišali proizvodnjo v vseh obratih do roajvišje stopnje. V strokovni podružnici so se vai organizirali, ker se dobro zavedajo, da jim bo organizacija nudila najboljše jamstvo za dosego vseh pravic in da bodo organizirani tudi kos velikim nalogam pri naši gospodarski obnovi. Udarniki v ruški tovarni za dušik Komaj je začela obratovati v tovarni za dušik v Rušah velika karbidna peč, se je že pojavila obratna motnja. Odlomil se je dva tisoč kilogramov težak kos elektrode in s tem onemogočil nadaljnje obratovanje. Pri odpravljanju te motnje se je oparila razpoka tudi pri drugi elektrodi in nevarnost, da bi obrat obstal, se je povečala. Zaradi tega so se delavci oprijeli dela na udarniški način in odpravili napako že v dveh urah, za kar bi v normalnem času potrebovali osem do deset ur. Tudi nalomljena elektroda je bila kaj hitro popravljena in peč je bila že v nekaj urah spet v obratu. Pri tem udarniškem delu, ko je bilo treba delati pri žareči peči pri 80 stopinjah vročine, so se posebno izkazali naslednji tovariši, ki zaslužijo vse priznanje in pohvalo: Maček Peter, Potiš Joža, Rober Konrad, Jurej Franc, Lešnik Leopold, čepe Anton, Rečnik Leopold, Šetorič Ivan, Krančan Ivan, Maček Ignac in Majhenič Franc. Dravograjski železničarji Ustanovni občni zbor podružnice ESZDN železničarjev postaja Dravograd - Meža je Ml 22. julija in udeležilo se ga je 38 članov. Zborovanje je vodil predsednik pripravljalnega odbora tov. Purga j, o delu odbora pa je poročal tajnik tov. Valas. V podružnico se je vpisalo 56 članov. Dravograjski železničarji so se tudi izkazali v prvi dneh svobfode z veliko vnemo. Na udarniški način so v 266 urah očistili vso postajo ter železniško progo, ki vodi proti meji. Postaja s progo vred je bila Zelo zanemarjena m so morali železničarji prav pridno delati, da so vse spravili zopet v red. Na ustanovnem Občnem zboru so železničarji razpravljali tudi o volitvah ter o delu, ka ga hočejo iz svoje podružnice razviti tudi tako, da bo koristilo politični vzgoji kmečkega prebivalstva. Dopis iz Zidanega mosta Naša postaja, ki je med najvažnejšim# v Sloveniji, je bila pod okupatorjem skoraj popolnoma uničena. Takoj po osvofco-jenju so se vrgli železničarji na Obnovo in kmalu so Mia spet povezane naše piroge ter telefonske in brzojavne Mje, da se je vojaki din civilnemu prebivalstvu omogočil promet. Sedaj gradijo tucti most, iti veže Ljubljano neposredno z Zagrebom. Pri mostu delajo delavci tudi po 14 ur na dan, ker se zavedajo, da delajo za proč vit svoje svobodne države. Delavci pomagajo Kmetom Okrog sto kvalificiranih delavčev tovarne motorjev v Rakovici je žrtvovalo čas počitka v soboto 14. in v nedeljo 15. julija ter pohitelo na pomoč kmetom v vraž Resnik, da jim brezplačno popravijo orodje in druge potrebščine. Pred uradom vaškega narodnega odbora so bile v prvi uri, ustvarjene delavnice. Čevljarji, kleparji, ključavničarji, mehaniki, mizarji itd. so se vneto lotili popravil. V začetku so kmetje gledali malo nezaupljivo na vse to, ker niso vedeli, zakaj prav za prav gre. Delo je pa naglo napredovalo in ljudje so začeli naglo prinašati iz vse' vasi razne predmete v popravilo: obutev, posodo, okna, ure, lemeže itd. Okrog delavnic je vršalo kakor v čebelnjaku. Ljudje se razveseljeni-.čudijo: vse, kar je bilo prej že zavrženega, postaja 'pod rokami spretnih delavcev zopet uporabljivo. Vse popoldne prvega dne so bili delavci sklonjeni nad delom, ne da bi kdo dvignil glavo. Zvečer so se pa zbrali vfei na skupni večerji in razvila se je tovariška, bratska zabava. Delavce je pozdravil tajnik narodnega odbora ter jim izrekel zahvalo za njihovo ljubezen ter razumevanje do kmetov. Za pozdrav se je v imenu delavcev zahvalil tov. Sobot, ki je končal govor z vzklikom: »živela vzajemnost delavcev in kmetov!« Potem so soglasno sprejeli na-. črt dela prihodnjega dne. V nedeljo so delavci začeli delati že ob 5. — z neverjetno hitrostjo. Kmetje so jih pogostili z mlekom in na ražnju so zavrteli ovna. V poldrugem dnevu so delavci popravili: 630 kosov razne posode, 18 ur, 45 sekir, 9 šivalnih strojev, 7 škropilnic za škropljenje trt, 27 delov kmetijskih strojev, 16 delov vozov, 28 kosov raznega kmetijskega orodja, 163 oken, 86 parov obutve, 22 kosov vprežne opreme in. kotel za žganjekuho. Delavsko tekmovanje v tobačni tovarni v S kopij u Za tradicionalni praznik makedonskega naroda Rjin dan (po pravoslavnem koledarju 20. julija, po našem pa 2. av- gusta), ki spominja na ljudske vstaje in borbe za svobodo in ki ga ljudstvo letos prvič slavi v svobodni državi, so delavci v vseh podjetjih in delavnicah priredili velika udarniška tekmovanja. Vse navdaja ista misel: proslava prvega svobodnega Iljinega dne naj se izvede v znamenju povečane proizvodnje in čim večje pomoči beguncem in žrtvam vojne. Posebno vneto tekmujejo delavci v tobačni tovarni v Skoplju. Dva oddelka te tovarne sta že objavila ves svoj načrt in tudi precej presenetljivih uspehov delavskega tekmovanja. Tako je v oddelku za sortiranje tobaka delavka Šte-fanka Simonova povečala svojo storitev pod istimi pogoji za več kot 100%. V oddelku za rezanje tobaka delajo štirje stroji s polno paro. Prej so ti stroji narezali dnevno po 2200 kg, zdaj pa narežejo že 4000 kg. V oddelku za izdelavo cigaret so izdelovali prej na dan po 1200 kg cigaret, zdaj pa jih izdelujejo že 1700 kg. Neka udarnica je prej izdelovala na svojem stroju 300 do 400 kg, zdaj pa je svojo proizvodnjo dvignila že na 600 kg. Neka delavka je stfojo dnevno proizvodnjo zvišala od 150 na 200 kg. V strojnem oddelku je neki delavec, ki izdeluje škatle, povečal svojo proizvodnjo za 100, neka njegova tovarišica pa za 90%. VeCifb mpeft ataverja lž tvor niče kovinskih izdelkov »Eka« v Ljubljani nam pišejo: Tudi v naši tovarni se delo normalizira. Produkcija se počasi dviga. Do sedaj je narasla za 25%, vendar pa še dosti manjka do njene pr.edvojne višine. Delavstvo se zaveda, kakšne važnosti je gospodarska obnova, ter v tem smislu tudi dela. Imelo je priložnost, da to svojo zavednost in vnemo dokaže. To se je zgodilo Judi pri izdelavi znakov za kongres Osvobodilne fronte. Čas za izdelavo znakov je bil izredno kratek — le dva dni in pol za 5800 znakov. Navadno se je rabilo za izvedbo takega naročila najmanj teden dni. Da je bilo delo v tako kratkem času izgotovljeno, je velika zasluga graverskega strokovnjaka učitelja U ž ni -k a, ki je v 29urnem nepretrganem delu napravil negativ v jeklu, za kate- rega bi rabil povprečni graver najmanj 32 ur, in to s počitkom. Ta uspeh bodo razumeli vsi, ki poznajo fizični napor ter zbranost in natančnost, ki jih zahteva globoki jeklorez. Pet ur je bilo prihranjenih na ta način, da je bil prej odvzet odtis znaka ter da sta bila že med graviranjem izgotovljena nož in matica za izrezovanje. Nož in matica sta bila zaradi izredne pozornosti pri delu narejeni za 50% hitreje kakor običajno. Zaradi pičlega časa se je delalo seveda tudi čez noč. Tudi pri ostalem delu: stiskanju, izrezovanju, spajanju igel in barvanju je bilo vse opravljeno za 30% hitreje. Vse delavstvo se je odlikovalo z veliko vnemo in požrtvovalnostjo. Na ta način je bilo z dobro organizacijo in vnemo delavstva izvršeno delo, ki se je v začetku smatralo za neizvedljivo v tako pičlem času. Preskrba tekstilij, čevljev in kuriva Te dni so prejela vsa okrožja Slovenije prvi obrok tekstilij. S tem je krit le majhen odstotek stvarnih potreb prebivalstva; če pa pomislimo,