POROTA V NAŠEM SISTEMU DRUŽBENEGA UPRAVLJANJA
Naša porota naa na sodmem sektorjiu os>tva-rj tisto, kar na drugih sektarjdh ostvarjajo ustrezni organ; družbenesa upravljanja. Očitno pa j-e. da gre za posefoen sektor in za poseb-no funikcijo. pa se potemtakeih mora tudi druibeno upravljanje pri izvrševanju te funkcije ostvarjati na pos-eben, njemu svoj-stvem način. Naši drž.avlijani. delavci, kmetje. uslužbenci, gospodlinje iin drugi aodelujejo pri izvrševanjiu sodne oblastt jm skupaj s sta!-niimi sodnifcj sodijo v jinenu družbe. Samo pri rednih sodištih je bilo 1. 195« 49.069 sod-ndkov porotmifcov,
Pr; ugovoriii. da sodiniiki porotoikj niinajo strokovnega pravnega znanija. kj :e potrebno za opravljanje sodne funkci.je, se navadno pozablja. da funikcije sojenja ni mogofe ra-zumeti samo kot uporabo prava na konkretne priimere. To strokovao s*ran te funkcije za-gotavljajo sodtiiki strokovmjaiki. ki tudi vo-dUo sojeniie. sodniikj porotniki pa so njihovi dragoceai s-odelavci, ki jim pomagajo. da se živlfjenisiki odnosj in njihove pojavne oblike v st>din':h sporih č;im bolj vsestramsko oeenijo Vnašajoč progresivna poimovanja naše druž-be in nj«ne vsakdanje stfcvarnosti morajo sod-miki porotniki ob popoljiem so-delovanju s strokovnim aiparatom najti toliko pravilnejše rešitve, ko odi-oč&jO o kor.kretnem u.Icrepu obče družbene politike. kj jo določa sodišče, k.o uporablja zakon na konkretne sporne pri-mere in odnose.
Potemtakem ugovor o pomamjkanju stro-kovne izabrazbe. ki ga nekatenj poudarjajo. ne more biti ndlo-čilen, če 6« poro-tnj sistem postav? taito. d& se z njim zares ostvani tisto.
• kar želimo z njim doseči v sisterou soeiali-stične demokracije, zasnovane na principih dmžbencga upravljanja. Nj-ihov vpliv na ori-entacijo in razvoj samega pra,vnega sistema. onemoigočanje roorebitoih birckratičnih te-ženj in drugi poeitivni vpiivi, k; jih lahko imajo i« jih Uid& dmajo talci izvoljeni držav-lijBini naše družbe, so nedvomne predaosti naše porote. Poseb-ej je še vprašanje vzgoijne vloge, ki jo lahko opravljajo 1e desettoe tiso-čev porotnjikov. k'i hodijo skozi sodišče in vplivajo ng sodišče. hkratj pa tud; sodišče vipMva nanje. da bi patem ta pozitivni vpKv prenašalj v svojo sredino.
Razamijivo je, da to ne pomeni. da naž porotni sistcm nima svojih slabost"-; in svojih problemov. Te slabosit- se pojavljajo tatoo pri jamih ponotnikih kakor pri ti&tdh. ki sodelu-jejo pri njiiiovi izvolitvi in tistih. ki stro-kovno vodiijo delo na sod4ščo: — strokovnih ?,odniikih,
Naši porotoiki se včasih in panekod ne odziivajo pozivo-m. Neka^teri femed njih se ¦ premalo zanimaio za samo sojemje in njegove rezultate. pri nekaterih pa je razširjena tož-nja, da se vse prepusti sodnikom strokov-njaikom. V tem nezanimanju, ki ponekod ob-staja, Eo rvedvomne slabosH našega porotnega sistema. Po drugi strani so silabš; rez.ultatd tudi tam. kjer ne posvečajo dovolj pozomosti izvolitvi porotn:k<ov. to je. da za sodnike porotoifke ne izvolijo takih dTžavljanov. ki bodo to funkcijo zares tudi sprejeli in oprav-ljali, ks.kor je potrebno. ali fcjer si strokovni sodniki ne prizadevajo dovolj, da bj  porot-
raifee bolj čy.psto povezali. bolj zaimteresirali in anga'žirali v samem sojenju. V takih pri-menih najp^ogosteje gre za nezadostno pojrao-vsnije same ustanove naše porcte, ki niti ni zamišliena niti ne tnore bi'ti postavljena kot strokovno telo in stixikovni sodelavec sodi-. šča, temvsč je, prav obratno pos^avljena kot oblika Eodelovamja šariokih množic državlja-nov pri  rea.liziramjti te funkcige.
Probleimi našega porotne&a sistema se s stališča njegovega nadaljnjega razvoja vse-lcakor kažeoo tud; v tem, da bo po4rebno toz-rnisliti. ali naj ta sistem razžirimo Crecimo tudi na vrhovna sodiišča. kar bj Po mo)«m mnenju bilo kcristno), pcnekod pa moraa tudi zožimo (recimo z razširitvijo pristojnost-sodnika poedinca. oz:ix)ma z om-sjevanjem porotnega sistema safflo na do-ločene vrs^e kazensfeh in državlja.na!rih spor<jv itn po-dobno).
V v^akem primeru je naš današnji portrtni sistem ie doslej dal nedvomne rezultate in so uveljavil kot ustrezsijoča obKfea opravlja-nja sodn© funkcije v pogojih. graditve so-c;-ali3tične družbe. Tol-ko več bo mogel ta si-s-tem pomeniti v pogojih nadaljnjega razvoja družbenega uipravijanja, prl čemer bo morda potre.bn,o tudii njei&a v čem razvijati iin pri-lagoaevatl.
Kar j« sedaj najbolj nujno. pa je. da s skupniimd napori saimih poratnikov, organov, ki eodeluijejo prj njihovj izvolitvj in strokov-nih sodntkov odipravimo ugotovljene dose-da-njo slabosti   in pomanjkljivosti.
M.P.