Iz dežele bajk in basni. 24. Svetolaska. (Pravijica). Svoje dni sta živela brata. Eden je bil z lahkoto obogatel in je imel vsega v obilici. Drugi pa, z imenom Dejan, si ni mogel pomagati. akopram je delal noč in dan, se trudil in obrnil trikrat vsak vinar, preden ga je izdal. Vedno slabeje mu je šlo; trpel je največjo revščino, postil se dan za dnevom, in končno ni mogel dobiti revež celo siužbe nikjer. ^^P - 94 - ¦ ^¦^^^^ nKaj hočem?" je vzdihoval, ,,vse gre narobe. Sreče ni, pa je ni. Prav ^l ^ft govore ljudje, da iz nič ni nič. Kako dobro se godi mojemu bratu; jaz pa I ^K sem lačen vsak dan, raztrgan, in vendar delam kakor črna živina! K bratu ^j ^H pojdem in ga poprosim, naj mi pomaga, saj ima vsega dovolj!" l^M ^B Kakor je sklenil, tako je storil. Napoti se k bratu. Bival je v veliki in ^l ^M krasni hiši. I ^^ ,,Pomagaj mi, brate", ga zaprosi, ,,saj vidiš, kako sem reven. Službe I ^M nimam in prihranil sem si še manj kot nič. Danes še nisem imel niČ v ustih. J ^B Pomagaj mi, in Bog ti bo poplačal!" ^J ^M Bogati brat pa je nagubančil Čelo in je osorno odgovoril: ^^H ^M ,,Kdor zgodaj vstaja, .mu kruha ostaja. Potrudi se, saj si mlad in čil! 1 ^¦- Jaz sem se tudi mučil, preden sem spravil kaj skupaj! Pa da ne porečeš, 1 ^B da si šel lačen izpod moje strehe, ukažem ti dati hleb kruha." 1 ^B In res dobi Dejan hleb kruha. Ponižno se zahvali bratu in hoče oditi. I ^H Pa ga brat pokliče nazaj. ^M ,,Poslušaj! brat moj si, in zato te povabim jutri na obed. Gostovali ^B bomo, ker bo moje žene god." ^H »Kako naj pridem?" se izgovarja oni. ,,K tebi pridejo visoki gospodje ^B in gospe, a jaz sem reven." ^B »E, le pridi", mu ukaže brat, ,,se bo že našel tudi zate kak kotiček!" ^M ¦ Dejan obljubi, da pride, pa odide. ^M Drugi dan se obleče čedno, kolikor se je mogel po svoji revščini, in ^M gre ob določeni uri k bratu. ^| Gospoda se je privažala v krasnih kočijah, oblečena v svilo in baržun. ^H Vse se je svetilo srebra in zlata. Dejan se je sramoval v svoji revni obleki. ^M Ostane v veži in pričakuje, kdaj morda pride mimo brat. ^B Ni dolgo stal, kar se predenj postavi sluga in mu oblastno pokaže ^^^^ vrata: ^^^B ,,Beračev ne potrebujemo!" ^B^^ Dejan mu ponižno odgovori, da čaka hišnega gospodarja, in poprosi ^m služabnika, naj ga pokliče. ^K Ali ta se rnu nasmeje v obraz, pokliče Še enega tovariša, in oba skupaj ^M iztirata Dejana iz hiše. ^m Olasen smeh je spremljal Dejana, ko je žalosten odhajal. Milo se mu ^^ je storilo, da so tako ž njim ravnali v hiši rodnega brata. Ves obupan ko- ^B raka dalje in si misli: ^M ,,Ko bi vendar našel kak zaklad, ali da bi mi kak dober duh podarit ^B kepo zlata, e — potem —•" ^B Ali nič ni biio. Pride v gozd in koraka vedno dalje po njem. Ker ni ^B gledal na pot, se je izgubil in ni vedel, kje je. lšče in išče, ali nikjer nc ^B najde steze. H[ Truden se vleže v mah in zaspi. Hude sanje ga omamijo. Bori se z ^H roparji, plava po morju, a končno v neki puščavi umira od žeje. H[ Kar se mu zazdi, da vidi v resnici neko prikazen. Svetlo je postalo ^V v gozdni temini. V sredi svetlobe pa je plavala ženska podoba, oblečena — 95 — ^^Hl^^^^l v dragoceno tanjčico, in zlati lasje so se ji razpletli. Prijeten vonj se je raz-širjal okoli. Prikazen izpregovori: ,,Jaz sem gozdna vila Dragojfla. Znano mi je tvoje uboštvo in trdo-srčnost tvojega brata. Jaz ti bom pomagala. Toda mladenič si, krepek in čil, in ne.spodobi se, da bi v brezdelju užival bogastvo. Zato vzemi konja in obleci obleko, ki jo boš našel, in pojdi po svetn. Spremljala te bom na Ivojih potih, dokler boš dober in pobožen!" To rekši vila izgine. Dejan pa si mane oči in v čudu gleda na kraj prikazni. To ni bil san, to je bila resnica! Ta hip zarezgeta za njegovim hrbtom konj. Vesel skoči Dejan po konci in ugleda krasnega belca, ki je nosil dragoceno obleko in še drago-cenejše orožje. Dejan uvidi da si je res pridobil mogočno zaščitnico. Preobleče se . po vilini volji, opaše si meč in zajaše iskrega konja. '] A glej novo čudo: konj se ni dal voditi, ampak je šel popolnoma ¦ svojo pot. Dejan je mislil, da stori najboljše, če mu pusti voljo. In res ni 1 trajalo dolgo, pa sta bila zunaj gozda. 1 Precej časa je že jezdaril po svetu. Sila bi se mu že bila godila, ali M dobra vila je bila napolnila vse žepe njegove obleke s suhim zlatom. ¦ Naposled pride s s\rojim konjem v veliko mesto. Vse se je čudilo I mlademu junaku, ki je dirjal v tako krasni obleki po ulicah. 1 Ali nekaj se je Dejanu zdelo čudno. Z vseh hiš so vihrale črne za-stave; nekatera poslopja pa so bila celo vsa zagrnjena s črnim blagom. J Hrupa ni bilo nikoder, in vse je kazalo na žalost. J Popraša nekega meščana, kaj to pomeni. I nAh, vi ste ptujecl" mu odgovori. wLe poslušajte! Naši kraljični Svetlo- 1 laski je bilo dolgčas in je hotela potovati po kraljestvu. Kralj ji je dovolil 1 in ji dal veliko spremljevalcev. Ali na poti skozi velik gozd se je oddaljila 1 od njih. Spremljevalci so hipoma začuli krik. Ali ko so pohiteli za Svetlo-lasko, so našli samo njenega konja. Preiskali so vse, ali Svetlolaske niso našli." „Ali kam bi bila izginila?" , BKdo ve? Nobenega sledu niso našli za njo. Naš stari kralj je silno 1 nesrečen! Dal bi rad vse, če bi jo zopet našel!" I Dejan se zahvali prijaznemu možu in jaha dalje. Sklene, da poišče kraljično, če treba, konec sveta. Komaj odide iz mesta, že mora skozi teman gozd. Tu se nekoliko odpočije. Kotnaj pa počiva nekoliko trenutkov, ko se mu zopet prikaže vila Dragojila. ,,Ti misliš iskati Svetolaske", nasmehlja se mu, ,,in našel jo boš. Ali I bodi pogumen in srčen, ker Svetlolasko imajo v oblasti gorski duhovi. M Prepusti se konju. Pripeljal te bo na kraj, kjer gospodujejo. Videl boš skalo M in pred njo tri lipe. S to paiico potrkaj nanjo!" 1 ^^^^^V — 96 — - H ^^^^^^2 nasmehom mu izroči vila palico in izgine. '^l ™ Pogumno skoči Dejan na konja. Popusti uzdo, da ga je belec lahko I nesel, koder je hotel. Konj je dirjal po silno pustih krajih. Le tupatam je I rastla borna zel med kamenjem. Nikjer ni bilo živega bitja, samo visoko v ^M zraku je plavala ptica roparica. ^j Željno je napenjal Dejan oči, da bi ugledal skrivnostni kraj. A še-le ^J tretji dan v mraku zagleda visoko pečino, pred katero so rastle tri lipe. ^H Tajinstvena se mu je zdela okolica. Čudno mu je bilo pri srcu, ko je '^| razjahal konja. Stopil je k pečini in potrkal nanjo enkrat, dvakrat, trikrat. — 1 Komaj je udaril tretjič s čarobno palico po skali, kar se s hrupom I odpre in pokaže se mu temen vhod. Iz njega pa stopi pred Dejana mo- I žiček z dolgo sivo brado. ^m ,,Kdo si, človek?" vpraša jezno. ^H ,,Pelji me h kralju gorskih duhov!" ^H ,,Za menoj!" ^H Možiček izgine v hodniku. Dejan stopa srčno za njim. Temno je bilo, ^^ in videl ni nikogar, pa vendar se mu je zdelo, kakor da sliši šeptanje in govorjenje. Kar se zasveti od daleč. Še nekoliko, in Dejan pride s svojim sprem-ljevalcem v veliko votlino, katero je razsvetljevalo nebroj lučič. Stene so bile iz samih dragih kamenov in vse se je lesketalo, svetilo in bleščalo, da je Dejanu slepilo oči. V votlini je bilo vse polno bitij, podobnih Dejanovemu vodniku. Prav spredaj ugieda Dejan vzvišen prostor s prekrasnim prestolom, na katerem je sedel kralj. Mnogobrojne straže so stale okrog njega. Globoko se Dejan pokloni kraiju. ,,Kaj hoče ptujec v mojem kraljestvu?" vpraša kralj. Zopet se prikloni Dejan in izpregovori: ,,VelemogoČni kralj gorskih duhov! V tvoji oblasti je kraljična Svetlo-laska, hči našega vladarja. Usmili se starega očeta in daj mu zopet nazaj hčer, ki je radost in veselje njegovih starih dni!" Ali kralj mogočno mahne z roko in odgovori: ,,Idi odtod! Pod mogočnim varstvom si, in nismo ti mogli braniti sem. Svetlolaske pa ne damo!" ,,Ne damo!" završalo je po votlini. ,,Mogočni kralj! Pomisli, da je Svetlolaska hči kraljeva, in da bi njen oče rad dal za njeno osvoboditev vse, kar ima!" ,,Ha, ha, ha!" zasmeje se kralj duhov." Kaj nam morete dati vi ze-meljski črvi? Zlata, srebra, dragocenih kamenov? Ozri sel Ali ne vidiš, da imamo teh stvari stokrat več kakor vi? Le enega bi nam bilo treba: Zlate rože!" ,,Zlate rože!" završalo je po votlini. ,,Zlate rože!" ponovi Dejan. MDa!" odgovori duh. ,,Ali te nimate Ijudje. Pa dokler je ne prineseš, ostane Svetlolaska naša. Odidi!" Jezus izroči sv. Petru poglavarstvo sv. cerkve. — 98 — ln kralj spet mahne z roko. V hipu je bila tema po votlini, in Dejan je ostal sam z voditeljem. ,,Pojdi!" reče Dejanu. Šla sta po hodniku nazaj, in kmalu je bil Dejan zopet na prostem. Skala se je zaprla za njim. Dejan ni vedel, kaj bi storil. Zlata roža! Še nikdar ni slišal o nji. Kako in kje jo torej iskati ? ,,Zdaj naj bi mi potnagala zopet moja vila!" vzdahne žalosten. ,,Pridi, vila, pridi!" Komaj izusti te besede, že stoji vila pred njim. ,,Zlate rože ti je treba? Jahaj vedno proti solncu in prišel boš do gorovja. Na najvišji vrh, na katerega še ni stopila človeška noga, tnoraš priti in tam najdeš zlato rožo! Ako \o utrgaš, hiti iz kraja in se neoziraj!" Zopet je izginila, preden je mogel Dejan izpregovorili besedo. Vesel zasede Dejan konja in jaha proti solncu. Še-le za teden dni pride do gorovja, ki se je silno visoko dvigalo k nebu. Vrhovi so bili pokriti s snegom in Iedom. Čudeč se je ozrl Dejan na te gore. Tu naj bi rastla zlata roža! Kako neki, na samih skalah menda, pokritih s snegom ? Neverjetno je majal z glavo. A spomni se, da ga vila gotovo ni nalagala, in pogumno je začel lesti v hrib. Težavna pot je bila, silno težavna. Plezati je moral po strmih pečinah, in stokrat je bilo njegovo življenje v nevarnosti. Zdaj je visel nad globokim prepadom, zdaj se mu je utrgala skala pod nogami in bučeč se valila v dolino, da se je komaj sam še obdržal. A naprej je vendar Šlo. Prišlo je pa še huje. Moral je čez ledenike in s snegom pokrite bre-gove, in bleda smrt mu je povsod zijala nasproti. Pa vkljub vsem oviram se je vendar vedno bolj bližal cilju. ¦ Končno se je dvigalo skalovje navpik proti nebu; kakor kak grad je ¦ stalo ponosno na gori. In tja gori je bilo treba iti, tam je morala biti za-željena roža. Pa pogum velja! Počasi je plezal po skalovju, ki je skoro navpik J štrlelo kvišku. Vsaka, še tako mala poka mu je dobro služila. Roke so se ™ mu že tresle truda in toliko, da ni že omagal — toda vrh je že tudi tukaj: še enkrat se vzpne in na vrhu je. Toda — ali ga motijo oči, ali je resnica, ali san ? Pred njim je vrt; J vrt krasan, kakor si ga ne more misliti človek. Najlepše drevje, najlepše ™ cvetice so združene v nadzemsko krasoto. Mile sapice pihljajo tu, rahlejše in ljubkejše kakor najlepši spomladni ¦ dan. Nekoliko stopinj pod tem krasnim vrtom pa vlada zima in mraz. ¦ Omamljen od krasote obstoji Dejan. Kaj tako krasnega in lepega še ™ ni videl nikoli. Stopi nekoliko korakov dalje. A tu, prav v sredi tega rajskega vrta, stoji zlata roža. Svetla kakor I solnce raste v sredi, in Dejanu se zdi, kakor da prihaja vsa toplota od nje. I I — 99 — Zabolelo ga je skoro, ko se je spomnil, da mora to prekrasno rožo utrgati. Počasi se ji bliža. Skrivnostno se ziblje perje dreves, in Dejanu se zdi, da mu vse brani: Ne trgaj zlate rože! Toliko, da se ni skesal. Ali spomni se ujete kraljične. Srčno stopi naprej, utrga rožo in jo skrije v nedrije. Kakor stoteren vzdih je zazvenelo po vrtu. Nato pa se vzdigne šum in hrum, da je Dejanu srce odrvenelo strahu. Krasni vrt je izginil. Z rožo na prsih je hitel Dejan navzdol. Polovico manj časa je rabil do doline. Po gori pa je razsajal vihar, orkan, kakršnega ni še doživel človek. Da ni Dejana varovala zlata roža, ne prišel bi bil živ z gore. Kakor veter je drl Dejan naprej. Čez teden dni je prišel pred tisto skalo s tremi lipami. Potrka s čarobno palico in zopet se prikažejo vrata. nKaj hočeš, ptujec?" vpraša že znani možiček. ,,Pelji me h kralju!" »Pojdi!" Zopet prideta v votlino. Kralj duhov je sedel na prestolu v prelestni krasoti. Jezno se je vzdignil, ko je zagledal Dejana. BČlovek, zakaj nas nadleguješ?" ,,Kralj gorskih duhov! Obljubil si, da mi izročiš kraljično, če ti prinesetn zlato rožo. Tu je!" Ob teh besedah potegne Dejan iz nedrij rožo — bila je sveža, kakor takrat, ko je bila utrgana. Kakor solnce je razsvetila votlino. Lučce po nji so obledele, kakor oblede zvezde po dnevu. ,,Zlata roža!" se je čulo veselo po votlini. Kralj pa je izpregovoril: nPrinesel si nam, kar smo najbolj želeli. Sedaj nam bo zlata roža raz-svetljevala sobane in palače. Vrnem Svetlolasko!" Kralj je zamahnil z roko. Tisti hip je čutil Dejan, da mu sili nepre-magljiv spanec na oči. Izkušal se je premagati, a ni šlo, zgrudil se je po votlini. Ko se je Dejan zopet vzdramil, je Iežal pod milim nebom. Poleg njega je sedela kraljična Svetlolaska. Prestrašen skoči Dejan na noge. Ali Svetlolaska se mu Ijubko nasmeje, rekoč: ,,Moj rešitelj, hvala ti bodi!" Ko se pa ozre, zapazi čudeč se v bližini dva konja. Njegovega belca pa ni bilo. Ker ni bilo nikjer človeka, domisli se, da je to vilino delo. Vesela zasedeta vsak enega konja in jezdita proti mestu. Med potom so pa ljudje navdušeno pozdravljali Svetlolasko in njenega rešitelja. Še daleč pred mestom jima pride naproti sivi kralj z velikim sprem-stvom. Zvedel je že vest, da mu je rešena hči. Svetlolaska skoči s konja in pohiti očetu v naročje. nMoje dete, moje dete!" zaplače kralj radosti in jo poljubuje in objema. Nato pa pokaže Svetlolaska Dejana: ,To je moj rešitelj!" ,,Bodi blagoslovljen, moj sin!" izpregovori srečni oče in ga objame. — 100 — Kaj bi še doigo pravil? Stari kralj je mladima prepustil vladanje, in bili so srečni vsi — stari kralj, Dejan, mladi soprog in Svetlolaska, njegova dobra ženka. Dolgo vrsto let je že vladal Dejan na srečo in zadovoljnost narodovo. Nekega dne se je izprehajal pred svojo palačo. Kar pade predenj mož, oblečen po beraško. ,,Moj brat, moj brat!" Tedaj je spoznal Dejan svojega nekdaj bogatega brata, ki je pa po raznih nesrečah obubožal. Ali Dejan ni ravnal trdo z njim kakor nekdaj on, ampak vzel ga je k sebi. Živeli so srečno vsi na kraljevem gradu. P.D.