kfo LXV - St. 9
1
;V:;
Äff:
. • i ■
|p||ipp;,AS!
vv
.a
CO
SSllli
S M ß: I
• V:i?>SS
■’"	”..... "	1	k;'^W
gLQYI^NSKJ glasilo Čebelarskih organizacij
ČEBELAR
SLOVENI J L
St. 9	Ljubljana,	l.	septembra	1963	Leto	LXV
VSEBINA
Edi Senegačnik: Naše čebele po jesenski paši 193
S. K.: Matični hormoni in rojenje..............195
Franc Purnat: Čebelarstvo nekdaj in danes
v zadrečki dolini................................197
A. Bukovce: Dve najstarejši panjski končnici 200 Aloj/. Drešar: Uspehi in težave mojega čebelarjenja v letu 1902.............................202
Tihomir 11. Jevtič: Sodobni načini izmenjave
matic .........................................205
Leopold Zor: Nekaj o vosku in satju .... 210 Avgust Bukovec: Ü čebelah z dolgimi rilčki 214
OSMRTNICE
Franc Robida...................................217
MALI KRUHEK
Poskusi s suhim sladkorjem. Prednosti pitanja s suhim sladkorjem. Ni vsaka obnožina čebelam všeč. Kako se orientirajo čebele raznih starosti? Ali naj pitamo počasi ali hitro? Nova raziskovanja o inhibinih .... 218
NAŠA ORGANIZACIJA
Franc Resman 70 letnik.....................  .	.	220
Poročilo o XII. rednem občnem zboru ZCDS
(Nadaljevanje)...................................221
Občni zbor čebelarskega društva za Maribor
in okolico.......................................222
Čebelarsko društvo Posavje.......................224
PANJSKA KONCNICA KOT UVODNA VINJETA Avstralski divjak na lovskem pohodu
NA OVITKU
Poročilo opazovalnic za mesec julij. Najstarejša naša člana. Osnove čebelarstva. Popravek. Oglasi.
List izhaja vsakega 1. v mescu. Člani, ki plačajo letno članarino 1000 din, ga prejemajo zastonj. Izdaja ga Zveza čebelarskih društev za Slovenijo v Ljubljani. Miklošičeva cesta 30, tiska CP Delo — obrat Triglavska tiskarna v Ljubljani, ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik: Vlado Rojec. Letna naročnina za nečlane 1200 din, zn inozemstvo 1500 din. Posamezna številka na 32 straneh stane 140 din, na 16 straneh "0 din. Odpovedi med letom ne upoštevamo. Kdor plačuje članarino v obrokih, se s prvim obrokom zaveže, da jo bo do konca leta v celoti poravnal. Isto velja za naročnino. Številka žiro-računn pri Narodni banki v Ljubljani,
Miklošičeva cesta, 600-14/603-116
NAŠE ČEBELE PO JESENSKI PAŠI
EDI SENEGAČNIK
Jesenska paša je pri kraju. Letošnja suša v juliju in v prvih dueli avgusta je skoro po vseli naših krajih iako prizadela otavo, da so jo začeli marsikje pred časom kositi. Z nje čebele letos niso prinesle skoro nobene medičine. Ni čuda, da so matice ponekod popolnoma prenehale zalegati. Danes, ko pišem te vrstice, je 7. avgust. Po dobrih 4 reli tednih prave tropske vročine smo dobili nekaj dežja. Ta bo morda vsaj za silo osvežil mlado otavo in koristil tudi ajdi. Ajda je danes za dobro ped velika. Obupno se je branila uničujoči suši in neštetokrat ovenela. In to morda ne bo brez vsakega haska. Naši stari čebelarji pravijo, da mora ajda vsaj sedemkrat zveneti, če hočemo, da bo medila. Prevečkrat nas je že pustila na cedilu. Tudi letos ji ne zaupajmo in raje krmimo na zalego in zalogo, kakor smo to našim čebelarjem že svetovali! Kdor je delal po naših navodilih in nadomestil naravno pašo z obročnim krmljenjem na zalego in zalogo, ta bo imel sredi septembra kar lepe in dobro zaležene panje. Zdaj jeseni pred zazim-1 jen jem bo prav gotovo zadovoljen, ko bo po temeljitem pregledu pripravljal svojo žival za zimo.
Jesenski pregled čebeljih družin je eno najvažnejših opravil v vsem čebelarjevem letu. /ato ga je treba opravili zares temeljito, če
želimo, da bodo šle družine močne in zdrave v zimo in jo seveda tudi preživele. Pri lem pregledu mora paziti čebelar na tri stvari. Družine morajo biti močne, imeti morajo dovolj mladih čebel, dovolj primernega medu in cvetnega pralni, pa tudi mlade, vzdržljive in rodovitne matice,
Mlade čebele pozna vsak čebelar po njihovi telesni barvi in dlačicah. Čebele niso prav nič oguljene, njihove dlačice se lepo sveti jo na temni podlagi telesnega oklepa. Nikjer ne opazimo počrnelih čebel. Sredi septembra pa imamo vsaj na petih ali šestih satih še pokrito zalego, iz katere se bodo izvalile zadnje čebele. Družina mora jeseni zasedati vse ulice, če hočemo, da bo zares dobra in močna tudi spomladi. Družine, ki zasedajo manj ulic, moramo zožiti. To storimo že sedaj, da bodo čebele nanosile hrano v svoje zimsko gnezdo, šibkejše družine združimo, pustimo pa jim mlado matico iz kakega dobrega rodu. Le močne družine bodo dobro prezimile. Od slabičev ne bomo imeli prav ničesar. Če se bodo morda pretolkli skozi zimo, bodo spomladi životarili in postali prav lahek plen noseme. Naši čebelarji le preradi pomagajo slabičem in jih prav po nepotrebni vzdržujejo s sladkorjem.
Vsaka družina mora imeti za zimo vsaj 12 kg hrane. Tu je mišljen predvsem med, ki je še vedno najboljša hrana za čebele. Vied pa mora biti primeren. Ne sme biti liojev, smrekov, kostanjev ali od mane. Najboljši je cvetlični ali ajdov. Kadar medu ni, ga lahko nadomestimo s sladkorjem, ki je za zimsko hrano čebel zelo dober, čebelam pa moramo pustili v plodišču vsaj polovico medu, ker ga bodo nujno potrebovale v zgodnji pomladi. Takrat se namreč v panju že pojavi zalega, za katero morajo imeti čebele med. Čebele naj porabijo sladkor pozimi, spomladi pa naj pride na vrsto med. Neprimeren med odstranimo tudi iz stranskih satov. Žalostne skušnje pretekle zime so nas dobro poučile, da tudi v krajnih satih ne smemo puščati hojevega ali kostanjevega medu. Že zdaj jeseni dodajmo vso zimsko zalogo! Nikar se ne zanašajmo na pomlad! Bodimo vselej pripravljeni, da bomo imeli naj hu jšo zimo! V stranskih satih ob gnezdu na j bo zdaj jeseni tudi dovol j obnožine. To bodo potrebovale čebele zlasti spomladi, ko še ne morejo izletavati, v panjih pa se že pojavlja prva zalega. Pa tudi sicer uživajo čebele jeseni obnožino v veliki meri. da postanejo odpornejše in dolgožive.
Posebno skrb posvetimo rezervnim družinam in prašilčkom! Zlasti ti morajo imeti dovolj mladih čebel in hrane. Štirisatar naj ima vsaj pel do šest kilogramov medu: potem se 11111 ni treba bati zime. Majhne
družine so namreč zelo občutljive in zima jih prav lahko močno prizadene, če jih posebno skrbno ne zazimimo. Natančno preglejmo tudi matice! Letošnje zaznamujmo, stare pa odstranimo in zamenjajmo z mladimi! Dober čebelar si je vzredil dovol j mladih matic iz najboljšega rodu, kako matico pa je celo kupil od dobrega vzrejevavca. Na jesenski paši matice pogosto prelezejo. Če se do srede septembra še niso sprašile, jih brezpogojno odstranimo in nadomestimo z drugimi! Rezervne družine in prašilčki naj prezimujejo v posebnih panjih matičarjih. To so AŽ-panji. predeljeni z vmesnimi stenami na štiri dele. Te panje postavimo v sredino srednje Arrste, tako da jih ogrevajo sosedni panji z vseh strani.
Ob jesenskem pregledu zložimo vse sate na kozico, da se natančno poučimo o moči vsake čebelje družine. Preglejmo tudi panj odznotraj! Očistimo ga prizidkov, vse razpoke in reže pa zamašimo, da ne bo prepilm! Stare sate zamenjajmo z mladimi; gradilnike smo že pred jesensko pašo prestavili v medišča. Če bo treba še kak kilogram sladkorja dokrmiti, storimo to takoj! Družine morajo biti do konca septembra nakrmljene. Nikar jih še ne odevajmo! Normalno imamo za okenci polo časopisnega papirja. Ob vsakem krmljenju in po njem jo odstranimo, da se notranjost panjev temeljito pre'suši in izgine iz njih vsa vlaga. Ta je čebelam jeseni in pozimi najbolj škodljiva. Satje naj ostane kar v medišču do prvega mraza. Tako ne bomo imeli prav nobenih težav z veščami. Kdor prezimuje v medišču, mora po pregledu takoj prestaviti družine v medišča, da ne bo imel dvojnega dela. Pri tem naj skrbno pazi. da bodo imele čebele dovolj širok prehod v plodišče. Najbolje je. da matično rešetko nekoliko odmaknemo od prednje stranice panja. Nekateri čebelarji matične rešetke jeseni odstranijo in jih nadomestijo z lesonitnimi ploščami iste velikosti. Te imajo v sprednjem delu izrezano dovolj veliko odprtino, skozi katero prehajajo čebele v plodišče.
Čebelar naj si ne dela skrbi, kdaj bo čebele odel. Za to bo dovolj časa pozneje, ko bodo nastopili hladni dnevi in bo tudi sam oblekel suknjo. Žalostne skušnje iz pretekle zime naj nam bodo v opomin, da je treba čebele zdaj jeseni kar najbolje pripraviti za zimo. Vsako skoparjenje s hrano ali površnost pri delu se ho spomladi maščevala. Poskrbimo, da bodo čebele pozimi mirno počivale! Čebelar bo imel potem prijetno zavest, da je napravil vse. kar je mogel. Tudi sam si bo oddahnil, spočil in delal načrte za prihodnjo pomlad, ko se bo narava znova odela s pisanim cvetjem in bodo v cvetnih čašicah zopet zažuboreli viri sladke medičine.
L
MATIČNI HORMONI TN ROJENJE
S. R.
Angleški raziskovavec Butler je odkril na matici neko snov, ki ima velik, skoraj edinstven vpliv na celovitost družine (harmonijo med matico in čebelami). S poizkusi mn je uspelo dokazati, da je ta snov svojevrsten hormon, ki preprečuje razvoj jajčnikov pri čebelah. Dokler najde čebelja družina obilo tega hormona na zunanji strani matičjega telesa, ima občutek, da je z matico vse v redu. Zato je z njo zadovoljna in ne nagiba k rojenju ali k preleganju. Če pa katera matica ne izloča dovolj te snovi, tako da se ne morejo čebele ž njo oskrbeti, nabreknejo jajčniki pri določeni skupini čebel v družini, pojavijo se matičniki in družina naposled izroji, če čebelar ne poseže vmes v pravem trenutku.
Večina čebelarjev si rojev ne želi in poskuša rojilno razpoloženje v družinah zadušiti. Čebelarska navodila priporočajo, naj ne trpimo v svojem čebelnjaku rojivih družin, kajti od takili ne moremo pričakovati posebnega donosa. Matice naj bodo stare kvečjemu 2 leii. razen če se katera posebno odlikuje in jo čebelar zadrži, da bi iz njenega potomstva vzredil čim več matic ter jih dodal družinam, ki se ne odlikujejo. Zavedati se je treba, da mlade matice ne rojijo tako rade kakor stare. Zato je zgodnja izmenjava matic važen ukrep v borbi proti rojenju.
Družine morajo imeti vedno dovolj prostora za razvoj; tistim ki ga nimajo, ne preostane nič drugega, kakor da roje. To velja predvsem za kranjiče.
Napredni čebelar prestavlja pokrito zalego v medišče, v plodišču pii dodaja satnice ali, če je gradilni nagon že zamrl, izdelane sate. Ta nagon je treba pravilno izkoristiti. Čebele morajo graditi, dokler traja nagon. Novo satje prinaša v družino novo življenje in kaže. da so čebele zdrave.
Narejanje rojev s sestavljanjem zaleženili satov je zelo učinkovito proti rojenju. S tem, da odvzamemo pokrito zalego, naredimo matici prostor za nadaljnje zaleganje.
Razen tega si s sestavljenci zagotovimo rezervne družinice, ki jih lahko, kadarkoli hočemo, razširimo v nove družine. Spomladi lahko z njih združevanjem pravočasno ustvarimo udarne družine.
Če imamo v svojem čebelnjaku kaj slabših družin, jim odvzamemo mlado nepokrito zalego in jo zamenjamo s pokrito iz močnih panjev.
I ako ima velika množina dojil v močnih družinah možnost, da mleček, ki ga proizvajajo, oddajo mladi zalegi, kar vzdržuje biološko ravnotežje med njenimi člani.
Tudi zelo dobra paša preprečuje rojenje. Često se zgodi, da se zaradi nje čebele rojenju odrečejo, čeprav se je v panjih že pojavilo rojilno nastrojenje.
Podiranje matičnikov nič ne koristi, ker čebele takoj nastavijo druge. S teni rojenje samo zavlečemo, a čim pozneje čebele izroje, tem večji je roj.
Če imajo matice prirezana krila, padejo med rojenjem na tla in roj se kmalu vrne v svoj panj. Čez nekaj dni se v panju pojavi pevka. Tedaj je čas. da čebelar uniči vse matičnike. Pevka bo prenehala peti, ko ne bo več slišala kvakanja in družina seveda ne bo rojila. Res pa je. da se taka matica večkrat precej pozno spraši.
To l)i bili najboljši pripomočki za zatiranje rojenja. Njih uporaba sloni na Butlerjevem spoznanju, da je matičji hormon važen pospeše-vatelj rojilnega razpoloženja. Zato so biološko utemeljeni.
ČEBELARSTVO NEKDAJ IN DANES
V	ZADRECKI DOLINI
FRANC P II R N A T
Ko sem pred šesidesetimi leti tekal še bos okrog domače hiše, sem že opazoval očeta, kako je ogrebal roje. Seveda sem pri tem večkrat dobil kakšno injekcijo od čebel, da sem jo brž odkuril in se povaljal po travi. Ko sem že malo odrastel, mi je oče poklonil eno izmed svojih čebeljih družin. Dovolil mi je, da si jo sam izberem. Izbral sem tisto, ki je imela najlepše poslikano panjsko končnico. Še danes se mi zdi, da so bili takrat čebelnjaki res nekaj lepega, ne samo zaradi čebel, ki so se pridno vrtele pred panji, ampak tudi zaradi romantike, ki je vela s panjskih končnic. Skoraj pri vsaki drugi hiši je stal majhen čebelnjak in v njih ni bilo niti enega panja, ki bi ne bil poslikan. V poletnem času so se ob nedeljah čebelarji obiskovali med seboj, posedali pred čebelnjaki ter s pipami v ustih kramljali o svojih izkušnjah in doživljajili. Kdor ni imel takrat pipe, ni bil pravi čebelar.
Pred prvo svetovno vojno in še nekaj let po njej so tukajšnji čebelarji prodajali mesca julija svoje čebele čebelarskemu trgovcu, ki jih je v začetku avgusta odpeljal nekam na Gorenjsko. Spominjam
se samo nekega Vrhovnika in (ialjota, ki sta bila doma nekje pri Cerkljah. 'Trgovca sia odpeljala kupljene kranjiče na ajdova pasišča. Ko so čebele izkoristile ajdovo pašo, sta jih zažveplala, med in vosek pa prodala v Kranju ali v Ljubljani na Jernejevem semn ju. Z današnjega vidika je treba kajpada takšno kruto ravnanje s pridno živaljo obsojati, toda v tistih časih ni niti na misel prišlo nobenemu čebelarju, da je v tem kaj napačnega. Če bi vedeli tedaj za nauke velikega čebelarskega učitelja Janše, bi lahko vsako jesen rešili pogina stotine in stotine čebel jih družin.
Leta 1924 se je pojavil v naši dolini AŽ-panj in začel spodrivati kranjiče. Kar nas je bilo mladih čebelarjev, smo se takoj navdušili zanj. Pokojni Peternel nam je solil pamet, a smo ga kl jub temu vedno kaj polomili. Učil nas je, da je treba, ko je družina na višku razvoja, prestaviti sate /. zalego v medišče, v plodišču pa pustiti samo sat z matico in kvečjemu še sat z obnožino. l a praksa pa se v našem kraju ni obnesla, ker smo preveč v hribih in so spomladi tja do juni ja mesca precej mrzle noči. Opustili smo takšno prestavljanje in začeli sate samo nastavljati v mediščih ali po potrebi delno prestavljati po dva do tri sate. Tako še sedaj delamo.
Pašne razmere so bile pred drugo svetovno vojno mnogo boljše in izdatnejše, kot so dandanes. V naši dolini prevladuje živinoreja in je mnogo travnikov. Včasih travnikov niso gnojili z umetnimi gnojili. Zato so rastle na njih razne metuljnice in detelje, ki so jih spremenile v cvetoče grede. Košnja se je začela šele proti koncu juni ja, tako da so čebele lahko cvetlice popolnoma obrale. Danes ni več tega. Napredno kmeti jstvo zahteva več sena, tega pa da le močno gnojenje. Na njih raste danes bujna trava in le tu pa tam še kakšna cvetlica. Komaj začnejo cvetlice odpirati cvetove, že zapoje traktor s kosilnico svojo bridko pesem. Srce me zaboli, ko grem čez ravnokar pokošeni travnik in vidim čebele, kako zaman obletavajo že tako rekoč mrtve cvetove. Nisem toliko starokopiten, da bi se odpovedal napredku Ar kmetijstvu in živinoreji v korist čebel. '/, vsemi novostmi se je treba sprijazniti. Živimo pač v atomski dobi, ki ima do nas svoje posebne zahteve.
V	Zgornji savinjski dolini je močno zastopano tudi sadjarstvo. Čebel je družine so tako primerno porazdeljene, da lahko oprašijo vsa sadna drevesa in s tem pripomorejo, da sad je dobro obrodi. Spomladi imajo čebele zgodnjo pašo na leski, jelši, vrbi, telohu in nekaj tudi na borovnici. Tako ne manjka cvetnega prahu za spomladanski razvo j družin. V našem okolišu so tudi dobra liojeva pasišča. a na žalost so
redka leta, ko imamo kaj od njih. Še pred 20 leti pa je hoja, kot se spominjam, skoraj vsako drugo leto medila. Sedaj že od leta l()">7 ni dala ničesar.
Vsako leto pripeljejo razni prevaževavci v naš okoliš več sto panjev, ker mislijo, da bodo prisilili hojo k medenju. S tein pa mnogo škodujejo našim čebelam, ker jim v poletnih mescih odvzamejo cvetni prah. Kakšna zadrega je zaradi peloda, je videti po tem, da je najti tedaj na vsakem cvetu po tri ali celo več čebel. Nisem nasprotnik dovoza tujih čebel, kadar hoja zares medi, saj vem, da bi še petkrat večje število čebel ne izkoristilo vse sladke mane, kolikor je izločijo ušice. Vsekakor pa naj bi bili ti prevaževavci bolj obzirni do domačih čebelarjev. Pripeljali naj bi na liojevo pašo čebele samo takrat, ko hoja medi, ne pa kar na slepo v škodo domačinov. Ker so po naših gozdovih že zgrajene dobre ceste za avtomobile, bi jih lahko postavili više v gozdove, ne pa kar v bližino naših majhnih čebelnjakov. S tem povzročajo upravičeno godrnjanje pri tukajšnjih čebelarjih. Ker imamo pri nas tudi opazovalno postajo, ki takoj sporoči, kadar začne hoja mediti, ne bi bilo treba na slepo prevažati in si delati nepotrebnih stroškov.
Mnogo se priporoča sajenje medovitega drevja in sejanje medo-vitega rastlinja. Pa to pri nas ni mogoče, saj je vsaka ped zemlje skrbno obdelana, tako da ni prostora za takšne akcije.
Tukajšnji čebelarji smo res prijatelji čebel in jih gojimo bolj iz ljubezni kot iz koristolovstva. Užitek imamo, ko jih ob nedeljah opazujemo, kako marljivo izletavajo. Seveda imamo radi tudi kakšno kilo medu, ako nam jo naberejo. Svojim ljubljenkam bomo ostali zvesti, dokler se ne bomo preselili na večno cvetoča pasišča.
mm
Med posavskimi čebelarji vladata zopet mir in sloga. (Glej, dopis na str. 224!)
DVE NAJSTAREJŠI PANJSKI KONČNICI
A. BUKOVE C
Za najstarejšo panjsko končnico je doslej veljala končnica s sliko matere božje z nesporno letnico 1758. (Glej priobčeno spodnjo sliko!) Nedavno sem pregledoval svojo zbirko fotoposnetkov končnic: med temi sem našel posnetek končnice s sliko Marije z nejasno letnico. (Glej sliko na desni!) Obe končnici sta last Zveze čebelarskih društev in sta shranjeni v ljubljanskem etnografskem muzeju.
Panjska končnica z Marijo iz leta 17^8
Bolj ko sem to fotografijo ogledoval, bolj se mi je zdela končnica stara, in obšla me je sumnja, da utegne biti. po načinu slikan ja sodeč, še starejša kakor končnica z letnico 1758. Motila pa me je nejasna tretja številka letnice. Domneval sem, da je dvojka, pa sem bil v dvomili o pravilnosti svoje sodbe. Če se izkaže, da moje mnenje drži, potem bi bila ta končnica izza leta 1724 in zato najstarejša znana končnica.
Sliko končnice sem poslal umetnostnemu zgodovinarju, akademiku dr. Krancu Steletu, s prošnjo, naj izreče svojo sodbo glede kritične številke. Dobil sem tale odgovor:
»Z zanimanjem sem prebral vaše pismo in si ogledal priloženo fotografijo. Žal, je na fotografiji (in seve tudi na originalu) vse bolj jasno kakor letnica. Da je prva številka, ki je ohranjena v spodnjem
delu, enojka. že zaradi začetnega položaja ne more hiti dvoma; druga je po vaši ugotovitvi nedvomno sedem in zaradi energične pokončne hrbtenice ne prihaja v poštev niti osmica niti šestica. Glede tretje, ki jo imate vi za dvojko, pa nisem prepričan, da je dvojka. Po mojem je to prej ostanek enojke, druge številke pa razen sedmice sploh ne prihajajo v poštev. Rep, ki ga ima ohranjeni del spodaj, ne govori proti enojki, kajti debela poševna hrbtenica številke leži vzporedno z ostankom enojke na začetku. Ker so vse kombinacije razen z enojko, dvojko ali sedmico izključene, a sedmico izključuje oblika druge številke. ostaneta samo ena ali dve, kar ustreza vaši tezi o starosti slika-
Starejša varianta isto slike
l ije. Kompozicija z baročno oblečeno Marijo in rožami ob straneh je značilna za antependije oltarjev posebno v drugi polovic i 17. in v prvi polovici 18. stoletja in dokazuje najožjo ikonografsko odvisnost od nekdanje cerkvene krasilne obrti, ki je prav gotovo vplivala tudi na poslikane skrinje.«
Akademiku Steletu se za njegova pojasnila iskreno zahvaljujem. Na podlagi teh pojasnil lahko upravičeno sodimo, da so se poslikane panjske končnice začele pojavljati v naših krajih že ob koncu 17. stoletja. Čudno pa je. da jih naš zgodovinar Valvasor ne omenja v svojem tako temeljitem delu »Slava vojvodine Kranjske«, ki je izšlo leta 1689.
Končnica, ki jo kaže zgornja slika, je tedaj stara že nad 250 let. Veseli nas. da je ta dragocenost v lasti ZČD.
USPEHI IN TEŽAVE MOJ EdA ČEBELARJENJA
V	LETU 1962
A I, O J Z D H E S A H
V	naši vasi je precej čebelarjev. Izračunal sem, da pride na I knr kar 150 AŽ-panjev. Poleg lega je pri nas «koli 40 amerikanskih panjev, ki so last Zavoda za pospeševanje čebelarstva. V naši okolici zgodnje pomladanske paše ni. Prva je borovnica, a tudi s to največkrat ni nič. Če je ne vzame slana, prepreči pašo mrzlo ali deževno vreme. I ako smo skoraj prisiljeni voziti čebele v pašo.
Lansko leto smo se že konec februarja odločili, da jih peljemo v reso. Ker je bilo prej veliko lepih dni, so se čebele deloma že otre-bile. Dan, ki smo ga določili za prevažanje, je bil precej mrzel. Imel sem več šibkih družin. Ker od njih ni bilo pričakovati donosa, sem jih združil, čeprav je kazal toplomer 0° C. Panje sem pred združevanjem segrel s toplo opeko. Ko sem to uredil, so se začele druge težave.
Za vožnjo smo imeli naprošena dva traktorja; ker je bila cesta poledenela, sta nam oba traktorista odpovedala. /. veliko težavo smo dobili kamion, ki pa ni mogel naložiti vseli panjev. Peljal jili je dvakrat. Moje čebele so bile zadnje na vrsti. Peljali smo jih v Reko pri Cerknem. Tja smo prišli tik pred nočjo. Panje je bilo treba znositi kakih 150 m po bregu navzgor. Že se je nočilo, moji panji pa so bili še vedno v neredu. Naposled sta le prišla dva prijatelja, ki sta mi pomagala na hitro zložiti panje. Toda naglica ni nikjer dobra. Ko smo čez kak teden prišli pogledat čebele, sem se kar za glavo prijel. Videl sem, kako površno smo panje zložili, saj je burja pihala skozi neštete reže med njimi. Te reže sem nekoliko zadelal s papirjem, toda ne dovolj. Mislil sem si: »Če mi letos ne bodo čebele zmrznile, mi ne bodo nikoli.« Ker so imele dobro zalogo hrane in so se menda tudi mrazu privadile, so bile moje skrbi odveč.
Donos se je začel šele z aprilom. Razvoj družin je bil sijajen. Kmalu so se začele pripravljati na rojenje. Več dni je bilo kar po kilogram donosa. Domov smo peljali čebele konec aprila. Bil sem zelo vesel, saj nisem še nikoli točil aprila, čeprav čebelarim že 38 let.
Čebele smo imeli doma samo dobrih deset dni. Potem smo jih okoli 8. maja peljali v Rašo. l)o Ljubljane nam jih je potegnil traktor, naprej pa vlak, ki je odpeljal ob 12. uri. Vozili smo jih kar dobro. Na mesto smo prispeli drugi dan ob 8. uri zjutraj. Panje smo zložili v bližini kolodvora.
V	prvih štirinajstih dneh so čebele dobro nabirale. Tudi razvoj je hil dober. Ko sem šel prvikrat pogledat, kako je s čebelami, sem opazil, da mi je osem močnejših družin že zrojilo. Satje, ki sem jim ga !>il dal. so mi izdelale. Zadnje dni je bilo zelo vetrovno, zato smo se odločili, da jih peljemo domov.
Naložili smo čebele v vagon, ki so ga nam železničarji postavili poleg panjev. Mudilo se nam je tako, (la nismo imeli niii toliko časa, da bi pomedli vagon. Ker so prej v tem vagonu vozili drva. je ležalo na tleh vse polno trsk. Zato smo zelo slabo naložili. Vagon je bil premajhen za ‘>0 panjev čebel, razen lega pa so se vsi panji zibali. Moji panji so bili zloženi največ okrog vrat. Bal sem se. da mi ho kateri izmed njih padel ven. Tudi svoja tovariša sem na to opozoril. Toda oba sia mi zagotovila, da je dobro naloženo in da je strah neumesten. Potem sta mirno zaspala. Meni pa ni bilo do spanja. Usedel sem se na panj, ki je slal ob vratih. Za mojim hrbtom so bili naloženi panji visoko v tri vrste. Ker bi bilo neprijetno sedeti med vso vožnjo na trdi stropnici panja, sem šel iskat odejo, da bi sedel bolj udobno. Prav v tistem času je hud tresljaj vrgel panj iz tretje vrste na tistega, na katerem sem prej sedel, nato pa ven iz vagona. Najbrž sem imel večjo srečo kot pamet, da sem odšel prav tisti hip po odejo, sicer bi jo skupil na glavo in se morda še sam znašel zunaj. Tovariš, ki se je ob ropotu zbudil, je brž poskočil in pogledal, kaj je. Povedal sem mu. da je vrglo panj iz vagona. Najprej me je seveda vprašal, čigav panj je bil. Ko sem mu povedal, da moj, se je hitro pomiril. Na prvi postaji sem javil vlakovodju, da smo izgubili panj. Zagotovil mi je. da ga bodo nazaj grede pobrali. V Divači so naš vagon priključili šolskemu vlaku.
Čeprav smo prišli v Ljubljano dokaj zgodaj, nikakor nismo mogli dobiti primerne zveze za nadaljnjo vožnjo, zato je čakal vagon s čebelami od 9. do 12. ure na vročem soncu. Za vsak vlak. ki je peljal v Vižmarje, so mi rekli, da tam nima postanka. Že ko smo zlagali čebele iz vagona, sem opazil, da se dušijo. Pri močnejših panjih sem videl, da moli jo jezičke skozi luknjice na zapahu. Čebele so bile doma okrog 14. ure. Ko sem jih odprl, sem xigotovil, da se je 6 družin zadušilo in da je v njih vse popolnoma uničeno. V drugih panjih pa je bilo v vsakem precej mrtvic. V njih sem imel same mlade sate, ki so jih matice komaj nekajkrat zalegle; zato ni čudno, če se je satje zaradi vročine potrgalo in sesulo. Nisem mogel računati na dobiček, saj so se mi najmočnejše družine zadušile, nekaj pa jih je na pasišču zrojilo. Čebele sem imel nato več dni doma. V teh dneh sem zvedel, da so našli izgubljeni panj. Poslali so mi ga v Vižmarje.
Sončnega julijskega dne sem šel gledat pod Krim. kako je s liojo. Mimogrede sem se ustavil pri čebelnjaku ljubljanskih čebelarjev v Podkraju, lam sem zvedel, da so vsi peljali čebele v kostanjevo pašo. Nato sem šel na Jezero, kjer ima neki čebelar z Vrhnike čebele stalno pri istem gospodarju in ima tam tudi svoj čebelnjak. Vprašal sem gospodarja, če čebele kaj nabirajo. Odgovoril je. da je donosa kakih 50dkg. Videl sem (udi v čebelnjaku, kjer je ravno prestavljal sate. da so že kar težki. Šel sem v hrib in se uveril, da pod hojo ni sledu .o meditvi, smreka pa da že popušča. Toda vsi znaki so kazali, da bo hoja medila. Da ne bi zamudil paše, sem se odločil za takojšen prevoz. Že drugi dan sem s svojima pri jatel j ima odpeljal čebele na Jezero.
Nekaj dni so čebele letale na kostanj. Čudil sem se, kje so ga dobile. Ugotovil sem. da so letele 2 km daleč. Potem je teden dni deževalo. Kot pravijo, je po dežju sonce, in res je prišlo lepo vreme. Hoja je začela mediti. Močne družine so veliko nabrale, moje pa ne. ker so bile iz prej navedenih vzrokov zelo oslabljene: zato sem točil veliko manj, kot bi sicer. Ko sem zadnji teden prestavljal sate iz plo-dišč v medišča, so čebele ves čas sitnarile in silile nazaj v panje. Videl sem. da je paše konec. Najbližjega prijatelja čebelarja sem obvestil, da bo treba iti po čebele. On pa se je hotel prej prepričati, kako je s pašo. /ato sein šel sam po svoje čebele in jih pripeljal domov. Doma sem vse sate prestavil v medišča razen tistih, v katerih je bila nepokrita zalega. Vsaki družini sem dal do > kg sladkorja.
Po nekaj dneh sem se odločil za prevoz v ajdovo pašo, ker je bilo pri nas ajde malo posejane. Panje sem peljal v Mavčiče. Na poti me je ustavil neki možakar, ki je imel na rami koso. Vprašal me je. kam peljem čebele in čigave so. Povedal sem mu. da so moje, nakar mi je rekel, da nimam dovoljenja voziti čebele v Mavčiče. Ker tam ni bilo primernega prostora za obračanje, sem peljal naprej. V Mavčičah sem panje zložil na bratov vrt. Brata sem vprašal, kdo bi bil tisti mož, ki me je ustavil. Povedal mi je, da ni slab človek in da se mi ga ni treba bati. Ko sem se vračal, sem v bližini videl veliko skladovnico V/.-panjev. Zvedel sem. da so to čebele Jurija Senegačnika.
Petnajst dni sem imel čebele v Mavčičah. Nosile so samo obnožino. Ropa pa ni bilo. ker ni iz panjev nič dišalo po ajdovem medu. Tehtnica je padla za NOdkg. Odšel sem y. njimi domov in stočil še tisto satje, kar sem ga prestavil v medišča. preden sem peljal na pašo. Nato sem takoj začel pitati na zimsko zalogo.
Letos je bila huda zima. Mnogim so pomrle vse družine. Kako je bilo z mojimi čebelami, bom povedal v naslednjem članku.
SODOBNI NAČINI IZMENJAVE MATIC
T I II O M I I! I!. J E V 'I I <
Uvod
Praviloma ima čebelja družina samo eno malico, la leže neoplojena in oplojena jajčecu. Iz prvih se polegajo troti, a iz drugih matice in čebele. Na novo se polegajoče čebele zamenjujejo starejše, ki zapuščajo gnezdo, ko izčrpajo svoje sile, in umirajo ua podnici ali izven panja, v kolikor jih ne zaloti smrt že pri samem delu na paši.
Ob lepem vremenu, ko je v naravi medičine in peloda v izobilju, so čebele zelo zaposlene znotraj in izven panja. Tedaj ne žive dlje kot šest tednov. Da ne bi preveč oslabele, si družina prizadeva, da bi bilo v panju čim več sveže delovne sile. Pri tem njenem prizadevanju pritiče matici zelo važna naloga. Matica mora vsak dan izleči primerno količino jajčec, ki se suče dnevno od 10 na koncu zime do približno 2000 na koncu maja in v začetku junija. Ta posel lahko opravlja toliko časa, dokler ima v svoji semenski mošnjici dovolj moških spolnili celic (spermijev). Toda. ko sc po dveh ali treh letih zmanjša v njenem telesu zaloga spermijev, ni več zmožna oplojevati in odlagati toliko jajčec, kolikor bi jih bilo potrebno, du hi se družina okrepila in z uspehom izkoristila dano pašo.
Pod vplivom nagona za vzdrževanje vrste družina io pomanjkljivost takoj začuti, vendar, kot je videti, spočetka ničesar ne ukrene, da bi jo odklonila, ker je tudi matica tisti činitelj, ki doprinuša svoje k skupnosti družinskegu orgunizmn. Selc. ko ta funkcija popusti, a to se navadno zgodi tedaj, ko njena sposobnost odlaganja oplojenih jajčec pade za kakih 50 %, se pojavi nagon tako imenovanega preleganja matice. Čebele /.grade I—% nastavke matičnikov in prisilijo matico, da jih zaleže. Cez 16 dni se poleže prva matica, ki takoj ugonobi svoje še nepoležene sestre. Po H do 12 dneh se spari s trotom in začne nato leči jajčeca. Yes tu čas zalega v panju stara matica. Cesto leže tudi pozneje, ko je mladica že sprašena. verjetno dotlej, dokler ni ta v polni moči. Tedaj jo čebele umore in vržejo skozi žrelo.
Izmenjana matic kot del čebelarske prakse
Z uvedbo panjev s premakljivim satjem, ki'je omogočilo temeljito proučitev odnosov v čebelji družini, so vznikli problemi, katerih rešitev bi moglu mnogo doprinesti k povečanju produktivnosti čebelurstva. Eden od teh problemov, je bilo tudi vprašanje, kako bi bilo treba izmenjati izčrpano matico, preden se čebele same odločijo za ta korak. Čebelarji so iskali načine za redno izmenjavo matic po njih eno- ali dvoletnem delu. Mnogi so pred gluvno pašo matice pomorili, da bi po eni strani osvobodili čebele negovanja zalege in jih prisilili k intenzivnejšemu nabiranju medičine, a z druge sitrani, da bi jim omogočili v kar najboljših okoliščinah vzgojiti novo matico. Nekateri so odvzemali družinam matice in jim dodajali zrele matič-nike ali že poležene matice iz kakega drugega panja. Tretji ko mlade deviške matice najprej dodajali majhnim družinicam (nukleusom), ko pa
so se spražile in začele leči jajčeca, so z njimi izmenjali stare matice. Ta zadnji način je pripeljal do proizvodnje matic na veliko in do organiziranja obsežnih čebelnjakov, specializiranih samo za tako delo. Na tej osnovi se je razvila trgovina z maticami. Danes vzredijo in prodajo nekatera čebelarstva na stotisoče matic vsako leto. Kljub temu pa niti eden od navedenih načinov, čeprav je zadnji najbolj razširjen, ni popolnoma rešil postavljenega problema, kajti po teh načinih so prišli do primernega rezultata, v kolikor so bile matice dobre pasme in v kolikor so se dobro oprašile, šele naslednje leto, v letu izmenjave pa so se donosi celo zmanjšali, posebno če izmenjana matica še ni bila izčrpana. To kaže, da izmenjava starih matic v čebeljih družinah ni preprosto delo, kar> bo vsakomur razumljivo, če pomisli, da je čebelja družina živ organizem, lesno povezan z okoljem. Že najbolj preprost pregled čebelje družine v nekem smislu podre enotnost tega organizma in njegovo zvezo z okoljem, zmanjša pa tudi njegovo aktivnost. kar se jasno odraža v zmanjšanju donosa ob dobri paši.
S takim razvojem vprašanja, kako je treba izmenjati stare matice, mnogi čebelarji niso bili zadovoljni. V svoji praksi so prišli do drugih načinov, ki so nas približali končni rešitvi problema. Zdi se nam, da je dobro, če naše ljudi, zlasti naše gospodarske organizacije, ki se potegu jejo za visoke donose, seznanimo s to rešitvijo.
Izmenjana matice brez osiroteti ja družine. Jack Deyell, dolgoletni urednik ameriškega časopisa Gleanings in Bee Culture, priporoča, naj zamenjamo matico, ne da bi družino osiroteli. Ce se odločimo za ta način, je treba poskrbeti, da se družine spomladi do glavne paše dobro razvijejo, da čebele podsedajo, če čebelarimo v Langstrothovem panju, oba sestavna dela plo-dišča, oziroma vse satnike v plodišču Dadaniovega panja. Pred začetkom glavne paše položimo med gornji in spodnji del plodišča matično rešetko, s čimer dosežemo, da ostane matica v spodnjem delu. v katerem je največ zalege. V gornjem delu (nakladi), v katerem je glavnina rezervne hrane, so tedaj po navadi založeni 2—3 sali. V sat tega dela čebeljega gnezda vcepimo zrel matičnik, nato pa naklado s čebelami vred prenesemo na novo podnieo, ki jo postavimo v razdalji pol metra od osnovne družine tako. da ima žrelo obrnjeno v isti smeri kot ta. Na naklado naveznemo notranji pokrov in streho.
Podobno napravimo tudi v Dadantovem panju. Iz gnezda tega panja vzamemo dva zalezena sata ter dva sata z medom in cvetnim prahom. Vse štiri sate s čebelami, a brez matice postavimo v prej pripravljeni panj, ki je pol metra oddaljen od osnovne družine. Prazni prostor v osnovni družini izpolnimo z izdelanimi sati ali s satnicami. Novi družini vtepimo zrel matičnik in jo toplo odenemo. Novi panj, v katerem smo napravili roj, lahko razdelimo z ločilno desko tudi v dva oddelka in napravimo v njih dve majhni družini (roja) z zrelima matičnikoma.
Pašne čebele, ki jih prenesemo s sati v novi panj, bodo odletele na svoje slaro mesto, v roju pa bo vendarle ostalo dovolj čebel za negovanje matičnikov, a tudi dovolj zalege. Čez kakih 15 dni bo polegla se matica začela zalegati. Na koncu pašne sezone, ko iztočimo med, odvzamemo osnovni družini matico in ji pridružimo narejeni roj z novo matico. Taka zamenjava stare matice ne zmanjša donosa medu. temveč ga celo nekoliko poveča.
Izmenjava malice 7. napraoljanjem roja s staro matico. Peter Petrovič Korženjevski (1810 -1898 1.)* znameniti ukrajinski čebelar in pisatelj več knjig o racionalnem čebelarjenju, ki je govoril, da se je treba pri čebelah stalno učiti in da je učenje najboljše sredstvo za izogibanje napakam, je zgradil posebno metodo čebelarjenja, ki zajema tudi izmenjavo matic. Če-belaril je v nekakih položkah, ki so imele po 20 satov s površino 245 X 445 mm. 1) dni pred pašo je na desni strani tega panja z ločilno desko oddvojil ozek oddelek (žep), v katerega je prenesel matico z nekaj zalezenih in medenih satov. Nato je panj uredil tako, da so čebele iz tega oddelka izletavale zadaj, medtem ko je glavnina družine brez matice imela žrelo spredaj, nekoliko premaknjeno proti levi strani. Ta zadnja je vzgajala matico iu izkoriščala pašo. Po paši je Korženjevski združil oba oddelka, obdržal pa mlado matico. Po njegovem zatrjevanju je tako prišel do mlade matice in dosegel dober donos medu.
Sodobni čebelarji SZ so pri proučavanju problema izmenjave matice prišli do zaključka, da je metoda Korženjevskega še scdtij zanimiva. Glavni čebelar kemerovske poizkusne postaje B. G. Kaškovski je prilagodil metodo Korženjevskega Dadant-Blattovemu panju, v katerem čebclarijo na tej postaji.
Po Kaškovskem je treba v začetku glavne paše (ko pokaže tehtnica, da se je paša začela) odvzeti dobro razviti normalno veliki družini dva sata s čebelami, matico in zalego ter en sat z medom in cvetnim prahom. Odvzete sate postavimo v primerno velik oddelek novega panja, ki je v bližini osnovne družine. (Če ta panj razdelimo v dva oddelka, hiliko napravimo v njem dva roja iz sosednjih panjev.) Oddelek dopolnimo z dvema praznima satoma in z okvirom, v katerega je vdelana satnica, nato pa vanj otresemo še čebele z dveh satov. Tako narejeni roj toplo odenemo in ga brez potrebe več ne vznemirjamo.
V	osnovni družini so sedaj vse pašne čebele (pridružile so se mu tudi starejše čebele, ki smo jih prenesli v roj), veliko število mladic in polno zalege različne starosti. Še isti ali naslednji dan začne brezmatična družina nategovati matičnike. Tretji dan je treba družino, ki smo ji odvzeli sate za napravo roja. pregledati iu uničiti razen enega najboljšega vse matič-nike. Čez 4 dni je potreben ponovni pregled, pri katerem uničimo vse sveže zastavljene matičnike.
Po 22—30 dnevih pregledamo osnovno družino še tretjič. Tedaj že laliko najdemo v tem ali onem satu jajčeca, kar je znak, da se je matica sprašila. Sedaj roju, ki smo ga naredili, uničimo staro matico in ga pridružimo osnovni družini. Po Kaškanskem se s takim ravnanjem donos medu nikakor ne pomanjšuje, temveč, če ga primerjamo z donosom družine, ki ji matice nismo izmenjali, celo povečuje.
Da bi utemeljil pravilnost take izmenjave matic, je napravil Kaškanski več poizkusov. Pri nekem poizkusu leta 1058 je skupino 8 čebeljih družin, v katerih je staro matico izmenjal po opisani metodi Korženjevskega, primerjal :
a) z drugo skupino 8 čebeljih družin, v katerih je matice zamenjal z mladimi sprašenimi maticami, vzrejenimi pred glavno pašo, in
I)) s skupino 8 čebeljih družin, v katerih matic ni izmenjal (kontrolna skupina).
Konec sezone je ugotovil:
1. da so čebelje družine z maticami, izmenjanimi po metodi Koržeu-jevskega, dale povprečno po ()6,6 kg medu;
2. da so čebelje družine, v katerih je stare matice izmenjal z mladimi sprašenimi, dale povprečno 37.4 kg medu;
3. da so čebelje družine z nezamenjanimi maticami dale povprečno po č>3.5 kg medu.
Pri nekem drugem poizkusu (1. 1959) s skupino čebeljih družin, ki so z rojenjem same izmenjale matice (roje in izrojence je na koncu sezone združil) je ugotovil podoben uspeh. Družine kontrolne skupine so dale povprečno po 59.65 kg medu; družine, v katerih je stare matice izmenjal z mladimi sprašenimi, po 30 kg; družine z maticami, izmenjanimi po metodi Korženjevskega, po M.57 kg, a družine, ki so z rojenjem prišle do novih matic, 58,87 kg.
Domala enake rezultate so dobili tudi na drugih poizkusnih postajah v S/, (orlovska, irkutska).
Izmenjava starih malic z zrelimi mladimi malicami. Adam Kehrle, najpomembnejši čebelar v Veliki Britaniji, znan v čebelarski literaturi pod imenom brat Adam, je posvetil mnogo pazljivosti maticam. On je že zdavnaj opozarjal, da mladih, pravkar sprašenih matic ne smemo uporabljati pri izmenjavi starih v produktivnih družinah. Te niti po svojem ponašanju niti po svoji zmogljivosti ne morejo nadomestiti starih matic, zaradi česar nastopajo motnje v družini in naglo upadanje donosa, kar je razvidno tudi iz prej opisanih poizkusov Kaškovskega. Po Adamu je treba mladi sprašeni matici dati možnost, da odlaga jajčeca vsaj šest tednov v majhni družini.
V	tem času dozori in se pripravi na težje naloge v večji družini, tako glede ponašanja in glede zaleganja kakor tudi glede svoje vloge pri vzdrževanju enotnosti čebelje družine. To sem v svoji dolgoletni praksi že sam opazil, a svojih ozažanj nisem pravilno ocenil in ne dovolj upošteval.	<
Ker Adam Kehrle ve. kako je s to stvarjo, a prav tako zaradi selekcije, ki mu je zelo pri srcu, ni uvedel niti ameriškega niti ruskega načina čebelarjenja. glede na to pa tudi ne njihove metode izmenjavanja matic. Njegov način čebelarjenja ima dve osnovni posebnosti: selekcijo in dodajanje mladih zrelih matic proizvodnim družinam. Matice odgaja iz odbranega gradiva v najboljših družinah in jih pusti, da se spraše v večjih prašilnikih, v katerih ostanejo toliko časa, da se izvežbajo v zaleganju in postanejo sposobne za dodajanje normalnim družinam — navadno od julija do marca, ker so pra-šilniki, v katerih matice dozorevajo, tako veliki, da jih je mogoče v njih uspešno prezimiti. Tedaj prenese mlade zrele matice iz prašilnikov v normalne družine, a matice iz normalnih družin v prašilnike. Mlade zrele matice v normalnih družinah (razen v izrednih primerih) pusti popolnoma pri miru do naslednjega poletja, stare matice v prašilnikih pa izmenjuje v mescu juniju ali juliju. Tako imajo normalne čebelje družine v vsaki sezoni od začetka marca dalje zrele in silno rodovitne matice (matice, ki ne zalegajo dobro, zavrže že v prašilnikih), ki v ugodnih okoliščinah zagotavljajo velike donose. In v resnici čebelnjaki samostana v Buckfastu. ki
so pod skrbnim nadzorstvom Adama Kehrleju, prekašajo po donosu medu vse čebelnjake Anglije.
Adam Kelirle čebelari v nekoliko preoblikovanih Dadantovih panjih z 12 satniki. Ko postavi v plodiščni zaboj tega panja natančno v sredo po-dolgem in počez (Ive pregradi, dobi štiri ločene oddelke (218 X 225 X 325 mm), v katerih je prostora za 6 satnikov v velikosti 200 X 300 mm (29 dni2 satja ali 23.000 čebeljih celic). Te oddelke z žreli, od katerih je vsako obrnjeno na drugo stran (štiri žrela, šliri strani panja), naseli z majhnimi družinami (prašiIčki), ki jih vzdržuje po zgoraj opisanem načinu. Namesto prašilnikov s polovičnimi satniki, bi mogel uporabljati \ te namene tildi prašilnike s celimi satniki, toda Adam Kelirle se je prepričal, da so prvi ekonomičuejši zlasti zato, ker mora imeti vsak normalni panj svoj prašilček odnosno svojo rezervno matico.
Če že govorimo o prašilčkih (majhnih, pomožnih čebeljih družinah), naj poudarimo še to, da je treba tem posvečati prav tako pozornost, kakršno posvečamo po načelih racionalnega čebelarjenja normalnim družinam.
Zaključek
Če skrbno proučimo in primerjamo med sabo opisane načine izmenjave matic, pridemo do zaključka, da je pri vsaki izmed njih poudarjena tale posebnost: Stare matice v normalnih družinah smemo izmenjati .samo z mladimi rodovitnimi maticami, ki ko po sprašitvi nekaj časa zalegale o toliko velikih prašilnikih, da se jim ni bilo treba omejevati pri odlaganju jajčec. Iz tega sc zrcali načelo, da mora nova matica ustrezati matici, ki jo mislimo izmenjati, tako po ponašanju in rodovitnosti kakor tudi po sposobnosti za vzdrževanje enotnosti družine. To načelo je seveda dosledno izvedeno in najjasneje izraženo v zadnji metodi. Prednost Kehrlejeve metode je še v tem, da je zasnovana na selekciji in že uvedeni proizvodnji matic na veliko, zahteva pa precejšnje število prašilčkov, kajti teh ob koncu sezone ne spaja z normalnimi družinami, temveč so vedno pripravljeni, da oskrbe plemenjake z dobrimi maticami. Zato imajo čebelje družine skozi vse leto matice v najboljši kondiciji za odlaganje jajčec, matice, ki zagotavljajo njih hitri spomladanski razvoj in maksimalno izkoriščanje obstoječe paše. Glede na to se tak način čebelarjenja v splošnem, a posebej način izmenjave matic najbolj približuje k stremljenju, da se povzpnemo v naših socialističnih čebelnjakih do intenzivnega čebelarjenja.
Pripombe uredništvu: Matice je mogoče izmenjavati po vseli treh popisanih načinih tudi v AZ-panjih, uporabljati pa je treba pri tem štirisa 1 no prašilnike, ki so sc pri nus kaj dobro izkazali za napravo rezervnih družinic. Seveda ne moremo prašilnikov postaviti v neposredno bližino panju, ki mu nameravamo izmenjati matico, ker čebelarimo v čebelnjakih v strnjenih skladanicah. Prušilnike postavimo pač kamorkoli blizu čebelnjaka. Razlika je samo v tem, da dobi plemenjak ob dodajanji! mlade sp raže n e matice sicer satje z zalego in najmlajšimi čebelami, izgubi pa vse pašne čebele. Toda te čebele za čebelarja samega niso izgubljene, ker si izprosijo domovanje pri drugih prašilčkih in stalnih družinah. Dodajanje je skoraj lažje, ker odlete stare, srditejše čebele, ki bi lahko ovirale združitev, pametno pa je. da matico za nekaj časa pripremo v matičnico. ker je brez straže.
NEKAJ O VOSKU IN SATJU
r. i<: o p o L d zor
Zgodi sc, da si kak pobegli čebelji roj zgradi satje kar na prostem, na kakem drevesu ali v grmu in živi lam, dokler ga prvi mraz ne pokonča. Naše čebele, v nasprotju z velečebelo in pritlikavo čebelo, trajno uspevajo lo v zavarovanem prostoru, v skalni votlini, drevesnem duplu ali panju,
Sl. I. Čebelu sname /. zadnjima nogamu voskovno lu-skinico (A) in jo prenese k čeljustim (C); I? zadnja noga z voskovno luskinico (I); g — golen, st —stopalce
voskovnih žlez. V prvih desetih dneh svojega življenja čisti celice, pred vsciii pa neguje in krmi zalego; krmilne žleze v glavi ima tedaj najmočneje razvite. V drugem življenjskem obdobju, približno od 12.—18. dne, krmilne žleze zakrne in sc do kraja razvijejo voskovne žleze (Rösch, 1927). Iz dojilje postane čebela proizvajavka voska in graditeljica satja. Na prehodu od notranje službe (panjska čebela) k zunanji službi (pašna čebela) se zadržuje kak dan, dva ali tri na bradi panja kot stražarka, da brani svoj doin pred vsiljivci. Razumljivo je, da je želo v tem času (od 18.—21. dne) najbolj aktivno in učinkovito. Od 21. dne pa do smrti jo vidimo, kako nabira po cvetlicah nektar in cvetni prah.
Izločeni vosek se pojavi v obliki drobnih, parnih, večinoma brezbarvnih, izjemoma tudi rumenih ploščic med trebušnimi deli zadkovih obročkov
kjer jim mraz in drugi škodljivi vplivi ne morejo do živega. Pri urejanju svojega doma uporabljajo dve gradivi:	zadelavino
(propolis) in vosek. Zadelavina je prijetno dišeča, večinoma zelenkasto rjava, smolasta snov, ki jo prinašajo čebele z rastlin, da z njo prevlečejo notranje stene svojega doma, zadelajo reže, zožijo včasih tudi žrelo in podobno. Medlem ko je torej zadelavina rastlinskega izvora, pa je vosek proizvod voskovnih žlez, ki leže — imajo jih samo delavke parno na trebušni strani štirih zadkovih obročkov (4 pari — 8 žlez). — Mlada čebela še nima razvitih
(4 puri = 8 ploščic). Čebele snamejo vsako tako ploščico z zadnjimi nogami (slika I) in jo prenesejo k čeljustim, zgnetejo v kepico in vgradijo. Ker je graditeljic veliko v gosti gruči visijo druga na drugi — gradnja satja liitro napreduje. Sto voščenih ploščic telita približno 0,08 g; za 1 kg voska jili jc torej treba 1,25 milijona. Največ voska proizvajajo čebele spomladi, aprila in maja. Iz voska delajo satje tudi čmrlji (nepravilno satje) in neželate čebele (Melipona, Trigona) vročih pokrajin. Voskovne žleze so pri čmrljih na hrbtni in trebušni strani zadka in jih ima tudi matica; pri neželatih čebelah pa so le na hrbtni strani zadka; njih vosek je vedno rjave barve. Ose in sršeni ne proizvajajo voska, ampak grade satje iz zgrizenega lesa ali skorje in sline. Vosek azijske velečebele (Apis dorsata) in pritlikave čebele (A. florea) se imenuje geda; ta je zelo podoben vosku naše čebele.
Vosek izločajo tudi druge žuželke in mnoge rastline. Na Kitajskem živi na jesenu voščeni kapar (Coccus ceriferus). katerega vosek je v trgovini znan kot kitajski ali žuželčji vosek. Tudi krvava ušica (Eriosoma lanigerum), znana škodljivka na sadnem drevju, predvsem na jablanah, se zavaruje z belo voščeno kosmičasto odejo. Prav lako so samci nekaterih kačjih pastirjev prekriti z modrim poprhom iz voska. Od rastlinskih voskov je najbolj znan karnauba vosek, ki se nabira na listih brazilske voščene palme (Corypha cerifera). Neka mehiška rastlina daje vosek kandelila. Iz semen sumahovca (Rlms) na Kitajskem in Japonskem pridobivajo japonski vosek. Omenimo naj še montanski vosek, ki ga pridobivajo iz nekaterih vrst r javih premogov.
Po kemični sestavi so voski estri* višjih maščobnih kislin z višjimi eno-valentnimi alkoholi in so sorodni maščobam. Čebelji vosek je zmes miricina (tj. ester palmitinske kisline in miricilnega alkohola), cerotinske in melisine kisline, miricilnega alkohola, ogljikovodikov in še nekaterih drugih snovi. Pal išče ima pri 63° C; specifična teža jc 0,95—0,96 (za spoznanje lažji od vode); topljiv je predvsem v vročeni alkoholu, tudi v kloroformu, v vročeni bencinu in v ogljikovem žveplecu. Ce'ga držimo dalj časa v roki. se omehča in se da gnesti, nasprotno pa je na mrazu drobljiv.
Večina zadružnih kožokrilcev (melipone, ose, sršeni) gradi satje le iz enakih celic, ki so bolj ali manj šesicrosiranične. Tako je tudi pri vele-čebeli. Nasprotno pa gradijo trigone (po H. Iheringu) razen manjših šeste-rokotnih celic za delavke in samce ob robu satja večje ovalne za matice. Največje so razlike med celicami pri indijski čebeli (A. indica), pritlikavi čebeli in naši čebeli (A. mellifica). Te gradijo tri vrste celic: man jše šestc-rokotne za delavke, prav tako oblikovane, samo večje zu trote in velike želoduste matičnike.
Po zgradbi, legi in številu satov so med kožokrilci bistvene rnzlike. Ose, sršeni in neželate čebele gradijo enostranske, vodoravno ležeče sate, ki so pritrjeni na strop ali med seboj povezani, če so drug nad drugim, z navpičnimi stebrički. Celice se odpirajo navzdol (ose, sršeni) ali navzgor (melipone). Vodoravno satje je namenjeno samo zalegi. Neželate čebele zgrade nad in pod satjem za zalego, večje število podolgastih voščenih lončkov za med in cvetni prah, ki so veliki od graha do kokošjega jajca (slika 2). Edino čebele
*	Estri so spojine kislin z alkoholi (kislina + alkohol = ester + voda). Maščobe so spojine trovalentnega alkohola, glicerina in maščobnih kislin (palmitinske, stearinske, oleinske).
Krude vedno iiuvpične, dvostranske sate, ki so prtrjeni na strop s celini zgornjim robom in so obenem tudi shrainbu zn med in cvetni prali.
Število satov je pri različnih čebelah (Apis) prav različno. Velečebela in pritlikava čebela naredita en sam sat. Sat pritlikave čebele je npr. 26 cm dolg in 20cm širok ter ima 1400 celic za med. 7000 za delavke, 300 za trote in nekaj matičnikov. Mnogo večji je sat velečebele, laliko je do 60 cm dolg in 35 cm širok; našli pa so že I m širokega in 65 cm dolgega (do 70.000 celic). Obe vrsti obešata sate pros'to. brez zunanjega varstva na veje. Pritlikava čebela živi v nasprotju z velečebelo skoraj samo v nižinah in pritrdi svoje sale na tanke veje grmov in dreves, na palmove liste in hiše. Velečebela pa si na Sundskih otokih izbere za svoje domovanje tnalang ali čebelje drevo (Koompassia parviflora). na katerega vejah je v višini 30—40m lahko do
Z
Zi
o s
Sl. 2. Shema gnezda melipon: AAi — 1 do 2 cin debela ilovnata plošča; V — vhod v gnezdo; O — ovoj iz voska (involucrum) okrog satja za zalego; ZZi — lončki
za zalego; S — satje
65 gnezd vseh velikosti. Indijska in naša čebela si zgradita vedno več satov; njihovo število je odvisno od moči družine in velikosti prostora. Debelina zaleženega sata je pri naši čebeli 21,5—25,5 mm, premer sveže zgrajenih delavskih celic je povprečno 5,4nini (trotovskih 6,9 111111), višina 10—12 mm.
V	delavske in trotovške celice matica ponovno odlaga jajčeca in se v njih razvijajo delavke oziroma troti. Čebelje družine lahko uporabljajo 20, 30 celo 70 let isto satje. V delavske celice spravljajo čebele tudi med in cvetni prah. v trotovske pa nikdar cvetnega prahu in le v sili med. Zelodasti matičniki pa so le enkrat uporabni in jih delavke po izleženju matic navadno razdro. Dolgi so 20—25 111111 in navzdol upognjeni; včasih vise popolnoma navpično. V dobi rojenja se pojavijo na robu satju večinomn posnmič ali v parih. Ob drugem času. ob nenadni izgubi matice, pa čebele predelajo celice za delavke, v katerih so jujčecn ali ličinke, v matičnike; izjemoma spremene v matičnike tudi celice za trote.
Celice za delavke in trote so šesterostranične prizme s piramidasto poglobljenim dnom, ki je sestavljeno iz treh četverostraničnih ploskev — rombov (Maraldijeva piramida). Med seboj so združene v dvostransko satje, ki je tako popolno, da zbuja naše občudovanje, posebno, če pomislimo, da nastane takšna mojstrovina v temi (vsaka celica je s svojim dnom povezana
.s tremi sosednjimi na nasprotni strani). Vendar ravnajo čebele pri tem nagonsko. ne (la l>i se zavedale, kaj delajo, tako kot prede pajek mrežo, spleta ptica gnezdo ali sesa mladič mleko. Zakaj so celice ravno takšne iu ne drugačne? Saj l)i čebele lahko gradile okrogle celice, kakršne imajo čmrlji, ali pa trikotne, četverokoine, peterokotne in osmerokotne. Pri okroglih, osme-rokotnih in peterokotnih celicah (slika 3, a — c) l>i l>il med njimi neizrabljen prostor (na sliki označeno črtkano); razen (ega bi morala imeti vsaka celica popolnoma ali le delno svoje lastne stene. To bi bilo torej razsipavanje prostora in materialu. Pri trikotnih, četverokotnih ali šesterokotnih celicah (slika 3. d I) je vsaka stena skupna dvema sosednima celicama iu med njima ni praznega prostoru. Prostor in material sta bolje izkoriščena kot v prejšnjem primeru. Predstavljajmo si trikotnik, četverokotnik in šestero-kotnik z enakimi ploščinami! Geometrija nas uči, da ima od teh treh pločin-sko enakih geometrijskih likov šesterokotnik najmanjši obseg. Pri graditvi šesterokotnih celic porabijo zato čebele pri enaki prostornini najmanj gradbenega materiala. Razen tega so takšne celice za okrogle čebelje ličinke
\
h	c	d	e	j
Sl. 3. Razne oblike celic od teli so šosterokotne naj bolj äu rešitev
mnogo bolj primerne. Graditev takega satja je resnično najboljša, nujgospo-durnejšu rešitev, kur si jih lahko mislimo. O tem. kako je do tega prišlo, so učenjaki že mnogo razpravljali, a še nihče ni razvozlal tega vprašanja.
Čebelji vosek je mnogostransko uporaben. V starih časih so v voščene tablice vrezovali črke, kakor danes pišemo \ zvezke. Takšne tablice so bile v rabi še v 15. stoletju. Iz voska so izdelovali kipce. Ta eeroplastika (cera — vosek) se je posebno razvila v renesansi. Pred reformacijo so velike množine voska zahtevale cerkve in samostani za izdelovanje sveč. I ako je moralo za samostan Corvey po 20 kmetov oddati letno 33,3 kg voska. V starem Egiptu so z njim balzamirali trupla. V medicini uporabljajo čebelji vosek zu izdelovanje različnih mazil. \ kozmetiki pa zu izdelovunje krem, ličil iu pudrov. Prav tako je vosek sestavina loščila za čevlje in parkete, kakor tudi vrtnarske maže (za pokrivanje drevesnih »run«). V čebelarstvu samem je nepogrešljiv materini za izdelovunje sutnic.
Čebelji vosek je neprebavljiv, zato gre nespremenjen skozi človeško» in živalsko črevo. Edino gosenice voščene vešče (Galleria mellonella in Achroea grisella) ga jedo in prebavijo: s tem uničujejo satje in povzročajo če belarju škodo. — Ob tej priliki naj povem, da so na indijsko-burmanskem obmejnem ozemlju odkrili ptiča, ki ga domačini imenujejo čebelojedec. Ptič se hrani predvsem s čebeljimi ličinkami: z njimi požre tudi vosek in gu najbrž prebavi.
o čebelah z dolgimi rilčki
AVGUST BUKOVEC
Luni sem bral v nekem nemškem dnevniku, da ima inštitut za čebelarstvo vseučilišča v Bonnu v Zahodni Nemčiji na otoku Helgolandu, ki loži severno od Hamburga v Severnem morju, poleg opazovalne postaje za selitev ptic še čebeljo prašilno postajo.
Oskrbuje jo ondotni čuvaj morskega svetilnika, čigar luč seže kar 41 km daleč, vodi pa jo naš znanec dr. Goetze, ki si je svoj čas nadel nalogo, da vzredi čebelo z daljšim rilčkom, kakor ga imajo po navadi čebele. »Vele-rilčkarice« bi lahko opraševale cvetove črne detelje, česar navadne čebele ne zmorejo, ker imajo prekratke rilčke. Cvptne čašice te detelje so namreč pregloboke, da bi čebele s povprečno dolgim rilčkom ali jezičkom laliko segle do medovnikov na dnu čašic. Ta detelja je znana tudi pod imeni domača detelja, kranjska, štajerska detelja. Nemci ji pa pravijo rdeča detelja.
Otok Helgoland je daleč od nemške obale. Izbrali so ga za prašilno postajo zato, da bi se mlade matice, ki jih pošiljajo tja na praho, ne prašile z nezaželenimi troti. Če se bo posrečilo vzrediti čebele z daljšimi rilčki. bo Nemčija z njimi prihranila letno več milijonov deviz, ki jili sedaj izdaja za uvoženo seme te pomembne detelje.
Ime dr. Goetzeja je znano malokateremu čebelarju, še manj pa dejstvo, da se je njegova vzreja čebel z dolgimi rilčki začela z neko matico, ki jo je pred tridesetimi leti dobil iz Slovenije. Ne verjamete? Pa poslušajte, kako je do tega prišlo.
Dr. Goetze je nekoč pred drugo svetovno vojno menda je bilo leta 1931 — prišel v Jugoslavijo, da l>i na kraju samem proučeval našo čebelo. Posebno si je prizadeval, da bi kje morda staknil kake čebele s posebno dolgim jezičkom. Takrat je bil vodja čebelarskega inštituta v Mayenu v Porenju. V Sloveniji se je mudil več dni in je l>il ves čas gost pisca teh vrstic. Želel je zbrati kaj več vzorcev čebel iz najrazličnejših kraje\ Slovenije in ostale Jugoslavije.
Za obiske pri čebelarjih na kmetili smo dobili avto od pokrajinske vlade. Z njim smo križarili en dan po Dolenjskem, en dan pa po južnem Štajerskem. Uspeh ni bil zadovoljiv: nabrali smo premalo vzorcev. Zato smo se z dr. Goetzejem domenili, da mu bo naše osrednje čebelarsko društvo preskrbelo zadostno število čebeljih vzorcev. Dobil jih bo naravnost na svoj naslov v domovini, poslali pa mu jih bodo čebelarji iz najrazličnejših krajev Slovenije. Moj gost je nato odpotoval naprej po Jugoslaviji: na Hrvatsko. v Dalmacijo, Bosno in Srbijo.
Naše društvo je akcijo za zbiranje vzorcev dobro organiziralo in stroške prevzelo nase. Čebelarjem v krajili. navedenih na sliki, ki spremljajo ta članek, smo poslali lesene štirioglate tulce, kakršne uporabljajo v trgovini za pošiljanje vzorcev tekočin. V njih je bila steklena epruveta s čistini alkoholom, navodilo za napravo vzorca, nalepka z naslovom dr. Goetzeja in poštna znamka. Čebelarju ni bilo treba napraviti nič drugega, kakor ujeti
t
deset srednje starih, še neoguljenih čebel, jih vreči v krop, mrtve dati v epruveto, nalepiti na tulec naslov in znamko ter pošiljko predati pošti.
Vse priznanje izbranim čebelarjem! Vsi so nalogo dobro opravili. Samo iz Slovenije je bilo odposlanih % čebeljih vzorcev. Društvo je obenem poskrbelo, da je dr. Goetze prejel take vzorce tudi iz drugih delov Jugoslavije.
Dr. Goetze je vzorce znanstveno obdelal, uspehe pa objavil v svoji knjigi »Die beste Biene« (Najboljša čebela), ki je izšla leta 1940. Posebno poglavje v ji j e j je posvečeno zlasti naši čebelji pasmi. V njej najdemo dragocene podatke o njegovih ugotovitvah glede dolžine rilčka in hitinastih žil na krilih, ki so značilne za to pasmo. Ko je rajnki prof. Verbič pisal svojo knjigo »Vzrejajmo najboljše čebele«, je našel v knjigi dr. G. marsikaj pomembnega za svoje delo. To je razvidno tudi iz posvetila v knjigi, ki sem jo dobil od pisatelja v dar. Tam pravi: »Prijatelju A. B., ki je zbiral temeljni material za dr. Goetzejevo knjigo Die beste Biene, iz katere sem posnel važen del svojega spisa.«
Pri preiskovanju naših čebel je dr. Goetze ugotovil, da je na čebelah, ki mu jih je bil poslal neki čebelar s Štajerskega, našel zunanjo pršico. To obvestilo je povzročilo pravcat preplah med nami pri društvu. Do takrat smo živeli v veri. da pri nas te hudičeve čebelje bolezni ni. pa ti pride tista črna vest iz Nemčije.
REPUBUKA AVSTRIJA	\ Wu¥5r \	(
>.  ____________
•fUbmca man'bor	'	J/uto n,
hm. lCav. r°^	Slov., \ 'OydrrmZ, /
•	.j»	ß(%tn<q	IJ ur-11 neu	i
/' Črn*.	Jfoy.	V	---
Qiitrrcq	%	Jura	neu
r----------
  ,
)	_^nr^z,yia	•
'	CcHCljc	k	brai(o>	ct
1--------- fl/.Junj
V / te™ ^	•	/	Homn*.	(	f
^ K *Ziri	;u	i.
/	cV%£..
X
%
/j
lift.
^ \JJanML
x /_V	hrtfi/ca.	<../1
/\	•Hota.yt
V> v"^k 'Moi HeKa
PRIM0R5KA BANOVINA
Jtujika jera. ..
 dt£. me/a-
ut.**. me/M.
.... nxa/a banottint * potto/«. Hi M postala vzorca lahti
la uiorca tobti
Zemljevid predvojne Slovenije. Na njem so označeni kraji, od koder so bile dr. Goetzeju poslane čebele
w
Dasi je l>ilo takrat, ko smo prejeli to vest, vreme že čisto zimsko in čebele že davno niso več izletavale, sta prof. Verbič in takratni direktor veterinarskega bakteriološkega zavoda v Ljubljani, dr. Kern, odšla v tisti kraj na Štajerskem in zaplinila vse panje v okuženem čebelnjaku.
Druga vest, ki smo jo dobili iz Nemčije, pa nas je ne samo presenetila, marveč tudi razveselila. Dr. Goetze je dognal, da je našel v pošiljkah iz Kočevske Reke in Kočevja čebele s posebno dolgimi rilčki. Čebele iz Kočevske Reke mu je poslal čebelar Kraker. ki ga sedaj ni več tam.
Nihče od nas ni pričakoval, da se bo ravno pri naših sivkah našlo tisto, kar je dr. Goetze že dolgo iskal: čebele s posebno dolgimi rilčki.
Prav tedaj je prof. Verbič začel organizirati plemensko vzrejo matic. Na njegovo pobudo smo v Kamniški Bistrici ustanovili prvo prašilno postajo. Ugibal je. kateri plemenjak naj bi tja postavil kot trotarja. Nasvetovali smo mu. naj \ ta namen skuša dobiti iz Kočevske Reke matico iz tistega panja, iz katerega je Kraker vzel čebele za vzorec. Ves srečen nam je čez teden dni povedal, da je matico že dobil. Marljivo je začel vzrejati matice tega plemena; trdno je upal, da se bodo dobro obnesle. Toda njegove nade se niso uresničile; čebele od teli matic niso pokazale nobenih, boljših lastnosti kakor čebele s povprečno dolgimi rilčki. Donos medu v panjih s temi maticami ni bil nič večji. Šele čez več let sem po naključju dobil pojasnilo za to uganko. V nekem nemškem časopisu — imena se več ne spominjam sem bral članek dr. Goetzeja o njegovi vzreji matic oziroma čebel z dolgimi rilčki. Tam je bilo omenjeno, da se je dr. Goetzeju posrečilo dobiti iz Slovenije matico, ki zalega čebele z daljšimi rilčki. Ce se ne motim, je bila v poročilu navedena celo številka panja, iz katerega je omenjeni čebelar v Kočevski reki vzel to matico.
Lahko si predstavljate, kako poparjen sem bil. ko sem prebral to poročilo. Na mah sem se zavedel, zakaj se ni obnesla vzreja matic od trotarja v Kamniški Bistrici. Dr. Goetze je s prijaznim pismom dosegel, da mu je čebelar iz Kočevske Reke poslal tisto matico, ki je zalegala čebele z dolgimi rilčki. Ko se je obrnil na tega čebelarja z enako prošnjo prof. Verbič, mu je poslal namesto zaželene matice kar neko drugo iz svoje reje. Bržkone si je pri tem mislil, da nihče ne bo zvedel, kam je poslal pravo matico.
Spominjam se. da sem čebelarju Krakarju zelo zameril, ko sem zvedel, kako jo je prof. Verbiču zagodel. Sedaj gledam na stvar z drugačnimi očmi. Recimo, da bi bil pravo matico dobil prof. Verbič. Vzredil bi večje število matic tega plemena, jih razdal drugim vzrejevavcem in interesentom, a ker bi ti nadaljnjo vzrejo zanemarili, bi potomke te matice z leti brez sledu zgi nile.
Takrat ni bilo med našimi čebelarji nikogar, ki bi bil sposoben in voljan ukvarjati se z znanstveno vzrejo matic kakega posebnega plemena. Za tako delo je treba prav posebnega znanju, velikega potrpljenja in vztrajnosti, tudi časa in denarja. Vzrejene matice je treba preizkušati najmanj dve leti ter si natančno zapisati vse o svojih opazovanjih in ugotovitvah.
Če bo dr. Goetzeju uspelo doseči cilj, ki si ga je postavil, bo tudi nas lahko navdajala prijetna zavest, da je k temu pripomogla naša čebela. Nazadnje — kdo ve. če se potomke matice iz Kočevske Reke ne bodo nekoč vrnile v naše kraje?
FRANC ROBIDA
One 22. aprila 19(>i je n in r 1 v Ljubljani dolgoletni sodelavec Slovenskega čebelarja in svoj eas odbornik /veze. lov. Franc Robida. Prenehalo je utripati njegovo dobro srce in za vedno so ugasnile njegove vedre oči. tiste oči. ki so se tako rade naslajale nad pisanimi barvami cvetlic, tiste oči, ki so tako rade občudovale lahkotno poigravanje mladih čebelic pred panji, ko so na prvih izletih preizkušale moč svojih kril. ali neugnano vrvenje pašnih čebel ob žrelih, kadar je narava napolnila cvetlične lončke s sladkim nektarjem. Da! Čebele in cvetlice so bile njegova velika ljubezen. Njim je posvečal večino svojega prostega časa. o njih je najraje bral. o njih je največ pisal.
Franc Robida se je rodil 6. decembru leta 1898 v Ljubljani. Tam je tudi obiskoval osnovno šolo in klasično gimnazijo. še pred maturo pa je bil kot 18-letni fant poklican k vojakom. Po kratki rekrutni vežbi v Admontu in Judenburgu je prišel v častniško šolo v Mürzzuschlag. Da bi si pridobil pravico do častniškega čina. je napravil v Grazu inteligenčni izpit, nato pa odrinil kot mlad čustnik na italijansko fronto. Ko se jo vrnil s fronte, je zaprosil za študijski dopust in maturiral na gimnaziji v Ljubljani. Po končani vojni je sodeloval pod vodstvom generala Meistra v osvobodilnih bojih za Maribor in severne dele Slovenije. Ko je slekel vojaško suknjo, se je zaposlil na železnici, kjer je ostal do svoje upokojitve. Služil je po raznih krajih ožje in širše domovine. V Zagrebu, kamor je prišel z družino leta 1927. pa se je začel aktivno ukvarjati s čebelarstvom. Po premestitvi v Ljubljano je takoj vstopil v Železničarsko čebelarsko zadrugo, ki se je ravno tedaj osnovala, in ostal ves čas eden njenih najbolj delavnih članov. Leta 1941 mu je Zadruga poverila uredništvo samostojnega glasila. ki1 ga je nameravala izdajati. Z velikim
zanosom se je lotil dela in v najkrajšem času zbral gradivo za prvo številko Matice«, kot naj bi se imenoval po njegovi zamisli novi čebelarski list, ki naj bi bil namenjen vsem železničarjem čebelarjem v Jugoslaviji. Ker pu je prav tedaj zajela Ljubljano italijanska okupacija, je obležala vsa naklada t skladišču Zadruge in na koncu vojne zgorela med požarom, ki je nastal zaradi znanih eksplozij na ljubljanski železniški postaji.
Po vojni se je Železničarska čebelarska zadruga vključila v Zvezo čebelarskih zadrug, ki je prevzela dediščino nekdanjega Čebelarskega društva za Slovenijo. Mnogi njeni odborniki so z vnemo sodelovali pri tej novi čebelarski organizaciji in med njimi je bil tovariš Robida eden izmed tistih, ki so ji nudili vso svojo pomoč. Delal je v raznih odsekih. največ v odseku za tisk in propagando. Glavno njegovo delo pa sc je osredotočilo okrog pisanja strokovnih člankov. Vse od leta 1945 je v Slovenskem čebelarju objavil nešteto razprav in vzbujal z njimi veliko pozornost pri bravcih našega lista. Sodeloval je tudi pri obeh knjigah »Sodobnega čebelarstva«. v dnevem časopisju pa je opozarjal javnost na veliko korist čebel, ki jo donašajo te drobne živalce s tem, da oprašujejo sadno drevje in druge kulturne rastline. V rokopisu sta ostali dokaj obširni deli »Naše medovite rastline« ter »Vrednost medu in drugih čebeljih proizvodov«. Bil je tudi dober risar in je svoje spise največkrat opremljal z lastnimi risbami. Ker je bil iz-vežban stenograf, je zlasti zadnji čas nastopal skoraj na vseh občnih zborih Zveze kot zapisnikar. V mladosti se je dosti ukvarjal s fotografijo, a tudi kasneje je rad fotografiral, med drugim svoj čebelnjak in kraje, kjer je pasel čebelice.
Dragi Franci! Poslavljam se od tebe v imenu vseh slovenskih čebelarjev. In ko se poslavljam, se ti iskreno zahvaljujem za tvoje, ne ravno skromno delo, ki si ga opravil v korist in za napredek našega čebelarstva.
Vlado Rojec
Poskusi s suhim sladkorjem, /uvod zu čebelarstvo v Erlangenu (Nemčiju) je v letu 1962 dodajal štirim pulijem suh sladkor od konca aprila, kmulu potem, ko so je začela pomludunsku paša, pa vse do kouca avgusta v pitalnikih, ki so bili napravljeni tnko. da sta bili nu obeh straneh sutnika Zandrove velikosti pribiti tenki plošči. Vsuk dan je ugotovil, za koliko je pudlu teža slndkorja in za koliko je narastla ali pudlu teža družin. Zavod je hotel ponovno v daljšem razdobju proučiti, uli čebele ob paši nehajo jemati sladkor, uli podnevi in ponoči odnašajo različne količine sladkorja in kaj delujo s tem sladkorjem.
Dvu dni po začetku mrzlega valu. ki je trajal od 27. aprila do 3. mnju, so čebele sladkor zanemarjale in deloma zapustile pitalnikc. Šele pri +12° C so se zopet lotile sladkorja in se od 8. mu ju dalje neprestano zadrževale v pitalnikih. Preskušali so 129 dni: med temi dnevi je bilo 52 takih, ko je tehtnieu rasla in je torej bilo le nekaj paše. Dobro je bilo od 14. do 24. junija, ko je tehtnica narasla vsuk du n zu povprečno 650 gr (aka-ciju), in od H. do 11. avgustu, ko je narasla dnevno zu povprečno 890 gr (hrast). Teža suhega sladkorju je padala zelo enakomerno ne glede na to. uli so panjske tehtnice nuraščale uli padale. Majhni zastoji so se pokuzuli, če sc je površina slndkorja preveč znižala, to je. če so bili pitalniki skoro prazni in so morale čebele dodani .sladkor znova oslinili.
4 družine so med preizkušnjo porabile nad 100 funtov (50 kg) sladkorja, pri čemer se je enu posebno odlikovalu kol
•	požeruhe predelu la gu je skoro 17 kg. to je vsuk dun povprečno 122 g. Čebele torej ob paši nikakor ne nehajo jemuti sladkorja, kakor se mnogokrut trdi. Zn-vod je nudalje ugotovil, da so čebele ne glede nu majhne slučajne odklone, je-mule podnevi in ponoči suhi sladkor zelo enakomerno. Saj odnašajo tudi starejše panjske čebele suhi sludkor.
Nadalje so hoteli na Zavodu razčistiti ▼prašunje, kje ostune suhi sludkor, ki gu jemljejo čebele. Zuto so duli trem po-
skusnim družinam sladkor, ki so gu obarvali z metilnim praškom. Že pri pregledu po pičlih dveh dneh so mogli ugotoviti, da so čebele del sladkorja porabile za krmljenje zalege, ga nekaj odložile v medene vence okoli zalege in dobrih 50 % v celice mediščnih satov. Tu so modro pičo tudi pokrile. Nikakor torej ne smemo napolnjenih pitalnikov med pašo puščati v panjih, če nočemo poslabšati kakovosti medu.
Po »Imkerfreundu« S. H.
Prednosti pitanja s suhim sladkorjem.
V	primerjavi s pokladanjem sladkorne raztopine ima snliu hrana tele prednosti: 1. Če je površina sladkorja v pitalniku primerno velika (ne sme biti večja kot 260cm5), zalegujočn družinu iz suhega sladkorja ne more delati zalog. 2. Gnezdo v periodah slabegu vremena prej nu-rašča, kot nazadnje; čebele marljivo nabirajo pelod, ker izrubijo sleherni sončni žarek, du se z njim preskrbijo.
3.	Sludkor zaposluje letnike ob brez-pašnih dnevih; s tem zadržuje rojilni nagon. 4. Če sc pojavi paša, se čebele ne zmenijo več zn sladkor, zučenjujo pa gu zopet jemuti. če paša preneha. 5. Zaloge družin, ki jih pitamo s suhim sladkorjem se zmanjšujejo, če ni paše, četudi jih krmimo. Pri tem ne izginejo le nepokrite zaloge, ampuk opazimo tudi to, da se na pokritih medenih ploskvah pojavljajo majhne luknjice v pokrov-eih in da čebele posrkajo kuko polovico medu iz celic.
Iz vsegu tegu je razvidno, da pri pitanju s suhim sladkorjem ni prav nobene nevarnosti, da bi bil v našem medu sladkor.
Dr. Sachs in prof. Armbruster v österreichischer Imker
Ni vsaka ohnožina čebelam všeč. Za mojim bivšim čebelnjakom so stale tri stare breze. Ko so cvetele, sem vsako leto dostikrat opazoval njih krošnje, da bi morda le zagledal kako čebelo, ki bi po abrnikih nabirala obnožino. Niti ene ni bilo blizu, kar lahko potrdi tudi tov.
Raič, ki je kduj pu kduj skušal zaslediti kako sivko na brezah.
Čudno se mi zdi, da navaja Rothschtitz v svoji knjižici Bienenzucht Flora« (Čebelarsko rastlinstvo), da nudi breza čebelam mnogo obnožine, zadelavine in mane. Jaz sem jih videl nabirati kvečjemu zadelavino.
V	Ljubljani na Trnovskem obrežju Ljubljanice raste večje število vrb ža-lujk (Salix babylonica). Tudi na teh mogočnih drevesih, čeprav so ob cvetenju naravnost posuti z mačicami, nisem še nikdar opazil čebele, ki bi obletavala cvetje. Mimogrede naj omenim, da je ta lepa vrba našla pot v Evropo na kaj čuden način. Nekemu lekarnarju v Mar-villu je prijatelj poslal iz Egipta sadje v košarici iz protja. Prazno košarico so otroci vrgli v domači ribnik. Čez čas so opazili, da je protje začelo zeleneti. Posadili so kos takega protja, pa je iz njega kmalu zraslo mogočno drevo vrba žalujka.
Menda bo z borovim cvetnim prahom isto kakor z brezovim in žalujkinim. To pa samo domnevam in me zanima, kaj vedo o tem povedati drugi čebelarji.
Bržkone ne nabirajo čebele obnožine na zgoraj omenjenih rastlinah zaradi tega ker jim njihova kakovost ne godi. Očitno pa ne prepoznajo strupene obnožine. npr. čemerikove, ker se je ne ogibajo-	a	n
Kako se orientirajo čebele raznih starosti? Do starosti pet dni ne najde iz daljave 100 m nobena čebela nazaj v svoj pan j. Če so čebele stare 10 dni, sc jih vrne iz iste oddal jenosti 80 %,, nobena pa iz oddaljenosti 200m. Če spustimo 18 dni stare čebele'v oddaljenosti 500 ni od stojišča, se jih vrne 60 %, toda niti ena iz oddaljenosti 2000 m.
Čim starejše so čebele, iz večje oddaljenosti najdejo domov, iz oddaljenosti
4	km pa ne pride nobena več nazaj. Če prestavimo celoten čebelnjak 4 km daleč in takoj izpustimo stare čebele iz oddaljenosti 100 m od novega stojišča, se vse porazgube, če jim pa damb čas, da se sprelete in orientirajo, preden jih iz oddaljenosti 100 m odvržemo, se jih nekaj le vrne. To dokazuje, da ni samo od starosti čebel, ampak tudi od njihovega poznavanja pokrajine odvisno, da najdejo novo stojišče.
Po »Pčelovodstvu« S. R.
Ali naj pitamo počasi ali hitro? O tem
vprašanju razpravlja dr. Hirschfelder v »Die Bienenpflege«. Dvema poskusnima skupinama — v vsaki je bilo po pet družin — je dodal zimsko hrano, eni počasi, drugi hitro (sladkorna raztopina 2:3). Tri tedne potem, ko je prenehal pitati, je pri obeh skupinah preiskal njihove zaloge. Obe skupini sta med enako dobro pokrili; vode je vseboval med prve skupine, ki ji je počasi pokladal raztopino, povprečno 20,8 %, pri drugi, hitro napi-tani skupini pa 20.2 %. Mrtvic je bilo med zimo pri prvi skupini povprečno 539 na družino, pri drugi 261.
Preiskave glede nosemavosti so pokazale, da je v oktobru in aprilu pri obeh skupinah neznatno obolela po ena družina. v vmesnem času pa so preiskave končale pri vseh družinah z negativnim izidom. Tako so potrjena dosedanja opažanja v praksi, da način pitanja na prezimovanje in nosemavost čebeljih družin nima nobenega vpliva.	^	p
Nova raziskovanja o iuhibinih v sladkorju. Kakor je že dolgo znano, ima večina medov posebno svojstvo. da preprečuje rast bakterij. Te zaviralne snovi, za katere trdijo, da so bistveno važne za zdravilno vrednost medu v človeškem telesu, imenujemo inhibine. Eno izmed prvih natančnih raziskav o njihovem učinku je opravil avstrijski znanstvenik E. Plachy (1944). V laboratoriju ugotove stopnjo učinka tako. da premažejo gojišča bakterij z različno razredčenim medom in potem določijo, v kakšni meri ta med ovira rast bakterij.
Poljski raziskovavci so znova preiskali 59 medov raznih vrst (cvetličnih in gozdnih), koliko vsebujejo inhibinov. Ugotovili so pri tem. da je zaviralni učinek posameznih vrst medu na nekatere bakterije lahko zelo različen. Dokaj močen učinek na povzročitelja gnojnega vnetja (Micrococcus pyogenes, v. aureus) sta pokazala zlasti hojevec in Smrekovec. ipa tudi lipovec in ajdovec. Na črevesno bakterijo Escherichia coli so ti medovi delovali slabše. Medovi z velikimi inhibinskimi vrednostmi imajo tudi mnogo fermentov.
Za čebelarja je važno dejstvo, da in-liihini in tudi fermenti naglo razpadajo, če jih segrejemo. Medu. ki naj velja za polnovrednega, torej nikakor ne smemo dalje časa segrevati.
Po Pszczelniscze Zeszvtv Naukove 1961/2
FRANC RESMAN 70 LETNIK
Prejšnji mesec je obhajal predsednik radovljiškega čebelarskega društva svoj sedemdeseti rojstni dan. Kdo bi mu to prisodil, ko je še ves mladosten in delaven?
Rojen je bal 15. avgusta 1893 pri »Rez-neku« v prijazni vasici Gorici pri Radovljici. Cebelari že od otroških let, saj so bile čebele pri rojstni hiši tako rekoč doma, a tudi več sosedov v vasi je takrat še pridno čebelarilo. Do prve
svetovne vojne so namreč šle čebele zlasti na Gorenjskem dobro v denar. Trgovina s čebelami je naravnost cvetela in kranjska sivka je romala po vsem svetil.
Ljudsko šolo je tov. Resman obiskoval v Mošnjah, v Gorici realko, v Ljubljani pa je za svoj bodoči poklic dokončal še dvoletno trgovsko šolo. Po končanem šolanju je letu 1913 nastopil svoje prvo službeno mesto pri mestni hranilnici v Radovljici. Na tem službenem mestu je ostal, dokler ni bil po zadnji vojni upokojen kot ravnatelj zavoda.
Ko je nastopil službo, je začel takoj tudi javno delati na področju čebelarstva. Prevzel jc posle tajnika pri radovljiški čebelarski podružnici, ki ji je predsedoval šolski upravitelj in vnet čebelar, sedaj že pokojni Julij Slapšak. Od tedaj dalje ga vidimo vedno v prvih vrstah gorenjskih čebelarjev, bodisi kot tajnika bodisi kot predsednika njihove čebelarske organizacije. Njegova organi-
zatorska žilica, ki ji drugujeta izredna uslužnost in ljubeznivost, je /družila veliko večino gorenjskih čebelarjev v čvrsto skupnost. Kljub veliki zaposlenosti, sa j še sedaj kot upokojenec večkrat opravlja knjigovodske posle in ureja čebelarski muzej, najde prav vedno čas za čebelarske sestanke in predavanja, tako pri čebelarskih družinah kakor pri društvu. Z dolgoletnim ta jnikom društva, pokojnim Leopoldom Beblerjem, je leta 1952 organiziral skupno kuho voščili in izdelavo satnic. Satnišnica deluje še vedno v splošno zadovoljstvo vsega članstva radovljiškega čebelarskega društva. Letos so skuhali kar t tono 255 kg voščin in izdelali vse satnice. kolikor so jih naročili čebelarji. Satnice izdelujejo na preizkušenih Stergarjevih valjih. Nič ni čudnega, da je njegova čebelarska vnema prevzela tudi njegovo življen jsko družico Pavlo. Postala je pravi mojster dela v satnišniei. Napori, ki jih vlaga v to delo, so izredni in je prav, da zvedo zanje tudi čebelarji. Povemo pa naj še to. da ne mine v Radovljici nobena čebelarska prireditev brez odličnih medenjakov njegove žene.
7,a čebelarske zasluge Franca Resmana so se skušali gorenjski čebelarji oddolžiti s tem. da so mu že pred leti izročili plaketo z reliefom iz lipo vine, ki predstavlja čebelarskega očanca s čedni, sedečega pred čebelnjakom v gorenjskem slogu — delo domačega obrtnika-čebelarja. Zveza čebelarskih društev za Slovenijo pa mu je na občnem zboru v Gorici leta 1961 za njegovo prizadevnost podelila najvišje čebelarsko odlikovanje, red Antona Janše 1. stopnje.
Naj ob tej priložnosti navedemo še nekaj podatkov o njegovem čebelarjenju. Začel je čebelariti v kranjiču. ki mu ga je podaril oče, ko mu še ni bilo 10 let. Iz teh časov se rad spominja naslednjega dogodka. Ob neki dobri čebelarski letini, ki so bile takrat mnogo bolj pogoste, kot so sedaj, je poskusil vzeti iz kranjiča nekaj medu na čim bolj >so-doben« način. Kranjiča je obrnil postrani na hrbet, mu odtrgal podnico in izrezal stranski, z medom zaliti sat po vsej njegovi dolžini. Nato je pritrdil
podnico na/.aj in obrnil panj zopet postrani v normalno lego. Toda, glej ga šmenta! Pri obračanju »postrani« so se naslonili vsi ostali. z medom napolnjeni sati drug na drugega in se odtrgali od stropa. Oče mu je pri tem dal dober nauk. ki velja še danes: »Ne obračaj nikdar kranjiča postrani, temveč vedno z glavo naprej!«
Sredi leta 1914 ga je zajela vihra prve svetovne vojne in ga odtrgala od ljubljenih čebel. Prišel je v rusko ujetništvo. Po povratku iz ujetništva pa je moral začeti zopet na novo čebelariti. Leta 1921 je kupil v Lcšah pri Tržiču nekaj kra-ujičeT, ki jim je kmalu pridružil še 3 AZ-panje. Kasneje si je na vrtu mestne hranilnice postavil ličen čebelnjak, v katerem je bilo stalno okoli 20 AZ-panjev in nekaj kranjičev.
Prizanesla mu ni tudi druga svetovna vojna. Okupator ga je preselil takoj mesca junija 1941 v Srbijo. Za njegove čebele se je zavzel čebelar Janez Šti-lierl in jih prepeljal v Kolnico. Ivo pa je Stilierl odšel v partizane, so bile čebele zopet prepuščene samim sebi. Sedem družin v AZ-panjih je rešil čebelar Rok Vilfan iz Dobrega polja. Prepeljal jih je na rojstni dom našega slavljenca in jih oskrboval do njegovega povratka. Njegov čebelnjak na vrtu hranilnice je bil med okupacijo uničen. Zato je naselil čebele v očetovem čebelnjaku, v ^katerem čebelari še danes.
Gorenjski čebelarji želimo, da bi naš predsednik še dolgo v miru pasel svoje čebelice, da bi nas še dalje vodil s svojim mladeniškim poletom ter nam pomagal reševati čebelarske probleme v našo in skupno korist.
Gorenjski čebelarji
POROČILO o XII. rednem občnem zboru ZCDS
Ugotoviti moram, tla so društva, še bolj pa družine mnogo storile in žrtvovale. da so svojim članom olajšale delo s čebelami. Črnomelj ima 3 modele za vlivanje satnic in stiskalnico za vosek. Grosuplje ima dva družinska čebelnjaka. Gornja Radgona kuha skupno vosek; začetnikom so brezplačno preskrbeli roje: starejši čebelarji so jim pomagali pri opravljanju čebel. Ilirska Bistrica preskrbuje cenen sladkor in organizira skupne prevoze, kar koristi zlasti manj-
šim čebelarjem. Razen tega odkupuje od članov med in skrbi za čebele na pasiščih, da niso brez vode. Kamnik je sprejel Pravilnik o samopomoči. Križevci imajo 5 stiskalnic za vosek in dva modela za vlivanje satnic. Ljutomer skupno nabavlja sladkor in skupno prodaja med. Murska Sobota je organizirala odkup medu. Društvo Ptuj je kupilo čebelnjak za 60 panjev in točilo za začetnike. Ima eno stalno opazovalno postajo in dve sezonski. Radeče so sprejele Pravilnik o samopomoči. Radovljica ima 5 opazovalnih postaj in 1 družinski čebelnjak. Društvo je posredovalo članom 6950 kg cenejšega sladkorja; določilo je prispevek za Samopomoč: 10. in 5.— din po panju. Za člane je kuhalo vosek in izdelovalo satniee. Središče je skupno nabavilo cenejši sladkor in skupno prodajalo mod; sprejelo je Pravilnik o samopomoči; določili so prispevek za sklad 50 din na člana in 20 din od vsake prezimljene družine. Mežica ima tri točila in eno diro; nabrali so 10 ni3 hlodovine za panje iu zložljive čebelnjake; sladkor so preskrbeli po grosistični ceni. Nova Gorica izdeluje dobre satniee za člane. Ljubljana je kupila stiskalnico in kotle za kuhanje voščili: ima dva čebelnjaka. Društvo je preskrbelo 3,5 tone cenenega sladkorja za delavne družine. Celje prispeva družinam 50 % za nabavo dveh matic iu nudi sladkor po grosistični ceni. Ima 5 druž. čebelnjakov. Maribor kubu voščine za člane; lastne čebele ima tl družin, vsega 52 panjev. Naprave za kuho voska ima 10 družin. Društvo oskrbuje dve stalni opazovalni postaji in tri sezonske. Bilo je več tečajev za vzrejo matic. Lendava ima t opazovalno postajo; društvo je oskrbovalo člane s čebelarskimi potrebščinami in posredovalo pri prodaji medu svojih članov. Društvo Slovenj-gradec sc je dogovorilo s podjetjem »Zila«, da bo prodajalo vse čebelarske potrebščine. V sklad Samopomoči je društvo vložilo 50.000 din. Novo mesto je preskrbelo članom cenejši sladkor. Krško je odkupovalo od članov med in doseglo lep uspeh pri skupni prodaji.
Poleg Slov. čebelarja in druge čebelarske literature so nadvse važna predavanja, kajti živa beseda dobrega predavatelja ostane dolgo v spominu. Zato je Zveza rade volje ustregla, kadar je kako društvo zaprosilo za predavanje. To je svetla točka v delovanju naše organizacije. Črnomelj je imel 1 pre-
(liiviijije. Grosuplje dve s filmom, dve brez njega. Gornja Radgona je vsak» dva mesca imela sestanke s predavanji. Kamnik je priredil 8 predavanj s filmom in 5 brez njega. V Križevcih sta bili dve predavanji; tudi dan čebele so proslavili s predavanji. V Ljutomeru sta bili dve predavanji. V društvu Murska Sobota je bilo 29 predavanj o čebeljih boleznih, vzreji matic in o čebelarstvu sploh. 8 skupno s sadjarji in poljedelci.
V	Radečah so bili 3 sestanki s predavanji. Radovljica je imela 16 predavanj, Središče 4. Nova Gorica 2. Ljubljana je imela 5 predavanj s filmom in 6 brez nje^a; obnesli so se čebelarski pomenki. Celjsko društvo je organiziralo pri družinah 77 predavanj brez filma. 3 s filmom: nekatere družine imajo še lastne predavatelje. V Mariboru so bila predavanja. sestanki in druge prireditve pri 12 družinah; društvo ima knjižnico z 222'5 knjigami in naročenih 8 čebelarskih listov. Slovenjgradec je imel 1 predavanje s filmom za člane, a tudi za neorganizirane čebelarje.
Čebelarji moramo skrbeti tudi za naraščaj; zato je prav. da ustanavljamo pionirske čebelarske krožke in da organiziramo predavanja za šolsko mladino.
(Dalje prihodnjič)
OBČNI ZBOR ČEBELARSKEGA DRUŠTVA ZA MARIBOR IN OKOLICO
Občni zbor je bil letos t7. marca na Srednji ekonomski šoli v Mariboru. Od 2H čebelarskih družin je bilo zastopanih 20. Občnemu zboru so prisostvovali še veterinarski inšpektor Menina, veterinar občine Maribor-Talior dr. Sekulec in pooblaščenec Hortikulturnega društva Maribor inž. Tinta. Pogrešali smo kmetijske referente mestnih občin, kakor tudi delegate KG in KZ. Zvezo čebelarskih društev v Ljubljani je zastopal tovariš France Cvetko.
Občni zbor je počastil spomin umrlih članov, in sicer: Karla Vizarja (Poljčane), Ivana Verdonika (Maribor-Tabor). Maksa Rozino (Gradišče), Avgusta Plom-bergerja (Hoče), Jožeta Peklarja (Maribor). dr. Benjamina Ipavca (Maribor). Antona Janka (Pekre-Studenci) in Franca Dokla (Velka). V delovno predsedstvo so bili izvoljeni: Ivan Šeško (kot predsednik) ter Stefan Pušaver in Ivan Bračko.
Poročilo predsednika: Predsednik je v uvodu podal kratek pregled stanja če-
belarstva v drugih naprednih državah in se pri tem dotaknil tudi programa svetovne organizacije čebelarjev »Apimon-dije«, ki ima svoje posvetovanje letos v Pragi. Opisal je stanje čebelarskih organizacij pri nas in obžaloval, da nimamo skupne čebelarske organizacije za vso državo. A tudi po posameznih republikah ni enotnih organizacij, ali pa teh sploh ni.
V	nadaljnjem je navedel težave, s katerimi se mora boriti naše društvo. Sodelovanje družin z društvom in ravno tako članov z družinami ni bilo povsod zadovoljivo. Družine so temelj društva! Družine, ki nimajo delavnega in požrtvovalnega odbora — spijo! Važno delo družin je evidenca čebelarjev na njihovih območjih. Pravočasno naj sestavijo odbori sezname zazimljenih in prezimljenih panjev za društvo in Zvezo! Večjo skrb naj posvečajo družine sestankom in predavanjem! V poročilu se je predsednik dotaknil še nekaterih drugih važnih vprašanj. Govoril je o »begu ljudi z dežele« in pomanjkanju naraščaja v čebelarskih vrstah, o omalovaževanju kmetijstva in čebelarstva, o nezanimanju šol in učiteljstva za čebelarstvo. o vplivu ogrotehničnih ukrepov na čebelarstvo in poslabšanje paše, o potrebi pridelovanja oljnic, o prodaji zvončkov, teloha in vrbovih mačic na živilskih trgih, o opazovalnih postajah in prevozu čebel v pašo brez zdravstvenih potrdil, o nepravilnem škropljenju sadnega drevja itd.
Nazadnje je opozoril občni zbor še na pravkar ustanovljeno podjetje sAgro-mel« in na pravila Zveze o »Vzajemni pomoči«. Pozval je zastopnike družin, da pojasnijo svojim članom, kaj je društveni odbor napravil za napredek čebelarstva. da društvo ne prejema nobenih gmotnih podpor in da ima le toliko, kolikor člani sodelujejo.
Tajniško poročilo. Na društvenem območju deluje 28 čebelarskih družin. Največ članov imajo družine Maribor. Pobrež je, Studenci-Pekre, Poljčane. Rače in Sl. Bistrica. V društvo so včlanjene še KG, KZ. šole in čebelarski krožki, skupno 12. Vseh članov in naročnikov lista je 619. Tudi preteklo leto je precej čebelarjev članov kakor nečlanov prodalo čebele in prenehalo čebelariti ali pa omejilo število panjev. Vzrok za to so slabe letine, pa tudi vedno slabši pogoji za čebelarjenje. Statistika panjev nam pokaže, da imajo neorganiziraid^^j^s
belarji z malimi izjemami le po 1	5
panjev, a še ti so v slabem stanju.
Delo čebelarskih družin je odvisno od delavnih in požrtvovalnih odbornikov; zlasti so važne seje odbora. Nobenih sej ni bilo pri 8 družinah kljub opominom. Cesto opominjanje družit) je povzročalo nepotrebne poštne stroške, /a poštnino smo izdali 18.496 din!
Predavanja, sestanki in druge prireditve so bile pri 12 družinah. Nerazumljivo je, da mnoge družine sestankov niso organizirale, čeprav plača predavatelje društvo. 5 družin je napravilo izlete. ki so prav dobro uspeli. Družina Maribor je imela vsak mesec debatne večere. Družini Zg. Ščavnica in Pekre-Studenci sta priredili čebelarsko veselico in tako pomagali blagajni. Družinske čebele so pri 11 družinah v 52 panjih. Stiskalnice za vosek oziroma naprave za kuhanje voščin ima 6 družin. Pomanjkanje voska je vsako leto večje; zato bi morale družine posvečati temu vso paž-njo. Kuhanje voščin lahko povežemo s primernim predavanjem.
Zboljšanje čebelje paše je gotovo važna naloga vsake družine, kajti pašne razmere so leto za letom slabše. V tem smislu so delovale le tri družine. Četudi je statistika čebeljih panjev vsaki družini potrebna, vendar 8 družin doslej ni poslalo seznamov zazimljenih panjev. Društvo vzdržuje dve stalni opazovalni postaji in tri sezonske. Povezava s šolami je bila le pri 6 družinah.
V	območju držine Maribor se je pojavila gniloba čebelje zalege. Pod nadzorstvom sta še vedno čebelnjaka iz okolice Velke. Bakteriološkemu zavodu v Ptuju smo poslali v preiskavo 906 vzorcev mrtvih čebel iz 4- mariborskih družin. Dne 20. januarja 1963 je bil tečaj za čebelarske preglednike. Izpit je napravilo 9 tečajnikov iz 7 družin.
Društvo je priredilo v proslavo »Dneva čebele« v času od 25. novembra do 2. decembra 1962 čebelarsko razstavo pod geslom: »Čebela v službi kmetijstva, med hrana, zdravilo.« Razstava je dosegla svoj namen kljub omalovaževanju odločujočih faktorjev in domačega lista. Družina Jarenina proslavi vsako leto slovesno ta dan; družina Maribor-Tabor je okrasila izložbeno okno »Semenarne«.
Društveni odbor se je sestajal redno vsak mesec, poleg tega sta bili še dve izredni seji. Na dnevem redu vsake seje je bilo delovanje družin in zdravstveno stanje čebel. Med drugim smo na sejah
obravnavali: uresničitev sklepov občnega zbora, poročila o sejah /veze čebelarskih društev, zboljšanje čebelje paše. sprejem novih članov, odlikovanja članov, predavanja in tečaji, opazovalne postaje, gospodarski načrt in proračun za leto 1963, izvedba občnega zbora, delo poslovalnice, pravilnik »Samopomoči«, razstava na Dan čebele«, članske izkaznice, občni zbor Zveze v Murski Soboti, občni zbor Hortikulturnega društva, čebelarska razstava v Ptuju, kuhanje voščin.
Dne 2. in 3. marcu je bil tečaj za vzrejo matic. Predavala sta tov. Vlado Rojec in prof. Edi Senegačnik. Kako potreben je bil ta tečaj, je pokazal sijajen obisk — vsak dan po 70 članov! Poleti sta bila praktična tečaja za vzrejo matic pri tovarišu Kirarju in Ulu. Gospodarski načrt smo v glavnem izvedli, le tečaj za kuhanje voščin je odpadel.
Poročilo gospodarja in blagajnika. Gospodar tov. Kesnik je poročni o uspešnem delu poslovalnice, zlasti o oskrbi članov s čebelarskimi potrebščinami, satnicami in sladkorjem. Poslovalnico vodi skrbno in požrtvovalno tov. Jože Hajnc. Društvo je naročeno na pet domačih strokovnih listov in na tri inozemske. V knjižnici je 225 vezanih knjig, katerih vrednost je 119.024 din. Vrednost inventarja pa 105.773 din.
Aktiva so dosegla po poročilu blaga jnika prof. Strune vsoto 1,635.041 (liri. Čistega dohodka je bilo 140.452 din. Med drugim smo izdali zn predavanja in občne zbore 98.648 din. Za pisarniške potrebščine 6656 din. za poslovni prostor 99.660 din. Stroški se krijejo z dohodki prometa s panji in drugimi čebelarskimi potrebščinami, voskom, satnicami, sladkorjem in medom.
Razprava o poročilih, je bila zelo živahna in stvarna. Porazgovorili smo se v glavnem o nepravilnem škropljenju sadnega drevja v škodo čebel (Grmek. Lozej. Kirar), o obolenju čebel in prevozu čebel v pašo (Kranjc), o kuhanju voščin na srednji kmetijski šoli (Resnik), o omalovaževanju novinarjev in kmetijskih forumov našega občnega zbora (Lazar, Močnik)!
Zastopnik Hortikulturnega društva inž. Tinta je pozdravil občni zbor in govoril o potrebi poživitve čebelarskega krožka na srednji kmetijski šoli, o delu Agromcla in Agrokombinata ter o učni snovi na osnovnih šolah, ki se ne ozira na čebelarstvo.
Veterinarski inšpektor dr. Menina je pohvalil tesno sodelovanje društva z ve-terinasko službo in skrb društvenega odbora za šolanje čebelarskih preglednikov.
Tov. Cvetko, tajnik Zveze čebelarskih društev Slovenije, je pozdravil občni zbor, pohvalil delo društva in želel novemu upravnemu odboru še nadaljnje uspehe. Nato je govoril o posledicah hude zime, o zdravilih zu čebelje bolezni, o Agromelu in sodelovanju z njim ter o uspešnem sodelovanju društva z veterinarsko službo.
Na predlog predsedniku nadzornega odbora, tovariša Romana Blasina, je bil razrešen celotni upravni odbor, poslovodjo tov. Josipa Hajnca pa smo počastili s posebno pohvalo za njegovo požrtvovalno delo.
Volitve. Soglasno so bili izvoljeni v upravni odbor: Peter Močnik. Franc Kranjc. Jože Hajnc, Leopold 1TJ, Srečko Pukl, Martin Šumenjak. France Kirar. Jože Pipenbaher, Tone Oberžan. Franc Gregorič. Alojz Grajf. Jože Resnik. Tone Bratkovič, Lojze Struna. Janko Fabič, Tobija Baumgartner. Majda Dovgan, Stanko Cvetko, Jože Grmek.
Nadzorni odbor: Roman Blasin, Jože Hribar in Tone Lazjir.
Delegate za občni zbor Zveze bo izvolil novi upravni odbor.
Gospodarski načrt in proračun. Tako načrt kakor proračun za leto 1961 so zborovavei soglasno sprejeli. Z načrtom je bil tudi sprejet sklep, da bomo navezali stike z upravo vodne skupnosti in gozdarstva ter vzpostavili povezavo čebelarskih društev v okraju. Proračun smo odobrili v višini 303.300 din.
Predlogi in pritožbe. Sprejeti predlogi se nanašajo na odpravo nepravilnega škropljenja v škodo čebel, ki jo povzročajo KZ in KG. na agrikuturne ukrepe, ki jih izvajajo ne glede na potrebe čebel. na uvoz ogromnih količin raznih ol j in močnih krmil, na opozarjanje KZ in KG, du bi pridelovala več oljnic, na odlok Mestnega svetu Maribor od 7. aprila 1961 o prodaji nakradenega cvetja in vrbovih mačic na mestnih tržnicah, pa tudi po gostilnah in ulicah ter na večjo delavnost družin.
Družine na območju Pohorja in Kozjaku naj strogo nadzirajo dovoze čebel na pašo. Od prevaževavcev naj zahtevajo potrdila o zdravstvenem stanju čebel.
Zveza čebelarski društev naj stori vse potrebno, da pridemo do čebelarskega zakona.
Ustanovitev »Vzajemne pomoči«, katere pravilnik so dobile družine v proučitev, smo po daljši razpravi odložili za eno leto.	p
ČEBELARSKO DRUŠTVO POSAVJE
Pred več leti so se čebelarji s Krškega polju odcepili od čebelarskega društva Krško in ustanovili svoje društvo. Do tega je prišlo največ zaradi ajdovih pu-sišč, ki so si jih lastili eni in drugi. Ta separatizem pa ni bil nikomur v korist. Lahko bi rekli, da sta obe društvi polagoma hirali. Zato so gojili mnogi čebelarji z desnega kakor tudi z levega brega Save tiho željo, da bi se spet združili. Ta tiha želja je prišla do svojega polnega izraza na sestanku v Čateških Toplicah, ki ga je sklical 19. maja 1963 predsednik društva Krško polje, tovariš Viljem Grozina.
Na sestanku se je zbralo okrog 30 čebelarjev. Udeležila sta se ga tudi profesor Edi Senegačnik kot delegat Zveze čebelarskih društev Slovenije in tovariš Jakob Kresnik, tajnik čebelarskega društva Celje. Najprej je povzel besedo tov. Kresnik in zanimivo razpravljal c čebeljih boleznih. Po njegovem predavanju pa smo načeli vprašanje o zopetni združitvi posavskih čebelarjev. Pomen te združitve nam je temeljito obrazložil prof. Senegačnik. Njegov govor je napravil na vse globok vtis. vendar so v kasnejši debati še prihajali na dan plamenčki nekdanjega nesoglasja. Kor pa niso bili ti plamenčki preveč vroči, smo sc naposled le zedinili in soglasno po-trdili združitev. Po tej odločitvi je bilo treba izbrati novemu društvu še ime. Ker se je bivše Krško čebelarsko društvo že preimenovalo v čebelarsko društvo Posavje, je na predlog tovariša ing. Alojza Pirca ostalo to ime še nadalje v veljavi. Na predlog tov. Janeza Bračunu smo nato izvolili pripravljalni odbor. ki bo uredil vse nadaljnje formalnosti. 1'u sestoji iz po enega delegata dosedanjih čebelarskih družin. Tajnik društva Krško pol je bo sklical prvo sejo v Vidmu. Tako se je med posavskimi čebelarji le zaključil dolgoletni spor. ki jih je samo slabil. Sedaj pa z zanosom naprej po novo začrtani poti!
Franc Vadnal
POROČILO ZA JULIJ
V prvi polovici julija je bilo nestalno vreme z nevihtami. Sledilo je zelo vroče in suho obdobje, ki ga je prekinila močna ohladitev 26. julija. Vendar bistvenih padavin ni bilo, ampak so se polagoma temperature spel dvignile zelo visoko, lluda suša je bila predvsem v severovzhodni Sloveniji.
V splošnem je bil donos v juliju skromen. Nekaj je sicer dal še kostanj, otava pa prav malo zaradi hude suše. Ponekod (npr. Lovrenc na Poh., Selnica ob Dravi) so imeli več sreče, ker je medila hoja. Ajde so malo sejali, kolikor pa so jo, je slabo kalila in slabo raste, ker je presuho. Matice so se dobro prašile in je veliko obnovljenih.
Dražgoše-Šk. Loka: Pod jelkami je bilo precej pokapano. Čebele so mano obletavale, v panjih pa se ni nič poznalo. Ta pojav opazujem na pobočjih Jelovice že nad dvajset let.
Žerovnica-Postoj na : Do četrtega julija je medila smreka.
Lovrenc na Poh.: Hoja je navzlic vmesnim prekinitvam dobro medila. Obseg zalege se je zelo zmanjšal.
Selnica ob Dravi: Hoja je prijemala, ovirala pa jo je po eni strani huda suša, a po drugi nalivi.
Pušča-Bistra: Kostanj in otava sta dala malo. meta na Mokrem polju je začela dobro mediti. Žepek v Liki in Bosni je bujen.
	Donos ali poraba v			Skuono	Srednja	Dnevi			Sončni sl) v urah
Kraj opazovalnice	I.	II.	III.	pridobil ali porabil dkg	me- sečna toplina «C		C >	O •5 O	
	mesečni tretjini dkg					_4J N	•a	H	
Breg1—Tržič		4 640	- 50	+ 10	+ 620	4-20,5	27	n	0	257
Dražgoše—Sk. Loka . .	+ to	4 6o	— 90	— 20	+ 16,0	29	5	0	243
borovnica—Postojna	- 70	—315	- 120	-505	—	29	6	0	3J1
Rogatec		4-200	0	+ 10	+ 210	+ 20.3	51	3	0	2“4
Lovrenc na Pohorju	— 91)	—220	— 50	-540	+ 20.4	51	11	0	215
Selnica ob Dravi . . .	+605	+ 16	+554	+ '155	4 20,2	51	9	0	228
Lovrenc na Drav. polju	-1(15	+ 80	— 15	— 40	4 20,1	51	6	0	290
Coznnjevci—Ljutomer . Buč k ovci — V ide in	4- 50	4200	+ 120	+ 570	4 20,2	31	6	0	169
ob Ščavnici ....	—	—	—	—	—	—	—	—	—
Prosenjakovci—M. Sobota	— 100	+ 80	— 20	— 40	+20,3	31	8	0	224
M. Polnna—Lendava	— 115	+ 165	+405	+ 455	—	31	1	0	344
Svibnik—Črnomelj . .	— 90	-220	— 30	—540	+ 20,5	30	4	0	245
Iška vas		_ i4n	— 110	+ 90	-160	—	28	7	0	245
Škofi je pri Kopru . .	— 125	— 27	4- 4	-148	+ 24,4	31	0	0	588
Pušča—Bistra ....	+25.)	+ 10	+ 30	+290	+21,8	30	5	0	387
Povpreček		—	—	—	+ 54,7	—	—	—	—	—
NAJSTAREJŠA NAŠA ČLANA
obhajata letos važni obletnici. Tovariš Avgust Bukovec bo 22. septembra dopolnil 85 let, tov. Slavko Raič pa je bil 25. aprila star 80. let. Ü njunih zaslugah za slovensko čebelarstvo je blovenski čebelar že večkrat poročal, nazadnje leta 1958 ob osemdesetletnici in petinsedemdesetletnici njunega življenja. Danes se uredništvo omejuje zgolj na prisrčne čestitke k visokemu življenjskemu jubileju. Želi jima, da bi tako vedra in Čilu, kot sta sedaj, dočakala vsaj še poletu kozmonavtov na luno.
OSNOVE ČEBELARSTVA
»Osnove pčelarstva« je naslov skript, ki so namenjena, kakor je razvidno iz uvoda, študentom agronomije, učiteljem na kmetijskih šolah in naprednim čebelarjem. Izdalo jih je vseučilišče v Zagrebu, napisal pa ing. Andre Perušič, redni predavatelj čebelarstva na fakulteti za kmetijstvo in gozdarstvo. Pisatelj je znan čebelarjem po svojih razpravah, ki so izšle deloma v zagrebškem Pčelarstvu, deloma v osiješki Pčeli, nekaj pa celo v samostojnih brošurah, tako npr. leta 1960 »Pčelinji med.«
Snov v učni knjigi je razdeljena na
5	odsekov. V prvem delu je govor o morfoloških in anatomskih posebnostih čebele ter o življenjskih razmerah v čebelji družini. Drugi del, ki je najobsežnejši, je posvečen ekonomiki čebelarstva. Popisu raznih panjev, ki so v rabi na Hrvaškem, in prav tako AZ-panja, slede navodila za uspešno čebelarjenje med letom. Avtor obravnava tudi dvo-matični sistem čebelarjenja v položkah, prevažanje panjev na pašo in nekoliko obš irneje vzrejo matic z najnujnejšimi podatki iz genetike in selekcije. Nato spregovori še nekaj besed o čebeljih boleznih in škodljivcih, a nazadnje o koordinaciji dela s sadjarji in gozdarji.
V	tretjem delu poudari najprej korist, ki jo prinašajo čebele z opraševanjem sadnega drevja in drugih kulturnih rastlin. potom pa se nadrobneje ukvarja s čebeljimi proizvodi:	medom,	voskom,
matičjim mlečkom, cvetnim prahom, za-delavino in strupom. Četrti del ima naslov »Rentabilnost čebelarstva«, peti pa »Statistika in stanje čebelarstva v Jugoslaviji«. Na koncu so navedene knjige in razprave, ki naj bi služile študentom v nadaljnje strokovno izpopolnjevanje.
Seznam domačega slovstva je dokaj izčrpen Skripta so zaključena s stvarnim kazalom.
Delo je lep doprinos k obogatitvi našega čebelarskega slovstva. Pisano je glede na svoj glavni namen v nekoliko težjem jeziku, vendar bo kljub neštetim tujkam dovolj razumljivo tudi preprostim čebelarjem. Cena je za študente razmeroma nizka, na splošnem knjižnem trgu pa bo najbrž nekoliko višja.
POPRAVEK
V	Bukovčevem članku »Ajda«, ki je izšel v prejšnji številki Slovenskega čebelarja, sta se vgnezdili dve hudi napaki, ki ju je treba popraviti takole:	na
strani 178 naj stoji v 23. vrsti od zgoraj navzdol namesto 6 sort 16 sort sive ajde, na strani 179 v 6. vrsti od spoduj navzgor pa namesto na Dolenjskem nu Gorenjskem.
ZVEZA IMA NA ZALOGI
stare letnike Slovenskega čebelarja, ki jih oddaja po znižani ceni, in	sicer:
nevezani letnik 1949 po ....	100	din
nevezane letnike 1950,	1951,
1953 in 1954 po................. 200'	din
vezani letnik 1950/51 v eni
kiij.gi po....................... 400	din
nevezana letnika 1956, 1957 po 400 din nevezana letnika 1961, 1962 po 800 din Sodobno čebelarstvo 1. del . . . 2.000 din Sodobno čebelarstvo II. del . .	3.500	din
razglednice panjskih končnic	50	din
serije 10 razglednic v originalnem ovitku po...................... 500	din
načrte zložljivih in stalnih čebelnjakov .................. 50	do	100	din
Nadalje prodajamo razna sredstva za zdravljenje čebeljih bolezni:
nosemak. tableta....................din	54
folbeks, listič.....................din	18
streptomicin, gram..................din	100
KUPIM
10 naseljenih AZ-panjev. Štefan Bratuša, Maribor, Mlinska ulica 26.
PRODAM
10 AZ-panjev. našel ienih s čebelami. Avgust Brezavšček, Ročinj.