Our Write U» Today Advertising rates are REASONABLE____ GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. NA DAN DOBIVATE C "GLAS NARODA' TELEPHONE: CHelsea 3—1242 Kater«* mm 8ec«i»4 CIam M »i ter brpiraiber 21 »t. IMS mt the Port Offiw H New i«rk. N. under Ael af Congress of March 187«. PO POŠTI NARAVNOST NA SVOJ DOM (izvfieml nedelj tal praznikov). ^ ZA $6- NA LETO NAD 300 IZDAJ No. 298. — Stev. 298. NEW YORK, TUESDAY, DECEMBER 26, 193 9—TOREK, 26. DECEMBRA, 1939 Volume XLVII. - Letnik XL VIL ROOSEVELT in PAPEŽ DELATA ZA MIR Myron C. Taylor izbran kot posebni zastopnik pred-_=_=^_!_s_s=_:::::==:=:^_ sednika v Vatika-' --nu. Predsednik imenoval zastopnika pri Vatikanu WASHINGTON, D. C., 25. dec. — Precjsednik Roosevelt je na dan pred Božičem z dramatično božično kretnjo dvignil prapor zapadnih poglavitnih ver—katoliške, protestantovske in židovske — ter je njih voditelje pozval, da delujejo z onimi vladami, ki se trudijo, da bi končale vojno pustoše-nje in zgrade novi svet. Predsednik je naznanil, da je poslal pisma papežu Pij u XII, kot poglavarju katoliške cerkve; dr. Georgeu A. Butricku, predsedniku zveznega sveta Kristusovih ver v Ameriki in dr. Cyrusu Adler-ju, predsedniku židovskega seminarja v Ameriki. V VATIKAN PO POSLAL ZASTOPNIKA Papežu je sporočil, da bo poslal v Vatikan svojega osebnega zastopnika Myrona C. Taylorja, čigar naloga bo skupno s papežem skušati olajšati trpljenje narodov. Ko lm prišel čas, da j«- zopet {»ustavljen mir nu trdni podlagi," |»ravi predsednik v ovojem pismu papežu, 14je največje važnosti za člo\ečanstvo iu vero, da so skupne težnje skupno izražene. ito upam, da bodo v se cerkve, ki verujejo v skupnega Bogu, položile v*o težo svojega vpliva v to veliko ttvur. " Vam pa, ki \ a- imam east imenovati dobrega prijatelja in starega prijatelja, pošiljam udana voščila v tej božični dobi. 'Preudani Vaš Franklin L>. Roosevelt." PAPE2 POZVAL NARODE K MIRU VATIKAN, 25. dec. — Papež Pij XII. je poslal evropskim vojskujočim se državam iskren božični poziv, da se sporazumijo glede njegovega pet točk obsegujočega načrta in sklenejo pravičen in časten mir. Papež ostro obsoja.vojne grozovitosti in nečloveško pobijanje starih ljudi in otrok ter poživlja k duhovnemu boju proti vojni pod geslom "Bog tako hoče." PAPE2 JE GOVORIL KARDINALSKEMU KOLEGIJU • '.•I'«'/- j«" kardinalom, ki so mu prinesli božična voščila, pre-dno jim j(. podelil svoj blagoslov, rekel, da je z velikim veseljem prejel ohve-tilo predsednika Roosevelta, da je imenoval Myrona C. Talorja kot svojega osebnega po-1 an i ka pri sveti St (»lici. Rekel je, da boljšega in vesele j še ga božičnega voščila ni mogel prejeti, kot to obvestilo. Papež je rekel, dn morajo vojskujočo se države, ako hočejo imeti mir, do-eči sjMjrazum na naslednjih petih točkah: 1. .lamšriiia za neodvisnost in pravica do življenja v>eli narodov, velikih ali majhnih. O-volioditev vseh narodov sužno-ti oborožitve. .'!. Obnova mednarodnih ustanov, kot je Liga narodov. 4. Zadoščenje pravičnih zahtev narodnostnih manjšin. 4 ;>. Voditelji \ seli narodov morajo zvesto držati svojo dano besedo in mednarodne pogodbe. MRS. ROOSEVELT DOBILA NAGRADO A. Fokker je umrl "Nihče ne bo stradal!" Za slučaj skrajne sile bo poslal predsednik Roosevelt vojaške kuhinje v ohijska mesta. — Republikanci seveda protestirajo. V soboto je v bolnišnici v, v Ohio. Rekel je, da bo v slu-Xew Vorku umrl Anthony II. | čaju skrajne sile poslal v oliij-G. Fokker, slavni graditelj ac-' ska mesta vojaške kuhinje, sa-roplanov, ki je v svetovni voj- mo da ne bo treba nikomur ni za Nemčijo izdeloval naj-1 stradati. WASHINGTON, 1). C., 23.! svoje zadeve brez pomoči CIO dee. — Predsednik Roosevelt oziroma W orker Alliance. Ce je ponovno obhodil politiko re- bi mogle zvezne oblasti kaj ta-puolikan-ke administracije go- kega trditi, bi ne bila vlada vernerja Jolma \V. Brickerja Združenih držav v takem po- ložaju kakor je. — Zdi se, da predsednik posveča nekoliko preveč pozornosti CIO in Workers Alliance, dočim omalova- žuje pozive odgovornih urad- cievelandski župan llarold nikov >v Clevelandu in Ohio. Ti Burton je predsedniku ostro uradniki so že večkrat pozvali, češ, da Soproga pred-eJnika Ifoo.-eve'ta čekom za £1'HMI za svoje dcllo ' je piejela kovinsko ploščo koriti človečanMva. Mr- Ifoo-eevit je ček izročila društvu Ameriean Friends. Položaj farmskih delavcev v Californiji La Follettov odbor bo kmalu zaključil svojo preiskavo. — Vsled odvisnega števila de!avcev se je zas!užek znatno skrčil. boljše vojaške aeroplane. Star je bil 41» let in je bil po rodu _________ J lolandee. j odgovoril, češ, da v Clevelan- odgovorne oblasti, naj ne me - Njegovo truplo bo sežgano du nihče ne strada in da prebi- šajo politike v relief in WPA. in njegov pepel bo v soboto \alstvo prav nič ne potrebuje Če bi ne igrala politiko pri \V. poslan s parnikom Zaantiam ' vojaških kuhinj. I\ A. tako velike vloge, bi dr- na Jlolandsko, kjer še živi nje-j V četrtek je bil v Beli hiši žava Ohio danes sploh ne ime-uova poštama mati. (precej časa J. Owens, predsed- hi nobenega reliefnega proble- Fokker je pričel letati h'ta nik United Mine Worker- ma. 1IM 1. Tekom svetovne vojne je jli<) pOVodnji je armada po- Predsednik je rekel Owen !bo storila to iz političnih raz u: — Začasa Mississippi in Tozadevna odgovor- aeropla- SAN FRANCISCO, CaJ., J.l. so delavci izjavili: — kakor-dee. — Posebni senatni odbor, hitro sino dosegli povišanje ki preiskuje kršenje državljan- plače za pet centov na uro, je škili svoboščin in kateremu na- kompauija naročila veliko šte-čelujc senator La Follette, bo kmalu zaključil zaslišanja glede razmer v poljedelskih okro-! ceneje, ž jih države Californije. Zašli i Šerif Charles McCoy v Yuba šani so bili bankirji, packe rji, okraju je smatral vsako pike-seleči se delavci, linijski urad-hiranje za kršenje okrajne po-niki, lastniki zemljišč in za- stave, «iasi je postava izrecno stopniki 1'arnn rskili organiza- dovoljevala mirno piketiranje. cij. j Y Yuba in Sutter okrajih so La Folletov odbor 1 »o še pre- pikete zapirali. Priče so izpo-isk:it vzroke stavke bombažnih vedale, da so piketi delavcev San Joaquin dolini, delavci varno za izdelovanj« nov. Združene države pa so se za- drugačilo, se bo to zgodilo tu-čele zanimati za njegove aero- ^ij v ()!,;,, plane in je na njihovo povabi-' lo prišel najprej na obisk leta IDliO, leta r.rj:; pa Se je stalno na in nost bo padla izključno le magala in hranila poplavljen-j(;IO» Workers Alliance ce. Če se razmere ne bodo pre- Predsednika Roosevelta. Iz Clevelanda poročajo o zna- nastanil v Združenih državah. Tovarno si je postavil v Hasbro nek Heights, N. .1. Štiri leta zatem je General Motors vilo japouskili in filipinskih družba kupijgj. njegovo tovar-delaveev, ki so delali znatno!no in imenovala podjetje Fck- i kei Aircraft Company. Svoje aeroplane je gradil za 4.5 dr žav m za 50 letalskih družb t^r je postal neizmerno bogat. t nem izboljšanju položaja ; ne-COLl'MBlTS, O., L'.'J. dec. —! zaposleni zopet dobivajo re-Governor Bricker je rekel: —, lief in znatno število dolazino-Država Ohio zamorc upravljati žnih je dobilo tlelo pri "VYPA. Lepa STAROST nakar bo svoje delo odgodil do prihodnjega leta. Dosedanja preiskava je do-J gnala, tla je poljedelskih de JAiM ESTOWX, N. Y., 'JU. pretepali I 0 nit»ž, ki naj bi zaustavili Hitler za Božič na zapadni fronti BERLN, Nemčija, 25. dec. — Adolf Hitler je prebil božični večer v stolpiču za strojnice na zapadni fronti, njegovi pandurji pa so po radio pošiljali Bogu božično zahvalo, da jim je poslal Hitlerja, da resi nemški narod pred zatiranjem zapadnih držav. Ko -e je vrhovni poveljnik nemške armade general Walther von Braih-jiitscli zahvalil Bogu, da je nemškemu narodu po-tdn) "odre-nika" Hitlerja, je rekel: {Nadaljevanje na 2. strani) lavecv dosti preveč in se je i vsled tega njihov zaslužek zna- aiu tno zmanjšal; da so se poljel-sk korporacije združile z raznimi tržnimi in raz]»ošiljalni- \lona >tjl ini družbami proti takoimeno-vanini ' komunist irnini vpli- volil", čijih namen je organi- i I"I,imI ^rajkarjev proti iiapra-zarati delavce; t>blasti so v j mnogih slučajih sodelovale z, organiziranimi farmskimi sku-j pinami v namenu, da preženejo' pikete. Na podlagi vsestranskih Zadnje poletje je bil sicer Delavski urad dovolil nekaterim delodajalcem zahtevati volitve, toda RamspeCiv zahteva vključitev tozadevne določbe v Wagnerjevo postavo. Ramspeck, ki je član zborničnega delavskega odbora, v NAROČITE SLOVENSKO - AMKKI-KANSKI KOLEDAR ZA 1940. — JfiO STRANI ZANIMIVOSTI. STANE VAS SAMO 50 CENTOV. — V Združenih državah lahko pošljete Ziianilu* p« 2 oz. po 3 mite. vam velikih razpošiljalnit (iotičnem mestu. Odbor je prei-kal tudi 1'inan-|ee Associattnl Farni* >o pt»kazaie, da je iirn— _ _ , . ...... rnizacija izza svoje ustanovitve \ "J" J<' 1-atriotičiia dolžnost nas Aktivnih pogajanj. Setlaj ima-I leta VX\4 mul ^17S.:»m) dohod- j vseli, ščititi slehernega, ki ho- |j» to pravico izklj.ieno le «le- ! unije, in sicer z dovoljenjem delavoljm delavci niso deležni I>eJaV>k^a uraris,M.va|e velike korporaoije, j lago. in je delo na razpo- lavei. začela i^]>rečiti orga-i niziranje delavcev. železniške J1' moral La Follettov od-raz pošilja I uiee, preilelovalni- |,,or poslušati očitke, u za- —Po našem trdnem prepričanju morajo biti zaščiteni moški in žen-ko, ki žele delati. Mi Zadnjo pomlad in poletje so ' nismo nikdar naročili šerifu, se pojavile delavske zadrege,okrajnemu pravdniku ali kak-pri Earl Fruit Company v šnemu drugemu uradniku, da Marvsvillc. Kompanija je za- bi storil kaj drugega kot le ti-t rje vala, da ni štrajka, dočim'sto, kar je prisegel storiti. Če I vezniske bojne ladje pripravljene, da jih vjainejo. 1 Ker Nemčija v skrajni meri potrc4>uje surovine, je skleni irov namen ated Farmer-|K)ljedelstvo. La Follette ril: — Ta odbor je bil poslan v Californiijo po navodili zvez- hi, da pozove parnikc, ki imajo do 1,800,000 ton različnega bla-nega senata in bo izpolnil vse ga, m* m to Kutdt mi Ba Ml UU.............18.00 -----mm.. 91JC 'Ei pot Iota New York m e«lo Mo ... «7 00 a »»i M>............... H.K Za looaeaatTo a «lo leto .. »7.00 ......... .... S8.6C Yearly ■ "" ■ JUBODA" IZHAJA TSAKI DAN PRAZNIKOV IZYEEMBl NUDWL1 I* DLtf NAZODA-, POMAGAJTE nam IZBOLJŠATI UST s tem, da imate vedno VNAPREJ plačano naročnino. Časopis mora odgovarjati potrebi časa. Vsak cent prihranjen pri terjatvi, je namenjen za IZBOLJŠANJE LISTA. PESMARICA "Glasbene Matice*' Uredil tir. Josip Cerin Stane samo $2.— To jo najboljša zbirka slovenskih pesmi za moški zbor. Pesmarica vsebuje 103 postni. — Dobite jo v Knjigami Slovenic Publishing Co., 216 W. 18th Street, ,\ew York, N, Y. Zgaga ROMUNSKA Aled vsemi evropskimi državami je Romunska menda v največji zagati. Romunska je bogata dežela. Ima olje, razne surovine in živilu. Vsega tega pa bojujočim se državam zaenkrat sicer še ne manjka, primanjkovati jim bo začelo, če se bo vojna za-vleka. In kakor kaže, se bo. Nemčija in Rudija stegujeta roke po nji, pa tudi Anglija in Francija jo snubita. Ker je ne moreta napraviti za svojo zaveznico, stremita i>o njeni naklonjenosti in prijateljstvu i« jo skušata pregovoriti, da bi demokracijam prodajala Hvoje odvisne zaloge. Vsa dosedanje prizadevanje so bila pa brezuspešna. Romunska koleba semintja ter se nikakor ne more odločiti. Ko je -klenila z Nemčijo trgovinsko pogouibo, ji jo dala s tem tudi monopolne pravice do olja in poljedelskih produktov ter pravico, da sme s svojim lastnim kapitalom izrabljati nova petrolejska polja in ležišča najrazličnejših rud. Angleži **o proti temu protestirali tor poslali na Romunsko )>osebne odi>oslanee, ki so pregovorili romunsko vlado, da je sklenila z Anglijo slično i>ogodbo s skoro istimi določbami. Obe ti pogodbi sta bili pozneje nadomeščeni z drugimi, zmernejšimi pogoji. Romunska je pa tudi v-velikih političnih težkočah. Rusi -a >tremi (>o Besarabiji, bogatem in rodovitnem prejšnjem l u' ozemlja, ki ga je dobila Romunska po svetovni vojni. SPODBUDA ZA NEZAKONSKE OTROKE BERLIN, Nemčija, 25. dec. — Načelnik nemške tajne policijo Hcinrich Himmler je pozval elitno gardo, da spočilo o-troke, bodisi v zakonu ali izven zakona in še posebno v vojnem času. V tem oziru je na elitno gardo in na policijo izdal dnevno povelje, ki med drugim pravi: 'Stari pregovor, ki pravi, da more lahko umreti le oni, ki ima sinove in otroke, mora elitna garda izpremeniti v dejstvo. "Izven meja buržoaznih postav in običajev, more postati vzvišena naloga tudi izven zakona za nemške žene in dekleta dobre krvi, da postanejo — ne pohotno, temveč prežete najgloblje moralne misli — matere otrok, katere so s počeli vojaki, ki se pomikajo na fronto, ne ve«loč, ako se bodo vrnili, ali pa bodo umrli za domovino." Hfmmler obljublja, da bo preskrbe! posebne 'botre vsem otrokom dobre krvi, ki bodo rojeni v zakonu ali izven zakona, čijih očetje 'bodo padli v vojni. Viborg in okolica V poročilih o vojhki med sovjetsko Rusijo in Finsko se večkrat omenja mesto Viborg-, glavno mesto istoiinjenega o-krožja v Finskem zalivu. Rusi in Švedi ga imenujejo Viborg, Finci pa Vilpurt. Mesto w ix i i • i • * ... . le v Prvi vrsti važno zaradi Madžarska, ki se brati z Italijo m Nemčijo, ter se nada tega, ker teče skozi njega železnica, ki vaze Helsinke z Leningradom. Viborg ima o-krog 30,000 prebivalcev. i.jUuc ooiuoči, se bo kmalu jkjjavila s svojimi zahtevami gleue Trantikanije. Bolgarska, ki se čedalje bolj nagiba na stran Sov jetske unije, hrepeni jm> Dobrudži ter je prepričana, da jo bo v u-sodnem trenutku Rusija podpirala. Rusija in Nemčija zaenkrat še nista 4>ojasnili svojega stališča, to«la če ne prej, se bo morala Romunska »pomladi pripraviti, da tako ali tako ugodi 'vsem tem zahtevam. Razne države se bodo pridružile Italiji, ki bo skušala izsiliti končno revizijo mirovnih pogodb, sledečih svetovni vojni. V tein slučaju bo odvisno od zaveznikov, če naj ostane Romunska neodvi-na država, ali se bodo pa stepli zanjo in jo razkosali. Anglija je sicer obljubila Romunski ščititi njeno nedotakljivost, vprašanje je pa, če bo ta obljuba zavarovala Bukarešto pred napadom štirih armad. prekop, ki veže Viborg z industrijski mj predeli Finske. Viborg je im,el I. liM4 značaj utrjene postojanke in sicer tako na kopnem kakor na morju. Finska je v zadnjih dvajsetih letih mesto še bolj utrdila. V iboiuko okrožje obsega jugovzhodni del Finske in meji na Rusijo. Večji del meje na jug*u sega do Ledoškega jeze- ra. Vifborskenm okrožju pri-To mesto ima zelo dobro za- pada tudi veliko število otokov v Fin-kem zalivu, otokov, o katerih je bilo govora v pogajanjih med sovjetsko Rusijo in Finsko, na primer Bjorke, Holland in dmjri. Na Ladoš- varovano, toda plitvo luko, ka mor lahko zaplavajo samo ladje. ki ne dosežejo štiri metre globine. Večje ladje se mo- |)ogle*lu pa je Vi1»org prva lu-Tre4>a bo pa premagati še druge težkoče. Argeainaova ka na Finskem. Njen letni pro- rajo ustavljati v pristanišču Ij-asm, 13 mfilj jugovzhodno od kem jezeru leži otok Valame Viljorga. Pristanišče pozimi zamrzne, in led ga pokriva navadno od polovice decembra «lo (polovice aprila. V -davnem izvažajo Finci iz Viborga les, ki ga tukaj nakladajo na trgovske ladje. V prometnem vlada, ki jo je nasledil Tatarescu, je dovolila narodnim soci jalistom v ozemlju z nemško govorečim prebivalstvom, izdajati pet časopisov v nemškem jeziku. Zdaj zalitega Rusija slično pravico za Besarabijo z močno ru-ko govorečo manjšino, dočim ji Tatarescu noče tega dovoliti. Romunska ima namreč s tem zelo slabe skušnje. Nemški časopisi niso namreč pridigovali samo naeijzma, pač so pa propagirali tudi domačo in tujo politiko, ki je Tula v očitnem nasprotju z rumunskimi interesi. Po Tatareneovem mnenju bi bili ruski časopisi v Besarabiji we dosti bolj nevarni, vsled česar ne bo zavrnil samo ruske zahteve, pač bo pa propovedal tudi nadaljno izhajanje nemških publikacij. met doseže milijon ton. Me sto ima zelo s kronano in bistrijo. Viborg je v bistvu Švedska naselbina, ustanovljena malo pred 1. 1300. Rusi so mesto osvojili precej pozno, namreč v severni vojni leta 1710. Trgovski značaj Viborga je narasel šele po 1. 1856, ko je bil dograjen tako zvani Sajmon^ki s s■ ovitim samostanom pobožnih menihov. Med prebivalstvo^ je tudi odstotek Rusov in Švedov. Viihorsko okrožje obsega področje jezerske visoke ravnice, po kateri tečejo roke, ki ~e izlivajo v Ladoško jezero in Finski zaliv. Reke v teli krajih so polne sbupov. Največji med njimi je slap Tmatra. iTik njega so zgradili največjo hidroelektrarno centralo na Finskem. Na obali Finskega zaliva je vfce polno letoviščarskili krajev, k n mor .so za ča sa personalne unije med Rusijo in Finsko zahajali ru-ki velikaši. Po sebno slovijo letov iščarske na- selbine v bližini obmejnega kraja Teribkija. kjer se je ob-razovala posebna vlada, s katero je Molotov podpisal ]>o-golbo. Kakor drugid v Kale t iji, je tuidi tod okrog vse polno granita, Izenrtja pa krije zaklade bakra in svinca. Viborško okrožje iina zelo razvito gozdno industrijo. Ne-koliko je razvita tudi živinoreja. Poljetkdstvo je takisto na zelo visoki stopnji. Kmetovalci pridelujejo po večkrat oves in rž. Trgovinsko središče je Kotka, tovorni promet pa gre po že prej omenjenem Sajnienskem prekopu. 'Viborško okrožje je tudi znamenito prizorišče zgodovine. Kareltja je bila nekoč jabolko s»jM)ia med Švedsko in Rusijo. Ko je v bitki pri Pol-ta^i Karel XII. podlegel ruski premoči Petra Velikega se je viborška trdnjava, ki je prej osem'krat uspešno kljubovala rurkemiu navalu, morala udati. Kapitulirala ie leta 1710. Na nekem okoliškem, griču, kjer so bile |x>stojanke ruskega topništva, stoji še zdaj spomin na tisti slavni čas proevitajoee Rusije, velika začetnica 4'P." Tako je Karel i ja postala ruska provinca. Leta 1917 je imela rdeča vojska v viborškem stol-ipu sedež svoji »ga štaba., naslednje leto so rdeče pregnali 44boli." Tudi sledove te spremembe so danes vidni. Žlebovi in luknje v ozidju trdnjave pričajo,, kako se je v te zidove zajedal čas in kako so se na ten* ozemlju menjavali gospodarji. —i—i------ KAZENSKI PORTO ZA ZAMUDNO KARTO. Neka gospa v Cohvvn Ballu ;e prejela te dni lx>štno karto, ki .so ji jo bi H poslali neki znanci 22. avgusta 1912, torej pred 27 leti iz Mancliestra. Do stavili so ji jo brez vsakeira pojasnila o vzroku tc zanmde. Pač pa ni pošta pozabila yjre-jentnici naložiti kazenski por-to, kajti normalni porto se je v tem času od pol penvja zvišal na 1 penny. V starokrajskih listih či-tam, da nameravajo postaviti v Ljubljani spomenik skladatelju Zorku Prelovcu, ki je lani umrl. Denar imajo baje že zbran, le zaradi prostora se ne morejo odločiti. Po mnenju nekaterih bi bilo najbolje, če bi stal ^pomenil pred ]>oslo-pjem Glasbene matice, drugi pa prelagajo, naj bi bil Zorko nekje v Zvezdi ovekovečen. Debata je torej v teku in bo trajala najmanj par let. PRVI NAPAD NA HELSINKE. (Helsinski poročevalce švicarskega lista "Busier Nacli-richten" opisuje s pretrislji-vimi besedami usodo finske prestolnice. Sovjetske bombe so ubile številne civilne osebe. Del žrtev leži še pod razvalinami porušenih hiš. Prebivalstvo je napad popolnoma presenetil, ker ni o izbruhu vojne ničesar vedelo. V šolali >o imeli reden pouk, koso eksplodirale prve lxMiihc. Ot rok -h* je lotila si rasna panika. Učitelji so se trudili, da jih spravijo v zaklonišča, toda mnogi otroci so v svoji grozi skakali skozi okna na cesto. V zakloniščih se jih je mnogo onesvestilo.. •Najmočnejši napad je bil popoldne. Petnajst težkih bombnikov je krožilo nad mestom. Hišo znanega ministra Erkko-ja so bombe popolnoma porušile, njegovo hčer so potegnili težko ranjeno izpod razvalin. VWo nor so iskali žrfve teh 'bom'bnili napadov. . SODOBEN LETALSKI SPOPAD. Angleški li*ti poročajo o dramatičnem spopadu nekega nemškega letala s tremi brit-skinii letali nad Francijo. Angleži so nemškemu letalu kmalu po pričetku bitke uničili enega izmed obeh motorjev. Dva izmeti nemški letalcev sta takoj odtskočila s padali, meti tem je pilot markiral popolno nesposobnost >vojega letala za boj in se je sam delal mirtvega ali vsaj težko ranjenega. Ko je eden izmed angleških strojev, ki je opazoval Nemci iz neposredne bližine, zletel mimo. je ta nenadno začel ~tre-liati na Angleža in ga sestrelil. Šele potem se je spustil na tla in se vdal. PARAGRAFI SE NE MOREJO PRITOŽITI. Nadaljevanje s 4. strani. "Samo, kadar je dobljena zmaga, homo govorili o miru. Samo t ispolnjevanju trvojrh dolžnosti, da vzdržimo svojo io, bomo zopet gradili z (božjo pomočjo." Mir pod rarttvom Velike Nemčije "Bog nam je poslal Hitlerja," je rekel Rudolf Hess, Hitlerjev namestnik kot voditeljev nacijev," da popraivi neskončno krivico, ki nam je bila nekdaj storjena in da nam zagoto-vfrjtvobodo, tako da bo slednjič prišel trajni mir na nesrečni IliUerjey mir bo obstal na ^reke pod varstvom Velike SeJBŽiiS."-------w •Prevoz vojnih letal preko a-iiieriške meje po zračni poti je prepovedan, v Kanadi lahko ddbe vseeno kolikor hočejo a-nieriških letal. Panagrafom se ve- izognejo na i>o>eben način, kakor poročajo "Times." V Ameriki hxielana letaia predajajo Kai»adi na neki točki amermko-kanadske meje, južno od meeta Couttsa v ka-nadeki provinci Allberta. Tu sta na obeh etnaneh meje dve letališči, ki ju veže pol milje dolga, prema cesta. Letala, Iti prihaja iz tovarne, prista- jajo i*a ameriškem letališču in jih peljejo potem po cesti tik do nleje. (Ker bi >e kanadski vojaški letalci izpostavili nevarnosti internacije, če bi prestopili mejo, vržejo preko meje vrv. Nanjo privežejo na ameriški strani letalo in potem ga na oni strani po nekoliko nagnjeni cesti potegnejo k scihi. Na ta način je prišlo v Kanado že mnogo vojnih letal, a paragrafi nevtralnost nega zakona se ne n^orejo pritožiti, f DARILNE POŠIIJATVE * v Jugoslavijo 100 Dinar.---$ 2.50 200 Dinar.----$ 4.75 300 Dinar.---$ 6.80 500 Dinar.---$10.75 1000 Dinar.---$21.— 2000 Dinar.---$41.50 ZARADI RAZMER V EVROPI so bile naše ive/u za denarne pošiljat ve v Jugoslavijo začasno prekinjene. Sedaj pa smo dobili novo zvezo, po kateri je mogoče našim rojakom vztrečl In denar varno pošiljati. Vendar je bila nam povišana cena, ker s« stroški za pošiljanje po tem potu mnogo višje. Opozarjamo tudi, da se sem in tam more kaka pošiljatev zaradi evropskih razmer zakasniti. ZA NUJNO POŠILJATEV POSLUŽITE SE "CABI.K ORDER". — DOPLAČATI JE TREBA $1.— ZA VSAKO POŠILJATEV V JUGOSLAVIJO SLOVENIC PUBLISHING CO. :: : POTNIŠKI ODDELEK : :: 216 West 18th Street, New York Slovenska prestolnica iina s spomeniki sploh zelo velike težave in nadloge. V nekaterih slučajih ze-ilinijo glede prostora, »m ni denarja za spomenik. Mnogokrat sta na razj>olago denar in prostor, pa ni primernega osnutka. Ce je pa slučajno vse troje, se vname prepir, če je pokojnik sploli zaslužil spomenik ali ne. Noben spomenik še ni bil postavljen brez vročili debat. ISkoda, da se pokojniki ne morejo udeleževati debat, Li,r ti če'bi jim bilo to mogoče, ^t:.-vim, da bi Zorko rekel: — Jest neč na nueam. (\> pa glili imate kej so udov, jih dejte ubugim muskontarjem! Sedaj v tem času je v velikili neworskili li-tih devetdeset od-statkov oglasov in deset odstotkov čtiva. Po praznikih bodo listi za polovico >huj>ali in bo v njih le petinsedemdeset odstotkov oglasov ter petindvajset odstotkov čtiva. Oglase le malokdo i t;i i/, enostavnega vzroka — ker jih je preveč. Vsi so -estavljeni v smislu, ua človek, ki bo kaj kupil, ne bo potrošil denarja, pač ga pa prištedil. Najbolj značilni so ogla-i družb, ki jmiiih ja jo denar na posodo. Pravijo, da ti |w»so«ii-jo na be>edo in na tvoj tedenski zaslužek do tristo dolarjev. Res ti jih posodijo, toda poleg tedenskega zaslužka moraš ponavadi imeti še hišo, plačano pohištvo, karo in zavarovalnin-ko polico. Obre-ti znašajo na mesec — ne na !« -to — dva in pol odstotka. Zdaj so na posojila nad sto dolarjev znižali obresti za pol odstotka ter oglašajo z debelimi črkami: — Le pomislite, koliko prištedite, če si izposodite denar od nas. Svinčnik v roke, prijatelj, pa lahko koj izračunaš, koliko boš na leto prištedil. Četudi sta namesto dveh in pol samo dva odstotka obresti na mr-t-jih je na leto štiriindvajset o I-stotkov, torej skoro t ret i na izposojene vsote. Angleži so se zopet izkazali kot Gobre trgovce. Nemški parnik "Bremen" so spustili skozi 'blokado, van pri angle ci '4Lloyd". Pred nekaj tedni so našli v samotni diši v Brooklvi.u \V;d-terja Ridiarda Engelberga u-morjenega. Nekdo ga je z nekim topim predmetom sedemkrat ali osemkrat strahovito udaril po glavi. Eugelberg je bil tajnik nemškega konzulata v New Volku, star -iii let in neoženjen. V njegovem stanovanju so našli nad .petdeset slik nagih moških, vsled česar so začele oblasti domnevati, da je bil morilec eden njegovih "ljubim-j * cev. Te dni so ga aretirali v Ka, nadi. Stirindvajset let je star, lepe postave in boksar po poklicu. Dejal je, da je bil usodne noči pri Engelbergu in ker se ni mogel ubraniti njegovim 4ljubez^ivo-tim", ga je par-krat počil po glavi. Engelberg je bil abnormalen človek, kakor je bil napri-iner Hitlerjev pristaš in na-cijski voditelj Roehm. Ko ga je nekega jutra Hitler presenetil v družbi mladih fantov, ga je na mestu ustrelil. Dan se daljša, prijatelji! Ne gremo več notri, pač pa že ven, ker je tudi nekakšna tolažba-. - ^ ker je za varo-ki zavarovalni- G t A 8 KlUOD'A""- New Toit Tuesday, December 26, I 939 SLOVANU (YUGOSLAV) T^^fLT ZGODBA O UKRADENEM BERAČEVEM ŠKARPETU Ov« I k« to/na možieku iz Za-*nvja S-nani«.. ^'.a topila I »red mh liriku. Kolikor *e jo «Jalc vsaksebi, eden na levo druui na dt*>no. Upirala >ta -o ni» soriaee, ki sta jih tiščala v tresočih s<> rokah. Sod m k ju .i« vpra-ai pc osebnih p-Miatkih P.vc^a: **( .v.eijjen *** "Kiij pa «aj iii»:»tf zeno!** 4 J:.. .irn>pak -eia VI od njo/* "/ii'.te biati i*- pi-ati 1" • • K »] >te po po < iea?" Zidar/* "Ali niste berač!" 4tTudi. Vest«'. /i vei i moram/* lK«br«» ra/polož«*:?J-.*, ki jo to i»pr iševaljo I- od;ro\ .•»rinil je izzvalo mod poslnšidoi v dvoran', so o!* /a«!nj< m no-knj zresnilo. In sodnik jo narekoval na zapisnik: "Poklic, si dar in berač/* 'Ilihitanje v dvorani se jo ponovilo a mož. ki je po |M>klicu zidar in berač, so je očitajoče obrnil k veselemu poslušalstvu. Bilo jo mlado in zidar in berač -i jo midil, no da bi kaj rekel: 44Zelenci, kaj veste, kaj je življenje/' iZidar, ki je hotel živeti pa jo zato jMistal berač, jo tožil svoje tovariše, na levi zaradi razžaljonja časti. Tovariš ira jo namreč dolžil, da mu je med tonu ko je vinjen loirol v hrib 7.h neko gostilno, da bi so sjmi-oil in nai-pal. odnesel on čevelj od para, ki .ira jo in }>olo- žil ob sobi. jKakor da bi l»il sam obtožen se jo stari zidar pritoževal sodniku : "Kaj bo meni en čevelj, mar. .Taz ira ni-eni ukrade!, ne! Ve-* te, sodnik, tisti mojster čevljar jo najprej njoira našnntal naj mono toži za tatvino, potom jo pa še meno našuntal. naj zalo njeera tožim zaradi žal jen ja v tf east i. "A. če je tako, da vas je le on našnntal. naj tožite, |Kitom pa 'aliko tožbo umaknete, ne? Saj bi bilo lepo, če se pobotata/' "Ne, tisto pa ne. jyospod sodnik, umaknem pa ne. Kaj bo on mene dolžil!" "'Ali vam je toliko za čast jo Mprašal sodnik v dvomu. "Večkrat sto bi K že kaznovani, enkrat celo zaradi tatvine." ".Ja, je že re«, anijmk to pot nisem ukradel in ne odstopim od toura, da ija tožhn. Kar kaznujte gnl Xaj m,u le bo." Nasprotje so ni dalo več poravnati in kolikor je moirel, je možak nagajal svojemu tovarišu. Poglejte, zabadati vanj/ Sodnik se je obrnil k nasprotniku. 44Vaš poklic!" 1"Delavec, gospod sodnik." '"O, kaj še, berač, berač, Npoil sodnik! Tako kot jaz. prav nič boljše!" je pojasnjeva 1 prvi. J"Ni ros. Gospod sodnik, po-loti |>oštono delam, da se preživim. Le pozimi beračim." iTn sodnik, ki jo v tej pravdi že enkrst zapi-al tak čuden, a povsem ".sodoben poklic," menil: "Torej ste samo — sezonski l>erač?" In v zmri^nik je narekoval: "Poklic: Delavec in berač." {Potem je "delavec in berač'* potožil svojo stvar v zagovor. •"Vo-te. .irovpod sodnik. no-imam bolno. Tn ko som se takrat malo napil, sem sel za fro-tilno ležat, pa da bi >o mi noira malo spočila, ker me je pekla, «-eni si čevelj seznl. Ko som so obudil, čevl ja ni bilo nikjer. Potom so mi pravili, da 2ra je on ukradel in okroir 1*»-mijid natorodaj." "Kai born prodajal tvoje stare luknaste ^karnetc, pa Še samo onoira. Koliko l»i si i»o-/ rjiin? Kdo bi ira kupil * PrysmrHla,d da si h* moire)" verieti, ko so -o norčevali iz t obe!" -o jo budoval prvi. (Poklicali so za pričo naduro i roMra revi »arja. ki io pravdo iiiokI tovarišema beračema pno* za prav skubal. "Ni'*om videl, la je ta one-nrti fxlno?ol eovolanwak k nam v delavnico jo prišel in m fSLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDNOTA a S Najboljši prijatelj v nesreči vam je: BRATSKA, DELAVSKA PODPORNA USTANOVA Sprejema možke in ženske v letih od I 6. do 50, in otroke do I 6. leta starosti. ČLANSTVO: 52,000 PBEMOŽENJE: $6,000,000.00 Za ožje informacije glede zavarovanja vprašajte lokalnega tajnika društva SNPJ g Glavni stan: 2657.-59 S. Lawpdale Ave., Chicago, 111. 3 povedal, da ua je on ukradel in jiotemje vprašal, kje bi j^a mogel prodati." "Ni res, ti lažnivec irrdi!" se je zadri nanj. "Gospod .sodnik," je Še povedal mojster, "amipak čevlja re< ni imel s seboj!" "Saj ga ni som m o vrel imeti — s seboj, i^lej ua! Kako u;a bom imel s seboj, če ura pa sploh nisem imel." iKot priča je nastopil Š»» nek gostilničar. 4'Tudi pri nas se je oglasil. Fn tudi nam je pravil, da ima nek čevelj brez para. Smejali smo se." "O. nikar ne laži!" jo spet vzrojil občutljivi l>erač. "Toga jaz nikoli nisem rekel." '"Veste, gospod sodnik," je reko! gostilničar, "pa je res rekel takrat, ko smo ga dražili kam jo dal čevelj brez para. Fn rekel je, da ga ima. pa da gn nikomur no da." kiAV lažeš, orka-fiks!" "Morda r-e je pa le Šalil na zbadanje." je ušlo enemu iz hiliitaječoira »o poslušalstva. Saj ta razlaga jo bila V najbolj verjetna, toda podrla ga jo priča, ki j«' na to umenje vrgla svojo mnenje: "Za boc jt* lahko govoril, a za h"e 751 mogel prodajati če-vi ja." To težko prom.išlj»«vanje jo pretrgal' sodnik, ki jo objavil sodbo: "T)ese1 dni zi«pora. očka! — pa «auK» navadnega." u*I\aj.' No p!-e\zamom. ne maram, zato ker ni res, ko je -amn laž!" Nezadovoljen >e je obrnil in hotel oditi. '"Počakajte no malo, da se zmenimo/* ga je klical sodnik nazaj. "Boste sprejeli sodbo ali ne? To moram vedeti/' <4No, ne bom jo sprejel." 44Torej, poslali vam bomo pisano sodbo. Pa kaj boste ž njo. ko je ne boste znali prebrati!" "Pritožil se bom," je kratko rekel. Zopet, zdaj zadnjič, se je obrnil in šel proti vratom, godrnjajo: I'4No. tega pa ne maram, ne maram!" 'Tn nič več ni hotel po-lusati -odnika. Za malo mu jo bilo. OD VSEPOVSOD ADVOKAT PIJE ŽGANJE. Odvetnik Remington White je eden najbolj znanih zagovornikov v San FraaieiscTL, ima pa čudno navado. -čanje. pa čeprav z alkoholnimi pijačami, med sodno razpravo. rtV dni je moral White zagovarjati nekega možakarja, ki se je pregrešil z nezakonito prodajo alkoholnih pijač.. Ob tej priliki je potegnil iz žepa še posedimo veliko steklenico pijače, jo odprl in nagnil, prej pa jo še nazdravil sodniku. To jo v dvorani povzročilo talkšen smeli, da jo sodnik končno našel vzrok, da je dail odvetnika odvesti, "zavoljo zbujanja hrupa v >odni dvorani." White se bo pri obravnavi, ki se bo vršila >edaj pnfti njemu, sam branil in vse mesto pričakuje to obravnave kakor premiere dobre veseloigre. IZUMI PROTI MAGNETIČ-NIM MINAM. Reuterjovn ago nt ura poroča, da so Francozi rešili tudi vprašanje magnetičnih min ]»o novem postopku. Z neko novo pripravo je mogoče te mine potegniti na povnšino. kakor se je t4' doslej dogajalo z drugimi minami, ki so jih iskali. Izumili so nadalje -troj. ki vpliva na mine pod površino tfiko, da se morajo mine rnz-jločiti, ne da bi napravile kakšno škodo. GRANATA JE PADLA NA BELGIJSKO BOLNIŠNICO. Na*l holgij-kiin ozeniljom so letala vojujočih se držav, kakor znano, zelo rada 4riliki se je zgodila tudi kakšna nenavadna stvar, kakor poročajo iz Brusl ja. Ko so pred k.iKŠnimi 14 dnevi tuja letala spet letela i! 'd helgijskim <»zomljom, je ena izioe«! granat, ki >e ni razpo-čila v zraku, prilotida v n«*ko peč oboroževalne druTtbe < ►z- gree-Marihaye v Liegeii in >o' 1:iiik razpočila. Pri tem jo uiii-j čila Še pet drugih pe<"-i. člove-, škili žrtev pa k sreči ni bilo.J S(> l,olj čudno u-odo je imela' granata, ki je padla na neko j eesto v (lentil in ra/počila.j Hde'! njenih drobeev je v ete! i skozi okno v neko dvornim' vojaške bolnišnice iu m,- i steljo nekeg- bfthiika. k" bi! lniš tako minuto samo štiri enote kisika, gram srčnega mišičja pa des< tkmt toliko, to jo okrog » :n»{. Presi.jict-hjivo pa je. da potrebuj«- možgansko tkivo več nog«) dvakrat toliko, in s iver !>l> enot na minuto. Ni torej nič čudnega, da nam ufo'/gan>ko delo ob po manjkanju ki>ika kmalu zastane. JAJCE IZ SREDNJEGA , VEKA. K o poprav jali majhno cerkev pri A—en^u na I>;um skem., so zidarji v dveh votli n: h v eerkvenem zidovju od-j krili »Ive kurji jajci, i/.tm-«! ka t«': i!i so bi!; en« ga vzidali !«• ta HOP, dni-ena pa lela I7--M. . t (»bo jajci -ta popolnoma o- hraui!*i. Tiilcišno vzi i jt ja <* \ «l< bo " e«" k \ 'e]'o /.;•! o v j'- pra.stara •!;• ">ka «»oga, 1 !' j" < I - ii« — - *'»• r no j»r:«k "/.zit-it m> Ci) ŽE NE VEŠ. SEDAJ IZVEŠ; «la ' i ,» finska via iu v-a'v d; rt ;»osv 'tovapja v kl»'tnili ; 1 s j . i r'' i :'in-!•;«• Narodne b:, like v TI« Isinkih: «i;i jo bila zatln jo nedeljo v.-:; Fin-ka brev. nv da je obhajal nein\Ški maršal Mack« n>o'i p • tekli t -de!i 90. obletnico svojega rojstva: «la je .-konstruiral lo-h-tni, John < "!«i\v vj.ondonn nov mo-i < I *' 1 zračne bon Profesf)rji| izjavljajo, da je iznm;:<;1 j pra-! vi genij v i! ehaniki. NAKOriTK SI.OVKNSKO - AMKSCl-kANSKI KOI KIIVK ZA 1910. — 1641 STKAM ZANIMIVOSTI. STANK VAS SAMO :»<♦ < KNTOV. — \ Združenih «ir/;i\:ih lahko |M)-ljft«' znamki- |»«» 'i 07. po 3 fcntf. BLAZNIKOVA Prati ka za leto 1940 Cena 2Sc e požtnino vred. "Glas Naroda" 216 West I8tk Stroil New York. N. T. ALJEHIN IN CAPABLANCA Amstordaioki "Tolegraat"' j otoča i/, liuoiio- Aires, «la .-ta tako Aljehin k kor ('apablan-oa odklonila p nlpis ptn^odlie i> novem boju za salmvsko svetovno prven-tyo, ''ba imata jH>misleke /,4«p'>r finančno ureditev takšne boi'be. Co «lo *J1. januarja ne pride do sporazuma mod prireditelji tenra na-moravanoira matclia. tedaj bo padla prireditev po vr-ej verjetnosti v vedo. Novi Veliki Zemljevid .75 Zbirka novih zemljevidov, čije sestava velja $300,000.—, kaže svet, kakoršen je danes in Vam pomaga razumevati zgodovinske poteze diktatorstev in demokracij. WW -V(, M t ' v-"« S* V- . 1 1 Posebne zanimivosti TABELE: Potovanja odkritij in raziskovanj. Sončni sestav. Velikosti in glot>očina morja in jezer. Največja jezera in otoki. Najdaljše reke in prekopi. Najvišje gore — najvi-višji slapovi. Razdalja zračnih protj med mesti. DIAGRAMI: Predeli zemlje. Značaj krajev na zemlji. Poglavitne vere na svetu. Seznam ver v Združenih državah. ZA V KANADO S3.— SESTAVLJEN S POSEBNIM OZIROM NA SEDANJI POLITIČNI POLOŽAJ VELIKOST KNJIGE 9Vs x 12 in. Z VSAKIM NAROČILOM POŠLJEMO BREZPLAČNO VAŠO IZBIRO 5 KNJIG katere so v seznamu na zadnji strani lista. 48 STRANI ZEMLJEVIDOV TUJIH DE2EL 48 STRANI ZEMLJEVIDOV DR2AV ZEMLJEVID VSAKE KANADSKE PROVINCE VSI ZEMLJEVIDI V BARVAH ZAZNAMOVANIH JE NAD 35,000 KRAJEV Skupaj 160 strani Naročite pri: Slovenfc Publishing Company, 216 Weat 18th Street New York City ^ VEZAVA TRPEŽNA IN UMETNIŠKO IZDELANA »*Lza * SMJIHl * * D DP- 9«w Toft Tuesday, December 26, 1939 gLUVJEM (TUOOBLXVy HOLT IdlH; iHlllllllit^WillllW^ Slovenska koroška vas Vaški Apostol Spiaal L. GAKGIIOFER; za "CJias Naroda" prirea s tisto klaftro drv plačal — afM M op t. če ni dobi o razumel pomena teh besed ,toda njen ■pogU-il iti njen smeli -ta zgovorno oči to val a njene misli. Bilo lou j«', kot da l»i g« kulo s pestjo udaril v obrtK. 44 Julka! Preklici!" Julka pe je >*tiif>jala. *'To l< Š prt klicala! Tukaj na motil! Te ne . . ." 'MV ne?" mu j<- kljubovala.. 4M e ne. ti pti ognili pri svoji či>ti in ]>oštenju, da ne n; pravim niti koraka s teboj." Tedaj se je ona prestrašila. Toda zasnkcjala se je in se obrnila v stn «i. "Jnlkn," njegov glas je pojemal, "kar sem rekel, sem rrkel." , Odšla je za materjo in sosedami.. Mlademu VaMlioferju je kri zalila lica. Gledud je za njo 6 tako aitedenim pogledom, kot da bi .se pred nji mi>ogrezal boli, sončni «ret. Zgoraj je izir'niln rit a vda merica s svojimi spremi jovalci za ovinkom Julk.-. je stopila za njimi i>o beli ]x>ti. Romanu je nekaj reklo: "NY. to n«' more biti. Prositi me mora za cd pušča njo." Sla . e. ne e K' moram sramovati." /" se ji' hotel obrniti, pa je za žarel o v njem zadnje upanje. Ko t o \ idola, da ga ni. se Iki vrnila r.li ga pa ]>oklicala. Rimo Uičo naj *ra, pa bo vsi* dobro. . Si; ! j< iti jni-Ui al. Toda v mirnem jutru ni bilo drugo-g; slišali kot ]!ad; i«;o melikoga s noga z grmovja. S tr<~<.«» n ko si je popravil klobuk, .-tresel z glavo in začel iti |.< .'asnih korakov proti cesta. Ni •< -,•!r drugog:i r:i videl kot izpremenjen glas svoje Jul-k»' in s!i-a! n,onioči. S :čen j<> bi! !o\eku. ki ni nikdar v življenju poznal bolečine pa pa naenkrat zaboli zob. Tako je bil obupan, da bi najraje, hotoč utešiti svojo bolečino, jioniolil glavo v ogenj. Tak se je vrnil Roman domov. Očeta še ni bi!o. Občinsko sejo so imeli v gostilni, kar se je ponavadi precej zavleklo. A' takem rlučaju ga ni-o čakali s kosilom. I Ko ga je opazila dekla v veži, je takoj odnesla skledo juhe v sobo. Pri mizi pa so že -odeli in čakali: Peter, dva hlapca, in kravja dekla. Le pastirja še ni bilo. ' Takoj ko je Ronuin vstopil, je Peter vedel, da mu je ne-k*j. zato ga je vprašal: ( 44Kaj ti je, Manče?" 44Xičf" je cdvmil Roman, zagnal klobuk na pečico in islokel -uknjič. 4 4 Tod a--" "'Pri miru me pusti!" Z '1 'o o je, kot tla se hoče Ronuin nad Petrom stresti. Kaj je pravzaprav on vsosu kriv! On je vrtinci i I v njem neumno sočut;e, en je odpeljal drva, ki so povzročila vse gorje! ' Take misli so sc podile Romanu po glavi. Toda ko je stopil k Petru in o*.azil v njegovent grdem obrazu neizmerno dobre oči, ni mogel spraviti iz sebe jezne besede. l>a' prepreči \Va naklaljna vprašanja, se je prekrižal in začel jesti. tl'o molitvi so posli zajeli. Le Peter je >edel nepremično in ni otTm«kniI pogleda od Roman«, "Kaj ti je, Manče?" mu pravi slednjič. Čemiu <=e ne fine ješ. Tak se mi zdiš, kot jutro brez aol-nčne svetlobe." "Saj bo niendii res tako." Roman se je silil jesti, pa ura je šla jed bolj nazaj nego j»aiprej. RoTflraže.n, kot da bi iskal izhoda svojemu razburjenju. je vprašal: '"Kje je pastir Prihodnjič nrj l»o za kosilo doma!" Komaj je izprogovoiil te besede, se je j>ojavil pastir na |»ragti in pričel s piskajočim glasom: "Ali ste že slišali? Vsa vas je ponorela. A'i ste že * 'išali ? Pmoči je k Lim-arici silil hudič!" Q\o je zaslišal Reman besedo "Limarica" ga je minila potrpežljivost. ^ ( "Xe zopet je prijel eden s temi čenčami." T daril ;e ]>o n izi. da so krožniki zarorpotali. Posli so začudeno pogledali. l)oma«Vga .sina niso še videli takega. Tudi P' tm -o -e zr.čoli tresti prsti, pa «e je premagal in dejal: "ManTe, iVnm se razburjaš? Pa ti--" Zadnjo b< x^lo je'{Hnnemlbno naglasi!, kar ni zgrešilo svo-.Vga namena. Rnniaii je z žlico {»ostrgal polito jiil s prta ter dejal": ""Prav imaš. T,o no s sovraštvom v srcu . . ." stavka pa ni skončtl. "Danes mi gre vse narobe. Zaradi teh čenč." Posli, vi«'eč, da se v Petru nekaj pripravlja, so se začeli fregati med seboj. "Ja, *aj pravin , to so ljudje," se je pomiril Ronuin. "(V vi diugače, pa napravijo iz maihe konj-a. Ko si sinoči cepil liimurici drva, te je videl nočni čuvaj. Zidaj pa raznaša selita [»o vasi: opolnoči je hudič cepil pri Linuarici." Iflaipea sta n*u hotela seči v besedo, toda Roman ju je jiay rjiil. ' •4Sedaj govorim jaz in Peter in nilie di\i^i." (Nadaljevanje prihodnjič.) 'Zadnji ''Koroški Slovenec "j se liiost i. Domala vsako vas je zelo zanimivo in prijetno po-, že oblizala civilizacija, indn-roča o slovenski koroški va-i strializacija, vsaka peta hiša in o nizlikah v značaju posa-|bi hotela biti gostilna. Pre-meznib koroških dolin. Tako- naiog Rožan lii rad grabil za le piše: Ne vedno so naše slovenske vasi središče nagega narodne- šljena. De ga življenja, srce slovenskega I Pod junčanl zvezdami. . •Podjuna je globoko za miki et a so ponižna, anka je vzor prave telesa. Mnoge so se na zunaj Slovenke, verne, delavne, tr-v marši »"oni spremenile, moder- peče. Možje so vneti za go-niziralo, druge spet ostajajo'e/podarstvo. Zboljšanje gospo-kakor so bile pred stoletji, ma- darstva ji mje pr\-a skrb. Ie, skrou^ne, ponižne. Pa najsi1 Pcdjunskinv vasem dajejo se je v desetletjih lice naših danes betonski silosi, redki po vasi isQM-eineni'o ali ne, ljud- Rcžu jn Zilji, posebno barvo, ska duša. jedro vaškega obče- Redki so radioaparati, zato pa stva. jo o-tala nespremenjena Podjuna razmerno največ l>ere izza stoletij. Dobremu pogle- in kaže-mnogo vtve'ja za zdra-du se še za sedmi jimi oblikami vo prosvet<». Ponekfwl so go-življenja ]>o naših vaseh odohotila v še-1 skromno in sramežljivo kuka-giili in običajih, v narodni go-1 jo izza sadnega drevja, kakor vorici in narodnih nalovili Vibi se hoteli oproščati, da so tu. davnih ljudskih obredih. j V primeri s Podjunčanom je flvljuh mnogi ]M»dobnosti ?e|Ziljna v }>oirleilu domače hiše naše doline niod selnij znatno | in njene udobnosti pravi go-razl i kujejo. Se danes diha kar ^pod. POZOR ROJAKI! V ZALOGI IMAMO NOVE PREGLEDNE ZEMLJEVIDE: Velik pregleden zemljevid JUGOSLAVIJE (Na njem so označene poleg mest tudi večje slovenske vasi) stane $ 1.— Manjši zemljevid JUGOSLAVIJE stane 25< Zemljevid jugoslovanskih BANOVIN stane 25e Zemljevid — CELEGA SVETA Knjiga, obsegajoči 48 str., -eznam večjih mest s številom prebivalcev. Stane 50- SLOVKNIC PUBLISHING CO. 216 West 18th Street Mpw Ynrk NAROČITE SLOVENSKO - A.MERI-KANSKI KOLEDAR ZA 1940. — 160 STRANI ZANIMIVOSTI. STANE VAS SAMO 50 CENTOV. — V Združenih državah Ialiko pošljete znamke po 2 oz. po 3 cente. vsaka vas svojega posebneg0 duha, pozna -vojo posebno melodijo in svojo noto. Y-nosti. Xoben organizacij-k i oklep ni mogel ustvariti tako živo povezanega, nesebično ži večeira in za skupno ča-t tek-nmjoče.ga občestva, kakor ga predstavlja ziljska il konta." Tu ni razlik med stanovi in pckli<-i, ne med kaj-zarji in kmeti, pozabljene .so vse razprtije ali onega značaja. Kad vsakim fantom stoji zti-TK)ved vaške "konte." Ob melodiji starodavne slavnostne pesmi so zavrti pod lipo s "Sva vonko" v narodni noši v prvi rej. ZiM-ko žegnanje jo domala enako po vsej Zilji. Obredna "Buli nam dej an dobr Xa Zilji jo doma vaški ponce, 7>once Ziljana. Rož diha vojt|llll lia,,Biill Razne vesti. ŽIVI ŠAH V CURIHU. X Ouriliu so priredili zani- nfivo šahovsko igro. Odigrala sta jo najboljša švican-ka ša- koli vzroka ne jakih; ^la je finska vlada ukazala ugasiti svetilnike, ki rabijo ladjiun pri plovbi v pristanišče Viborg; NISO JI DOVOLILI GLEDATI SEBE. Danska se smeje dogodku, ki se je odigral ob prvi uprizoritvi novega filma v Koda-nju. Z velikimi črkami so naznanili, da bo tej uprizoritvi prisostvovala tudi glavna igralka, lnflada stvar, ki so bili njeno nadarjenost nenadno odkrili in ki je prišla tako rekoč s šolske klopi v filmski atelje. Občinstvo je čakalo napeto, da se o-ebno seznani z lepo igralko — -a do tega ni prišlo. Ob vhodu kinematografa jo stal namreč policijski uradnik. Iki je malo zvezdnico, ko. je v napetem pričakovanju stopila iz avtomobilu, strogo vprašal, koliko let ji je. "Šestnajst," je odgovorila zvezdnica. "Potem ne smete vstopiti. Mladim jo je .................................... iiii*u'iii|.-i|i tlliaill^OllltiiillK11)!)!,,,,1,11^11111,Hilli'Hti ||H» lil MEHKO VEZANE KNJIGE Razprodaja KNJIG Da napravimo prostor za novo zaloga smo znižali cene teh knjig, da vsakemu jih je mogoče naročiti. Storite to še danes, ker bo zaloga kmalo iztekla. užijo pri vo- prhava prepovedana." i dejal uradnik. Vsa prepadi« mu jo zvezdnica dopovedovala, da je vendar glavna junakinja tega fi'ma in dti ol>činst vo čaka nanjo. (Hi -var postave (pa se ni dal omeli- liista Grob in Job nor, in sicer uf-enjak se je postavil doho- da je bila žena ruskega ko-',čiti. niti tedaj, ko je prihitel misarja Molotova doslej komi- j ravnatelj in mu skušal dt.jH)-sarka za ribarstvo, postavljena j vedati, da se o l glodanja tega na razpoloženje. jfilinh, pri katerem je sama so- delovala, ndada dama vendarle no more več "pohujŠati,\ Policist jo vedel samo za višje naredbe, ki no poznajo izjeme. Igralk-a je morala jokajoč domov, ko jo nje film doživljal zelo uspešno premiero. MUČENIK ZNANOSTI. V Parizu je v starosti G7 let umrl mučeni k zninosti, prof. Oharles Villant. Kot navdušen ti:i "šahovnici", ki je morila 2."> metrov v kvadrat, torej 025 kvadrat, metrov.: 'Figuro so bile žive in sicer so jih predstavljali člani cu-riškega dramskega društva in nekega plesnega študija. Ti s'odc?«vci so nosili lepe roko-kojske kostume, pri če nš i s kraljem, ki ira je spremljal dvomi norec, do kmetov, ki so ^o borili kot lepi grenadirji. čes, ta prvi rej začeti," vsaj .Štirje tki 3 metre visoki stolpi, je ostala do danes nespreme- ki so jih stražili vojakL so hra- njena. Rožan ohranja svojo razigra-no-t in dobro volio še z dni o-stalega leto. Rožamska vas je nekam vesela, na stežaj odprta, družabna, šecava. Največ slovenskih koroških pesani jo doma t Rožu. Po Rožaitah ir>ozna svet koroške Slovence. Rož jo dal največ velikih, po-aiKomfbnih mož. So danes je o-riiri nalon nih rar>ov zov. ^fnogo je tu zgledne so- sciščine, slovanske dobrotlji-vosti in gostoljubja. A tudi ne manjka nevarne lahkonui- niu vogale ogromne šahovnice, a štirje majhni poniji, dva bela in dva črna. so izvrševali svoje š-efjave skoke. Figure so se gibale po polju v obliki srednjeveške i ere in po navedbah obeh mojstrov. Vsaka poteza je trajala o-krog 40 do 50 sekund, tako da ie bi'o vse steilno v gibanju. Ko je padel kakšen gre nadir. v ustvarjanju narod- ^ mihitela sanitota in odne.sla. rov in kovanju ver- Klicarji so nakazovali vsaki fi- Denarne pošiljatve Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kur tu. V ITALUO $ 6.00 11.85 17.50 28.00 56.00 Lir 100 " 200 " 300 " 500 " 1000 KER 8K CENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI NLJft.* {NAKAZILA IZVR&U-&JEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO $1— SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (TRAVEL BUREAU) «1« W. ISOi ST., NEW YORK sodno s telesom in dušo v službo razi-kovanja enako zdravilnih, kakor nevarnih žarkov srama, zavoljo katerih je leta 1D0f> izgubil najprvo desno roko, leta 1910 prste levo roko, pot let pozneje levo roko do zapestja in leta 1920 do pazduhe. Vso te puhahe pa ga niso mogle odvrniti od znanstvenega dela. Še letos v januarju so jo trudil, da bi prodrl čim crloblje v skrivnosti radija. Starost in poškodbe so ga končno prisilile, da je ustavil to delo. Mnogo tega. kar vemo danes o terapevt ičnih lastnostih radija, je njegova zaslu-ira. Država ga jo med drugim nagradila z vplikim križem Častne legije. LJUBEZEN MED MLADOSTNIKI. X južnofranjcoski občini (Jra-sac.u se je odigrala krvava lju-bavna drama med trenj.i mladostniki. 19-letni gimnazijec C-hciles Vvon si jo izbral 15-let-no Daniso CUiarlni-o za svojo nevesto in bodočo ženo. Doni-a pa je -vojo pozornost i>o-svetila dni-aretiifu fantiču. Ko ie Yvon od Denise zahteval pojasnila, zakaj so mu je izneverila. je dekle odgovorilo s porogljivo opazko. To .je gimnazijca tako razkačilo. da jo uo-toirnil samokres in ustrelil Doni so. Morilec je nato poiskal še svojega tekmeca in ustrelil tudi njega. Xa konec si je še s«am pognal krog1 o v glavo. 2. Belgrajski Biser (VitoJ Jelene) 6 Burska Vojska 7. Cvetke r. Jeglič) 22. Mladim Srcem, r>ovesil ":a mladino (K-avor MeSko) 24. Mjiron, krščanski de^ek x IJba-nona 28. OI> 50 letnici dr. «faneza Ev. Kreka 29. Paniki Zlatar 30. Patria. Povest ii irske Jtinaftkc dobe (H. Fed»»rer4 31. Paberki iz Roža (Ivan Albreht) 32. Popotniki, novele in trtice (Milan PugelJ) 33. Pnžicalee 34. Pravljice (H. Majar) 35. Pravljice in pripovedke za iii!a dino (S. Kosutnik) 36. Tovesti in Slike (Ksaver Meško) 37. Ptice Selivke (Ta««ire; 38. Praški Judek (J<»sip Vole) 10. Prapre#anove Zgodbe. Povesti (Anton Stražarj H. Preganjanje Indijanskih misijonarjev (Jowef Si'illmau) 14. VAŽNO ZA NAROČNIKE grm njeno mesto. Kadar je stopil kralj naprej, so se oglasile fanfaro, a če je bil v nevarnosti, so zaropotali bobni. Že sam pohod figur v zatemne-lem prostoru, v plaT>olajoči svetlobi p1 am en i c in ob grmenju bobnov, jo bil številnemu občinstvu v velik užitek. ČE ŠE NE VEŠ, ZDAJ IZVEŠ: kla se nahajajo v Pečengu na finskem ozemlju izdatni rudniki niklja, ki so ipoleg nahajališč x Kanadi in Kaledoniji največji rudniki niklja n-a svetu. Rudniki v Pečongm so last skupine "International Nicklo j Co. of Canada" in jih vodijo kanadski inženjerji; ula je šef generalnega štaba finske vojske general Oefioh švicarskega porekla; da je sv. Barbara zaščitni ca rudarjev, ki praznujejo nje god 4. decemibra, tudi zaščit-niea topni carjev; ida so Angleži dr vršil i propagandni film za svoje letalsvo. Predvajajo ga pod naslovom "Levu rasejo kril-a"; da je stacioniranih v Litvi 10 tisoč ruskih vojakov v štirih gamizijah; da iir^ajo v vseh večjih gar-ni^ijskih mestih Nemčije tečaje holandskeiga jezifea; ida je franeo^ka vlada sprejela sklep o posebnem oibdav-iz kakršnega Poleg naslova je razvidno do kdaj imate plačano nantfnino. Prva Številka pomeni mesec, drutfa dan in tretja |»a leto Da nam prilira nlte nepotrebu^ga dela lu struškov, Vas prosimo, d« skušale oaročul-no pravočasno poravnati. Pošljite naročnino naravnaš*, nam ali Jo t>a plačajte na-ien-u zastopniku v \ afien. kraju ali i-a kateremu lanel ia.«topuikov, kojlb Imena so tiskana s debelini črkami, ker so upra« t-čpdI obiskati tun; druge naselbine, kjer je kaj naAib rojakov naoljenih. Zastopnik bo Vam izročil potrdilo za plačano naročnino. 15. 16. 18. 19. 51. Rdefa in bela vrtnlra (Anton Huonder) Revolucija na Porlugalskrm Sisto 8 Šesto (H. Federer) Spisi Krištofa Šniida Študent naj bo (S. FinXgart Suneški Invalid (S. KoSutnlk) Sveta Notburea cen ju "vseh, ki CALIFOliNlA: San Fraucitioo, Jacob Lauahin * JOLOHA1 >0: Pueblo, Pecer Cuiig, A. Saftl« Walaenburg, M. J. Bajuk iNDIANA: Indianapolis. Fr. Zupiltf ILLINOIS: Chicago, J. Bevčlk Cicero, J. Fabian (Chicago. (Xwro In Illinois) Jollet, Jennie Bamblch La SaUe, J. S pellet Masco&tab, Frank Angustln North Chicago ln Waukegan. MMk. ifliM VIABYLAND: Kltzmiller, Fr. Vodopivo* MICHIGAN: Detroit, L. Plankar MINNESOTA: Chlsbolm, Frank Gouže, J. Lv^anNh Ely, Jos. J. Pesbel Ereleth, Louis Goals .Gilbert, Louis Vessel Hlbbing, John Povfte Virginia, Frank HrraUcb MONTANA: Roundup. U. M. Pan Ian Washoe, L. Champ« NEBRASKA: Omaha, P. Broderlck VEW TORK: Brooklyn, Anthony Svei Gowanda. Karl Ltttis vtlia Prv* OHIO: Barlierton. Frank fraha Cleveland. Anion Bobek linger, Jacob Resni k. Ju1*« Siapnl* Glrard, Anton Nagode Lorain, Louis Ualant, John Kiiioli Youngstown, Anton Klkalj OREGON: Oregon City, J. Koblar PENNSYLVANIA: Bessemer, Jobn Jevnlkar Broughton, Anton Ipaveo Conemaugh, J. Brezove« Coverdale La okoUca. Mrs. Ivans Rupnik Export, Lou/a Supaolll Farrell, Jerry Okorn Forest City, Math Kamin Fr. Blodnlkar Greensburg, Frank Novak Homer City, Fr. Ferenchak Johnstown, John Polants Krayn, Ant. TauJelj Luzerne, Frank Balloch Midway, Juuii 2nst Pittsburgh ln okoUca, Philip Pr*g»> Steel ton, A. Hren Turtle Creek, Fr. Sehlfrer West Newton, Joseph Jovan..... WISCONSIN. Milwaukee, West Allis, Fr. Sksfc Sheboygan, Joseph Kaaes WYOMING: Rock Springs. Lsnls Dlamondvllle, Joe Rollvfi 53. Tri Indijanske povest (Josef Splllman) 36. Volk Spokoriiik in druge povesti za mladino (Ksaver MeSkoi 57. Vojnimir ali I »ganslto in krM (Josip Ogrinec G0. Zbrani spisi za mladino (Engelliert Ganglj 61. Zbirka narodnih pripovedk za mladino (J. Planinski> <3. Zlatokopi (Josef Spillman) (Vezava nekaterih knjig je od letanja nekoliko izkaiena.) Ako iina kaka knjiga več zvezkov, se šteje vsak zvezek za knjigo. POZOR I Ker imamo nekaj teh knjig v omejenem številu, navedite pri naročilu več knjig, da Vam moremo postreči. KNJIGARNA Glas Naroda 216 WEST 18th STREET NEW YORK Vsak zastopnik Itda potrdile u m ta, katera Je prejel VTMATi '914» KOODi* Rojake prosimo, k o pošljejo za naročnino, da se poslužujejo — UNITED STATES oziroma CANADIAN POSTAL MONEY O&dB&r ~ " ako je vam' ie priročno