Torek: Tednikov kopalni dan Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Term Ptuj vsaktorek do vključno 15. 2. 2019. Kupon ne velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi in novoletnim počitnicami, ob praznikih ter na dan organiziranih prireditev. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Drugi popusti so izključen in se ne seštevajo. t: 02/ 7494 530 e: termalm.park@terme-ptuj.si ; V središču Podravje • Cene nepremi-! čnin se hitro približujejo terme ptuj \ rekordnim iz leta 2008 SAVA HOTELS & RESORTS O Stran 9 V Štajerski Ptuj, petek, 11. januarja 2019 Letnik LXXII • št. 3 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,20 EUR Podravje • Komu so pogodu urniki ptujskih zobozdravnikov Podravje Zavrč • Švabovo naprodaj za 280.000 evrov O Stran 5 Politika Videm • V. d. direktor občinske uprave za določen čas Mirko Šimenko O Stran 4 Podeželje Podravje • Zaradi podnebnih sprememb manj letnikov ledenega vina O Stran 6 Aktualno Kidričevo • Dobre tri evre takse za nočitev v Gostišču Pan, za kampiranje takse ni O Strani 2 in 3 v Šport Nogomet • Je Ptujčanom sploh mar za domači klub? O Stran 11 Na Ptujskem ob petkih popoldan ne dela niti en zobozdravnik 32 zobozdravnikov dela na območju UE Ptuj. Niti eden med njimi, ne v ptujskem Zdravstvenem domu, ne koncesionar, ne dela ob petkih popoldan. Ob zobobolu paciente napotijo v Maribor, kjer v Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca nočna dežurna zobozdravstvena služba začne delati po 20. uri. Njihove storitve so seveda plačljive. Bistveno bolje, le s prerazporeditvijo delovnega časa, so zadeve brez velikih dodatnih stroškov uredili v Ormožu. Več na straneh 2 in 3. Foto: Črtomir Goznik V središču • Število splošnih maturantov prepolovljeno o Strani 8 in 9 Dom upokojencev Ptuj Prvi dvig cen oskrbe januarja, drugi marca? o Strani 8 in 9 AKCIJA ZA NOVE NAROČNIKE ŠTAJERSKEGA TEDNIKA! ^te.«. 70ler Ob sklenitvi naročniškega razmerja vas tokrat čakajo lepe nagrade, ki vam bodo polepšale zimske dni. Več v notranjosti časopisa. 2 Štajerski V središču petek • 11. januarja 2019 Podravje • Kakšni so urniki zobozdravnikov in zakaj delo v petek popoldne ni dežurstvo Na Ptujskem ob petkih popoldan 32 zobozdravnikov (če jih ne upoštevamo še pet, ki v celoti delajo samoplačniško) dela na območju UE Ptuj. Niti eden med njimi, Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca nočna dežurna zobozdravstvena služba začne delati po 20. uri. Njihove storitve so seveda Po podatkih, s katerimi razpolaga Metka Petek Uhan, direktorica Zdravstvenega doma Ptuj, je na območju Ptuja zaposlenih 32 zobozdravnikov, od tega je 21 koncesionarjev. To predstavlja velik delež vseh zobozdravnikov na našem območju. V Zdravstvenem domu Ptuj za otroke in odrasle skrbi 11 zobozdravnikov, v to pa nista všteta dva pripravnika in dva specialista. Njihov urnik je raznolik, s koncesionarji pa jih med drugim druži dejstvo, da so prav vsi ob petkih popoldan prosti. Delovni čas vseh 32 zobozdravnikov na Ptujskem (izvzeti so zasebniki, ki nimajo koncesij in so njihove storitve za pacienta v celoti plačljive) je namreč urejen tako, da so v petek popoldan brez delovnih obveznosti. Razlog za to še zdaleč ne leži v pomanjkanju potreb pacientov, temveč v dejstvu, da bi takšne spremembe zahtevale drugačno prerazporeditev delovnega časa. Petek Uhanova sicer poudarja, da so problem dežurstva skušali reši- ti že večkrat, a zmeraj neuspešno. Kot pravi, je do rešitev možno priti le ob sodelovanju s koncesi-onarji. Na vprašanje, zakaj urnika ne prilagodijo tako, da bi vsaj eden izmed zobozdravnikov (izmenja-je) delal ob petkih popoldan, odgovarja, da urnike potrjuje zavarovalnica in dodaja: „Zdravstveni dom ne more naložiti koncesio-narjem, da spreminjajo urnike, ki si jih oblikujejo sami. Če bi želeli, bi seveda lahko delali tudi v petek popoldan, če ne želijo, pa je to prav tako njihova pravica. Se pa bomo skušali ponovno dogovoriti, v dobrobit pacientov." Podobno stanje je tudi v drugih občinah Številni koncesionarji, pa tudi nekateri zaposleni v ZD Ptuj, so si delovni čas razporedili tako, da delo začnejo ob ponedeljkih popoldan, zaključijo pa ga v petek okrog 14. ure. Kaj so nujna stanja Nujne storitve, opravljene v času dežurstva, so krite iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in jih pacient ne plača. Gre za ekstrakcije (puljenje), huda vnetja in bolečine, krvavitve in poškodbe v predelu zob in ustne votline. Med nenujna stanja pa sodijo okrušena ali izpadla plomba, razpadel mostiček, popravila protez in cementiranje izpadlih zobnih prevlek, skelenje ali manjše bolečine. V letu, ki ima 52 tednov, bi ob 32 zdravnikih (redno zaposlenih in koncesionarjih) v primeru dogovora, da delajo tudi ob petkih popoldan oz. prerazporedijo svoj delovni čas drugače, vsak delal enkrat ali največ dvakrat letno. Problem je toliko večji, ker gre za skupno težavo širše regije. Podobno stanje je namreč tudi v Mariboru, kjer vas v petek popoldan na vratih zobozdravstvene ambulante v ZD dr. Adolfa Drolca pričaka napis, da zaradi spremenjene zakonodaje ob petkih popoldan ne delajo. Nočna dežurna zobozdravstvena ambulanta od- pre svoja vrata šele v petek ob 20. uri, ko se v čakalnici nabere precej velika gneča in ko so seveda storitve plačljive, tako za odrasle kot otroke. Za plačljiv pregled pri zobozdravniku se v Mariboru čaka do večera Razlika, ali zobozdravnika obiščete čez dan ali po 20. uri, je z vidika plačila storitve velika. Obvezno zdravstveno zavarovanje namreč Urnike zobozdravnikov potrjuje Zdravstvena zavarovalnica RS. Če delajo manj tem soglašati tudi občina. Dnevi, ob katerih zobozdravniki delajo popoldan pa vov enostavno ni izbral nihče. Kidričevo • V občini Kidričevo zaračunavajo najvišjo možno takso Dobre tri evre takse za nočitev v Gostišču Pan, za kampiranje takse ni Z zakonom o spodbujanju razvoja turizma, kije začel veljati marca lani, so občine dobile možnost povišanja turistične takse do največ 2,50 evra na osebo na dan. Številne občine v Spodnjem Podravju so se takrat odločile za podražitev. Med njimi tudi občina Kidričevo. Z novim letom so k znesku turistične dodali še promocijsko takso. To pomeni, da morajo turisti v Kidričevem po novem zraven cene namestitve plačati še dodatnih 3,125 evra za noč, vendar to ne velja za turiste v kampih in avtodomih. Lani na majski seji so takratni svetniki občine Kidričevo obravnavali odlok o zvišanju turistične takse. Sprejeli so najvišjo možno takso in jo s prejšnjih 1,3 evra zvišali na 2,5 evra. S 1. januarjem 2019 je država začela zaračunavati še promocijsko takso, kar za tiste, ki obiščejo Kidričevo, pomeni dodatnih 3,125 evra na izstavljenem računu za eno nočitev. »Sledili smo predlogu, ki ga je podala država, in se odločili za najvišjo takso. Glede na to, da imamo v občini samo 12 postelj s štirimi zvezdicami, smo pustili to takso v tej višini,« je povedal župan občine Kidričevo Anton Leskovar. Vsi, ki obiščejo Kidričevo, pa ne plačajo tako visoke takse. Tistim, ki prenočijo v kampu, takse namreč sploh ne zaračunavajo. To pa zato, ker želijo privabiti čim več takih obiskovalcev. »V preteklem letu smo se pridružili mreži postajališč za av-todome. S tem smo registrirali pet postajališč, z ureditvijo Zelenega jezera ob gramozni jami v Pleterjah 5 mio evrov iz promocijske takse Promocijska taksa, ki so jo turistični delavci začeli zaračunavati z novim letom, ne ostane občinam, ampak je namenjena Slovenski turistični organizaciji, in sicer za promocijo Slovenije na tujih trgih. Na gospodarskem ministrstvu ocenjujejo, da se bo v letu 2019 zbralo za 4,7 milijona evrov promocijske takse. Osnovni del takse pa je še vedno tisti, ki ostane občini. S tem denarjem tako občine lahko izvedejo potrebna vlaganja v dejavnosti, storitve in investicije, ki so v javnem interesu. FOTO: Črtomir Goznik Z novim letom se je turistična taksa zvišala. V občinah Ljubljana, Bled in Kidričevo bodo turisti za noč po osebi odšteli dobre tri evre. bomo pridobili avtokamp, prav tako v Starošincah nastaja glamping. Želimo pridobiti čim več gostov in smo se ob sprejemanju odloka odločili za oprostitev plačevanja za te skupine,« pojasnjuje direktor občinske uprave Damjan Napast. Preostala prenočišča, za katera je predvidena taksa, so v Restavraciji Pan. Tako visok pa je zato, ker gre za nadstandardne namestitve, ki so večinoma namenjene poslovnim nočitvam. Kljub temu bodo morda višino te takse spremenili. Glede tega se bodo uskladili na ravni turistične regije Visit Ravno polje, kamor ob Kidričevem spada še občina Starše, k sodelovanju pa so povabili tudi Hajdino in Rače-Fram. »V kratkem načrtujemo sestanek na to temo,« je še povedal Napast. V Spodnjem Podravju najmanj turističnih taks Občini Ljubljana in Bled iz naslova turističnih taks letno zaslužita več kot milijon evrov, Občina Piran petek • 11. januarja 2019 Podeželje Štajerski 3 ne dela niti en zobozdravnik ne v ptujskem Zdravstvenem domu, ne koncesionar, ne dela ob petkih popoldan. Ob zobobolu paciente napotijo v Maribor, kjer v plačljive. Bistveno bolje, le s prerazporeditvijo delovnega časa, so zadeve brez velikih dodatnih stroškov uredili v Ormožu. kot 1/5 delovnega časa po 16. uri, mora s niso določeni, zato si petkovih popoldne- zagotavlja plačilo za izvajanje nujnih zobozdravstvenih storitev le podnevi. V nočnih urah pa je obvezna participacija vsakega pacienta, saj gre po mnenju ZZZS za nadstandardno storitev. Nikjer v Sloveniji se ne izvaja nočno zobozdravstveno dežurstvo, ki bi bilo financirano iz sredstev zdravstvenega zavarovanja. V dveh največjih mestih, Ljubljani in Mariboru, za svoje občane to dejavnost sofinancirata občini. Nočna dežurna zobozdravstvena služba deluje od 20. do 24. ure, občani mesta Maribor in ostalih občin ustanoviteljic ZD Maribor plačajo pavšal v višini 10 evrov, občani iz drugih občin pa v višini 25 evrov (razen otroci). Od leta 2010 naprej morajo poleg participacije vsi, ki niso iz mariborske občine, plačati tudi storitev po samoplačniški ceni (tudi otroci). Ta je odvisna od storitve. Na Ptuju se trenutno o nočnem dežurstvu sploh ne razmišlja, je pa bila lani na kolegiju županov Spodnjega Podravja predstavljena ideja, da bi dežurni zobozdravnik delal ob koncu tedna in praznikih. Ta strošek (okvirno naj bi šlo za 39 tisočakov letno) bi krili iz občinskih proračunov, s čimer pa se župani niso strinjali. Zobozdravnica Krabonja: „Enostavno se nihče ni odločil za delo v petek popoldan." Še leta 2013 so v Zdravstvenem domu Ptuj imeli delo organizirano na način, da so zobozdravniki, (redno zaposleni in koncesionar-ji) delali tudi ob sobotah. Svoj delovni čas so enostavno razporedili drugače. Alenka Krabonja, zobozdravnica koncesionarka z ambulanto v Vidmu, pri tem sicer poudarja, da so dežurali volonter-sko, brez plačila ter da tega niso več pripravljeni početi. Za to, da niti en zobozdravnik ne dela v petek popoldne, prav pa celo dva milijona. Podravske občine se tem številkam ne približujejo. Maribor tako letno prejme dobrih 300.000 evrov, Ptuj pa nekaj več kot 100.000 evrov. Preostale občine v Spodnjem Podravju pa iz naslova turistične takse dobijo še manj. Občina Ormož je v letu 2017 prejela 2.318 evrov, Hajdina 1.412 evrov, Videm 1.395 evrov, Starše 1.183 evrov, Kidričevo pa 645 evrov. Številne občine niso iz tega naslova pobrale niti evra. Tako je bilo v letu 2017 v občinah Destrnik, Juršinci, Sveti Andraž, Dornava, Gorišnica in Majšperk. Na območju Spodnjega Podravja pa nekatere občine nimajo niti odloka o pobiranju takse. Tako je v Žetalah, Markovcih in Trnovski vasi. V teh občinah za zdaj potrebe po taksi niti ni, saj nimajo na voljo turističnih kapacitet, bodo pa uvedbo takse na seji obravnavali takoj, ko bo to potrebno, so sporočili iz občin. Kljub številnim spodbudam gospodarskega ministrstva v zadnjih letih se nekatere občine še vedno niso odločile, da bi turistično takso sploh zaračunavale. Doslej je bilo v Sloveniji 43 občin takšnih, ki niso pobrale niti evra turistične takse, največ ravno v Spodnjem Podravju. Občinam tudi v prihodnje te takse ni treba pobirati, vendar pa na ministrstvu pričakujejo, da bo nekaj občin še sprejelo odloke. Po podatkih gospodarskega ministrstva so leta 2016 prilivi iz naslova turistične takse znašali 11,8 milijona evrov, v 2017 pa že 13,5 milijona evrov. Z dodatkom, ki ga predvideva promocijska taksa, pa bo po novem številka še višja. Vida Božičko Ptuj • Zamenjava v vodstvu upravne enote Načelnika bi lahko imenovali marca Upravna enota (UE) Ptuj, ki opravlja upravno-administra-titne naloge za območje 16 občin in je šesta navječja v državi, ima novo (začasno) vodstvo. Foto: Črtomir Goznik Po razrešitvi Darke Valent naloge načelnika UE Ptuj kot vršilec dolžnosti opravlja Silvo Erjavec. Dosedanja načelnica Darka Valent, ki je UE Ptuj vodila od aprila 2013, je bila s položaja razrešena. Za vršilca dolžnosti (v. d.) načelnika so imenovali Silva Erjavca, ki je pred tem na UE Ptuj vodil oddelek za kmetijstvo in gospodarstvo. „Darka Valent je bila razrešena s položaja načelnice v skladu z Zakonom o javnih uslužbencih na podlagi vloge oz. prošnje," so pojasnili na Ministrstvu za javno upravo (MJU). Valentova ostaja zaposlena na UE Ptuj, na delovnem mestu višje svetovalke. Razpis za načelnika UE Ptuj bo po napovedi MJU objavljen v drugi polovici tega meseca: „Javni natečaj bo obravnavan na januarski seji Uradniškega sveta. Takoj po obravnavi bo objavljen na spletni strani MJU. To bo predvidoma v drugi polovici januarja 2019. Imenovanje je odvisno od postopka - slednjega vodi natečajna komisija Uradniškega sveta, števila kandidatov in določenih pogojev oziroma izvedbe preverjanj, ki morajo biti izpolnjeni za imenovanje izbranega kandidata na položaj načelnika. Predvidoma bi lahko bil izbrani kandidat imenovan v marcu 2019." Delo UE Ptuj je glede na delovna področja organizirano na naslednje službe in oddelke: pravne, kadrovske in skupne zadeve, občo upravo, okolje in prostor, kmetijstvo in gospodarstvo ter upravno-notranje zadeve. Zaposlenih je 64 javnih uslužbencev, od tega 63 za nedoločen čas in en za nadomeščanje. Mojca Zemljarič Štajerski www.tednik.si ■ ■Stajerskitednik Stajerskitednik tako krivi sistem: „Mi imamo pogodbe z zavarovalnico, kjer je naveden tudi delovni čas. Zavarovalnica izvaja tudi kontrole, ali se tega držimo, vse spremembe jim moramo sporočati. Zobozdravniki se navodil držimo. Ker zavarovalnica ne plačuje posebej dela v petek popoldan, smo si pač uredili urnike po svoje," priznava Kra-bonjeva. Meni, da je stvari treba urediti sistemsko, na ravni države. Ob tem pojasnjuje, da morajo zobozdravniki 1/5 svojega delovnega časa oddelati v popoldanskih urah, dneve lahko izberejo poljubno. Izpostavlja še omejene možnosti izvajanja storitev v primeru dežurnega zobozdravstva, češ da zavarovalnica v teh primerih krije res le nujne primere. Občine kot podeljevalke koncesij bi lahko zahtevale delo zobozdravnikov ob petkih popoldne A dejstvo je, da bi zadeve lahko rešili po vzoru Ormoža, z enostavno prerazporeditvijo delovnega časa, brez velikih dodatnih stroškov. Kot pravi Petek Uhanova, bodo v prihodnjih dneh skušali doseči dogovor s koncesionarji in tudi na Ptujskem, če že ne ob koncu tedna, vsaj ob petkih popoldne zagotoviti zobozdravstveno varstvo. Dejstvo pa je, da koncesije podeljuje občina, ki lahko najbolj vpliva na pogoje in organizacijo delovnega časa. In občina kot podeljevalka koncesij bi lahko od koncesionarja tudi zahtevala, da svoje strotitve opravlja v petek popoldne ... Dženana Kmetec Ormož kot primer dobre prakse: v petek popoldan in soboto dopoldan ne gre za dežurstvo, le za način organizacije rednega dela. Zobozdravniki na območju Ormoža imajo organizirano zobozdravstveno varstvo tudi ob petkih popoldan ter ob sobotah dopoldan. Čeprav je na njihovem območju bistveno manj pacientov kot na Ptujskem, pa tudi manj zobozdravnikov, jim s šestimi redno zaposlenimi v ZD in dvema koncesionarjema uspelo uskladiti urnike tako, da zagotavljajo zobozdravstveno varstvo med tednom ves dan in v soboto dopoldan. Vodstvo ZD Ormož pojasnjuje, da pri tem ne gre za dežurstvo, temveč način organizacije rednega delovnega časa. Organizirani so tako, da se dela ob petkih popoldan in sobotah dopoldan po ordinacijskem času v okviru pogodbe o izvajanju zobozdravstvenih storitev med ZD Ormož in mariborsko enoto ZZZS. „Tak način dela imamo že vrsto let, vsak zobozdravnik dela okvirno eno soboto v dveh mesecih" še poudarjajo v ormoškem ZD. Potrebe pacientov očitno so Število pacientov nočne zobozdravstvene dežurne službe Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca je v letu 2018: - iz občin Maribor in ustanoviteljic: 2.279 pacientov, - iz zunanjih občin: 904 pacienti, - skupaj: 3.183 pacientov. Od skupnega števila obiska je bilo 529 predšolskih, šolskih otrok in mladine. Foto: Arhiv Foto: CG 4 Štajerski Politika petek • 11. januarja 2019 Videm • Še vedno iščejo direktorja občinske uprave »Praznični« natečaj za delovno mesto Na Občini Videm so tik pred božičem še v drugo objavili javni natečaj za položaj direktorja občinske uprave, a določili precej nenavaden rok za prijavo. Na Občini Videm so 24. decembra lani objavili javni natečaj za položaj direktorja občinske uprave. Natečaj se od predhodnega, objavljenega julija lani, bistveno ne razlikuje: kandidat mora imeti visokošolsko strokovno ali univerzitetno izobrazbo, najmanj šest let delovnih izkušenj, opravljeno obvezno usposabljanje za imenovanje v naziv, opravljen strokovni izpiti iz upravnega postopka, itd. Objava javnega natečaja je bila ena prvih potez novega župana občine Videm Branka Mariniča. Javni natečaj so na spletni strani Občine Videm in na Zavodu RS za zaposlovanje objavili 24. decembra lani, rok za prijavo (ta je bila mogoča ali po pošti ali po elektronski pošti) je bil prvi dan letošnjega leta. Če odšte- jemo dan objave natečaja, praznike ter soboto in nedeljo, je bilo časa za prijavo na natečaj le bore tri dni. Mari-nič je poudaril, da je osemdnevni rok za prijavo na natečaj zakonit. Spomnimo: direktorja občinske uprave v Vidmu nimajo že polčetrto leto. Izbrane naloge direktorja občinske uprave je po pooblastilu nekdanjega župana občine Videm Friderika Bračiča opravljala Nada Kolednik, vendar pa ni imela vseh pooblastil oz. ni bila imenovana za vršilko dolžnosti direktorja občinske uprave. Lani julija je nekdanji župan natečaj le objavil. Nanj sta se prijavila dva kandidata, a je zaradi pritožbe enega od njiju takrat natečaj padel v vodo. Eva Milošič Zadnji direktor videmske občinske uprave je bil Ivan Božič-ko, nekdanji župan občine Videm Friderik Bračič ga je s tega mesta razrešil avgusta 2015. Za določen čas zaposlili Mirka Šimenka Župan občine Videm Branko Marinič je za vršilca dolžnosti direktorja občinske uprave do nadaljnjega imenoval Mirka Šimenka s Pobrežja. Na Občini Videm so dan pred božičem objavili (že drugi) javni natečaj za položaj direktorja občinske uprave. Na razpis za zaposlitev za določen čas petih let se je do prvega dne letošnjega leta prijavilo šest kandidatov, do zaključka postopka njihova imena niso znana. Videmski županje pojasnil: »Postopek izbire je še odprt. Štiri kandidate, ki niso oddali popolnih vlog, smo pozvali k dopolnitvi. Skladno s tem bomo potem s kandidati opravili razgovore in se odločili. Upam, da bo razpis zaključen konec februarja.« Medtem so na videmski občini kot v. d. direktorja občinske uprave zaposlili Mirka Šimenka, moža poslanke državnega zbora Suzane Lep Šimenko iz SDS, katere član je tudi novoizvoljeni župan. »V skladu z zakonodajo sem izkoristil možnost zaposlitve za določen čas - za največ šest mesecev oz. do dokončanja postopka izbire direktorja občinske uprave. Postopek sicer teče, a so možne takšne in drugačne pritožbe, medtem pa ne želimo izgubljati časa,« je razložil Marinič. Potrdil je, da je Šimenko eden od šestih prijavljenih kandidatov za direktorja občinske uprave. Marinič je zagotovil, da Kolednikova, kije doslej s pooblastilom župana opravljala naloge direktorja občinske uprave, ostaja zaposlena na občini. Ormož • S svečanosti ob dnevu samostojnosti in enotnosti Zlato plaketo Društvu upokojencev Miklavž pri Ormožu Pred državnim praznikom, dnevom samostojnosti in enotnosti, je občina Ormož v beli dvorani grajske pristave pripravila svečano sejo, na kateri so, kot že veleva tradicija, zaslužnim občanom podelili občinska priznanja. V nedeljo, 23. decembra, je minilo 28 let od plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije, izidi pa so bili uradno razglašeni tri dni po plebiscitu, zato 26. december obeležujemo kot državni praznik, dan samostojnosti in enotnosti. »Takrat so Slovenke in Slovenci zgodovinsko dokazali voljo do enotnosti, ki nas še danes združuje. Verjamem, da bo ta enotnost ne samo v Sloveniji, ampak tudi v naši občini, ostala; da se bomo znali povezovati, sodelovati, si prisluhnili in ne nazadnje občane, ki jim bomo danes podelili zaslužena priznanja, spodbudili k nadaljnjemu delu,« je lepo število zbranih nagovoril novi ormoški župan Danijel Vrbnjak, nato pa segel v roko letošnjim dobitnikom priznanj. Z leve: predsednica Društva upokojencev Miklavž pri Ormožu Slavica Mihorič, župan občine Ormož Danijel Vrbnjak, dr. Leonida Novak in predsednica kogovskih kmečkih žena Ksenija Lukman Srebrno plaketo občine Ormož je izročil Sekciji kmečkih žena Turističnega in kulturnega društva Kog, brez katerih si na Kogu ne znajo več predstavljati nobenega srečanja in prireditve. Srebrno plaketo je prav tako prejela ustanoviteljica ter umetniška in idejna vodja folklornih skupin Podkev in Metla pri Kultu rn o-turističnem društvu Miklavž pri Ormožu dr. Leonida Novak za vestno, nesebično, ustvarjalno in inovativno delo na področju kulture v občini Ormož ter za pomemben prispevek h kulturnemu razvoju in ugledu občine doma in še posebej v tujini. Z zlato plaketo pa so nagradili Društvo upokojencev Miklavž pri Ormožu za polnih sedemdeset let uspešnega delovanja. Slavnostna govornica Leonida Novak je v nagovoru z izbranimi besedami predstavila osebni pogled na pomen samostojnosti in enotnostmi, prepleten z mislimi njej ljubih avtorjev. Spregovorila je o receptu za učenje samostojnosti in enotnosti, ki ga, kot pravi, najbolj pozna - o plesu, ljudskem folklornem plesu, kjer se spopadajo z izzivom »biti samostojen v enotnosti« ter požela bučen aplavz. Sledil je koncert godalnega kvarteta Feguš. Slavnostne seje so se med drugimi udeležili tudi nekdanji župan občine Ormož Alojz Sok, državni svetnik in član ormoškega občinskega sveta Branko Šumenjak ter župan občine Središče ob Dravi Jurij Borko. Monika Horvat Sveti Tomaž • Cene komunalnih storitev ostajajo približno enake Koliko po novem za vodo, kanalizacijo in odpadke Na decembrski seji, tik pred novoletnimi prazniki, so svetniki potrdili tudi nove cene obveznih gospodarskih javnih služb, ki so stopile v veljavo z novim letom. Višina plačila bo za večino uporabnikov ostala na približno enaki ravni. Tomaževski občinski svet je na zadnji seji v decembru večino časa posvetil obravnavi poročil gospodarskih javnih služb ter elaboratov o oblikovanju cen storitev. Na področju oskrbe s pitno vodo bo znesek na mesečni položnici v 2019 za večino uporabnikov (gospodinjstva in negospodarstvo) ostal nespremenjen. Malenkost pa bodo na boljšem gospodarski subjekti, ki plačujejo polno ceno omrežnine, saj se ta za vodomer DN 20 znižuje za 20 centov na mesec. Tudi znesek storitve odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda se za uporabnike ne spreminja. Pri tem pa se je razprava znova vrtela okrog odvoza grezničnih gošč. Uvedba te storitve bi znesek za plačilo povišala za od dva do skoraj šest evrov, odvisno od porabe vode. A so svetniki sklenili, da odvoza grezničnih gošč tudi zadnje zimske službe: »Vsa čast delavcem v zimski službi, vendar ob zadnjih snežnih padavinah se mi je zdelo skoraj smešno, da so letali še dva dni po tem okoli nas in plužili.« Občinski referent Ivan Rakuša mu je odvrnil: »Če bi bil doma v tisti grabi v Rucmancih, bi verjetno poklical zimsko službo ... Makadami so bili ob- v tem letu še ne bodo uvedli, saj, kot je v uvodu pojasnil župan Mirko Cvetko, za to še niso izpolnjeni pogoji. Uporabniki, ki bodo potrebovali odvoz grezničnih gošč, bodo tako še naprej to storitev posebej naročili in tudi plačali. Z novim letom pa bodo tudi nove položnice za odvoz odpadkov. Za 120-litrski zabojnik mešanih komunalnih odpadkov bo cena namesto dosedanjih 9,53 evra znašala 9,49 evra (z DDV). Pri ravnanju z biološkimi odpadki pa se cena za 120-litrski zabojnik z dosedanjih 5,82 evra povišuje na 6,18 evra. Denar namesto v zrak družinam v stiski Sicer pa so svetniki tudi tokrat podali nekaj pobud in predlogov. Tudi v Svetem Tomažu so sredstva, predvidena za nakup pirotehnike, raje namenili družinam v stiski. S pre-Mirko Lovrec je podal kritiko glede hrambnimi paketi so razveselili 22 družin. lečeni v led. In to je nevarno.« »Ne rečem. Potem pa naj splužijo samo tisto cesto ...,« je dejal Lovrec. Svetnika Marka Vajdo je zanimalo, kakšni so načrti občine glede stare pošte. Župan je pojasnil, da je bilo v igri več predlogov, od frizerja, peka, slaščičarja, tudi center ponovne uporabe. A so vse ideje padle v vodo. Omenil je še, da je objekt, čeprav navzven ne izgleda slabo, potreben temeljite obnove. Eden izmed svetnikov je predlagal postavitev prometnega znaka za zmanjšanje hitrosti na cesti v »Rucmanski grabi«. Kot je dejal, so hiše tik ob cesti, dovoljena pa je hitrost 90 km/h. Slišati je bilo tudi predlog o nabavi prenosnih računalnikov za seje občinskih svetov, saj bi na tak način zmanjšali stroške z ogromnimi količinami tiskanega gradiva in dokumentov. Župan je odgovoril, da bodo z rebalansom poskušali poiskati sredstva za nakup prenosnikov. Ob koncu pa je še dejal, da so se tudi tokrat odločili, da se bodo odpovedali ognjemetu na silvestrovanju na prostem. Denar so raje namenili družinam v stiski. Ob koncu leta so tako s prehramb-nimi paketi razveselili 22 družin. Monika Horvat Foto: CG Foto: MH petek • 11. januarja 2019 Podeželje Štajerski 5 Zavrč • Razpisali so nadomestne lokalne volitve Na volišča v maskah Završka občinska volilna komisija je razpisala nadomestne volitve v svet Občine Zavrč; volišča bodo ponovno odprta na pustno nedeljo. Novoizvoljeni završki občinski svet se je decembra lani že sestal na seji, čeprav mu en Član še manjka. Spomnimo: v prvem krogu zadnjih lokalnih volitev je bil Slavko Pravdič izvoljen hkrati za župana in za občinskega svetnika, slednji funkciji se je v prid prve takoj odrekel. Završki občinski svet tako trenutno sestavlja samo šest članov, sicer pa jih je sedem oz. najmanj, kot dovoljuje slovenska zakonodaja. V proporcionalnem volilnem sistemu, kjer se volijo liste, bi »manjkajočega« občinskega svetnika zamenjal naslednji kandidat z liste, v večinskem volilnem sistemu pa bodo potrebne nadomestne volitve. Na Državni volilni komisiji so pojasnili: »Za občine z manjšim številom članov občinskega sveta (od sedem do vključno enajst) je zakonsko predviden večinski volilni sistem. Propor- cionalni sistem se uporablja za občine z večjim številom članov sveta.« Nadomestne volitve za sedmega občinskega svetnika bodo v nedeljo, 3. marca, predčasno glasovanje bo mogoče 26., 27. in/ali 28. februarja. Enako kot v prvem krogu lokalnih volitev bodo odprta štiri volišča, vsa v eni volilni enoti: Gasilski dom Zavrč v Goričaku, gostilna Težak v Turškem Vrhu, Darinka Hrnčič v Turškem Vrhu in Ivan Vuzem v Hrastov-cu. Kandidature za člana občinskega sveta je pri občinski volilni komisiji treba vložiti do zadnjega dne tega meseca, ne glede na način kandidiranja (politične stranke ali skupine volivcev). Predsednik završke občinske volilne komisije Metod Grah je pojasnil še: »Kadar določi kandidata na nadomestnih volitvah za člana občinskega sveta v občini Zavrč s podpisovanjem skupina volivcev, je potrebno najmanj 30 podpisov volivcev, ki imajo stalno prebivališče v volilni enoti, če so volivci državljani druge države članice EU, ki nimajo prijavljenega stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji, pa morajo imeti začasno prebivališče v volilni enoti.« V prvem krogu lokalnih volitev se je za sedem mest občinskih svetnikov potegovalo 18 kandidatov, koliko se jih bo za eno (zadnje) mesto v občinskem svetu, bo znano s prvim dnem februarja - takrat se bo namreč začela volilna kampanja. Eva Milosic Zavrč • Prodaja se nekoč priljubljena gostilna y Svabovo naprodaj za 280.000 evrov Gostišče v Hrastovcu 165 oz. Švabovo, ena nekoč najbolj znanih haloških turističnih postojank, je naprodaj. Zanimivo ob tem je, da Geodetska uprava RS samo stavbo gostišča Švabovo kljub bogati (predvsem leseni) notranji opremi ocenjuje na borih 24.082 evrov. Švabovo je zamenjalo že veliko lastnikov in najemnikov, pred časom so ga obnovili in uredili (za sto gostov znotraj in prav toliko zunaj) v Kmetijskem kombinatu Ptuj. Zdaj sta stavba s 355 kvadratnimi metri uporabnih površin in 3.889 kvadratnih metrov veliko zemljišče za 280 tisočakov spet naprodaj. Od leta 2011 je lastnica nepremičnine Romanca Majcenovič iz Hrastovca. Pred tem je bilo Švabovo v lasti ptujskega podjetja Vinstor-Vis že nekaj let brez prihodkov, direktor in lastnik podjetja je Samo Majcenovič. Lastnice nepremičnine o vzrokih za prodajo nismo mogli povprašati, saj Švabovo (čeprav ne ekskluziv-no) prodaja ptujska nepremičninska agencija RE/MAX. V agenciji so povzeli: »Že ob vstopu v lokal se čuti zgodovinski pridih prostora. Osrednji prostor s šankom in kaminom povezuje kuhinjo in gostinske sobe. Vsaka soba je unikatna in zanimiva sama po sebi. Vinska klet pa omogoča dodatno popestritev ponudbe z degustacijami in predstavitvami okoliških vinogradnikov.« Zagotovili so: »Zaradi običajev, praznikov, zgodovinskega pridiha, bližine Ptuja, hrvaške in avstrijske meje ter golf igrišča se novemu lastniku ni treba bati za prihodnost zemljišča.« Zidanica Švabovo je vpisana v register nepremične kulturne dediščine, ki ga vodijo pri Ministrstvu za kulturo, in ima evidenčno številko dediščine: »Pritlična, zidana, podkletena zidanica iz druge polovice 19. stoletja ima ohranjeno originalno opremo in pohištvo ter prešo, ki je datirana z letnico 1847. Zidanica stoji na slemenu vinogradniškega naselja.« Predlani so Švabovo, skupaj z več drugimi stavbami v občini, na Občini Zavrč želeli razglasiti še za kulturni spomenik lokalnega pomena, a že pripravljenega odloka še niso potrdili. Eva Milošič Geodetska uprava RS samo stavbo gostišča Švabovo kljub bogati (predvsem leseni) notranji opremi ocenjuje na borih 24.082 evrov. Sveti Andraž • Načrti Župnije Sveti Andraž v Slovenskih goricah Bo ob 500. obletnici posvetitve cerkev dobila novo streho? V Župniji Sveti Andraž načrtujejo temeljito prenovo strehe cerkve svetega Andraža v Drbetincih, a se zapleta pri denarju. Koliko ga še manjka in kdo ga bo primaknil? Andraški župnijski upravitelj Janko Babič je povedal, da so lani uspešno zaključili vsa obnovitvena dela v župnišču, ki so si jih zastavili v začetku leta: »Marsikaj bo treba še storiti, toda zaradi dotrajane strehe na cerkvi moramo nekatera dela v župnišču za nekaj časa preložiti.« Na zadnji seji župnijskega pastoralnega sveta so zato sprejeli sklep, da bi letos obnovili streho na cerkvi. Babič je pojasnil, da je to potrebno iz dveh razlogov: »Streha na cerkvi je dotrajana in potrebna temeljite obnove ter s tem preprečitve nadaljnjega vdora vlage v strop in zidove cerkve, kjer so v prezbiteriju še ohranjene freske. Letos tudi obhajamo zanimiv jubilej, 500-letnico posvetitve cerkve, zato bi bilo prav, da storimo nekaj lepega in dobrega za cerkev.« Pri obnovi bi bilo treba v celoti zamenjati strešno kritino in late, po potrebi tudi kakšen dotrajan tram. Cerkev bi pokrili z rdečim bo-brovcem, kleparska dela pa izvedli v bakreni pločevini. V župniji so za krovsko-kleparska in tesarska dela na 480 kvadratnih metrih velikem ostrešju že pridobili predračun; samostojni podjetnik Branko Sraka iz Drvanje v občini Benedikt bi dela opravil za 50.888 evrov brez DDV. Babič je poudaril, da gre za precejšen finančni zalogaj, zato so se za pomoč obrnili na Občino Sveti Andraž: »Sredstva bomo prisiljeni spet pridobivati na več načinov: pobirali bomo pri župljanih (po hišah), nekaj se bo nabralo s sprotnimi nabirkami, del sredstev v višini 20.000 evrov pa pričakujemo iz občinskega proračuna.« Dodal je, da se, če občinskih sredstev ne bo, investicije ne bodo niti lotili: »Sami namreč ne bomo zmogli zbrati zadostnih sredstev.« Foto: Občina Sveti Andraž Bo streho župnijske cerkve svetega Andraža pomagala obnoviti občina ali država? Najeli bodo neodvisnega strokovnjaka Omenjeno prošnjo je andraški občinski svet obravnaval na zadnji seji, županja Darja Vudler je predlagala prijavo na nedavno objavljen razpis Ministrstva za kulturo. V tem in prihodnjem letu bo namreč država za obnovo kulturnih spomenikov, ki niso v državni lasti, skupno namenila 1,4 milijona evrov, a je rok za prijavo na razpis že 21. januar. Andraški občinski svet sicer podpira investicije v spomenike kulturne dediščine, a je v sklepu zapisal: »Izbere naj se neodvisni strokovnjak, ki bo ugotovil dejansko potrebo po obnovi ostrešja na cerkvi. Župnija pa naj se prijavi na razpis Ministrstva za kulturo, ki razpisuje sredstva za obnovo kulturne dediščine.« Sklep je bil potrjen soglasno. Andraška cerkev je novo streho nazadnje dobila leta 1993, torej pred četrt stoletja. Eva Milosic Že 30 let kulturni spomenik lokalnega pomena Andraško cerkev so začeli graditi leta 1513, na prehodu iz gotike v renesanso, leta 1519 jo je posvetil lavantinski škof Lenart. Cerkev so utrdili z obzidjem, da bi jo zaščitili pred turškimi napadi, a so obzidje v 19. stoletju porušili ter iz kamenja zazidali župnišče in okoliške hiše. Leta 1989, še v nekdanji veliki mestni občini Ptuj, so cerkev razglasili za kulturni spomenik lokalnega pomena. Ptuj • Lokalna skupnost nasprotuje selitvi davčnih inšpektorjev v Maribor Namesto racionalizacije dodatni stroški Županja mestne občine (MO) Ptuj Nuška Gajšek je na vodstvo Finančne uprave (FURS) v Ljubljani, Finančnega urada Maribor in na Ministrstvo za finance naslovila j avni poziv, v katerem izraža nestrinjanje s fizično preselitvijo ptujskih davčnih inšpektorjev v Maribor. „V MO Ptuj z zaskrbljenostjo spremljamo težave pristojnih v smeri centralizacije FURS. Finančni urad (FU) Ptuj je leta 2015 izgubil davčno inšpekcijo zaradi uvedbe tako imenovanih vitkih uradov. Od takrat dalje sedem ptujskih davčnih inšpektorjev spada pod vodstvo FU Maribor, locirani pa so še vedno na Ptuju, na Trstenjakovi ulici. Po naših informacijah jih namerava FU Maribor sedaj tudi lokacijsko preseliti v Maribor, čeprav za to odločitev po našem mnenju ni nobenega racionalnega argumenta. Rezultati njihovega dela so nadpovprečni, zato lokacija na Ptuju ne more biti ovira za dobro opravljeno delo," je v pozivu zapisala ptujska županja in dodala: „Lokacijska preselitev inšpektorjev s Ptuja v Maribor bistveno povečuje stroške prevoza na delo in z dela, kar predstavlja nepotrebno povečevanje stroškov državnega proračuna. S tem se stroški za najemnino za prostore ne zmanjša- Foto: Črtomir Goznik Županja Nuška Gajšek: „MO Ptuj je odločno proti vsaki centralizaciji, ki siromaši številna lokalna okolja v Sloveniji in s tem prinaša neenakomeren razvoj države." jo, saj v istem nadstropju ostaja še šest davčnih inšpektorjev, ki delajo za Generalni finančni urad Ljubljana, in še štirje drugi zaposleni. Sprašujemo se, kako lahko varuhi javnih financ in zagovorniki racionalizacije v lastnih vrstah delujejo popolnoma drugače. Preselitev inšpektorjev s Ptuja v Maribor bistveno poslabšuje njihove življenjske razmere, saj pomeni izdatnejšo porabo časa za prevoz na delo in z dela. Nekateri se že na Ptuj pripeljejo iz precej oddaljenih krajev. Povrhu je povprečna starost davčnih inšpektorjev 50 let (najstarejši je nekaj mesecev pred upokojitvijo), zato pomeni tovrstna sprememba izjemno velik stres za zaposlene. Ne nazadnje na svoji lokaciji ostajajo tudi inšpektorji FU Dravograd, ki prav tako spada pod FU Maribor." Kot še zapiše županja Cajškova, MO Ptuj podpira angažma vseh tistih, ki zagovarjajo decentralizacijo davčne inšpekcije. V imenu lokalne skupnosti poziva, naj se pretežni del odločanja davčne inšpekcije ponovno prenese na lokalni nivo, pod pristojnost posameznih uradov, kot je bilo predhodno. Mojca Zemljarič Foto: EM Foto: EM 6 Štajerski V središču petek • 11. januarja 2019 Slovenija, Podravje • Novo leto - nova sredstva za kmetijstvo 14 novih razpisov za spodbujanje kmetijstva Ministrstvo za kmetijstvo je posodobilo načrt objave javnih razpisov iz naslova programa razvoja podeželja za leto 2019. S predvidoma 14 razpisi bo na voljo podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva, v predelavo, trženje in razvoj proizvodov, za izgradnjo ali tehnološko posodobitev namakalnih sistemov ter za ureditev gozdne infrastrukture. FÖTO: Črtomir Goznik V letu 2019 bo več razpisov in denarja za kmete, med drugim tudi za urejanje gozdnih poti. Podpora bo razpisana tudi za ustanavljanje skupin in organizacij proizvajalcev v kmetijskem in gozdarskem sektorju, za ukrep sodelovanje in za naložbe v širokopasovno infrastrukturo. Ministrstvo bo nadaljevalo tudi s podporo zagonu dejavnosti za mlade kmete in novemu sodelovanju v shemah kakovosti. Potencialne upravičence poziva, naj si pravočasno pripravijo vse potrebne dokumente. Prvi sklop razpisov za namakanje, gozdne ceste in internet Prva razpisa, objavljena letos, sta namenjena naložbam, ki se prilagajajo podnebnim spremembam in razpis za naložbe v predelavo in trženje kmetijskih proizvodov za mala in srednja ter velika podjetja. Javni razpis za podporo pri izgradnji namakalnih sistemov, namenjenih več uporabnikom, bo objavljen marca, prav tako bodo v istem mesecu na voljo sredstva za tehnološke posodobitve namakalnih sistemov. Maja bo kmetijsko ministrstvo predvidoma objavilo razpis, s katerim bodo kmetom na voljo sredstva za ureditev gozdne infrastrukture. Na voljo bodo tudi sredstva za ustanavljanje skupin in organizacij proizvajalcev v kmetijskem in gozdarskem sektorju. V okviru podpore za širokopasovno infrastrukturo, vključno z njeno vzpostavitvijo, izboljšanjem in razširitvijo ter zagotavljanjem dostopa do širokopasovnega interneta ter rešitev v zvezi z e-upravo, je prvi javni razpis napovedan junija. Največ razpisov septembra Največ razpisov namerava ministrstvo objaviti septembra, med drugim bodo sredstva namenjena mladim kmetom za zagon dejavnosti. Na ministrstvu so ob tem zapisali, da se pri trenutno že odprem javnem razpisu za mlade kmete možnost oddaje vlog podaljšuje do konca januarja. Če bodo ostala sredstva iz prejšnjega razpisa, bodo septembra objavili tudi razpis za izvedbo pilotnih projektov in projektov Evropskega partnerstva za inovacije na področju kmetijske produktivnosti in trajnosti. Prav tako bo predvidoma objavljen razpis za sodelovanje med udeleženci v dobavni verigi za vzpostavitev in razvoj kratkih dobavnih verig in lokalnih trgov ter za promocijske de- javnosti na lokalni ravni. Če bodo sredstva ostala, se bodo lahko kmetje vnovič prijavili tudi na razpis za izvedbo pilotnih projektov in projektov Evropskega partnerstva za inovacije na področju kmetijske produktivnosti in trajnosti ter razpis za diverzifikacijo kmetijskih dejavnosti v zvezi z zdravstvenim varstvom, socialnim vključevanjem in kmetijstvom. Objavljeni štirje razpisi v vrednosti 23 milijonov evrov Ministrstvo je od predvidenih 14 razpisov v tem letu štiri že objavilo in za vse skupaj namenja dobrih 23 milijonov evrov sredstev. V uradnem listu so objavili razpisa za naložbe v kmetijska gospodarstva in v predindustrijsko predelavo lesa ter razpis za ukrep sodelovanje, ki med drugim predvideva podporo pilotnim projektom za razvoj novih proizvodov. V okviru razpisa za podporo naložbam v kmetijska gospodarstva bodo med drugim podprli ureditev hlevov, ureditev greznic in čistilnih naprav, gradnjo objektov za skladiščenje živinskih gnojil ter nakup in postavitev mobilnih objektov in gradnjo kompostarn. Višina podpore, ki jo lahko pridobijo upravičenci za izvedbo naložb, znaša 30 % upravičenih stroškov naložbe. Ta višina se lahko pri določenih investitorjih, med drugim pri mladih kmetih in socialnih omrežjih, za nekaj odstotkov poveča. Sredstva na razpisu za naložbe v predindustrijsko predelavo lesa bodo namenjena vzpostavitvi novih obratov za predindustrijski obseg predelave lesa, ki bodo poleg žagarske ali druge dejavnosti opravljali tudi aktivnosti, kot so npr. sušenje in impregnacija lesa in predelava lesnih ostankov. Višina podpore, ki jo lahko pridobijo upravičenci za izvedbo naložbe, znaša 40 % upravičenih stroškov naložbe. Ministrstvo je objavilo tudi dva razpisa iz ukrepa sodelovanja. Cilj teh dveh razpisov je podpreti pilotne projekte in projekte Evropskega partnerstva za inovacije s ciljem razvoja novih proizvodov, praks, procesov in tehnologij na področju kmetijstva, živilstva ali gozdarstva ter prilagajanja podnebnim spremembam, prenosu znanj v prakso ter razširjanju rezultatov projektov, so zapisali na ministrstvu. Vida Božičko Slovenija • Mladi kmeti se lahko na razpis še prijavijo do konca meseca 15 milijonov evrov še ni razdeljenih Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v Uradnem listu objavilo spremembo 4. javnega razpisa za podukrep 6.1 Pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete. Sprememba omogoča vlagateljem podaljšanje oddaje vloge najavni razpis do 31.1.2019. Rok se je podaljšal v izogib težavam upravičencev pri oddaji vloge zaradi nadgradnje in s tem nedelovanja aplikacije RKG. Oddaja vlog na javni razpis je bila predvidena od 19. 11. 2018 do 15. 1. 2019. Na ministrstvu za kmetijstvo so tako možnost oddaje vloge podaljšali do 31. 1. 2019. Ali se je morda rok podaljšal tudi zaradi nezanimanja, nam ni uspelo izvedeti, saj število vlagateljev do zaprtja javnega razpisa ni znano. Razpisanih 15 milijonov evrov bo razdeljenih med mlade kmete po izdaji odločb o pravici do sredstev s strani ARSKTRP. VB FOTO: Črtomir Goznik Razpis za pomoč pri zagonu dejavnosti za mlade kmete se je podaljšal do konca januarja. Slovenija, Podravje • Ledene trgatve letos ne bo Zaradi podnebnih sprememb manj letnikov ledenega vina Ledena trgatev je v zadnjih letih redkost. Posebno sladko vino, ki ga vinogradniki trgajo, ko grozdje zamrzne, zahteva prav posebne vremenske pogoje, ki pa so zaradi klimatskih sprememb vse redkejši. Nazadnje so nekateri vinogradniki ledeno trgatev izpeljali lansko leto, pred tem pa kar šest let ni bilo primernih pogojev. Letošnji letnik je zelo zahteven. Grozdje pa do morebitne ledene trgatve najverjetneje ni zdržalo zaradi večje količine padavin, kar je povzročilo gnitje. Tudi sicer je grozdje do prve zmrzali težko ohraniti na trsih. Ob vremenskih neprilikah ga velikokrat pojedo tudi ptice ali srne. »Osnovni pogoj je, da je grozdje vsaj tri dni zamrznjeno. Najbolje je, da temperatura pade vsaj pet stopinj pod ničlo. Tudi sicer morajo biti dobri pogoji skozi vse leto in v zadnjem času se to redko zgodi, zato smo zelo veseli vsakega takega letnika,« razlaga Andrej Rebernišek iz KCZ Ptuj. Za uspešno vino so potrebne prav posebne razmere. Grozdje mora namreč ustrezati zdravstvenim in zrelostnim določilom, ki so tudi zakonsko opredeljena. Temperatura zraka mora biti dovolj nizka, da jagode v celoti zamrznejo, kar pomeni dolgotrajen mraz. Sladkorna stopnja pa mora biti vsaj 128 stopinj. Nižja kot je temperatura, boljše je, saj vpliva na zgoščevanje sladkornega soka. Tudi stiskanje poteka kontrolirano pri temperaturi pod lediščem. Izrazito sladko in viskozno vino, ki spominja na med, se zato pije v manjših količinah in ga polnijo v majhne stekleni- ce, največkrat po 0,2 litra. Za pozno vino pa uporabljajo tudi pozne sorte grozdja. Večinoma šipon ter laški in renski rizling. Prav zaradi zahtevanih razmer, ki jih narava ne omogoča vsako leto in zato pomenijo tveganje za vinogradnike, je ledeno vino dragocena redkost. So pa bili pogoji še pred dvajsetimi leti boljši. V zadnjem času so mrzle zime v decembru že zelo redke. Nazadnje je bil namreč božič zasnežen leta 2008. Podnebne spremembe zato zelo vplivajo na letnik vina, opozarja enolog iz vinske kleti Jeruzalem Ormož Nejc Borko: »Še pred desetletjem smo trgatev opravili konec septembra ali v začetku oktobra, zdaj pa trgamo že od 20. avgusta naprej. Pozna trgatev bi bila zaradi zakasnitve zime primerna šele januarja ali februarja, to pa je zelo dolg vmesni čas, ki ga grozdje le stežka dočaka.« Tudi sicer po besedah Borka pogostejše vremenske neprilike zmanjšujejo zanimanje za vinogradništvo. Pogoste so namreč zmrzali v spomladanskih mesecih, poleti velikokrat opustoši toča, veliko problemov pa povzročajo tudi bolezni, kot sta pe-ronospora in gniloba. Vida Božičko FOTO: Borut Peterim Ledena trgatev se praviloma začne zelo zgodaj, v soju bakel. Letos so pogoji zanjo zelo slabi. petek • 11. januarja 2019 Ljudje in dogodki Štajerski 7 Spodnje Podravje, Ptuj • Država predvideva službo za namakalne sisteme Bo Ptuj dobil vzorčni namakalni sistem in svetovalno izobraževalni center? Vlada je izdala uredbo o izvajanju državne javne službe na osušenih in namakalnih sistemih. Ta služba naj bi pripravljala programe vzdrževanja teh sistemov, nadzirala njihovo delovanje in vodila evidence. Tak kompetenčni center si želijo na Ptuju in v ta namen ima ptujski kmetijski zavod že dve leti zaposlenega specialista za namakanje. ob kakšnem času. Danes že imamo sisteme, ki so lahko popolnoma avtomatizirani. Taki sistemi so seveda dražji, ampak so dolgoročno bistveno boljši in učinkovitejši. Center, ki si ga želimo, bi lahko bil vseslovenski. Če nam to ne bo uspelo, pa bo vsaj za celotno Pod-ravje,« je še prepričan Rebernišek, ki meni, da je ravno ptujski zavod najbolj kompetenten za takšno središče, saj je ta zavod prvi vpeljal specialista za namakalne sisteme in še vedno so edini v Sloveniji, ki imajo zaposlenega človeka na tem delovnem mestu. Že dve leti je to Marko Črne. Vida Božičko Zaradi sprememb zakonodaje država uvaja sistem javnih služb za urejanje namakalnih sistemov v kmetijstvu. Nova uredba določa vsebino zahtevka za izplačilo za upravljanje in za vzdrževanje ter poročila, pripravili pa so jo tudi zaradi zmanjševanja administrativnih ovir. Javna služba bi ob nadzoru, evidenci in vzdrževanju skrbela tudi za pripravo vmesnih in letnih poročil za ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter osveževala podatke za vodenje evidence osuševalnih in namakalnih sistemov. Naloge vzdrževanja osuševalnih in državnih namakalnih sistemov bo morala služba izvajati tako, da bo zagotovljeno nemoteno delovanje objektov in naprav hidromelioracijskih sistemov v skladu z njihovo namembnostjo. Ptujski kmetijski zavod si želi, da bi tak kompetenčni center imeli na Ptuj. Kot pravi direktor zavoda Andrej Rebernišek, so s potencialnimi partnerji že imeli sestanke. »Sestali smo se s semenarno, z Biotehniško šolo Ptuj in z ministrstvom. Zadali smo si nalogo, da sestavimo Prioritete KGZ v letu 2019 Klimatske spremembe so nekaj, kar kmetijstvo še zlasti neposredno zadeva, zato bo ena ključnih in glavnih prioritet Kmetijskega zavoda Ptuj v letu 2019 namakanje in izgradnja namakalnih sistemov. Na KGZ Ptuj pojasnjujejo, da so zaradi suše imeli že milijonske škode. Če ne bodo uredili namakanja, bo približno 5.000 hektarjev kmetijskih zemljišč neprimernih za obdelavo. »Zakaj bi zahtevali odškodnine za sušo, ko pa imamo vodo čisto blizu, le namakanje moremo urediti?« se sprašujejo kmetje in zavod zato obljublja reševanje te problematike v tekočem letu. Ob namakanju sije KGZ Ptuj zadal še dve pomembni prioriteti za leto 2019. To sta zelenjadarstvo ter prehrana in zdravje govedi. Glede prvega želijo predvsem urediti stanje na področju pridelovalcev in izboljšati pogoje za prodajo domače zelenjave. Glede živinoreje pa je nujno, da izboljšajo prehrano govedi in zdravstveno stanje živali v hlevih, saj je po mnenju direktorja zavoda Andreja Reberniška na tem področju še ogromno rezerv. Na Ptuju si želijo vseslovenski center za kmetijske namakalne sisteme. posebno komisijo, ki bo preučila možnosti za takšen center. Če bi bilo vse, kot je treba, bi do leta 2021 tak center na Ptuju že lahko imeli,« razlaga Rebernišek. Kot pravi, so postopki že v teku in pridobili so soglasje za vzpostavitev vzorčnega namakalnega sistema na Ptuju. »Pridobili smo uporabno dovoljenje za izgradnjo namakalnega sistema na Ptujskem polju. Semenarna in kmetijska šola bi tako skupaj za Mestno občino Ptuj pripravili projekt,« je še pojasnil direktor KGZ Ptuj. Po mnenju Re-berniška pa ni dovolj le sam na- FOTO: Črtomir Goznik makalni sistem, ampak tudi strokovno znanje, ki bi po njegovem mnenju lahko bilo zbrano ravno na Ptuju. »Ni dovolj, da delamo le velike namakalne sisteme, ampak da delamo tudi na strokovnem pristopu. Da imamo točen pristop, kako katero kulturo namakamo in Foto: Črtomir Goznik Haloze • Projekt Življenje traviščem Izdelki s suhih travišč bi lahko dobili svojo blagovno znamko Haloški kmetje in različni ponudniki iščejo možne prodajne poti za proizvode s suhih travišč na območju Haloz. Razmišljajo o oblikovanju skupne blagovne znamke za različne pridelke in izdelke: meso, mleko, med, sadje, zelišča itd., morda tudi za rokodelske stvaritve. »Na prvo skupno delavnico smo povabili vse kmetije, ki so vključene v projekt Življenje traviščem in upravljajo suha travišča, pa tudi deležnike, ki bi sodelovali pri proizvodnih procesih (meso, mleko, sadje) ali vzpostavitvi prodajnih poti in upravljanju ter promociji kolektivne blagovne znamke za območje Haloz,« je povedal direktor PRJ Halo www.tednik.si Istajerskitednik Stajerskitednik Jernej Golc. S pomočjo blagovne znamke nameravajo vzpostaviti pravila in kakovostne standarde, s katerimi bodo na trgu lahko dosegali višjo konkurenčno ceno. Pod okriljem skupne blagovne znamke bi lahko tržili meso in mesne izdelke, mleko in mlečne izdelke, sadje iz visokodebelnih sadovnjakov in gozdne sadeže, med, zelišča (ter izdelke iz naštetega) itd., morda tudi haloške rokodelske izdelke in spominke, npr. pletene košare, pletenine, polstenje itd. Prvi korak k povezovanju in promociji bo javna objava seznama haloških ponudni- kov vsega omenjenega na spletni strani projekta. Naslednja delavnica bo na valentinovo Na prvi delavnici so analizirali trenutno stanje in ponudbo v Halozah ter zasnovali idejni koncept in usmeritve za vzpostavitev blagovne znamke. »Želimo, da na tak način lokalni prebivalci in kmetje dobijo dodatno motivacijo za preživetje in tako pomembno prispevajo h kratkim oskrbnim verigam. V sklopu projekta smo že izvedli vzorčne intervjuje pri naključno izbranih deležnikih na območju Haloz,« je povedal Golc. Celoten sklop aktivnosti bodo sklenili decembra prihodnje leto. V sklopu projekta Življenje tra-viščem sicer organizirajo tudi številna usposabljanja za proizvodnjo produktov iz mesa, mleka in sadja. Zainteresiranim kmetijam so dobavili pašno opremo in jim ponudili možnost souporabe strojev (gorskih kosilnic, kosilnic na nitko ter prikolic za prevoz živih živali), s tem so se stroški pridelave in predelave zmanjšali. Eva Milošič Foto: Jernej Golc Na prvi delavnici Oblikovanje kolektivne blagovne znamke za produkte s suhih travišč v Halozah, na turistični kmetiji Kozarčan v Pristavi pri Cirkula-nah, je sodelovalo okoli 40 udeležencev. Sodeluje več kot sto haloških kmetij V projekt Življenje traviščem (Life to Grasslands) se je na osnovijavnega poziva doslej vključilo 93 haloških kmetij, ki skupaj upravljajo več kot 200 hektarjev suhih travišč, več kot 30 haloških kmetij je še v fazi vključitve. Direktor PRJ Halo Jernej Golc je pojasnil, daje projekt namenjen ohranjanju in upravljanju suhih travišč v vzhodni Sloveniji: »Suha travišča niso travniki s posušeno, rumeno-rjavo travo, temveč gre za travinja, kot so travniki, pašniki ali travniški visokodebelni sadovnjaki na strminah. Domačini v Halozah jih poznajo pod imenom 'lazi'.« Vodilni partner projekta Življenje traviščem je Zavod RS za varstvo narave, sodelujejo še Podeželsko razvojno jedro Halo, Kmetijsko-gozdarski zavod Ptuj, Krajevna skupnost Dobovec in društvo Gorjanske košenice (Haloze so namreč samo eno od štirih pilotnih območij v Sloveniji). Vrednost celotnega projekta znaša 3.898.582 evrov, od tega je dobra 2,9 milijona evrov prispevek finančnega mehanizma LIFE Narava in biodiverziteta Evropske skupnosti, dobrih 780 tisočakov je prispevalo Ministrstvo za okolje in prostor. Projekt teče od novembra 2015, trajal bo do konca oktobra 2020. Naslednjo delavnico bodo pripravili 14. februarja, celoten sklop aktivnosti bodo sklenili decembra prihodnje leto. 8 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 11. januarja 2019 Slovenija, Podravje • Zbogom, splošna matura? Število splošnih maturantov prep Podatki, predstavljeni v letnem poročilu o splošni maturi 2018, so po mnenju Državne komisije za splošno maturo zaskrblju maturo, narašča. Zato se postavlja vprašanje: iščejo morda mladi bližnjico, lažjo pot do cilja s tem, ko namesto vpisa v gimn Objavi letnega poročila - splošna matura 2018 - je sledil oster odziv Državne komisije za splošno maturo. Prepričani so, da so podatki iz poročila dovolj velik razlog, da je treba tiste, ki soodločajo o zasnovi in vlogi mature (predvsem ministrstvo za šolstvo in univerze) pozvati k ukrepanju. Svoj poziv so v dopisu, ki so ga posredovali pristojnim, podkrepili s številnimi statističnimi podatki. „Število splošnih maturantov od leta 2007 strmo pada in se je v zadnjih dvanajstih letih skoraj prepolovilo (leta 2018 je število kandidatk in kandidatov doseglo 65 % števila iz leta 2007). Ob nenehnem upadanju števila splošnih maturantov opazno narašča število poklicnih maturantov z dodatnim izpitom splošne mature, ki jim omogoča vpis na univerzitetne študijske programe. Če se bo naraščanje njihovega števila nadaljevalo s trendom rasti zadnjih nekaj let, bo delež poklicnih maturantov z dodatnim izpitom splošne mature že leta 2022 dosegel 50 % populacije maturantov splošne gimnazije, leta 2028 pa bosta skupini številčno izenačeni. Sprašujemo se, kako je mogoče, da je vpis na univerze v nasprotju z zakonom omogočen poklicnim maturantom z dodatnim izpitom splošne mature na skoraj vse smeri študija, ne le po vertikali strokovnega področja. Še posebej želimo poudariti, da ne nasprotujemo odprtosti vpisa za sposobne dijake s poklicnega in strokovnega izobraževanja, vendar le v skladu z zakonom in osnovnim ciljem poklicne mature: doseganje standardov znanj, ki so določeni s cilji izobraževalnih programov, ter usposobljenost za visokošolski študij," je navedeno v dopisu Državne komisije za splošno maturo, ki jo vodi predsednik Blaž Zmazek. Doseganje višjih standardov ni vrednota? Člani komisije se sprašujejo tudi, ali država s tem morda sporoča, da doseganje zahtevnejših standardov splošne izobrazbe ni vredno- Razlika splošna/poklicna matura Matura je zaključek izobraževanja v srednjih šolah. Splošna matura je pogoj za nadaljevanje študija na univerzitetnih programih. Opravljajo jo dijaki gimnazij in maturitetne-ga tečaja, obsega pet predmetov: slovenščina, matematika in tuji jezik ter dva izbirna predmeta. Poklicno maturo (včasih zaključni izpit) pa opravljajo dijaki tehniških srednjih šol in obsega štiri predmete: slovenščina, matematika ali tuji jezik, strokovni predmet ter seminarska naloga oziroma projekt. Če dijaki opravijo še peti predmet, se lahko vpišejo na nekatere univerzitetne smeri. Dijaki poklicnih šol opravljajo zaključni izpit. ta, da se za visoko izobrazbo ni treba potruditi in da je v življenju pomembno izbirati bližnjice. Šlo naj bi za problem, na katerega opozarjajo že več let, a kot trdijo, se ga je doslej ignoriralo: „Mladim generacijam pošiljamo jasno sporočilo, da je vrednota poiskati najlažjo pot z izigravanjem sistema; ob tem izgubljamo potenciale naših dijakov ali jih vsaj ne razvijamo dovolj." Prepričani so, da skrb vzbujajoči podatki terjajo odločne ukrepe. „Državna komisija za splošno maturo nikakor ne dvomi o smiselnosti poklicne mature, pričakuje le, da se jasno govori o različnem namenu in s tem tudi o različnosti dveh matur v Sloveniji ter da se predpisi, strokovni okviri in razlike upoštevajo," še dodajajo. Prav zaradi vsega navedenega pričakujejo poglobljeno in spoštljivo strokovno razpravo z željo po iskanju in oblikovanju najustreznejših rešitev. Stališča ravnateljev gimnazij in strokovnih šol o standardih znanja, pridobljenih na pok Ptuj, Podlehnik • Pranje denarja na škodo občine Trije krivdo priznali, četrtemu sodijo Ta teden se je na okrožnem sodišču na Ptuju nadaljevala glavna obravnava zaradi kaznivega dejanja pranja denarja na Občini Pod-lehnik. Primer je star že desetletje in še vedno brez končnega sodnega epiloga. Nekdanji računovodja občine Podlehnik Rajko Pre-log je denar iz občinskega proračuna neupravičeno nakazoval na račune zasebnikov - svojih pajdašev, podlage za plačilo pa ni imel. Tri izmed združbe je sodišče pred leti pravnomočno obsodilo (kaznivo dejanje so priznali), za četrtega obdolženega Stanislava Plavčaka se sojenje še ni končalo. Plavčak krivde ne priznava, obtožnica ga bremeni kaznivega dejanja pranja denarja. Tožilstvo mu očita protipravno pridobljeno premoženjsko korist v znesku 45.000 evrov. Toliko denarja naj bi Prelog iz občinskega proračuna neupravičeno nakazal na njegov račun. V torek sta na sodišču pričali revizorka Branka Cmereček Rožencvet iz družbe AB Aktiva, ki je leta 2009 izvedla notranjo revizijo poslovanja občine oziroma zaključnega računa proračuna za leto 2008, ter nekdanja članica nadzornega odbora občine Podlehnik Beti Elizabeta Šlehta. Na naroku, ki je sklican za sredo, 23. januarja, bo sodišče zaslišalo finančnika Branka Ma-jerja in izvedenca finančne stroke Draga Dubrovskega. Napovedana je tudi beseda strank. Verjetno se bo ta dan sojenje Plavčaku na prvi stopnji končalo. Nekdanji računovodja Prelog je občino Podlehnik oškodoval za 177.000 evrov. Sodišču je priznal, da je denar neupravičeno nakazoval na transakcijske račune svojih „partnerjev". Opravil je 106 neupravičenih transakcij, za katere ni bilo nobene dejanske in pravne podlage. Osebe, ki so denar prejele, za ta nakazila za občino Podlehnik niso izvedle nobenih storitev ali ji dobavile blaga. Mojca Zemljarič Podravje • Prvi dvig cen v vseh enotah Doma upokojencev Ptuj januarja, drugi marca? Višje plače javnih uslužbencev = dražji domovi z Povišanju stroškov dela bo posledično sledil tudi dvig oskrbnin v večini domov upokojencev. Med drugim tudi v vseh enotah Do položnici bo tako s 1. januarjem 2019 višji za 2 %. Zvišanje plač zaposlenih v javnem sektorju (tudi dvig minimalne plače), o čemer se je Vlada RS dogovorila s sindikati, bodo občutili tudi plačniki oskrbnin v domovih za starejše. Cene storitev institucionalnega varstva se namreč morajo uskladiti z dvigom stroškov dela, sicer bodo odhodki presegli prihodke. To razliko pa bodo krili uporabniki storitev oz. plačniki: bodisi svojci bodisi v nekaterih primerih občine. Na podlagi aneksa h Kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije so se prvega januarja letos povečali stroški dela pri izvajalcih storitve institucionalnega varstva. Pravilnik o metodologiji za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev med drugim izvajalcem omogoča, da med letom dodatno uskladijo ceno, če se stroški dela spremenijo za več kot 1,5 % po zadnji uskladitvi. „Če bo posamezni izvajalec ugotovil, da dviga stroška dela ni mogoče pokriti v okviru načrtovanih sredstev, ima torej možnost uskladitve cen. Predlagani delež povečanja stroškov dela v ceni ne sme presegati dejanskega dviga stroškov dela na oskrbi, ki po oceni ministrstva ne bo presegel 3,5%," je navedeno v dopisu, ki ga je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti naslovilo na vse domove za starejše. Tisti izvajalci, ki so se zaradi rasti stroškov dela odločili spreminjati tudi cene oskrbnin, so morali ministrstvu posredovati obvestilo o višini cene, obenem pa pripisati načrtovano rast stroškov dela. Med tistimi, ki so se odločili predlagati dvig cen, je tudi Dom upokojencev Ptuj. Tak predlog je na decembrski seji potrdil svet zavoda. Predlagali so povišanje cene za 2 %. Osnovna oskrba v enotah v UE Ptuj bi tako znašala 18,80 evra na dan in za Koper 20,28 evra. Ministrstvo se o predlogu za dvig še ni opredelilo, čas ima do 18. januarja. A da bi ga zavrnili, je zelo malo verjetno. Direktorica DU Ptuj Jožica Šemnički namreč pravi, da so predlog uskladili s konkretnimi številkami. Ponoven dvig cen v v možen ze prvega marca Ministrstvo je sicer izvajalce pozvalo, da k uskladitvi cen pristopijo samo, če prihodki zaradi dviga stroškov dela ne omogočajo pokritja odhodkov. Nova možnost uskladitve cen bo ponujena 1. marca 2019 na podlagi objavljenih rasti elementov cen, v katere bo poleg drugih sprememb vključena tudi rast stroškov dela, upoštevaje sklenjen aneks. Priporočali so, da dvig cene tokrat pri posameznem izvajalcu ne preseže 2 % povečanja. Na Ptuju so tem navodilom sledili. Če bo tak predlog potrjen tudi na ministrstvu, pa bodo takšne cene veljale od 1. januarja 2019. Dženana Kmetec im Oskrbnina v Domu upokojencev Ptuj bo očitno s 1. januarjem višja. Kol 1. j< Tre dan z Koper lo s pr cena o zen ko 20,28 Za. pomen doslej merno Še i tisti, 1 cena o pa kar zneslo Din žica Š moral gotovi vanje: čiti za vira fi stališč nih za smelo druge resti v Foto: CG petek • 11. januarja 2019 Ljudje in dogodki Štajerski 9 olovljeno joči. Število splošnih maturantov se je v zadnjih 12 letih skoraj prepolovilo, medtem ko število tistih, ki opravljajo poklicno lazije raje opravljajo poklicno maturo in dodatni izpit? Stališča ravnateljev gimnazij in strokovnih šol so povsem različna. licni in splošni maturi, so si povsem različna. Seruga: „Mora biti ločnica med dvema različnima maturama!" Boštjan Šeruga, ravnatelj Gimnazije Ptuj, je prepričan, da je opozorilo Državne komisije za splošno maturo na mestu. Meni namreč, da je zabrisana jasna ločnica med splošno in poklicno maturo z opravljenim petim predmetom, pa čeprav so po njegovem standardi znanja povsem različni. Okrog 30 dijakov bo letos pri njih opravljalo peti predmet. Pomembno se mu zdi, da država oz. pristojno ministrstvo sprejmejo ustrezne korake za to, da se zakonodaja, ki določa, da se po poklicni maturi lahko napreduje le po vertikali, spoštuje. Težavo vidi v pogojih fakultet, le peščica jih namreč onemogoča vpis brez opravljene splošne mature. „Nikakor ne želimo nikogar omejevati. Podatki državne komisije za splošno maturo kažejo, da se za opravljanje petega predmeta ne odločajo zgolj redki posamezniki, ampak to postaja množični obvod. Vprašati se moramo, kakšno družbo si želimo v prihodnosti. Družbo, ki bo temeljila na znanju in stremela k odličnosti, ali družbo, ki bo omogočala stranpoti ter se ob tem delala, da le-te ne obstajajo. Dejstvo je, da je to lažja pot do univerze za tiste, ki so vpisani v poklicne in strokovne programe in opravljajo peti predmet. S tovrstnim početjem smo popolnoma razvrednotili znanje, ki ga gimnazijci pridobijo kot pripravo na univerzitetni študij," še sklene. Harbova: „V resnici je to boj za dijake!" Da imajo ravnatelji strokovnih in poklicnih šol povsem drugačno mnenje od gimnazijskih, je razumljivo. Darja Harb, dolgoletna ravnateljica Ekonomske šole Ptuj ne vidi problema v tem, da je dijakov, ki opravljajo peti predmet, vedno več. „Pri nas na Šolskem centru Ptuj jih je konstantno letno okrog 5 %. Sistem jim to omogoča, kakšni so pogoji in koga bodo sprejeli, je stvar fakultet. Dejstvo je, da je manj dijakov, ki opravljajo splošno maturo tudi zaradi manjšega vpisa v gimnazije v zadnjih letih. Nemalokrat imajo naši dijaki težave, ker želijo opravljati peti predmet, pa jih, če ne izberejo slovenščine, matematike ali tujega jezika, ne vzamejo. Zdaj smo se dogovorili s 3. gimnazijo v Mariboru, ki nam priskoči na pomoč," poudarja Harbova in dodaja, da država sama spodbuja dijake k poklicnemu izobraževanju. „Strokovne fakultete imajo celo raje te dijake, ki opravijo poklicno maturo in peti predmet kot tiste, ki opravijo splošno maturo," še trdi. Harbova meni, da gre za problem gimnazij, ki se soočajo z zmanjšanjem vpisa in želijo s tovrstnimi poskusi na spremembo zakonodaje svoj položaj izboljšati: „Ni prav, da dijake zatremo v kali, le zato, ker morda niso izbrali gimnazije. Vsak ubere različno pot do svojega cilja, in če možnost obstaja, zakaj je ne bi izkoristili. Dejstvo je, da je za vsem tem le boj za dijake." Dženana Kmetec So mladi res neambiciozni, kaj jim sporoča država? „Kako razložiti dejstvo, daje vse možne točke na splošni maturi letos doseglo 14 kandidatov, medtem ko je diamantnih poklicnih maturantov kar šestkrat več (88)," se sprašujejo člani Državne komisije za splošno maturo. Med drugim opozarjajo tudi na opozorilo predmetne komisije za slovenščino, da sporazumevalna zmožnost kandidatov v slovenskem jeziku še vedno pada, delež populacije, ki se odloča za opravljanje izpita na višji ravni zahtevnosti, pa je skromen. Letos seje namreč le približno petina kandidatov (21,5 %) odločila za opravljanje izpita na višji ravni, kar naj bi terjalo iskanje razlogov za tako neambicioznost. Foto: CG Foto: RIC :a starejše ma upokojencev Ptuj. Znesek na iko bo cena višja od muarja 2019 naprej nutno še veljavna cena oskrbe I na a enote v UE Ptuj je 18,56 evra in za • 19,96 evra. Če bo ministrstvo soglaša-■edlogom za dvig v višini 2 %, bo nova oskrbnine I za vse enote DU Ptuj ra-iprske znašala 18,80 evra, v Kopru pa evra na oskrbni dan. stanovalce na Ptuju (oskrba I) bo to nilo okrog 7 evrov na mesec več kot , k čemur je treba prišteti še soraz-povišanje zneska dodatkov. lekoliko bolj bodo to podražitev čutili ki plačujejo storitev oskrbe VI. Nova oskrbnega dne bo 31,37 evra, v Kopru r 34,19 evra na dan. To bo na položnici > okrog 18 evrov več. iktorica Doma upokojencev Ptuj Jo-emnički poudarja, da so oskrbnino li povišati, saj drugače ne bi mogli zaiti dovolj sredstev za pozitivno poslo-: „Večina zavodov se je morala odlo-to potezo. Stroški dela so se povečali, nanciranja pa niso zagotovili. Moje e je enako mnenju Skupnosti social-vodov Slovenije, da se to breme ne bi prenesti na uporabnike, a trenutno ga izhoda nimamo, če ne želimo zabi negativno poslovanje." Spodnje Podravje, Slovenija • Poročilo o nepremičninskem trgu Cene se hitro približujejo rekordnim iz leta 2008 Na Geodetski upravi Republike Slovenije (GURS) so objavili poročilo o slovenskem nepremičninskem trgu za prvo polovico preteklega leta. Omenjeni trg je vse od leta 2015 v fazi rasti (tako po številu kot po vrednosti sklenjenih kupoprodajnih poslov), se pa v zadnjem letu počasi umirja. Padle so le cene kmetijskih zemljišč V prvi polovici lanskega leta je bilo v Sloveniji sklenjenih 17.500 kupoprodajnih pogodb za nepremičnine v skupni vrednosti 1,16 milijarde evrov. Cene nepremičnin so bile po pričakovanjih najvišje v Ljubljani in na Obali; za kvadratni meter rabljenega stanovanja je bilo lani v Ljubljani treba odšteti 2.770 evrov, v Mariboru pa 1.240 evrov (podatkov za Ptuj ni, saj je bilo število poslov premajhno, da bi bilo merodajno)... Povprečno stanovanje, prodano v prvi polovici lanskega leta, je bilo zgrajeno leta 1975 in je merilo 52 kvadratnih metrov uporabne površine. Cene stanovanj vse od leta 2015 rastejo vse hitreje, so povedali na GURS: »Povprečna cena rabljenega stanovanja je bila v prvem polletju 2018 za 6 % višja kot v drugem polletju 2017 in za 11 % višja kot v prvem polletju 2017. V primerjavi s prvo polovico leta 2015 je bila višja že za 22 %.« Cene stanovanj so tako trenutno le še za približno 4 % nižje kot leta 2008, ko so bile na cenovnem vrhu. Povprečna stanovanjska hiša, prodana v prvi polovici lanskega leta, je bila zgrajena leta 1974 in je merila 163 kvadratnih metrov, njej pripadajoče zemljišče pa 880 kvadratnih metrov. Podobno kot cene stanovanj v zadnjih letih rastejo tudi cene stanovanjskih Povprečne cene 1. polletje 2015 1. polletje 2016 1. polletje 2017 1. polletje 2018 Stanovanja (€/m2) 1.440 1.500 1.580 1.750 Hiše s pripadajočimi zemljišči (€) 106.000 114.000 118.000 128.000 Zemljišča za gradnjo stavb (€/m2) 46 59 51 58 Kmetijska zemljišča (€/m2) 1,38 1,41 1,51 1,46 Gozdna zemljišča (€/m2) 0,46 0,48 0,50 0,55 Samo vprašanje časa je, kdaj bodo cene nepremičnin dosegle (in presegle) doslej rekordne vrednosti. hiš. »Od prve polovice leta 2015 se je povprečna cena rabljene hiše s pripadajočim zemljiščem zvišala za več kot petino, še posebej pa se je njena rast okrepila v prvi polovici letošnjega leta,« so razkrili na GURS. Kljub pospešeni rasti cene hiš še niso dosegle rekordnih iz leta 2008; nižje so še za okoli 10 %. Vse več povpraševanja po zazidljivih zemljiščih Povprečno zemljišče za gradnjo stavb, prodano v prvi polovici leta 2018, je merilo 1.349 kvadratnih metrov. »Povprečna cena zemljišča je bila v drugem polletju 2016 že za več kot polovico višja kot v drugem Vir: Geodetska uprava RS polletju 2015. V letu 2017 je sledilo umirjanje trgovanja in nihaj cen navzdol, v prvi polovici leta 2018 pa je bilo ponovno zaznati trend rasti cen zazidljivih zemljišč,« so strnili na GURS. Dodali so, da rast cen zazidljivih zemljišč spodbujata vse večje povpraševanje po zemljiščih za gradnjo družinskih hiš v lastni režiji ter po zemljiščih za gradnjo stanovanjskih hiš in večstanovanjskih stavb za trg. Cene kmetijskih in gozdnih zemljišč so praviloma bolj odvisne od naravnih okoliščin in sezonskih vplivov, manj od nepremičninskih trgov. Kljub temu so se cene kmetijskih zemljišč v obdobju od sezonsko primerljivega prvega polletja 2015 do prvega polletja 2018 zvišale za 6 %, cene gozdnih zemljišč pa za 20 %. Eva Milošič Foto: CG 10 Štajerski Ljudje in dogodki petek • 11. januarja 2019 Slovenija, Podravje • Klasične igre na srečo Lani pet novih milijonarjev, eden s Pragerskega V lanskem letuje pet Slovencev v igrah na srečo svoje premoženje oplemenitilo za najmanj milijon evrov. Najvišji dobitek »marije sedmice« v igri Loto, kije znašal vrtoglavih 4,6 milijona evrov Je sredi lanskega decembra vplačal igralec na Ravnah na Koroškem. Preteklo leto je osrečilo kar nekaj navdušencev klasičnih iger na srečo, največ v zadnjih štirih letih. Petkrat so padli milijoni ali celo več. »V Loteriji Slovenije smo v letu 2018 izplačali 6,18 milijona različnih dobitkov v skupni vrednosti 46,49 milijona evrov. V letu 2017 smo izplačali 5,42 milijona dobitkov v skupni vrednosti 40,48 milijona evrov, v 2016 čez 5 milijonov dobitkov v skupni vrednosti 41,3 milijona evrov ter v letu 2015 5,4 milijona evrov dobitkov v skupni vrednosti 44,5 milijona evrov,« je sporočila vodja korporativnega komuniciranja na Loteriji Slovenija Mateja Slamnik Kos. Dve »mariji sedmici« Še vedno je najbolj priljubljena igra, v kateri sodeluje največ Slovencev, Loto. Po zadnjih podatkih, s katerimi operirajo na Loteriji Slovenije, v tej igri sodeluje kar 860.000 polnoletnih igralcev. Sledi Eurojackpot, ki jo igra okoli 760.000 polnoletnih Slovencev, nato srečke, Vikinglotto in igra 3x3. In ravno glavni dobitek pri na-jpriljubljenejši klasični igri na srečo je bil v preteklem letu najvišji posamični znesek. Srečnežu je Loto listek z dobitno kombinacijo, vplačan na Ravnah na Koroškem, prinesel neverjetnih 4,6 milijona evrov. Tako je ta sedmica dosegla skoraj rekordno vrednost, tj. 5 mili- Vir: Loterija Slovenije jonov evrov, ki je skladno s pravili igre Loto hkrati najvišja možna vrednost. Ob koncu leta je padla še druga in zadnja sedmica v letu 2018, vredna 1,4 milijona evrov. Na Pragerskem je srečnež vplačal dobitno kombinacijo in skupaj s sed-mico domov odpeljal še nov avto Volkswagen T-Roc. V igri Loto so sicer lani poleg dveh sedmic izžrebali še tri dobitke 7 plus, tri dobitke Lotko 6 in eno Super sedmico. Milijonarja je prinesel tudi najvišji dobitek Lotko 6. Loterijskemu navdušencu, ki je listek vplačal kar preko spleta, je na račun kapnilo 1,5 milijona evrov. Padla je tudi ena Super sedmica, vredna milijon evrov. Dobitna kombinacija je bila vplačana na Igu. Novi milijonar je postal še igralec mednarodne igre Eurojack- pot. Lastnik zmagovalne srečke je z dobitkom 5 + 1 zadel kar 2,2, milijona evrov. Listek je igralec vplačal na Jesenicah. Dobitkov se veselijo tudi občine Verjetnost, da boste sicer zadeli sedmico pri klasičnem lotu, je ena proti 15 milijonov, pri eurojackpo-tu pa je možno vplačati več kot 95 milijonov različnih kombinacij. A igralce bolj kot te številke privabljajo mamljivi dobitki. »Načeloma je zanimanje za sodelovanje v loterijskih igrah odvisno od višine skladov - ko je v skladu za glavni dobitek veliko denarja, se v igro vključujejo tudi tisti igralci, ki sicer v igrah ne sodelujejo. Decembra se igralci v malce večji meri tudi odločajo za nakup loterijskih iger kot darila - tu mislim predvsem na paketke in novoletno srečko,« še opažajo. Loterijskih dobitkov se poleg dobitnika veseli tudi občina, kjer ima dobitnik stalno prebivališče, saj ji po zakonu o davkih na dobitke pri klasičnih igrah na srečo pripada 15 % davek od dobitkov, ki so višji od 300 evrov. Novo leto še ni prineslo milijonarja Že na drugi dan novega leta so loterijski navdušenci znova stiskali pesti in na plano vlekli svoje lističe. A sedmica ni bila izžrebana, tudi v drugem krogu, v nedeljo, ne. Do-bitna kombinacija pa prav tako ni bila izžrebana v prvem krogu Eurojackpot. V skladu za Jackpot je najmanj 10 milijonov evrov, njegova vrednost pa lahko naraste do kar 90 milijonov evrov. Doslej se je že dvakrat zgodilo, da je bil glavni dobitek vplačan v Sloveniji - prvič decembra 2013 (dobitni listek z vrtoglavimi 21 milijoni evrov je bil vplačan v Grosuplju), drugič pa maja 2014 (srečnež, ki je listek vplačal v Žalcu, je zadel kar 28 milijonov evrov). Monika Horvat Glavni Loto dobitki: v letu 2006 in 2007 po 23 sedmic, lani le dve I Sedmica I Lotko 6 ||7 plus 2006 23 (29 dobitnikov) 18 (19 dobitnikov) 2007 23 (23 dobitnikov) 16 (17 dobitnikov) 2008 10 (13 dobitnikov) 11 (11 dobitnikov) 4 (4 dobitniki) 2009 15 (l7 dobitnikov) 13 (13 dobitnikov) 6 (7 dobitnikov) 2010 15 (19 dobitnikov) 13 (15 dobitnikov) 2 (2 dobitnika) 2011 7 (8 dobitnikov) 9 (10 dobitnikov) 5 (5 dobitnikov) 2012 13 (13 dobitnikov) 8 (9 dobitnikov) 2 (3 dobitniki) 2013 2 (3 dobitniki) 4 (4 dobitniki) 3 (3 dobitniki) 2014 5 (5 dobitnikov) 4 (4 dobitniki) 3 (3 dobitniki) 2015 5 (5 dobitnikov) 3 (3 dobitniki) 1 (en dobitnik) 2016 5 (5 dobitnikov) 3 (3 dobitniki) 3 (dobitniki) 2017 6 (6 dobitnikov) 2 (2 dobitnika) 1 (1 dobitnik) 2018 2 (2 dobitnika) 3 (3 dobitniki) 4 (4 dobitnika) Nesojeni milijonar ni dvignil 1,3 milijona evrov Se še spomnite odmevnega primera pred več kot štirimi leti, ko je (ne)srečnež zadel dobitek Lotko 6, vreden kar 1,3 milijona evrov, a denarja ni dvignil v zakonskem roku?! Po neuspešnem iskanju »dobitnika« je Loterija nato 1,3 milijona evrov vrnila v igro Loto. Kot so pojasnili, je to edini primer, da »dobitnik« ni prevzel tako velikega dobitka. Sicer pa opažajo, daje neizplačanih dobitkov vsako leto manj. »Za razliko izpred nekaj let, ko so ostajali predvsem manjši dobitki, vredni evro, dva, je sedaj tudi teh bistveno manj: to pomeni, da si igralci izplačajo tudi majhne dobitke. V lanskem letu so bili prevzeti vsi večji dobitki,« so še dodali. Spodnje Podravje • Projekt Hrana ni za tjavendan Količine zavržene hrane zmanjšali za 30 odstotkov Trgovska družba Lidl Slovenija v sodelovanju s programom Ekošola že peto leto zapored izvaja projekt Hrana ni za tjavendan. Projekt nagovarja otroke, mladostnike, učitelje in starše k zmanjševanju količin zavržene hrane ter k razmisleku o socialnih, okoljskih in ekonomskih problematikah, povezanih z zavrženo hrano. V šolskem letu 2018/2019 se je v projekt prijavilo rekordnih 111 izobraževalnih ustanov iz vse Slovenije, od tega 24 vrtcev, 71 osnovnih šol in šol za otroke s posebnimi potrebami ter 16 srednjih šol. Med prijavljenimi je tudi več izobraževalnih ustanov iz podravske regije: osnovne šole Lenart, Sveta Trojica, Ljudski vrt Ptuj -podružnica Grajena, Ormož, Gorišnica in Anice Černejeve Makole ter vrtci Pikapolonica Cerkvenjak, Sveti Tomaž, Gorišnica in Otona Župančiča Slovenska Bistrica. Sodelujoče izobraževalne ustanove vsako leto pripravijo raznolike ukrepe, s katerimi pripomorejo k zmanjšanju količin zavržene hrane, obenem pa otroke in mladostnike osveščajo o odgovornem ravnanju s hrano. Lani je v projektu sodelovalo več kot 5.000 otrok, v povprečju so kar za 30 odstotkov zmanjšali količine zavržene hrane. Letos veliko šol aktivnosti nadaljuje, kar nekaj pa je tudi takšnih, ki bodo projekt izvajale prvič. Za sodelujoče so pripravljene različne aktivnosti, od posebej ustvarjenih likov v obliki gospe Kuhle ter gospoda Polentnika za najmlajše do možnosti snemanja kratkih filmčkov ali video dnevnikov na temo zavržene hrane za starejše otroke. Vse sodelujoče šole so prejele' Kuhlin družinski dnevnik zavržene hrane, ki ga bodo otroci izpolnjevali doma skupaj s svojimi starši. Dnevnik bo krožil med družinami, v njem bodo poleg meritev ugotavljali, zakaj prihaja do tolikšnih količin zavržene hrane, kaj narediti s preostankom jedi, zapisali bodo družinsko zavezo za zmanjševanje zavržene hrane. V okviru projekta bo tudi letos potekal natečaj Reciklirana kuharija, kjer bodo otroci, učenci in dijaki raziskova- li inovativne načine ponovne uporabe živil, oblikovali nove recepte iz ostanka živil ali obrokov. Snovalci projekta bodo zmagovalne recepte poustvarili, jedi fotografirali in jih izdali v priročni kuharski knjižici. Lidl Slovenija projekt podpira v sklopu svoje trajnostne pobude Ustvarimo boljši svet, kjer združujejo družbeno odgovorne in okoljske projekte. »Z različnimi ukrepi se trudimo, da zavržemo čim manjšo količino hrane, kar dosegamo s skrbnim in premišljenim načrtovanjem logističnih poti ter sodelovanjem na različnih dobrodelnih aktivnostih. Širimo pomembno sporočilo, da hrana ne sme biti odpadek in da moramo z njo ravnati odgovorno,« je ob začetku projekta dejala Tina Cipot iz trgovske družbe Lidl Slovenija. Mojca Zemljarič Nikola Jaroš »Je Ptujčanom sploh mar za njihov nogometni klub?« Stran 12 Nogomet Prvi premiki so se v vi« ze začeli Stran 12 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik tednik Rokomet Ormožani še niso vrgli puške v koruzo Stran 13 Tenis Ko resnično odločajo malenkosti, žoga ali dve ... Strani 13 íPoíluiajti naí na íuitounim. ijilitu! RADIOPTUJ *t*. áfeietec www.radio-pluj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • Dejan Petrovič, Aluminij »Imam dvojno srečo, saj imam ob sebi kar dva izkušena soigralca« Nogometaši Aluminija so v četrtek popoldne začeli priprave na spomladanski del sezone 2018/19 v elitni slovenski ligi. Z 19-letnim Dejanom Petrovičem smo pred zaključkom premora še enkrat obudili dogajanja v jesenskem delu, dotaknili pa smo se tudi njegove nominacije v kategoriji najboljši mladi slovenski nogometaš leta v letu 2018. Kakšna bi bila sedanja ocena jesenskega dela sezone 2018/19, po nekaj prespanih dnevih? D. Petrovič: „Ko se ozremo nazaj, lahko vidimo, da smo naredili res dobro delo. Čeprav smo imeli med sezono obdobje manjše re-zultatske krize, pa smo ob koncu s štirimi zaporednimi zmagami (Krško, Gorica, Olimpija, Celje, op. a.) to popravili na najboljši možni način. Pogled na lestvico je resnično lep." Tudi med samimi igralci je verjetno le malokdo pričakoval 3. mesto? D. Petrovič: „Verjetno nihče okoli našega kluba tega ni pričakoval in je presenečenje popolno. Tega se lahko sedaj veselimo, a se obenem zavedamo, da bo potrebno v nadaljevanju sezone še veliko trdega dela, da bi to začrtano smer obdržali. Je pa 3. mesto odlična motivacija za prihajajoče priprave (pogovor je nastal pred začetkom priprav, op. a.)." Presenetili tudi z odlično igro Dejstvo pa je, da niste presenetili samo z rezultati, ampak so bili ti posledica odličnih iger. D. Petrovič: „Nivo igre smo dvigovali iz tekme v tekmo, lepo smo stopnjevali formo. Prav že omenjene zadnje štiri tekme in štiri zmage so najboljši dokaz temu, da smo skozi sezono resnično napredovali in vrhunec dosegli v zaključku jesenskega dela sezone." A tudi začetek je bil dober, simbolično ste začeli in končali z zmago s Celjem. D. Petrovič: „Obe tekmi s Celjani sta bili zelo težki, še posebej prva. Za razliko od prejšnjih sezon, ko smo s Celjani imeli slabši rezultatski izkupiček, pa sta se tokrat obe končali v našo korist. To je tudi ena od osnovnih razlik glede na prejšnje sezone - letos smo številne tesne tekme na koncu obrnili v svoj prid, kar me posebno veseli." Bi katero tekmo v jesenskem delu sezone izpostavil? D. Petrovič: „Najbolj je zagotovo odmevala zmaga proti Olimpiji (6:2, op. a.). To je bila tekma, ki mi je najbolj ostala v spominu, za nameček sem dosegel še zadetek. Na tej tekmi se je za nas vse obrnilo tako, kot smo si lahko samo želeli - sanjska tekma." Tudi v Pokalu Slovenije ste dosegali odlične rezultate in se uvrstili v polfinale. D. Petrovič: „Naš cilj ostaja podoben kot lani, ko smo se uvrstili v finale. Letos se bomo z Olimpijo merili že v polfinalu, tokrat v dveh tekmah. Čeprav bo Olimpija v tem paru favoritinja, pa si sami seveda potiho želimo napredovanja in osvojitev pokala." »Nominacije ne bi bilo brez podpore soigralcev in odličnih rezultatov« Posledica dobrih iger Aluminija in tebe osebno pa je bila tvoja nominacija za naj mladega nogometaša leta v Sloveniji. Slovenski športni novinarji so izbirali med Bijolom, Mlakarjem, Celarjem, Požegom Vancašem in tabo. D. Petrovič: „Meni pomeni ta nominacija lepo nagrado za op- Foto: Črtomir Goznik Dejan Petrovič (Aluminij, desno) je v letošnji sezoni nastopil na vseh prvenstvenih tekmah svoje ekipe in bil eden izmed nosilcev igre tretjeuvrščene ekipe 1. lige. Levo je Sanin Muminovic. ravljeno in odlično motivacijo za nadaljnje delo. Jasno pa je, da v ta izbor ne bi prišel brez pomoči ekipe in naših skupnih odličnih rezultatov, zato se ob tej priložnosti zahvaljujem vsem soigralcem. Je pa biti v družbi takšnih igralcev velika čast, sploh če pogledamo, da zmagovalec tega izbora (Jaka Bijol, op. a.) igra za moskovski CSKA in je udeleženec evropske Lige prvakov." Si pa tudi član mlade slovenske reprezentance, kjer je bilo lani prisotnih lepo število Kidričanov, ob tebi še Janžekovič, Gliha in do poškodbe tudi Vrbanec. D. Petrovič: „To je čast za nas in klub Aluminij. Sam si želim, da bi v podobnem tempu nadaljevali tudi letos in v naslednjem obdob- ju. Lani se nam ni uspelo uvrstiti v dodatne kvalifikacije za nastop na evropskem prvenstvu, kar si želim v naslednjih poskusih." »Za mladega igralca je zaupanje • 1 »v najpomembnejša stvar« Sam igraš v zvezni vrsti, kjer imaš v klubu veliko podporo v izkušenih Mariu Lucasu Horvatu in Saninu Muminovicu. Kako sam gledaš na to sodelovanje? D. Petrovič: „Oba sta vrhunska igralca, zraven tega pa sta še izjemni osebi in sta vedno pripravljena pomagati z nasveti. Za vsakega mladega fanta je Nogomet • NK Aluminij V četrtek so začeli tudi Kidričani Prvi izmed vseh slovenskih nogometnih prvoligašev so priprave na drugi del sezone začeli Muraši, med zadnjimi pa Šumarji. Ti so pod vodstvom trenerja Oliverja Bogatinova vadbo začeli v četrtek. Prva dva dneva priprav bosta namenjena testiranju in splošnemu uvajanju - ocenili bodo stanje igralcev. V nadaljevanju bo glavna naloga piljenje forme v tehničnem in kondicijskem smislu ter dodatno uigravanje ekipe. V Kidričevem se pričakuje tudi kakšna kadrovska sprememba, med glavnimi »tarčami« za prestop v druge sredine so največkrat omenjeni Francesco Tahiraj, Rok Kidrič in Luka Janžekovič. Za zdaj je najbolj glasna napoved odhoda Tahiraja v ljubljansko Olimpijo, a do realizacije še ni prišlo. Formo bodo Kidričani poskušali uloviti na sedmih pripravljalnih tekmah, doslej imajo dogovorjene termine s petimi tekmeci, dva termina še imajo prosta: 19.1.: NK Gorica-Aluminij 26. 1.: Aluminij - tekmec bo znan naknadno 2.2.: Aluminij-Beltinci 6.2.: Aluminij - Rudar Velenje 9.2.: Aluminij-Dob 13.2.: Aluminij - Fužinar 16.2.: tekmec in lokacija bosta znana naknadno JM Foto: Črtomir Goznik Francesco Tahiraj je glede prestopa v drugi klub najpogosteje omenjen igralec Aluminija. Dosedanji reprezentančni nastopi Dejana Petroviča (rojen 12. 1. 1998): reprezentanca U-21 1 reprezentanca U-19 11 reprezentanca U-18 10 reprezentanca U-17 16 reprezentanca U-16 2 reprezentanca U-15 1 Število nastopov v članskih tekmovanjih: 1. liga 70 Pokal Slovenije 13 2. liga 13 izjemno pomembno, da ima ob sebi kakšnega izkušenega soigralca. Jaz imam dvojno srečo, saj imam kar dva takšna igralca. O njiju lahko res rečem samo vse najboljše. Tudi drugače se v ekipi odlično počutim, res smo prava klapa." Star si šele 19 let (najstniška leta bo zaključil v soboto, op. a.), pa imaš za sabo že kar 70 odigranih tekem v 1. ligi in 13 v Pokalu Slovenije. Tudi v prvem delu sezone si odigral vse tekme in skupaj z vratarjem Janžekovičem zbral največjo minutažo med vsemi igralci Aluminija. D. Petrovič: „Zaradi tega se lahko klubu in trenerjem samo zahvalim za zaupanje. Upam, da sem to upravičil in da bom nadaljeval v tem ritmu. Za mladega igralca je zaupanje najpomembnejša stvar, samo tako lahko nabira izkušnje in pridobiva samozavest." Si premor izkoristil za počitek? D. Petrovič: „Premor je bil kar dolg, tako da se glede na pogovore s soigralci že vsi veselimo snidenja. Upam, da nadaljujemo uspešno zgodbo tudi v spomladanskem delu in da nadgradimo igre in rezultate prvega dela sezone." Jože Mohorič 12 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 11. januarja 2019 Nogomet • Drava Dakinda Ptuj »Je Ptujčanom sploh mar za njihov nogometni klub?« Nogometaši Drave so v ponedeljek začeli s pripravami na drugi del sezone 2018/19. Ptujsko ekipo je že hitro po zadnjem odigranem jesenskem krogu zapustilo nekaj igralcev, osip se je nadaljeval tudi med premorom. O stanju ekipe in načrtovanih aktivnostih pred nadaljevanjem prvenstva je spregovoril trener Nikola Jaroš. Kaj se je dogajalo v zimskem premoru? N. Jaroš: »Po precej stresnem obdobju zaključka prvega dela sezone, ko smo kontinuirano dobivali negativne novice, so prazniki in premor le navidezno umirili situacijo. A to je naša realnost, vsekakor pa si želimo klub postaviti na trdne in zdrave temelje. Iz preteklih izkušenj se moramo nekaj naučiti. Jasno pa je, da je članska ekipa najbolj na udaru, kar je povsem logično: tako je, ko si sledijo uspehi, in tako je, ko je situacija slaba. Moje osnovno vprašanje pa je, ali je ljudem na Ptuju sploh mar za njihov nogometni klub?« V pomlad brez Bizjaka, Šporna, Vezjaka, Lonzariča ... Kakšna pa ja situacija glede igralcev? Pisali smo že o odhodih Vezjaka, Lonzariča in bratov Ko-lar, Šeliga je končal kariero. N. Jaroš: »V tem trenutku je precej težko natančno opredeliti status vseh igralcev, a nekaj je gotovo. Ob omenjenih so s klubom sporazumno prekinili pogodbe še Jon Šporn (odšel v Muro), Jaka Bizjak (Nafta, Avstrija?) in Rok Pirtovšek. Skoraj vsi so bili člani prve enajsterice, zato je jasno, da so spremembe precejšnje. Vsem želim veliko sreče in uspeha na njihovi nadaljnji športni poti. Vsak tak prestop lahko pomeni nov zagon ali novo stopničko; nekateri iščejo višje od Drave, za nekatere pa je Drava ravno pravšnja.« Kako zapolniti nastale vrzeli? N. Jaroš: »Izgubili smo igralce, ki so bili nosilci igre in tudi kvalitete. Poskušali bomo najti ustrezne zamenjave, s katerimi bi lahko uspešno odigrali spomladanski del sezone, obenem pa bi si želeli narediti okostje ekipe za naslednje obdobje. V prvi vrsti bomo iskali igralce iz domače nogometne šole. Moja želja je, da bi imeli v ekipi vsaj 50 % takšnih igralcev, preostalih 50 % pa bi naj bili igralci od drugje z dodatno kvaliteto. S pomočjo slednjih bi potem napredovali tudi domači in s tem pridobivali izkušnje za prevzemanje glavnih vlog v prihodnosti. Moja želja je, da sestavimo kvalitetno, zrelo ekipo, a moramo pri tem paziti na finančne okvirje. Treba je ostati v tistem območju, Foto: Črtomir Goznik Trener Drave Nikola Jaroš je priprave na nouo sezono začel z močno okrnjeno igralsko zasedbo. ko bomo lahko obljubljena finančna nadomestila tudi izplačali.« Drugi igralci ostajajo? N. Jaroš: »Načeloma ja, če pa bo prišla ustrezna ponudba za katerega koli igralca, mu klub pri odhodu in uresničevanju svojih ambicij in želja zagotovo ne bo delal težav.« Na uvodnem treningu 21 igralcev Kako je bilo na prvem treningu? N. Jaroš: »V ponedeljek, 7. januarja, smo začeli priprave, Nogomet • Prestopni rok Prvi premiki so se že začeli V tem tednu bodo priprave na spomladanski del sezone začeli praktično vsi prvoligaši in tudi velika večina drugoligašev. Ob tem se dogajajo prve spremembe v strokovnih štabih in v igralskih zasedbah, glavno dogajanje pa -glede na izkušnje iz preteklih let -šele sledi. Še pred začetkom priprav so nove trenerje dobili v kar treh prvoligaših: Olimpiji, Gorici in Krškem. V Ljubljani je Zorana Bari-šiča zamenjal Robert Pevnik, ki bo februarja srečal abrahama. Celjan je dobro poznan tudi ljubiteljem nogometa na našem območju, saj je leta 2008 na Ptuju pri Dravi začel trenersko kariero (ekipo je prevzel v zaključku sezone in z njo uspešno opravil dodatne kvalifikacije), v sezoni 2013/14 pa je v 2. ligi vodil ekipo Aluminija. Naslednja menjava se je zgodila v Krškem, kjer sta Radovan Kara-novič in Milan Buričic' zamenjala vlogi: drugi je postal glavni trener, prvi pa njegov pomočnik. Tudi danes 73-letnega Duričiča smo lahko pred leti, v prvoligaških časih Drave, spremljali na Ptuju. Zanimiva je tudi menjava na klopi Gorice, kjer Miranu Srebrniču po nizu slabih rezultatov v končnici jesenskega dela ni uspelo obdržati službe glavnega trenerja. Zamenjal ga je 35-letni Nermin Ba-šič, dosedanji trener vodilne ekipe 2. lige, Kalcerja iz Radomelj. Glede igralcev so za zdaj najbolj aktivni pri Muri, ki sta se ji pridružila dva novinca. Prvi je mladi napadalec Kevin Žižek, ki je nazadnje igral za drugo ekipo nemškega Nurnberga, drugi pa dosedanji kapetan Drave Jon Šporn. Pestro je tudi v 2. ligi, kjer so se za zanimivo potezo odločili pri Nafti. Tam se je glavnemu trenerju Franciju Fridlu že ob koncu prvega dela sezone kot svetovalec priključil Simon Se-šlar, v premoru pa sta strokovni štab ambicioznih Lendavčanov okrepila še dva nekdanja člana * ~j .h 1 # E IBS 4 tako bo vse do 9. marca, ko se začenja drugi del sezone. Na uvodu je bilo prisotnih 21 igralcev, od tega so trije vratarji. Prisotni so bili nekateri igralci na preizkušnji ter vsi igralci, ki so bili na posojah po različnih okoliških klubih. To ni končna slika moštva, saj prestopni rok traja vse do 15. februarja in se lahko še marsikaj spremeni. Priprave bomo sicer v celoti oddelali v domačem okolju.« Kdo vam bo pri delu pomagal? N. Jaroš: »Imam dva pomočnika, to sta Ivo Pretnar in Gal Ribič, slednji je po odhodu Davida Vese-liča v Beltince novi trener vratarjev. Ob tem sem sam poskrbel za prijateljske tekme, dogovarjam Dogovorjene prijateljske tekme Drave: 26. 1.: Rudar Velenje - Drava Dakinda 31. 1.: Mura - Drava Dakinda 2. 2.: Drava Dakinda - Austria Celovec (Avstrija) 9. 2.: Drava Dakinda - Beltinci 12. 2.: Gorica (Hrvaška) - Drava Dakinda 16. 2.: WAK (Avstrija) - Drava Dakinda 19. ali 20. 2: Lokomotiva (Hrvaška) - Drava Dakinda 23. 2.: Varaždin (Hrvaška) - Drava Dakinda 2. 3.: Drava Dakinda - Polet (Hrvaška) se tudi z igralci. Imam podporo v klubu, a manjka 'glava' kluba, ki bi s svojo karizmo pomagala klub spraviti v red.« Tekmeci v 2. ligi ne stojijo križem rok, nekateri so že močno okrepili svoje vrste, tako na strokovnem kot igralskem področju. N. Jaroš: »Druga liga je v tej sezoni zelo močna, nekaj klubov je kvalitetno na zelo visokem nivoju tako na igrišču kot v strukturi celotnega kluba. Izpostavil bi Tabor iz Sežane, ljubljanski Bravo, lendavsko Nafto, Kalcer iz Radomelj, pa tudi Krka spada med tihe favorite iz ozadja. Nekatere ekipe so sposobne igrati zelo dober nogomet. O našem mestu v tej druščini bomo lahko govorili po zaključku prestopnega roka in pripravljalnega obdobja.« Jože Mohorič Pri lendavski Najti so se glaunemu trenerju Franciju Fridlu pridružili kar trije sodelavci, ki so še lani delovali v Dravi: Aleksander Šeliga, Anže Stegne in Simon Sešlar. ptujske Drave: Aleksander Šeliga bo tako po koncu vratarske kariere tam nabiral prve trenerske izkušnje, Anže Stegne pa bo opravljal delo kondicijskega trenerja. JM Foto: Črtomir Goznik Jaka Bizjak je eden izmed mnogih, ki so v premoru zapustili ptujsko barko. Rokomet • Prijateljska tekma Varaždinci so se jim oddolžili Nekdanji kapetan Drave Jon Šporn je modri dres zamenjal za črno--belega. Drava Ptuj - GRK Varaždin 24:26 (13:15) DRAVA PTUJ: Hrupič, Reisman 4, Bračič, Grobelnik 9, Belec, Ro-žman, Stopar, Sivka 8, Zupanc 1, Žunič 1, Bedrač 1, S. Žuran. Trener: Vladimir Vujovič. V športni dvorani Ljudski vrt je bila v sredo povratna prijateljska tekma med Dravo in Varaždinom (prvo so v soboto v gosteh dobili Ptujčani, op. a.). Na njej so večino časa vodili gostje, ki jih vodi Duka Puljevič, v njegovi ekipi pa so na poziciji zunanjih igralcev izstopali Vujo-vič, Vidaček in Trojko. Na drugi strani je bil pri Dravi z devetimi zadetki ponovno najučinkovitejši Grobelnik, po poškodbi pa je bil zelo zanesljiv in strelsko razpoložen na poziciji levega krila Sivka z osmimi zadetki. V drugem polčasu se jima je z dobro predstavo pridružil še krožni napadalec Reisman s štirimi zadetki, medtem ko je ponovno dobro branil vratar Belec. Gledano skozi celotno tekmo sta obe ekipi solidno delovali v obrambi, v napadu pa sta precej nihali. To je pri Dravi razumljivo, saj je imel trener Vladimir Vujo-vič ponovno na voljo ozek krog zdravih igralcev, ki jih je rotiral tudi po zanje nestandardnih položajih. Njegov trenerski kolega Duka Puljevič je na drugi strani opravil še več menjav in je v končnici tekme dal priložnost mladim rokometašem. Ti so tekmo pripeljali do zmage 24:26, a je šlo za pravi prijateljski obračun, v katerem je bil rezultat drugotnega pomena. David Breznik petek • 11. januarja 2019 Ljudje in dogodki Štajerski 13 Rokomet • RK Jeruzalem Ormož Ormožani še niso vrgli puške v koruzo Priprave na drugi del sezone so začeli rokometaši Jeruzalema, ki že 16. leto zapored nastopajo v elitni druščini. Daljši staž od imajo le Celje Pivovarna Laško, Gorenje Velenje in Trimo iz Trebnjega. Ormožani so pred začetkom sezone merili na uvrstitev v Ligo za prvaka, ampak kljub dobremu startu (tri zmage v uvodnih štirih krogih) je trenutni pogled na lestvico takšen, da Jeruzalemu ne preostane nič drugega kot boj za obstanek v ligi. Z izkupičkom enajstih točk ekipa zaseda 9. mesto. Zaostanek za šestouvrščeno Loko je velik in znaša pet točk. Prednost pred 11. mestom, ki vodi ligo nižje in ga trenutno zaseda Dol Hrastnik, je šest točk. Na pogled lepa prednost, ki pa se lahko v manj kot mesecu dni tudi stopi. Uvrstitev na visoka mesta so Or-možani izgubili z negativno serijo, kjer kar na devetih tekmah zapored niso zabeležili zmage. O minulem delu sezone, o aktualnih pripravah in pričakovanjih pred nadaljevanjem sezone sta ob našem obisku spregovorila trener Saša Prapotnik in vratar Tomislav Balent. Kakšna bi bila ocena prvega dela sezone? S. Prapotnik: „Moja ocena je dve do tri. O prvem delu prvenstva bi lahko posneli kratek film: dogajale so se nam poškodbe vseh ključnih igralcev, ob tem smo 'brezdomci', štiri poraze smo doživeli z enim ali dvema zadetkoma, vmes nas je presenetil nepričakovan odhod Frana Vujoviča. To je bil turbolentni prvi del sezone, ki si ga ne želimo več. Naše delo je, da še naprej pošteno delamo na treningih in upamo, da se nam to čim prej vrne." T. Balent: „Dvojka je moja ocena, enostavno ne more biti večja. Kaj vse smo zapravili na domačem terenu, je pravzaprav nemogoče. rrrrr^K, "P r r r t- v 1- ■J iltis.'► 1 r r r'f ■ 1 1 -V-.LI.1.1 lil i : . J ULLI I 1 U 1 II j. i i ¡ 11rIltM riiXisK .tli i [ ! -1 . I IBIE'Slf' iKlfjSw iSliiiifi Tlilllk Igralski kader ostaja enak V Ormožu igralski kader ostaja povsem enak, kot je končal prvi del sezone. Ekipi bo priključenih nekaj perspektivnih mladincev in kadetov. V Ormožu se lahko pohvalijo z reprezentantoma mlajše kadetske reprezentance. Pred kratkim sta pri porazu letnikov 2002 in mlajši (23:27) v Ivanič Gradu proti Hrvaški dres izbrane vrste oblekla vratar Aleš Zemljič (5 obramb) in krožni napadalec Denis Škrinjar (en zadetek). Od 17. do 19. januarja na reprezentančni mednarodni turnir mladincev do 21 let odhaja cel kup Ormožanov. Trener Saša Prapotnik, kapetan Tilen Kosi, levo krilo Dominik Ozmec in desni zunanji Tinček Hebar. Ne smemo pozabiti še na dva Ormožana v dresu te reprezentance, to sta Miha Kavčič, ki danes igra v Gorenju, in Gašper Horvat, ki nosi dres Riko Ribnice. Slovence na Madžarskem čakajo tekme proti gostiteljem, Srbiji in Češki. Kup reprezentantov je dokaz, da se tudi v malih sredinah odlično dela. Žal pa na koncu Jeruzalem zaradi slabega okoliškega gospodarstva in slabih finančnih virov teh fantov ne more zadržati in z njimi poseči v sam slovenski vrh. Verjemite, da bi Ormožani z zgoraj omenjenimi fanti brez težav vsako leto ulovili Ligo za prvaka in ob tekmah proti Celju, Ribnici, Gorenju, Kopru ... polnili dvorano Hard Ek in navduševali ormoško občinstvo. Pa ne gre za velike vsote, še zdaleč ne ... In konec koncev bi vlagali v lasten kader, ki je bil v zadnjem desetletju vzgojen v ormoškem rokometnem inkubatorju. Foto: Črtomir Goznik Tomislav Balent (Jeruzalem Ormož): „Mi, ki smo znani kot odlična ekipa na domačem terenu, smo letos na domačih tekmah zapravili deset točk!" Mi, ki smo znani kot odlična ekipa na domačem terenu, smo letos na domačih tekmah zapravili deset točk - doživeli smo poraze z Loko, Krko, Koprom, Mariborom in Trimom. Tega si ne bi smeli dovoliti in s prvim delom sezone ne moremo biti zadovoljni." Kakšni so načrti v pripravljalnem obdobju? S. Prapotnik: „Odigrali bomo le štiri pripravljalne tekme, proti Dravi in Varaždinu, sodelovali bomo še na turnirju v Murski Soboti v konkurenci Krškega, Pomurja (1. B-liga) in Trnovca (hrvaški dru-goligaš). Zaradi majhnega števila igralcev in v izogib poškodbam ne želimo pretiravati s številom tekem. Za fizično pripravo ekipe bo tudi v nadaljevanju skrbel Nikola Golub iz Varaždina." T. Balent: „Zavedamo se, kako pomembne so priprave in jih z ekipo jemljemo sila resno. Vzdušje na treningih in v slačilnici je na viso- kem nivoju in upam, da tako ostane tudi naprej. Verjamem, da se bomo odlično pripravljeni podali v lov na nove pomembne točke." Kakšni bodo cilji v nadaljevanju sezone? S. Prapotnik: „V prvi vrsti se želimo dobro pripraviti na nadaljevanje sezone, nato si v čim krajšem času zagotoviti obstanek v ligi. Še vedno nismo vrgli puške v koruzo glede uvrstitve v Ligo za prvaka. Zaostanek petih točk res zgleda velik, a v izenačeni ligi se lahko s tremi povezanimi zmagami v nizu stvari hitro obrnejo v pozitivno smer. Upam, da se nam to zgodi in da bo končnica rednega dela sezone še kako zanimiva. Je pa čas, da se nam nasmehne končno tudi športna sreča." T. Balent: „Če je nasprotnikom uspelo premagovati nas na naših tleh, se zgodbe lahko ponovijo tudi na povratnih tekmah. Zakaj Tenis • Tamara Zidanšek Drugo leto med TOP 100 je najbolj »kritično« Slovenska ženska teniška reprezentanca bo v pokalu Fed v začetku februarja nastopila v postavi Dalila Jakupovič, Kaja Juvan, Nina Potočnik in Andreja Klepač. Kapetan Andrej Kra-ševec ne bo mogel računati na Tamaro Zidanšek in Polono Her-cog, ki se bosta letos posvetili svojima karierama. »V letu 2019 žal ne bom mogla biti del slovenske teniške reprezentance za pokal Fed zaradi že določenih in izbranih teniških turnirjev, ki se jih bom udeležila, in drugih obveznosti. Odločitev, da v letu 2019 ne bom mogla sodelovati, je podrejena cilju, ki sem si ga kot teniška igralka zastavila za prihajajoče leto. Vzdušje v reprezentanci je odlično in verjamem, da bo tako tudi v letu 2019. Ekipi Fed cup želim čim boljšo uvrstitev,« je pojasnila Zidanškova, z 78. mestom trenutno najvišje uvrščena Slovenka na lestvici WTA. Poznano je, da imajo igralci in igralke v TOP 100 največ težav prav v drugem letu, ko se v to druščino prebijejo. Če vemo, da je lani Zidanškovi prvič uspel ta preboj (s 178. je najvišje prišla do 69. mesta, trenutno zaseda 78. mesto), potem je odločitev o popolni osredotočenosti na kariero nekoliko lažje razumljiva. Ptujčani imajo s podobno situacijo že slabe izkušnje, saj je pred leti Blaž Rola po res odločnem skoku med sto-terico najboljših nato doživel zdrs, po katerem mu nov preboj v TOP 100 doslej še ni uspel. Kljub odsotnosti Zidanškove ima Slovenija visoke cilje v letošnji sezoni. V začetku februarja v Bathu v Angliji želijo osvojiti eno od dveh mest, ki vodita v drugo svetovno skupino pokala Fed. Glede na prijavljene igralke bodo pa ne? Če malo pretiravamo z optimizmom, smo še vedno v igri za šest najboljših ekip v državi. Realno pa si je najprej treba zagotoviti obstanek v ligi in začeti sestavljati ekipo za drugo sezono. Verjamem, da 17. zapovrstjo v elitni druščini." Jeruzalem bo sezono nadaljeval 2. februarja z gostovanjem v Škofji Loki. Sledi še gostovanje v Novem mestu in šele v soboto, 16. februarja, se bo prvič predstavil domačim gledalcem v letu 2019 -proti Dobovi. Na Hard Eku? Kje pa, pozabite sezono 2018/19 v ormoški trdnjavi. Razen, če verjamete v čudeže. Velike čudeže . Uroš Krstič Tenis • Odprto prvenstvo Avstralije Ko resnično odločajo malenkosti, žoga ali dve ... Tamara Zidanšek bo letošnje leto u popolnosti poskušala izkoristiti za nov premik znotraj TOP 100 najboljših teniških igralk sveta. njihove glavne tekmice Hrvaška s Petro Martič in Donno Vekič, Velika Britanija z Johanno Konto in Heather Watson ter Srbija z Aleksandro Krunič in Olgo Danilovič. Slovenska reprezentanca bo v Bath odpotovala 3. februarja, tako da bo imela dva dni za pripravo na štiridnevno tekmovanje. Žreb skupin - osem ekip bo razdeljenih v dve skupini - bo 4. februarja. sta, JM Odprto prvenstvo Avstralije v Melbournu je najpomembnejši turnir začetnega dela sezone, prvi grand slam v sezoni s seboj prinaša več kot 60 milijonov avstralskih dolarjev nagradnega sklada. Gre za največji športni dogodek na „celini tam spodaj", lani si ga je ogledalo krepko več kot 700.000 gledalcev, kar je rekordna številka. V prejšnji številki Štajerskega tednika smo poročali o slabih rezultatih slovenskih igralcev in igralk na uvodu leta, to se je nekoliko spremenilo z začetkom kvalifikacij za OP Avstralije. Tako sta nastope v Melbournu uspešno začela oba Slovenca, ki sta štartala v kvalifikacijah in sicer Kaja Juvan (180. na WTA) pri dekletih in Blaž Rola (209. na ATP) pri moških. Kaja je za začetek ugnala 17. nosilko kvalifikacij, Belgijko Yani-ne Wickmayer (126.), v drugem krogu pa se je pomerila z Brazilko Beatriz Haddad Maia (176.) in po porazu končale nastope. Blaž je na uvodu premagal Adama Pavlaseka (203.), večino dela pa je opravil z odličnim servira-njem. 24-letni Čeh si tako ob 82 % uspešnosti Blaževega prvega servisa (blizu 60 % drugega) ni uspel priigrati niti ene same priložnosti za break, štiri leta starejši Ptujčan je na drugi strani v vsakem nizu izkoristil po eno. Srečanje je trajalo uro in deset minut, končno razmerje točk pa je bilo 69:55 v korist našega igralca. V drugem krogu je bil njegov tekmec Peter Polansky (118.). S 30-letnim kanadskim igralcem sta Blažu Roli je uspelo preskočiti prvo oviro na poti do glavnega turnirja prvega grand slama v sezoni, ustavilo se je na drugi. se doslej pomerila dvakrat, rezultat dosedanjih dvobojev pa je bil 1:1. Nazadnje je Rola lani novembra zmagal v Champaignu na challenger turnirju zmagal v 2. krogu v dveh nizih, bilo je 6:3, 6:4. Njun tretji medsebojni dvoboj je bil najbolj napet, odšel pa je na stran Kanadčana ... Ta je bil v prvem nizu dominanten, saj je naredil dva breaka. Drugi niz je bil izjemno izenačen, igralca sta si priigrala kopico break priložnosti (Polansky 8, Rola 7), a so vse ostale neizkoriščene. Tako je odločitev padla v podaljšani igri, v kateri je Kanadčan prvi prišel do zaključne žogice (5:6). Ptujčan je imel pripravljen odgovor, s tremi zaporednimi točkami je prišel do izenačitve v nizih na 1:1! Najlepšo priložnost za popoln preobrat je imel Rola na začetku odločilnega tretjega niza, ko je bil v psihološki prednosti. V prvi igri je imel kar štiri priložnosti za break, a jih ni uspel unovčiti. Namesto tega je v naslednji igri sam izgubil servis (0:2) in vrnitev je bila veliko težja. Z edinim breakom na tekmi je še znižal na 1:2, sledil je nov zdrs (1:3) in končni potop. Dvoboj je trajal skoraj dve uri in pol, Blaža pa je zagotovo pokopal slab izkoristek break priložnosti -1 od 12, tekmec je izkoristil 4 od 15. Rola tako ostaja pri dveh nastopih v glavnem delu turnirja v Melbournu in sicer v letih 2014 in 2015. Jože Mohorič OP Avstralije v Melbournu, kvalifikacije: 1. krog: Blaž Rola - Adam Pavlasek (Češka) 7:5, 6:4; 2. krog: Blaž Rola - Peter Polansky (Kanada, 10.) 2:6, 7:6(6), 3:6. Težak žreb za Slovence V glavnem delu turnirja posameznikov bo imela Slovenija letos štiri predstavnike, Tamaro Zidanšek, Dalilo Jakupovič in Polono Hercog v ženski ter Aljaža Bedeneta v moški konkurenci. Med dvojicami bosta nastopali Andreja Klepač in Katarina Srebotnik. Glavni turnir, tekmeci Slovencev v 1. krogu: Tamara Zidanšek - Daria Gavrilova (Avstralija) Dalila Jakupovič - Camila Giorgi (Italija, 27.) Polona Hercog - Angelique Kerber (Nemčija, 2.) Aljaž Bedene - Alexander Zverev (Nemčija, 4.) 14 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 11. januarja 2019 Strelstvo • MT Trzin - 23. Skirca Borisa Paternosta Sašo Stojak z odličjem, Urška Kuharic in Jan Šumak v leto 2019 z rekordoma Leto 2019 so slovenski strelci tradicionalno začeli s tridnevnim mednarodnim tekmovanjem z zračnim orožjem za Walther Pokal Trzin in 23. Skirco Borisa Paternosta, ki ju je med 4. in 6. 1. odlično organiziralo Strelsko društvo Trzin v športnem centru Harmonija v Mengšu. Nastopalo je več kot 400 strelcev iz sedmih držav, ob domačinih še strelcih iz Armenije, Avstrije, BiH, Bolgarije, Hrvaške in Slovaške. S pištolo v finalu dva Ptujčana V najprestižnejšem nedeljskem tekmovanju v absolutni konkurenci sta se v finale s pištolo uvrstila oba najboljša Ptujčana Majda Raušl in Sašo Stojak. Slednji je v kvalifikacijah dosegel 564 krogov in kot sedmi za las ulovil finalno osmerico. Najboljše streljanje v kvalifikacijah sta pokazala hrvaška reprezentanta Željko Posavec (577) in Uroš Kačavenda (576), med Slovenci pa je bil najboljši Jože Čeper (573) na tretjem mestu. Miklavška strelca, brata Simon (559) in Boštjan Simonič (558) sta osvojila 15. in 16. mesto, preostali trije Ptujčani Matija Potočnik (551), Zlatko Kostanjevec (548) in Rok Veršič (542) so osvojili 22., 25. in 33. mesto. V finalu sta reprezentanta in najboljša slovenska strelca Čeper in Stojak svoje streljanje bistveno izboljšala in v četveroboju med štirimi strelci iz Slovenije in Hrvaške osvojila dve prestižni odličji in poskrbela za edino slovensko zmago na nedeljski tekmi, ki jo je dosegel Jože Čeper. Sašo Stojak je v finalu v 22 strelih dosegel deset desetic in kot drugi najmlajši finalist iz strela v strel vztrajno izločal svoje izkušenejše strelske kolege. V boju za zaključni dvoboj velikega finala in obračun s Čep-rom pa mu je zmanjkal le krog in pol do odličnega hrvaškega strelca Uroša Kačavenda. Kljub temu pa je bil Stojak zelo zadovoljen z osvojitvijo prvega bronastega odličja v letu 2019. V zaključku Če-per ni dovolil presenečenja in je slavil zanesljivo zmago s prednostjo skoraj dveh krogov. V ekipni tekmi so Ptujčani odlič-je zgrešili za 14 krogov in osvojili 4. mesto. Zmagali so Rečičani (1699), pred hrvaškima Policaj-cem iz Karlovca (1690) in SK Špiro iz Zagreba (1677). Majda Raušl do končnega 6. mesta V ženski konkurenci s pištolo je Majda Raušl v kvalifikacijah dosegla peti najboljši rezultat s 560 Športni napovednik Odbojka • 1. B DOL (ž) 11. KROG: Mozirje - ŽOK SETO Ptuj (v soboto ob 19.00 v ŠD OŠ Mozirje). Futsal • 2. SFL 12. KROG: KMN Tomaž Šic bar - Extrem Sodražica (v petek ob 20.00 v Ljutomeru), KMN Miklavž TBS Team24 - FC Hiša daril Ptuj (v soboto ob 18.00 v športni dvorani TŠC Maribor). Mali nogomet • Zimska liga MNZ Ptuj, člani PARI 8. KROGA, sobota, 12. 1.: ob 14.00: ŠD Ptujska Gora - ŠD Draženci; ob 14.40: SETO Hajdina - ŠD Selan; ob 15.20: RC Trcko -ŠD Trniče; ob 16.00: ŠD Rim - KMN Draženci; ob 16.40: Poetovio Plindom 0807300 - EHM Team; ob 17.20: FC Virtuozi Destrnik -Team BB. PARI 9. KROGA, nedelja, 13. 1.: ob 10.00: Team BB - RC Trcko; ob 10.40: ŠD Draženci - FC Virtuozi Destrnik; ob 11.20: KMN Dra-ženci - Poetovio Plindom 0807300; ob 12.00: EHM Team - ŠD Ptujska Gora; ob 12.40: ŠD Selan - ŠD Rim; ob 13.20: ŠD Trniče - SETO Hajdina. JM Foto: Simeon Gönc Ormoška strelca Kovinarja Urška Kuharic in Jan Šumak sta se v obeh posamičnih tekmah na nedeljskem prestižnem tekmovanju uvrstila v finale, vrhunec pa sta dosegla na petkovi tekmi mešanih parov, ko sta se z rekordnim dosežkom kvalifikacij uvrstila v finale, nato pa slavila z veliko prednostjo in ob tem postavila še finalni državni rekord. šl in Sašo Stojak (748), v finalu pa sta ostala brez odličja in osvojila končno 4. mesto. Na pokalni tekmi finalista Urška Kuharic in Rok Bezjak V sobotni pokalni tekmi se je v finale s puško uvrstila Urška Kuharic (621,9) in osvojila končno peto mesto, zmagala je Sonja Bencina iz Olimpije. Med mladinci s pištolo se je Ptujčan Rok Bezjak (546) po najboljšem dosežku v kvalifikacijah v finalu uvrstil na 4. mesto in za odličjem zaostal za 0,8 kroga. Zmagal je Amadej Slak (540) z Grosupljega. Sedmi rezultat v kvalifikacijah s puško je imela mlada Ormožanka Nuša Žnidarič (610,9), nato pa je v finalu osvojila končno osmo mesto. Simeon Gonc krogi in se zanesljivo uvrstila v finale. Najboljši sta bili odlični bolgarski strelki Miroslava Mincheva (571) in Antoaneta Boneva (570). Mladi strelki iz Miklavža in Kovinarja Ormoža, Nina Bogša (542) in Alekseja Vignjevic' (519), sta osvojili 12. in 18. mesto. Raušlova je nato v finalu najprej izločila ruško strelko Sabino Suljič, nato še mlado slovensko olimpijko Anjo Prezelj, po napaki v 16. strelu, ko je zadela sedmico, pa je končala s tekmovanjem na končnem 6. mestu. Bolgarki na koncu nista dovolili presenečenja, v tesnem obračunu je zmagala mlajša Mincheva, najboljši Slovenki sta bili Katja Vodeb in Denis Bola Ujčič na četrtem in petem mestu. Urška Kuharič odlična v kvalifikacijah V kvalifikacijah s puško v ženski konkurenci so Slovenke pokazale odlično streljanje, saj se jih je kar šest z visokimi rezultati uvrstilo v finale. Med njimi sta bili najboljši Živa Dvoršak (628,1) in Ormožan-ka Urška Kuharič (627,2). V finalu je nato svoje mojstrstvo pokazala hrvaška strelska zvezdnica Snježana Pejčic in zmagala s prednostjo treh krogov pred Živo Dvoršak, bron je osvojila Klavdija Jerovšek. Kuharičeva se je tokrat z mirnostjo najbolj »borila« v prvih petih strelih, v katerih je zadela kar štiri devetice, nato pa ji je z boljšim streljanjem v nadaljevanju le uspelo osvojiti 6. mesto. Strelska smetana konec tedna zbrana v Rušah na jubilejni 25. mednarodni tekmi Od petka do nedelje bo v Rušah potekalo tradicionalno in najmočnejše slovensko mednarodno tekmovanje v streljanju z zračno puško in pištolo, tokrat že v jubilejni 25. izvedbi. V Ruše znova prihaja izjemna strelska zasedba, omenimo samo Ruse kot novince s številčno zasedbo in svetovnimi strelskimi asi, nato odlične Japonce, Srbe, Madžare, Hrvate, Slovake in Avstrijce. Člani slovenske izbrane vrste, med njimi tudi spodnjepodravski strelci Sašo Stojak, Majda Raušl, Urška Kuharič, Jan Šumak in Nuša Žnidarič, se bodo borili za dobre dosežke, ki bi jim omogočili uvrstitev v ekipo za zimski vrhunec sezone z evropskim prvenstvom na 10 m v Osijeku. Častni pokrovitelj tekmovanja je predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. V ekipni tekmi so se bronastega odličja veselile ormoške strelke Kovinarja (1835,5), ki so bile boljše od reške Lokomotive, za katero strelja Snježana Pejčic'. Zmagala je Olimpija (1864,6), pred Grosupe-ljčankami (1839.2). Jan Šumak odličen v kvalifikacijah, nato mrk v finalu V moški konkurenci s puško so se trije Slovenci uvrstili v finale, najboljši med njimi pa je bil v kvalifikacijah ormoški strelec Kovinarja Jan Šumak s 621,2 kroga. Najboljši je bil hrvaški strelec Borna Petanjek (624,0). Le dese-tinka je do finala zmanjkala Francu Pinterju-Anču (615,9), ki je bil deveti. Slovenski strelci v finalu niso posegli po zvezdah, Jan Šumak je po nervoznih 12 strelih osvojil končno 8. mesto, le za odtenek boljši je bil Markoja na 7. mestu. Veliko veselja je domačinom prinesel mladi up Nejc Klopčič, ki se je uvrstil na končno 5. mesto, zmagal je Slovak Ondrej Holko, pred Hrvatoma Borno Petanjekom in Bojanom Burkovičem. Zmaga z rekordnima dosežkoma V petek sta na pokalni tekmi v mešanih parih s puško za veliko veselja poskrbela Ormožana Urška Kuharič in Jan Šumak, ki sta bila najboljša že v kvalifikacijah, kjer sta streljala rekordnih 828,9 kroga in tako za štiri desetinke kroga izboljšala državni rekord. Ormožana sta bila nato najboljša tudi v finalu, v katerem sta slavila z veliko prednostjo petih krogov in postavila še nov finalni državni rekord s 494,5 kroga. V finalu mešanih parov s pištolo tudi Ptujčana V kvalifikacijski tekmi mešanih parov z zračno pištolo sta se z drugim najboljšim rezultatom v finale uvrstila Ptujčana Majda Rau- Odbojka • ŽOK Ptuj Mlade ptujske igralke odlične na prazniku odbojke Ljubljana je bila minuli konec tedna center evropske odbojke, saj se je tam odvil velik mednarodni turnir za kategorije od starejših deklic do mladink. V dveh dneh se je odbojka igrala kar v 11 športnih dvoranah, v katerih so se merila dekleta iz 65 ekip iz sedmih držav. V res močni konkurenci so se v kadetski kategoriji preizkusile tudi igralke Ženskega odbojkarskega kluba Ptuj. V preteklih letih se niso udeleževale tako močnih turnirjev, zato je bil to za nadarjeno ptujsko ekipo pravi test. Opravile so ga z odliko, saj so odigrale šest zahtevnih tekem in jih zaključile s polovičnim uspehom in končnim 7. mestom. V predtekmovalni skupini so prvi dan nanizale tri zmage in doživele tesen poraz na razliko. Ptu-jčanke so premagale AT Grosuplje z 2:0, Vital iz Ljubljane z 2:0 in Ljubljano Volley z 2:0, medtem ko so izgubile z Žirovnico z 1:2 v nizih. To jim je prineslo 2. mesto v njihovi skupini in finalni del turnirja osmih najboljših kadetskih ekip. Drugi dan so tako najprej igrale proti OK Dubočica, srbske tekmice so slavile z 0:2, medtem ko so proti ekipi iz Novega mesta izgubile z 1:2. Ne glede na dva poraza proti močnim nasprotnicam so se Ptujčanke izkazale z igro in so pokazale svoj talent, zaradi česar se na Ptuju prav gotovo ni bati za odbojkarsko prihodnost. Oceno nastopa svojih varovank je podala trenerka Marjana Hor- vat: »Glede na to, da ne igramo veliko tako močnih tekem, sem zelo zadovoljna s prikazano igro ekipe. Končno 7. mesto je daleč nad našimi pričakovanji in je tudi dokaz, da se v ptujski odbojki v zadnjem obdobju zares dobro dela z mladimi igralkami.« Mlade igralke je dobro razigrala podajalka Oancea, tako da je na osnovi tega odlično deloval napad, ves čas so Ptujčanke dobro servirale in so pokazale veliko želje v igri. Z dodatno motivacijo so se izkazale na vrhunsko izpeljanem dvodnevnem tekmovanju, na katerem je v kadetski kategoriji slavila ekipa Olimpa iz Ljubljane. David Breznik ŽOK Ptuj, kadetinje: Oancea, Horvat, Paternost, Milošič K., Mi-lošič N., Pignar, Tomanič, Koren. Trenerka: Marjana Horvat. petek • 11. januarja 2019 Ljudje in dogodki Štajerski 15 Cirkulane, Zreče • Župnik Stanko Krajnc „Biti človek je naša največja naloga!" Župnik Stanko Krajnc izhaja iz Haloz, iz Cirkulan. V družini so bili štirje otroci. Župnik je že več kot 30 let, od tega že 26 let v župnijah Gorenje in Skomarje. Sam ne ve, kdaj natanko seje zgodil ta klic, da bo postal župnik. Enostavno zgodilo seje. Verjetno je k temu, daje v njem vzniknila želja pomagati ljudem pri rpemagovanju stisk, pripomoglo otroštvo v Halozah, kjer seje pogosto srečeval s stisko ljudi. »Cerkev v Sloveniji je živa, opazno pa ima manj obiska v mestih,« pove duhovnik Stanko Krajnc. Ko je bil še kaplan na Teznem (1990/92), je že takrat verouk obiskovalo manj ljudi. Na Pohorju je obisk ioo-odstoten; kolikor je otrok v šoli, toliko jih pride k verouku in toliko jih potem sprejme zakramenta - prvo obhajilo in birmo. Na vasi je vera še veliko živa kot v mestih bolj »Razlika je tudi v vernosti. Tu na Zreškem Pohorju pa je še kako prisotno živo tradicionalno krščanstvo; kar se mora, se mora oz. je tradicija, ljudje s tem živijo. To gre iz roda v rod, tu ni debate, da bi otrok v nedeljo rekel, da bo spal in ne bo šel k maši. Tu so starši prvi vzgojitelji, ne učitelj, ne župnik. To se zelo vidi na teh kmečkih župnijah, ki so še bolj tradicionalno krščansko vzgojene, verne, tu je praznik praznik. Tudi ko gre za praznike, ki niso dela prosti, npr. jožefovo ali kakšen Marijin praznik, se gre k maši. Problem slovenske cerkve pa je kader, in to vedno bolj, mladi ljudje se več ne odločajo za duhovniški poklic, tudi zaradi neurejenega statusa.« Glavni dohodek duhovnika je prispevek za mašo, to je trenutno 20 evrov na dan. To je tisti dohodek, od katerega se plačujejo prispevki, potem pa so še tudi različni prostovoljni prispevki, ob krstu, ob poro- kah. Nekaj sicer prida država, ampak tistega ni veliko. „Tu na Pohorju je navada, da imamo božično-novole-tni blagoslov družine. Takrat obiš-čem vse družine v župniji, grem tako rekoč od družine do družine, od hiše do hiše, tudi takrat se ljudje izkažejo Stanko Krajnc je po končani osnovni šoli najprej obiskoval I. Gimnazijo v Mariboru, stanoval je v Slomškovem dijaškem semenišču. Leta 1979je maturiral, nato pa seje vpisal na Teološko fakulteto v Ljubljani. Diplomiral je leta 1986 pri takratnem naslovnem škofu prof. dr. Vekoslavu Grmiču s tezo Pojmovanje vere v dokumentih drugega vatikanskega cerkvenega zbora. Novo mašo je imel leta 1987 v Cirkulanah. Prvo kaplansko mesto gaje čakalo v Rogaški Slatini. Že na začetku je z ljudmi vzpostavil dobre kontakte. Sicer pa je povsod, kamor gaje zanesla pot, stkal pristne stike z ljudmi. Po prvih uspešnih treh letih službe so ga premestili v župnijo sv. Cirila in Metoda Maribor - Tezno, kjer je ostal dve leti. Po petih letih kaplanske službe je nadškof Kramberger dejal, daje napočil čas za samostojno župnijo. Imenovali so ga za duhovnika v župniji sv. Kunigunda na Pohorju (Gorenje nad Zrečami) s soupravo Skomarje, s tem pa je dobil v upravljanje tudi tri cerkve: sv. Kunigunde na Gorenju, sv. Lamberta na Skomarju in sv. Jakoba na Resniku. i p/ Kakršen je župnik do ljudi, takšni so ljudje do njega Stanko Krajnc je tudi edini duhovnik v Sloveniji, ki je član Obrtno-pod-jetniške zbornice Slovenije. „Cerkve v glavnem vzdržujemo sami, tri upravljam jaz, četrto pa Rogla. Hvala bogu, v teh letih smo vse strehe prekrili na novo, uporabili smo pohorski kamen skril. Začeli smo leta 1999, pohvaliti moram tudi ministrstvo za kulturo, ki je pomagalo, ker mora biti skril originalen, takšen, kot je bil pred 400, 500 leti. Tudi občina Zreče in podjetje Unior sta imela in še imata posluh pri teh obnovah. V večji meri pa je vse odvisno od župnika, kako si ti do njih, do ljudi, tako so oni do tebe. V teh letih smo uredili tudi zunanjost in okolico cerkva, obnovili oltarje, namestili nove zvonove, zamenjali dotrajane orgle z novimi ipd. Dela nam zagotovo še ne bo zmanjkalo. Vsi skupaj si želimo, da bi nam bili naši sakralni objekti v ponos, v ponos tudi kot kulturni objekti, ne samo kot objekti duhovnosti," pove duhovnik Stanko Krajnc, ki se redno vrača v svoje rodne Haloze in ki tudi rad prihaja na Ptuj. 1i fi lig; liHlBEaiiM Foto: zasebni arhiv Štiri cerkve na Zreškem Pohorju, kjer svojo duhovno službo opravlja Stanko Krajnc. Foto: Črtomir Goznik Stanko Krajnc je duhovnik že več kot 30 let, toliko časa pa tudi naročnik Štajerskega tednika, ki ga bere že od otroštva. s kakšnim prispevkom, da se preživi. Pokojnina je najnižja, od 320 do 380 evrov. Če si čil in zdrav, še delaš v župniji, ni pa ti treba več plačevati prispevkov," pove Stanko Krajnc, ki svoje delo duhovnika opravlja z največjo zavzetostjo in odgovornostjo. Družbi manjkajo poštenost, pravičnost, dobrota, ljubezen in mir V prvi vrsti pa je človek, ki je odprt in sprejemljiv za vse ljudi, jim pomaga v vsakem trenutku, ne glede na to, kakšno prepričanje ima nekdo. Biti človek je naša največja naloga. To je stavek, ki ga je dal tudi napisati na novomašno podobico pred 31 leti. Skrbi pa ga, ker je današnja družba razkristjanjena, ker ni več osnovnih moralno-etičnih kvalitet. Prepričan je, če bi znali upoštevati deset božjih zapovedi, ki so temelj vsakega življenja oz. družbe, bi se svet zagotovo obrnil v pravo smer. V prvi vrsti pa bi morali obnoviti in utrditi mo-ralno-etične vrednote: poštenost, pravičnost, dobroto, ljubezen, mir. Predvsem pa je njegova želja, da bi bile božje zapovedi in Sveto pismo vodilo slehernega življenja. Tudi sam največ moči za svoje poslanstvo črpa iz Svetega pisma. Njegovo zavzeto delo v lokalnem okolju je prepoznala tudi občina Zreče, ki mu je lani podelila zlati grb Ta ni samo njegov, temveč pripada vsem ljudem, ki živijo na tem območju in so mu tudi na različne načine pomagali pri obnovah sakralnih objektov, ki so bili ob njegovem prihodu pred 26 leti vse prej kot urejeni. Ponosen je tudi na priznanje Novic: bralci so ga izbrali za naj osebnost Novic 2017. Ob razglasitvi je vzneseno izjavil, da se čudeži še dogajajo, ker najprej ni verjel, da bo prav on prejel to priznanje. Tudi to je priznanje, ki so mu ga izrekli ljudje, za njegovo dobro delo v cerkvi, v lokalni skupnosti in na društvenem področju. Posebna zanimivost: cerkev Jezusove spreobrnitve na Rogli To je namreč edini primer v Sloveniji, da je cerkev zgradilo podjetje, Unior, progam turizem. Temeljni kamen so položili leta 2006, cerkev je bila zgrajena v štirih letih. Leta 2010 je dobila takšno podobo, kot jo ima danes. Stanko Krajnc je aktivno sodeloval pri ideji in izgradnji te cerkve. Letno Roglo obišče okrog 250.000 ljudi, ki se želijo tudi v tem okolju, v katerem iščejo sprostitev in mir, posvetiti duhovnosti. Vsako leto v tem času poteka tudi polnočnica, prvo v letu 2010 je obiskalo rekordnih 1.500 ljudi, večina jo je spremljala z videoprojekcijo v ogrevanem šotoru pred cerkvijo, saj je v njej prostora le za okrog 250 ljudi. V njej ob mašah opravljajo tudi poroke, birme, krste, obhajila. V poletnem času oz. od maja do konca septembra imajo poroke skoraj vsako soboto. Zdaj že pišejo rezervacije za prihodnje leto, toliko je zanimanja. Komaj čakam na Štajerski tednik Štajerski tednik je moj časopis, včasih Ptujski tednik oz. Tednik, je povedal ob svojem zadnjem obisku na Ptuju. „Ko sem še bil v osnovni šoli in gimnaziji, je bila v Cirkulanah ena starejša hiša, danes je ni več, v kateri je starejša gospa prodajala časopise. Po maši smo šli po časopis, to je bilo obvezno čtivo. Ko k maši nista šla oče in mati, ko sem šel sam, je bilo ob vrnitvi vedno prvo vprašanje, ali sem prinesel Ptujčana. Svoj čas sem bil kot gimnazijec tudi malo dopisnik; ko smo imeli kakšno akcijo na cesti v vasi, sem hitro poslikal in napisal kakšen majhen članek. Z veseljem so to objavili. Po moji novi maši leta 1987 pa sem postal reden naročnik. Komaj čakam, da pride torek in petek, da dobim časopis, ker sem preko njega povezan z domačim krajem, Cirkulanami oz. nekdanjo ptujsko občino. Zanima me vse, kar se tu dogaja, v mojem rodnem kraju, občini in tudi širše. Časopis je lep, mi je zelo všeč, tudi križanka je prava, za trening možganov, prispevki so pestri, za vsakega nekaj. Iskrene čestitke ob 70-letnici, ki jo praznujete letos, naj ostane tako dober časopis naprej. Mi pa se bomo trudili, da bomo še naprej zvesti bralci oz. naročniki," je Stanko Krajnc z Zreškega Pohorja prinesel lepo sporočilo ob 70-letnici Štajerskega tednika. MG Ptuj • Projektni dnevi Gimnazije Ptuj Znanje za življenje Zadnje decembrske dneve pred počitnicami na Gimnaziji Ptuj tradicionalno namenijo nekoliko drugačnemu načinu učenja. Letošnje projektne dneve so poimenovali Znanje za življenje. Marsikaj zanimivega so v treh decembrskih projektnih dnevih počeli na ptujski gimnaziji. Po tradiciji so namreč v počitnice skočili z nekoliko spremenjenim načinom dela. Namesto klasičnega pouka so za dijake na šoli pripravili množico raznolikih predavanj in delavnic. Njihova pestrost je vsakemu ponujala kakšno zanimivo vsebino. Dijaki so se spoznavali z industrijo, bioniko, hrano, latino plesi, laserji, se učili o uporabi tabličnih računalnikov v šoli in se podali na rob kaosa. V predavanju Andreja Velkavrha so se spoznali tudi z vremenskimi pojavi, o kemiji pa so govorili s Tomažem Ogrinom. Znanje, pridobljeno na delavnicah, so dijaki nato nadgradili z obiskom množice podjetij, institutov in zavodov. Podali so se naokrog po Sloveniji in se tudi na terenu naučili marsikaj zanimivega. Boštjan Šeruga, ravnatelj Gimnazije Ptuj, meni, da so takšni projekti še kako pomembni. Z njihovo pomočjo namreč dijaki zraven izjemno pomembnega teoretičnega znanja pridobivajo še druge veščine, kot so jih letos poimenovali Znanje za življenje. Dženana Kmetec Foto: CG 16 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 11. januarja 2019 Slovenija, Podravje • Pozimi se število prometnih nesreč bistveno ne spremeni Ko na ceste zapade sneg ... Statistika prometne varnosti na slovenskih cestah ob zadnjem sneženju: v dveh dneh 105 prometnih nesreč, ena oseba umrla, druga huje poškodovana. Policisti sicer ugotavljajo, da se število prometnih nesreč v času zimskih razmer bistveno ne spremeni. Sneg ne pobeli več velikokrat slovenske ceste, a ko se to zgodi, navadno nastane kar nekaj težav v prometu. Nič drugače ni bilo niti ob zadnji snežni pošiljki, ki je nedavno zajela državo. Policisti so v dveh dneh (14. in 15. decembra) zabeležili vsega skupaj 105 prometnih nesreč, v katerih je ena oseba izgubila življenje, drugi je skupil hude telesne poškodbe, še 22 pa je bilo lažje poškodovanih. Najpogostejši vzrok za prometne nesreče sta bili neprilagojena hitrost in nepravilna stran oz. smer vožnje. Na generalni policijski upravi pa ob tem še poročajo, da ni bilo zaznati večjih težav in zastojev zaradi zdrsov vozil. Kot še ugotavljajo, se sicer število prometnih nesreč v času zimskih razmer bistveno ne spremeni in ostaja približno na enaki ravni. »V zimskih mesecih se na cestah zgodi približno 1.400 prometnih nesreč na mesec, v poletnih mesecih pa približno 1.600 prometnih nesreč na mesec,« je še s podatki postregla vodja Sektorja za odnose z javnostmi Policije Vesna Drole. Policisti še opažajo, da so motorna vozila v cestnem prometu v zadnjih letih bolje opremljena z zimsko opremo kot v preteklosti. Kako pogoste pride do nesreč zaradi poledice? Zanimalo nas je še, kako pogosto pozimi prihaja do nesreč zaradi poledice ter kdo v tem primeru nosi odgovornost. »Zakon o cestah določa, da morajo biti javne ceste vzdrževane tako, da jih lahko ob upoštevanju prometnih pravil in vremenskih pogojev za odvijanje prometa varno uporabljajo vsi uporabniki cest, ki so jim name- Sneženje navadno povzroča težave v prometu, toda število prometnih nesreč se, ne spremeni. Do najhujših nesreč prihaja v relativno dobrih voznih pogojih Večina prometnih nesreč pozimi se zgodi v relativno dobrih voznih pogojih. V takšnih pogojih prihaja tudi do najhujših nesreč, opozarjajo na Javni agenciji RS za varnost prometa: »Ugotovitev izhaja iz dejstva, da se večina voznikov zaveda nevarnosti vožnje v težjih zimskih razmerah, ob izboljšanih voznih pogojih pa pozabijo na nevarnost in vozijo kot v poletnem času oziroma - nepremišljeno. V zimskem času moramo slabše vozne razmere (predvsem poledico) pričakovati zlasti na delih cest, ki so bolj izpostavljeni vlagi, vetru in mrazu. To je predvsem na mostovih in viaduktih, v usekih, na delih cest, ki vodijo skozi gozd, in na delih cest, ki so izpostavljeni močnemu vetru (burja).« njene. Prvotno se odgovornost za prekršek preveri v ravnanju voznika, kot to določa zakon o pravilih cestnega prometa in zakon o prekrških. So pa tudi primeri, ko za nastanek prometne nesreče ni odgovoren voznik, ampak objektivne razmere oz. stanje vozišča. V tem primeru zakon o cestah ne določa odgovornosti oz. globe za vzdrževalca ceste,« so še pojasnili. Sicer pa v zimskih razmerah prilagodite vožnjo prometnim razmeram, ki nastanejo na cesti. Policisti še svetujejo, da pripravite vozilo za varno vožnjo - torej avtomobil očistite in uporabite ustrezno zimsko opremo. Monika Horvat FOTO: Janja Ambrožič kot ugotavljajo policisti, bistveno Ptuj, Ormož • V petih letih za brezplačno pravno pomoč dober milijon evrov Sodno varstvo tudi za socialno šibke Ptujsko okrožno sodišče letno prejme okrog 600 prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Zanjo lahko zaprosijo ljudje, ki se znajdejo v sporu, a za plačilo odvetnika in stroškov postopka nimajo denarja. Če sodišče vlogi za brezplačno pravno pomoč ugodi, stroške odvetnika in postopka (takse, izvedenska mnenja ...) krije državni proračun. Sodišče pri dodelitvi brezplačne pravne pomoči upošteva socialni oziroma ekonomski status prosilca, pa tudi primer, ki bo predmet obravnave. Pri presoji se kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi: da ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec možnosti za uspeh. „Namen brezplačne pravne pomoči je uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati. Brezplačna pravna pomoč pomeni pravico do celotne ali delne zagotovitve sredstev za pokritje stroškov za pravno pomoč in oprostitev plačila stroškov sodnega postopka," je med drugim navedeno v Zakonu o brezplačni pravni pomoči. „O dodelitvi brezplačne pravne pomoči odloča pristojni organ tistega sodišča, na območju katerega ima prosilec stalno ali začasno prebivališče oziroma sedež, in sicer: okrožnega sodišča v zadevah, za katere so pristojna sodišča s splošno pristojnostjo. Glede na navedeno Okrožno sodišče na Ptuju odloča o vseh prošnjah za dodelitev brezplačne pravne pomoči sodišč sodnega okrožja Ptuj," je pojasnil predsednik Okrožnega sodišča na Ptuju Andrej Žmauc. Foto: Arhiv ST Na ptujsko-ormoškem območju brezplačno pravno pomoč letno prejme okrog 400 upravičencev. Upravičenec si odvetnika za brezplačno pravno pomoč lahko izbere sam, lahko mu ga dodeli sodišče. Izbrani odvetnik ima možnost, da brezplačno pravno pomoč upravičencu zaradi utemeljenih razlogov odkloni. V tem primeru sodišče ali upravičenec iščeta drugega. Če upravičenec s primerom na sodišču uspe, je nasprotna stranka, ki je spor izgubila, dolžna poravnati stroške brezplačne pravne pomoči. Morebitno razliko stroškov postopka iz iztoženega zneska pokrije tudi upravičenec do brezplačne pravne pomoči, ki je s primerom uspel. V minulih petih letih (2013-2017) je za brezplačno pravno pomoč na ptujsko-ormoškem območju (sodno okrožje Ptuj) zaprosilo 3.136 ljudi, sodišče je odobrilo dve tretjini vlog (2.162). Največ odobrenih vlog je bilo leta 2013 (496). Petletni strošek dodeljene brezplačne pravne pomoči je znašal dober milijon evrov. Najvišji znesek je bil v letu 2015 (232.000 evrov). Mojca Zemljarič GARAŽNA VRATA OKNA, VRATA t —-.....~m www.naitors.si H BREZPLAČNO SVETOVANJE. BREZPLAČNE IZMEHE. BREZPLAČNA PONUDBA. STROKOVNA VGRADNJA, TEHNIČNO DOVRŠENI IZDELKI J NOVO! PERGOLA Z ZIIPI NAI/ORSnoo Tel.: DZ 741 13 80. Mob: 031793 204 NOVA LOKACIJA - GORIŠNICA1 dcnače nad ire vabljeni v pcnarancc Če v januarju drevje od mraza poka, jeseni s sadjem preobloženo stoka.. -2/2 -2/4 -8/-1 -5/2 -5/6 -4/1 1/8. -5/0 -2/2 -4/2 -3/2 Danes se bo postopno razjasnilo, po nekaterih nižinah bo zjutraj nastala megla. Veter bo oslabel. Najnižje jutranje temperature bodo od -8 do -2, ob Obali okoli 2, najvišje dnevne od -1 do 3, na Primorskem do 8 °C. V soboto bo sprva pretežno oblačno, popoldne pa se bo oblačnost umikala. V nedeljo bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo, ponekod bo zapihal jugozahodni veter. 3 dnevna napoved za Podravje petek • 11. januarja 2019 Ljudje in dogodki Štajerski 17 Ljudje in dogodki Ptuj • 19. pohod po poti Ivana Potrča in Matija Murka O Stran 18 Nagradno turistično v • vprašanje O Stran 32 Ptuj • Knjiga o slovenski industriji od nastanka do danes Da nekoč uveljavljene blagovne znamke ne bodo šle v pozabo Na Ptuju so decembra predstavili knjigo Slovenska industrija od nastanka do danes avtorjev dr. Aleksandra Lorenčiča in dr. Jožeta Prinčiča, kije izšla v okviru Založbe INZ. Njena recenzenta sta bila dr. Jure Gašparič in prof. dr. Božo Repe. Ste že brali /Vesna Lemaic: Dobrodošli Tokrat smo knjigo za svoje bralne užitke poiskali na polički ptujske knjižnice z najnovejšo domačo literaturo in tam opazili knjižico kratkih zgodb slovenske avtorice Vesne Lemaic z zelo optimističnim naslovom Dobrodošli. Moram pa nekaj samokritično priznati. To nenehno iskanje nečesa novega, najnovejšega, sodobnega, najsodobnejšega ... je postalo že pretirano. A to počnemo na vseh področjih svojega življenja. Sodobna potrošniška filozofija nas je dodobra zdresirala, da smo nenehno na preži za novimi izdelki. Nova oblačila, nov televizor, nov telefon, novi čevlji, nov avtomobil ... Zakaj bi bilo drugače pri knjigah?! Klasike kot da smo pozabili. Razen ko nam jih servirajo kot nadomestke v obliki stripov, da so vizualno privlačnejši. Ali pa da tristo strani romana povzamejo na eni strani, jo popoprajo in posolijo z zrncem humorja v stilu LOL (ker slovenska književnost je vredna smeha - da ne napišem posmeha!) in menijo, da je to velik prispevek k sodobni književni ustvarjalnosti, v resnici pa je sprdavščina - chicken burger namesto pečene piške ... Učitelji se pri pouku slovenskega jezika še trudijo s klasiki, potem pa jih premagajo sodobni ekonomski trendi. Obljubim, da vas kdaj navdušim še s klasiko. V znak kesanja naj priznam: zadnjič sem pobrskal tudi po tisti polički, kjer v knjižnici prodajajo knjige, po katerih ni povpraševanja. Odslužene. Pozabljene. Za en evro. In tam sem našel nobelovce, ki jih bom predstavil kaj kmalu. Danes torej Vesna Lemaic, ki je na slovenskem literarnem nebu zasijala leta 2008 s knjigo Popularne zgodbe, zbirko kratkih pripovedi, in zanjo prejela kar tri nagrade. Leta 2010 je izšel njen prvi roman Odlagališče, knjiga Dobrodošli, ki vam jo predstavljam tokrat, pa je iz - zdaj že moramo reči lanskega - 2018. leta in je izšla pri Cankarjevi založbi. Komu so besede dobrodošlice namenjene? Ponavadi vsem, ki pridejo v neko okolje in smo jih veseli. A Vesna Lemaic se z nami kruto poigra. Njen »Dobrodošli« v resnici pomeni: »Izginite, od koder ste prišli. Ne maramo vas, vi ste drugačni!« Da, kratke zgodbe govorijo o migrantih, azilantih, pre-bežnikih - no, nekatere pa tudi o turistih, ki nam tudi že gredo na živce, ker s svojo množičnostjo vplivajo na naše vsakdanje lagodno umirjeno življenje in na naš (malo)meščanski mir. Drugačnost nas zelo moti. Če ne najdemo nič oprijemljivo drugačnega, pa si kaj izmislimo. Na strani 115 beremo: »Z žensko, ki čisti stranišča, kadiva pred azilnim domom. Drek od pakistanskih družin smrdi bolj kot od drugih, reče. /.../ Ne vem, ne vem, kaj to oni jejo, odkima. Hrano iz menze, odvrnem, tako kot drugi. Potem je to zaradi nervoze. Če si živčen, bolj smrdi, nadaljuje. Sem pucala pred tem v tistem centru za socialno delo. Je tudi smrdelo kot odprt grob, pa vsi nervozni.« A vendar kakšno iskrico svetlobe najdemo tudi v tej zbirki. V naslednjem odlomku, v katerem avtorica opisuje, kako peljejo afganistanske in kurdske deklice na ogled Ljubljane, zapiše: »Prispemo v mestno središče, a ti kar ne ustaviš avta, da bi jim razkazali ulice in grad na hribu. Voziš dalje. In jaz te ne vprašam zakaj. Razvedrile so naju, vsaj še kratek čas hočeva biti del njihove zgodbe. Ob najstnicah se spomniva, kako je, ko se ti zdi, da vse pesmi govorijo o tebi, in verjameš, da je vesolju mar zate.« (Str. 51.) Ocena: 5. Jože Smigoc Kot je povedal urednik dr. Aleš Cabrič, je tokratna knjiga po svoje nekaj posebnega, saj gre v tej zbirki za delo dveh avtorjev. Oba sta nekdanja sodelavca Inštituta za novejšo zgodovino. Aleksander Lorenčič je sedaj direktor PMPO, Jože Prinčič pa je že upokojen. Avtorja sta bila tudi člana programske skupine Podobe gospodarske in socialne modernizacije na Slovenskem v 19. in 20. stoletju, iz te tematike je tudi najnovejša knjiga Slovenska industrija od nastanka do danes. Gre za pregledno znanstveno delo, ki je pisano za širšo publiko, je izpostavil urednik Gabrič, ki se je tudi zahvalil za pomoč sofinancerjem pri izdaji te knjige. Publikacija prikazuje gospodarski razvoj od srede 19. stoletja do danes; glavne industrijske panoge, ki nastajajo in izginjajo na slovenskem ozemlju, znotraj tega pa tudi panožno najpomembnejša podjetja; položaj slovenske industrije v posameznih državnih tvorbah, še posebej v Jugoslaviji, v kateri je Slovenija postopoma postala vodilna industrijska sila. Kot navaja recenzent Gašparič, je delo po eni strani klasična znanstvena monografija s področja gospodarske zgodovine, po drugi strani pa pregledna študija o razvoju slovenske industrije. Razdeljena je na tri dele, prvi zajema klasičen gospodarsko-zgodovinski pregled, v drugem delu je prikazan razvoj slovenske industrije in njenih blagovnih znamk po posameznih panogah, v tretjem, najobsežnejšem, pa sta avtorja precej podrobno prikazala številna podjetja od konca drugega 19. stoletja do začetka 21. stoletja. Vire Foto: Črtomir Goznik Decembra so v prostorih ZA Ptuj predstavili knjigo pod naslovom Slovenska industrija od nastanka do danes avtorjev dr. Aleksandra Lorenčiča in dr. Jožeta Prinčiča. Sodelovali so: urednik dr. Aleš Gabrič, recenzent dr. Jure Gašparič in dr. Aleksander Lorenčič. Spreminjanje slovenske družbe iz agrarne v industrijsko in post-industrijsko je bil dolg in kompleksen proces. Podjetja so nastajala, se lastniško spreminjala, rasla, številna tudi propadla. Tudi zato, da številna podjetja in blagovne znamke, ki so nam bila v ponos, ne potonejo v pozabo, je odločilo in motiviralo nastanek knjige Slovenska industrija od nastanka do danes, poudarja eden od njenih avtorjev, Aleksander Lorenčič: „Gotovo so v spominu ostali: Pony kolo (Rog Ljubljana), Ora, Schweppes, Viljamovka, Boonekamp (Talis Maribor), mortadela Gorica kraški pršut (MIP Nova Gorica), Thomy majoneza in gorčica (Kolinska Ljubljana), šampon Subrina, pralni prašek Mixal, krema Solea (Zlatorog Maribor), hlačne nogavice Peggy (Polzela), poliestrsko vlakno Diolen (Svila Kamnik), barvna premaza Belton in Beltop (Belinka Ljubljana), avtomobil R-4 (IMV Novo mesto). Zlasti obdobje po letu 1990 oz. t. i. tranzicijsko obdobje pomenljivo oriše naslov dokumentarnega filma Zvezdana Martiča Kam so vse tovarne šle. Seznam tovarn, ki so propadle konec osemdesetih let prejšnjega stoletja in po letu 1990, je zelo dolg." sta iskala v številnih arhivih. Knjiga učbeniško odstira poti in vijuge v gospodarskem razvoju in opozarja na značilnosti v življenjskem ciklu podjetij in njihovih proizvodnih oz. blagovnih znamk. Vpogled v slovensko industrijo je celovit, podroben in predvsem brez odvečnih vrednostnih sodb. Avtorja se raje opirata na trdna dejstva in številčne podatke. Po besedah recenzenta Boža Repeta gre marsikdaj za opis stanja na gospodarskem področju, saj je šlo za regresivne in ne razvojne procese. Ta zadnji del je opisan še posebej analitično in na osnovi najnovejših študij. Avtorja razgaljata denacionalizacijo, t. i. taj-kunsko privatizacijo, problematizira-ta vprašanja nacionalnega interesa, prikažeta posledice uvedbe evra, tujih investicij in druge ključne procese, vključno z ekonomsko krizo leta 2008. „Tako celovitega in preglednega dela razvoja slovenske industrije, kot je knjiga Slovenska industrija od nastanka do danes, doslej še nismo imeli. Poleg strokovnosti pa je pomembno tudi, da je napisana poljudno in berljivo in zato zanimiva za širok krog bralk in bralcev," še dodaja Repe. Delo je napisano strnjeno, pregledno in sistematično, tako da lahko služi tudi kot ekonomski učbenik za študente ob njegovi splošni uporabnosti. Zagotovo je in bo nadvse koristen pripomoček za vse, ki jih poslovno ali kako drugače zanimajo slovenska gospodarska tradicija, delovna kultura in inovativnost, je prepričan soavtor Lorenčič. MG Gorišnica • Tradicionalni božični koncert Poklonili najlepše darilo Mešani pevski zbor Prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica je, kot je že v tradiciji, poklonil prelepo božično darilo - božični koncert v domači župnijski cerkvi. Na štefanovo, dan samostojnosti in enotnosti, je zasedba 15 pevk in pevcev pod vodstvom zborovodki-nje Aleksandre Kelemina Plemenič izvedla že tradicionalni božični koncert. S prijetno božično melodijo so navdušili številne poslušalce. Občinstvo so osvojili z večno čudovitimi tradicionalnimi božičnimi in duhovnimi pesmimi, kot so Sveta noč, Hitite kristjani, Rajske strune itd., ob klavirski spremljavi Blaža Hamerša-ka. Letos pa so posebno pozornost namenili še najlepšim božičnim angleškim napevom. »Gre za tradicionalni koncert, ki ga izvedemo vsako leto in je istočasno posvečen tudi državnemu prazniku, dnevu samostojnosti in enotnosti. Vsakič pripravimo malce drugačen program, z drugimi gosti. Letos smo v goste povabili Moški pevski zbor Talum Kidričevo pod vodstvom zborovodja Oliverja Bučka, ki so koncert med drugim popestrili z domovinsko pesmijo Oj, Triglav, moj dom, v čast državnemu prazniku,« je po uspešno izvedenem koncertu zadovoljno dejala predsednica Mešanega pevskega zbora Prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica Lea Žnidarič. Zbrane je nagovoril domači župnik in častni občan Ivo Holobar, koncert pa je povezovala predsednica prosvetnega društva Bernardka Kolar. Prijeten večer so sklenili s klepetom ob kuhanem vinu, čaju in piškotih. Monika Horvat Foto: Arhiv PD Ruda Sever Gorišnica Mešani pevski zbor deluje pod okriljem Prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica. 18 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 11. januarja 2019 Ptuj • 19. pohod po poti Ivana Potrča in Matija Murka Zgodbe in slavospev pokrajine Drugegajanuarja, ob obletnici rojstva Ivana Potrča, so zaspani Ptuj „prebudili" udeleženci že tradicionalnega pohoda po poti Ivana Potrča in Matija Murka v organizaciji društva Zreli vedež Ptuj ter v sodelovanju s Planinskim društvom Ptuj in Knjižnico Ivana Potrča Ptuj. Na čelu pohoda je bil letos predsednik PD Ptuj Jože Dajnko. Zbrali so se na dvorišču Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, od koder jih je pot po vodila najprej do Potrčeve domačije v Štukih, nato prvič do obnovljene Herbersteinove domačije, kjer jih je pogostila prijazna lastnica Nataša, pa preko Mestnega Vrha do Murkove domačije na Drstelji (pri Žumrovih) do zadnje postaje poti, okrepčevalnice Turizem na vasi Lacko na Drstelji, kjer se že tradicionalno v prijaznem in svečanem vzdušju z Lepo vreme je pritegnilo številne pohodnike od blizu in daleč. Viktorija Dabič, predsednica društva Zreli vedež Ptuj, na fotografiji skupaj z Boženo Kmetec - Friedl in Matjažem Neudauerjem iz Knjižnice Ivana Potrča Ptuj veliko lepimi novoletnimi željami in priporočili zaključijo vsakoletni pohodi. Letošnji pohod po poti Ivana Potrča in Matija Murka je bil že 19. po vrsti. Med pohodniki so Polenšak • Uprizoritev živih jaslic Navdušenih več kot 2.000 obiskovalcev Po nadvse uspešni, lepo obiskani in z dobrodelno noto obarvani prireditvi Pesmi srca, kije bila v avgustu lanskega leta na Polenšaku, je idejni vodja in organizator projekta domačin Gregor Rihtar uresničil novo idejo - uprizoritev živih jaslic, ki seje zgodila 28. in 29. decembra. Prireditev, katere izkupiček (prostovoljni prispevki) je bil spet namenjen Župnijski Karitas Polenšak za enajst pomoči potrebnih družin s Polenšaka in okolice, je bila postavljena na trgu med župnijsko cerkvijo in med Gostilno Šegula, na idilično prizorišče na prostem. K sodelovanju je Gregor povabil odlične mlade pevce, igralce in glasbenike iz domačega kraja in okolice ter posamezne domačine in skupine, ki se v kraju kulturno udejstvujejo. Predstavljena je bila božična zgodba, večer Jezusovega rojstva, ki jo ob družinskem pogovoru otrokom pripovedujeta oče in mati. Zgodba je bila prepletena z obilico petja. Mladi igralci, ki so bili hkrati pevci, so v predstavi prepevali najlepše, vsem poznane božične pesmi, obenem pa so bili postavljeni v vloge štiričlanske družine med pripovedovanjem božične zgodbe, v vloge Marije, Jožefa, pastirčkov, angela, gostilničarke ... Igrali so: Amadeja Dvoršak, Nejc, Dora, Tinček in Lučka Šandor, Neja in Nuša Fridl, Ela Rihtar, Jernej Masten Toplak, Ula in Jaša Vidovič, Dominik Cvetko ter Leon Kokol. Ob petju so mlade igralce spremljali violinistka Andreja Klinc, pianist Gregor Rihtar in flavtistka Dora Šandor. Prireditev, ki jo je povezovala Mateja Horvat, so prvi večer s petjem dodatno popestrili še cerkveni mešani pevski zbor Magnificat s Polen- šaka, starejši cerkveni pevski zbor, skupina Trije kralji iz Polenšaka ter solisti Gregor Rihtar ter sestri Nina in Naja Fridl, drugi večer pa je zbor Magnificat zamenjal otroški cerkveni pevski zbor Marijine zvezdice iz Polenšaka. Da je bila zgodba še bolj idilična, je skupina domačinov oba večera odstopila domače živali, tako da so v predstavi nastopili tudi osel, koze, ovčka in krava. S pomočjo dobrih ljudi, krajanov, sosede Darinke Šegula, tonskih mojstrov, snemalcev, gasilcev, članov turističnega društva, gospodinj .... je prireditev več kot uspela, saj je Polenšak v dveh dneh obiskalo več kot 2.000 obiskovalcev. Martina Horvat bili tudi letos številni Potrčevi sorodniki. Od začetka poti do danes so pohod po ptujski kulturni poti -Poti Ivana Potrča in Matija Murka za svojega vzeli številni. To je pokazal tudi letošnji 19. tradicionalni pohod. „Postali smo polnoletni v prizadevanjih, da bi ta del bogate ptujske dediščine pokazali poho- V imenu Knjižnice Ivana Potrča Ptuj je pohodnike pozdravila Božena Kmetec - Friedl. Spomnila je, da je knjižnica v prejšnjem letu praznovala 70-letnico ustanovitve študijske knjižnice in 60-letnico združitve z Ljudsko knjižnico. Ob skromnih začetkih in težkih pogojih dela se je v tem času razvila v osrednjo območno knjižnico, ki danes sledi sodobnim trendom. Hrani tudi več posebnih zbirk, posebej pa se ponaša z zapuščino dveh plodovitih pisateljev: Ivana Potrča in Branke Jurca, njegove žene. Knjižnica Ivana Potrča Ptuj je leta 2013 prejela pisateljičino dragoceno zapuščino, ki so jo uredili ob njeni 100. obletnici rojstva. Del zapuščine so leta 2014 postavili na ogled v pravljično sobo mladinskega oddelka, ki so jo poimenovali po pisateljici Branki Jurca. Leto 2019 bodo v Knjižnici Ivana Potrča posvetili prav njej, saj obeležujemo 20. obletnico pisateljičine smrti. Mestnega Vrha vidi pol Slovenije, če se ne bi o tem sam prepričal. S hojo postanejo misli jasnejše, svet lepši in privlačnejši. Do Blatnega jezera na Madžarskem se vidi ob lepem čistem vremenu. Če ga uzreš vsaj enkrat na svoji poti, si že bogatejši. Včasih tam zadaj za vogalom zažarijo Kamniške Alpe v jutranjem soncu. Ponoči pa se nam tam zgoraj prikazuje luna v vsem svojem razkošju," je v imenu društva Zreli vedež povedala Viktorija Dabič, tudi častna občanka MO Ptuj. Človeku ni treba iti daleč od hišnega praga, da bi bil romantičen. To dobro vedo tudi vsi, ki so se doslej udeležili vsaj enega od več kot 220 pohodov ob polni luni, tudi v organizaciji društva Zreli vedež. »Bogati smo, bodimo zaljubljeni v to našo lepo deželo, pomagajmo ji s svojimi pozitivnimi mislimi, da bo prerasla razprtije, in nam bo vsem lepo,« je še povedala Dabičeva ter dodala znamenito Potrčevo misel, da smo na svetu tudi, da bi za ljudi živeli. MG dnikom, ljudem, ki poleg skrbi za zdravje želijo spoznati tudi duhovno bogastvo tega dela Slovenije. Prepričana sem, da je marsikdo izmed pohodnikov, ki se vsako leto vračajo na pohod, pomislil, da bi prebral kakšno izmed Potrčevih zgodb, se prepričal o spominih dr. Matija Murka z Drstelje. Kako mu človek ne bi verjel, da se z Spodnje Podravje, Slovenija • Januarsko štetje vodnih ptic Na »lovu« za ponirki, kormorani ... To soboto in nedeljo bodo na vseh najpomembnejših vodnih telesih po Sloveniji že ob jutranjem svitu preštevali vodne ptice. Zakaj? Nacionalni in obenem lokalni koordinator za števno območje Drave (eno od osmih območij v državi) iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) Luka Božič je pojasnil, da ima štetje vodnih ptic več ciljev: »Z njim ugotavljamo velikosti zimskih populacij vodnih ptic, z rednim spremljanjem ugotavljamo populacijske trende ptic, to nam tudi omogoča vrednotenje pomena mokrišč za vodne ptice.« Povedal je, da pri štetju sodelujejo zelo različni profili ljudi, veliko večino pa predstavljajo prostovoljci: »Popisovanje ni posebej zahtevno, potrebno je le poznavanje osnovnih vrst vodnih ptic, na zahtevnejše odseke pa napotimo izkušenejše popisovalce.« Po vsej državi vodne ptice vsako leto šteje od 250 do 300 ljudi, na števnem območju Drave do 100. Še zanimivost: območje Drave je po številu vodnih ptic daleč najmočnejše območje v državi. »Po vsej Sloveniji letno naštejemo okoli 50.000 vodnih ptic, včasih tudi več, okoli 40 % teh ptic je na števnem območju reke Drave. V Sloveniji pri januarskem štetju v povprečju naštejemo okoli 60 različnih vrst vodnih ptic, samo na območju Drave 40 do 50,« je povedal Božič. V DOPPS so pojasnili, da je januarsko štetje vodnih ptic najobsežnejši sistematični in organiziran popis ptic v Sloveniji: »Od leta 1997 v okviru štetja vsako leto skupaj preštejemo vodne ptice na vseh večjih rekah, celotni slovenski obali in večini pomembnejših stoječih vodnih teles v državi.« Organiziran in standardiziran popis vodnih ptic sočasno poteka tudi v več kot sto drugih državah po svetu. Eva Miiošič Foto: arhiv DOPPS V vseh dosedanjih štetjih je bilo največ vodnih ptic v Sloveniji na območju Drave. Foto: MG Foto: MG Foto: M H petek • 11. januarja 2019 Ljudje in dogodki Štajerski 19 Tedenski horoskop, od 15. do 21. januarja FREE - angleška glasbena skupina, HEMOGRAM- zapis rezultata krvne preiskave, PAMIR- mogočno gorovje v srednji Aziji Prireditvenik Petek, 11. januar 09:00 Ptuj, Špajza modrosti, Lackova ul., Tarok za seniorje 10:00 Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj, Startup Crawl, dan odprtih vrat slovenskih startup in tehnoloških podjetij Databox in Intera 10:00 Črešnjevec pri Slovenski Bistrici, pokopališče, položitev cvetja na grob dr. Jožeta Pučnika ob 16. obletnici smrti, dr. Ivan Žagar z delegacijo 18:00 Slovenja vas, gasilski dom, tradicionalno luščenje buč- nic - Košicenbal 18:00 Lancova vas, vaški dom, 9. srečanje pevcev in pevk ljudskih pesmi ter godcev ljudskih viž, Pevke, pevci in godci 2019 18:00 Majšperk - Breg, prostori društva SmoTeater, Občni zbor Mladina PGD Majšperk - Breg 19:00 Ptuj, CID, odprtje razstave: Artist Family Naglič Lilipič: celjsko-ptujska naveza Sobota, 12. januar 21:00 Ptuj, CID, Rap domačica special, Mirko (Atila) Mestni kino Ptuj Petek, 11. januar: 16:00 Mary Poppins se vrača; 18:15 Prijatelja za vedno; 20:30 Južni veter. Sobota, 12. januar: 10:00 Kino vrtiček: Slon kolesari po svetu; ustvarjalna igralnica Senčno gledališče; 16:00 Mary Poppins se vrača; 18:15 Južni veter; 20:30 Prijatelja za vedno. Nedelja, 13. januar: 16:00 Mary Poppins se vrača; 18:15 Prijatelja za vedno; 20:30 Južni veter. Nasmejmo se Nima žličke Metka noče jesti. Njena mamica je že čisto obupana, zato jo pelje k zdravniku. Ta jo prijazno vpraša: »Metka, zakaj nočeš jesti, ko pa je tako dobro?« Metka mu v solzah odgovori: »Če pa nimam žličke!« Žvečilni Babica je šla z vnukom v trgovino. Mali vnuček je na polici zagledal žvečilni gumi in zakričal: »Kupi mi žvečilni gumi!« »Nimam dovolj denarja!« je rekla babica. »Kupi mi ga!« je jezno zacepetal z nogami. Babici je postalo nerodno pred drugimi ljudmi, zato mu ga je kupila. Mali ga je takoj vtaknil v usta, naredil balon in ga s pokom počil. »Saj sem vedela, da ne bo dolgo!« je zastokala babica. Posvojitev Majhna želva pleza na visoko drevo. Po dolgih urah plezanja se požene v globino, krili z nogami, nato pa z glasnim pokom pristane na tleh. Ko si opomore, poskusi znova. Spet spleza na vrh drevesa in skoči v globino, maha z nogami in pade na tla. Ko se je tretjič vzpenjala na drevo, pa oče ptič vpraša mamo ptico: »Kaj misliš, ali ni že čas, da ji poveva, da je posvojena?« Večerja »Sosed, vaš pes mi je požrl kokoš!« »Hvala za obvestilo. Mi vsaj ne bo treba delati večerje za psa!« ^ OVEN (21. 3. - 20.4.) TEHTNICA (23.9. - 23.10.) Teden bo zaznamovan s finančnimi prilivi in ugodnimi povezavami. Končno boste stopili v ospredje in s svojim znanjem pomagali drugim. Na delovnem mestu bo zanimivo in zdelo se bo, da boste morali nekoliko počakati in premisliti. Narava bo vir navdiha in sprostitve. Srečen dan: četrtek. BIK (21.4. - 20.5.) Pogovor prinese neko ravnovesje in povečano čustveno skladnost. Tako je pred vami prijeten teden in zadeve se bodo odvijale tako, kot si želite ali pričakujete. Modro bo, da boste sledili notranjemu smerokazu in se izrazili skozi različne oblike umetnosti. Služba: spremljale vas bodo ugodnosti. DVOJČKA (21.5. - 20.6.) Čeprav boste nekoliko obremenjeni, se bodo stvari odvijale v vašo korist. Na delovnem mestu se bo našla paleta ugodnih rešitev. Čustveno se boste bolj zapirali vase in premišljevali. Ugodno bo deloval sprehod in izpolnila se vam bo srčna želja. Ključno vlogo bodo imeli tudi prijatelji. ŠKORPIJON (24.10. - 22.11.) Teden, ki je pred vami, bo v osnovi namenjen učenju in pridobivanju znanja. Nadaljevala se bo paleta dobre volje in delovne obveznosti prinašajo ugoden razplet. Razbrati je, da vam bodo zvezde namenjene v ljubezni in da si boste znali vzeti čas zase in za tisto, kar vas veseli. Izzive, ki jih pripravlja življenje, boste sprejeli z odprtimi rokami. Spoznali boste, da v ljubezni lahko veliko naredite sami in se potrudili in stopili korak naprej. Romantična doživetja vam bodo dala krila in tako bo vse bolj harmonično. Na delovnem mestu se pazite pretirane površnosti. f?Tgfri ûŒH c 6.05 Karšen oče, takšen sin (1987) / 7.45 Druga najlepša stvar (2000)/9.30 Vse za sina (2001) /10.55 Očkov vrtec, komedija (2003)/ 12.25 Bes pod kontrolo, komedija (2003)/14.10 Ace Ventura - nori detektiv, komedija (1994)/ 15.35 Neverjetni Hulk, srhljlvka (2008) / 17.25 Divja reka, srhljlvka (1994) / 19.15 21.00 Loči me In zapelji, romantična komedija (2003) / 22.35 Pravzaprav ljubezen (2003) / 0.45 Noč neumnih mrtvecev (2004) / 2.20 Otroci človeštva (2006)/4.10 Kratek stik (1986) /5.45 Skrivnost bratov Grimm 6.05 Dnevnik / 7.05 Otroški program/8.35 Winx Club / 8.55 Informer / 9.30 Zdravje na kvadrat/10.10 Sanjski dom / 11.10 The Cobbler, komedija, ZDA (2014) O /13.05 Jutranje veselje, komedija, ZDA (2010)/15.00 Kdo dobi psa?, komedija, ZDA (2016)/17.25 Preverjeno / 18.20 Sanjski dom /19.15 Dnevnik / 20.10 Nor, zmeden, normalen / 21.25 Na robu jutrišnjega dne, akcijski ZF-fil m, ZDA (2014) O / 23.25 Zaznamovan, akcijski film, ZDA (2008) O / 1.15 Smo že končali?, komedija, ZDA (2007) / 2.50 The Mlsts ofAvalon 6.35 RTL Danes / 8.00 TV prodaja / 8.15 Lego Nexo Knlghts / 8.40 Pingvini z Magadaskar-ja / 9.05 Tačke na patrulji / 9.35 Tačke na patrulji /10.05 Žar In pošastni tovornjaki / 10.55 Sanjska poroka: Kanada / 12.05 Sanjska poroka: Kanada / 13.00 TV prodaja /13.15 Trije možje In zibka / 15.05 Pračlovek Iz Kalifornije /16.55 Alexander In grozen, ušiv, zelo zanič dan / 18.30 RTL Danes /19.45 Ekskluzlv special / 20.15 Rokomet (SP): Francija - Srbija / 22.25 Kako ne umreti na zahodu / 0.30 Marinee brez zakona / 2.10 RTL Danes 18.00 Mojac In medvedek Jaka / 18.40 Videospot dneva / 18.45 Spoznajmo jih... beremo skupaj /18.50 Videostrani / 20.00 2629. VTV magazin / 20.30 Jutranji pogovori / 22.00 Terezina krivda 18.00 Dober pogled / 18.30 Cira čara /18.40 Gorenjska poročila /19.00 Starodobnik TV / 20.00 Slavnostna akademija občine Radovljica/21.20 Novosti na knjižnem trgu/21.40 Gorenjska poročila 10.00 Tretji polčas/11.00 Četrtkova podoknica / 12.30 Tedenski utrip regije /13.00 Minute za kulturo /13.05 Ženska arena / 14.05 Top music / 15.05 Tedenska Izdaja /16.05 Infokanal Televizije Celje 9.30 Obrni na kulturo: Družina poje /11.00 Sobotni vikend program Tv AS / 13.00 Teden ob Muri /15.00 Sobotni vikend program Tv AS/17.00 1. konstitutivna seja Občine Ljutomer/ 20.00 Ujemi sanje 13.45 Ponovitev petkovega programa /19.00 Pomurski tednik /19.40 Aktualno / 20.30 25 let TV Idea: Kunštnl Prlekl / 21.00 Gostilna prirancet / 22.00 Polka In majolka/23.00 Kažipot Prebujanje z jogo/7.30 Telovadba/8.00 Risanka/11.00 Kuhinjica / 14.00 Evropa -moj dom / 18.00 Kuhinjica / 19.00 Celovečerna risanka / 20.00 Gostilna prirancet / 21.00 Sledi korakov 11706318 NEDELJA 13. januar CEES H; 1 GEHE 7.00 Telebajski / 7.25 Kravica Katka / 7.30 Vrtni palček Primož / 7.45 Gozdna druščina / 7.55 Božičkov vajenček / 8.10 Božičkov vajenček / 8.20 Manja / 8.30 Oblakov kruhek / 8.40 Žvenkci / 8.50 Trobka in Skok / 8.55 Mili in Moli / 9.10 Vse o Rozi / 9.20 Muk / 9.30 Marcelino Kruh in vino /10.00 Govoreči Tom in prijatelji /10.10 Koz-mo /10.50 Prisluhnimo tišini/11.20 Ozare /11.25 Obzorja duha /12.00 Ljudje in zemlja /13.00 Prvi dnevnik /13.15 Šport /13.20 Vreme /13.25 Noč Modrijanov 2018,2. del /15.20 Svet pred vrati / 17.00 Poročila ob petih /17.10 Šport /17.15 Vreme / 17.20 Slastna kuhinja: Tatarski biftek iztunine in štruca z zeliščnim maslom /17.30 Slastna kuhinja: Široki rezanci z račko po bolonjsko 17.45 ČEZ PLANKE: Bahrajn (VPS 1745)® 18.40 ZMAJČI ZMAJ: Sprehod po mesečini GH) (VPS 1840)® 18.55 VREME (VPS 1855)® 19.00 DNEVNIK (VPS 1900)® 19.15 POLITIČNO S TANJO GOBEC 19.25 ZRCALO TEDNA® 19.45 ŠPORT® 19.55 VREME® 6.50 Duhovni utrip: Božično darilo / 7.05 Slastna kuhinja: Špinačni ravioli / 7.20 Koda / 7.55 Svetovni popotnik: New Delhi in Radžastan / 9.00 Smučarski skoki (ž), posnetek iz Sapora / 10.25 Slalom (m): 1. vožnja, prenos iz Adelbodna / 11.25 Superveleslalom (ž), prenos iz St. Antona /12.50 Nogomet - SP 2018: Anglija, zgodba o reprezentanci /13.25 Slalom (m): 2. vožnja, prenos iz Adelbodna /14.25 Biatlon - svetovni pokal: štafeta (m), prenos iz Oberhofa 15.45 BIATLON-SVETOVNI POKAL: n ŠTAFETA (Ž) (VPS 1545), posnetek iz Oberhofa 16.55 SMUČARSKI SKOKI (M) (VPS 1655), HI prenos izVal di Fiemmeja 18.50 VELIKI SKOK (VPS 1850), kratki dokumentarni film iz Slovenije Smučarska skakalka Špela Rogelj je pred nekaj leti sanjala o spustu po 90-meterski skakalnici. Pridno je trenirala ter ob spodbudah svoje družine in trenerja zbrala dovolj poguma za veliki skok. Skok v uspešno prihodnost. 19.15 VIDEOTRAK 19.50 ŽREBANJE LOTA (VPS 1950) 6.00 24 ur/7.01 Čebelica Maja / 7.20 Ro-bovlaki / 7.30 Blaze in megakolesniki / 7.55 Tashijeve pustolovščine / 8.10 Skrivnostni ranč / 8.30 Kraljevska akademija / 8.55 Pod košem / 9.20 Zak nevihta / 9.45 Beyblade: Pot do zmage /10.10 Sveže ločena, 1. sezona, 1. del /11.05 Sveže ločena, 1. sezona, 2. del /12.00 Zdravo, Tereza! 12.35 DOMOV ZA PRAZNIKE OH Home for the Holidays, komična drama, ZDA (1995) 14.30 HIŠNA ZAJČICA OH The House Bunny, komedija, ZDA 16.15 GORSKI REŠEVALCI, 2. sezona, 3. Bil) del, nadaljevanka 17.10 GORSKI REŠEVALCI, 2. sezona, 4. Bil) del, nadaljevanka 18.05 VRTIČKANJE Poznate f i za lis? Njeni zlati plodovi so kot nalašč, da se iz njih pripravi okusna in zdrava malica. Poleg malice se bosta vrtičkarici posvetili tudi skromnim sobnim vijolicam, ki so ena najbolj priljubljenih sobnih rastlin. 18.40 AVTO KARAOKE 18.55 24 UR VREME 18.58 24 UR 6.00 Glasbeni mikser / 7.00 Pazi, kamera! / 7.15 Nepraktični šaljivci / 7.40 Lassie, pustolovski film, ZDA (1994) / 9.30 Miki modre oči, kriminalna komedija, ZDA (1999) /11.25 TV-proda- ja 11.40 SODNIK On Judge, kriminalna drama, ZDA (2014) 14.15 SVETNIK On The Saintjikcijski film, ZDA (1997) 16.20 DOBRODOŠLI V DŽUNGLI On The Rundown, pustolovska komedija, ZDA (2003) 18.15 STENDAP PREDSTAVLJA Zakaj imamo toliko predsodkov pred islamizacijo, se bo spraševal in tudi odgovarjal Tadej Toš. Razen manjših razlik je vse ostalo enako. 18.45 PAZI, KAMERA! 19.30 BROOKLYN 9-9,3. sezona, 11. del SI!) Jake pomaga Charlesu povrniti pravice, ki jih je prevzela njegova bivša žena Eleanor, ki mu še naprej povzroča preglavice. Amy po naključju zlomi Terryjev nos, potem ko ga prosi za priporočilo, Gina pa pomaga pri zasliševanju osumljenca, ki ne želi govoriti z nikomer, razen z i' 9.35 Klub Mikija miške /10.00 Sofija prva /10.35 Vojna zvezd: Uporniki /11.00 Najboljši domači video posnetki / 11.30 Najboljši domači video posnetki /12.00 Letenje čez divjo Aljasko / 12.55 Ameriški top model 13.50 PREISKOVALCI NA DELU: LOS H) ANGELES, 7. sezona, 14. del Kensi in Deeks naznanita, da se bosta preselila skupaj, Hetty pa jima dodeli nalogo, da morata varovati pričo. Vendar se izkaže, da je priča nekdanji Kensijin zaročenec. 14.40 LJUBEZEN, LOČITEV IN NEKAJ VMES On It's Complicated, romantična komedija, ZDA (2009) 16.55 KOŠARKA: ABA Liga 2018/2019: HI Petrol ONmpija - Mega Bemax 18.40 MATILDA IN RAMSAYJEVA DRUŽINA Matilda se z družino odpravi na izlet na Divji zahod. Najprej se ustavijo na kavbojskem ranču, kjer se učijo jahati in uporabljati laso. Matilda nato na tabornem ognju za kosilo skuha zelenjavno enolončnico in speče zrezke. 19.00 DRAGI SOSEDJE, 3. sezona, 4. del, BUB humoristična serija 19.30 DRAGI SOSEDJE, 3. sezona, 5. del, Bil) humoristična serija 20.00 EKIPA BLED, 2. del (VPS 2000), Bil) nadaljevanka® 20.25 KU'DAMM 56,6., zadnji del (VPS Bil) 2025) 21.30 INTERVJU: dr. Andrej Perko (VPS 2130)® Dr. Andrej Perko, rojen 1953 v Ljubljani, živi v Kamniku, kjer je končal osnovno šolo in gimnazijo. Študij psihologije je nadaljeval na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je magistri-ral, opravil specializacijo iz klinično-psihološkega svetovanja in tudi doktoriral. Že dolga leta vodi terapevtske skupine ljudi z različnimi problemi in stiskami po modificirani socialno-an-dragoški metodi dr. Janeza Ruglja. 22.15 POROČILA (VPS 2215) 22.30 Šport / 22.40 Vreme / 22.45 Odvisniki od spleta / 0.00 Paquito D'Rivera in Big band RTV Slovenija / 0.20 Dnevnik Slovencev v Italiji / 0.45 Dnevnik /1.00 Politično s Tanjo Gobec/1.10 Zrcalo tedna/1.40 Info kanal 20.00 ZGODBA O BOGU II.: Nebesa in pekel, 2. del (VPS 2000)® Kaj so nebesa in kaj je pekel? Ljudje mnogih ver že tisočletja razmišljajo o teh pojmih. Morgan Freeman se odpravi raziskat neznane jame, ki so bile za ameriške Indijance podzemlje, preučit izganjanje hudiča in govorjenje v neznanih jezikih ter se sreča z žensko, ki verjame, da je videla nebesa. 20.50 BRUCE SPRINGSTEEN O SEBI (VPS 2050), dokumentarni film, VB (2017) Celovečerni dokumentarec je iskrena, poetična in ganljiva prvoosebna življenjska izpoved znamenitega roko-vskega glasbenika, ki navdušuje vse od 60. let minulega stoletja. 22.05 NESMRTNI (VPS 2205) 22.35 Zvezdana: Potrebujem tvojo ljubezen - je to res? / 23.10 Čez planke: Bahrajn / 0.05 Videotrak / 0.35 Neizpriča-ne zgodbe /1.05 Superveleslalom (ž), posnetek iz St. Antona / 2.10 Zabavni kanal / 5.25 Videotrak 20.00 MONTE CARLO On Monte Carlo, komedija, ZDA (2011) Igrajo: Selena Gomez, Leighton Me-ester, Katie Cassidy, Cory Monteith; režija: Thomas Bezucha 22.00 PERICA JERKOVIČ ROAST Kot glavna žrtev strupenih jezikov svojih kolegov bo tokrat nastopil komik Perica Jerkovič. V ljubljanski Festivalni dvorani si ga bodo pred številnim občinstvom privoščili dolgoletni kolegi Vid Valič, Tin Vodopivec, Boštjan Gorenc - Pižama in številni drugi. Nastopajoči na piker in duhovit način komentirajo tudi drug drugega. Gre za oster, direkten in pogosto kon-troverzen humor. 0.05 IZ TVOJEGA ŽIVLJENJA On My Sister's Keeper, drama, ZDA 20.00 TELO LAZI On Body 01 Lies, akcijski film, ZDA Igrajo: Cameron Diaz, Abigail Bres-lin, Alec Baldwin, Jason Patric, Sofia Vassilieva^ režija: Nick Cassavetes 2.00 ZVOKI NOCI Igrajo: Leonardo DiCaprio, Russell Crowe, Mark Strong, Golshiiteh Fara-hani; režija: Ridley Scott Agent Cie Ferris na Bližnjem vzhodu išče znane teroriste. V ZDA mu s pomočjo najnovejših tehnologij opazovanja pomaga pretkani vodja akcij Hoffman, v Jordaniji pa mu pomoč nudi sumljivi vodja obveščevalcev. V zmedi nasprotujočih si podatkov in ukazov mora Ferris odkriti, komu lahko resnično zaupa, a se ob tem znajde v smrtni nevarnosti. 22.20 NI VSE ZLATO, KAR SE SVETI UMI Fool's Gold, pustolovska komedija, ZDAJ2008) 0.20 RDEČA KAPICA On Red Riding Hood, fantazijski film, ZDA (2011) 2.10 Brooklyn 9-9,3. sezona, 11. del/2.35 Glasbeni mikser 20.00 BOURNOVA PREMOČ On The Bourne Supremacy, akcijska srhljiv ka, ZDA (2004) Igrajo: Matt Damon, Brian Cox, Julia Stiles, Franka Potente; režija: Paul Greengrass David Webb, bivši vohun z imenom Jason Bourne, je spet v nevarnosti. Tokrat ga iščejo zaradi umora kitajskega podpredsednika, ki pa ga seveda ni zagrešil on. Še vedno se bori s svojim nepopolnim spominom o lastni preteklosti, braniti pa mora tudi življenje svojega dekleta. 22.05 TEŽAK CILJ On Hard Target, akcijski film, ZDA (1993) Igrajo: Jean-Claude Van Damme, Yancy Butler, Lance Henriksen, Wil-ford Brimley; režija: John Woo 0.00 Preiskovalci na delu: Los Angeles, 7. sezona, 14. del / 1.00 Najboljši domači video posnetki /1.20 Nočni program Infokanal / 13.20 Svetovni pokal Adelboden: slalom (m) 2. vožnja, neposredni prenos /14.30 Čezmejna TV /14.40 Tech Princess /14.45 Tednik /15.15 »II giardino dei sogni« /15.55 Shaker /16.45 Avtomobilizem /17.00 City folk obrazi mest /17.25 Najlepše besede /18.00 Osebnost Primorske 2018 / 18.50 Young Village Folk / 19.00 Vsedanes, TV dnevnik /19.25 Šport /19.30 Vzhod - zahod / 20.00 Vesolje je ... / 20.30 Istra in ... / 21.00 Vsedanes, TV dnevnik / 21.15 Smaragdna reka, dokumentarni film / 22.05 Tech Princess / 22.10 Slovenski magazin / 22.35 Bell Italia / 23.05 Slowind, 1. del, koncert / 23.40 Vsedanes, TV dnevnik / 23.55 Čezmejna TV/0.20 Infokanal Prodajna okna / 7.20 Dober dan / 8.00 Dobro jutro / 8.40 Dober dan / 10.00 Spomini: prof. dr. Miloš Kobal--Borut /12.25 Prodajna okna /13.00 Prvi dnevnik /13.25 Prodajna okna / 13.35 Kaj govoriš? - So vakeres? / 13.50 Koda /14.25 Ugriznimo znanost / 14.50 Prodajna okna / 15.20 Ptuj 2017: 48. festival narodno-zabavne glasbe Slovenije / 16.30 Preglednik TV Maribor /17.00 Poročila ob petih / 17.20 Umor / 18.05 Na lepše /18.30 Sledi 2018: Zlati studenec / 19.00 Dnevnik /19.30 Sledi: Stanine štiri ljubezni / 20.00 Umor / 20.50 Ta rozajanski ples / 21.55 Aleksandrinke / 23.30 Slalom (m), svetovni pokal / 0.30 Slalom (m), svetovni pokal/1.30 Glasbeni videospoti Goldbergovi / 7.55 Dr. De Luxe/8.40 Dr. De Luxe/9.25 Dr. De Luxe/10.15 Prijatelji/10.40 Prijatelji/11.05 Prijatelji/11.30 Prijatelji/11.55 Prijatelji/ 12.20 Prijatelji/12.45 Prijatelji/13.15 Prijatelji /13.40 Prijatelji /14.05 Prijatelji /14.30 Dr. De Luxe /15.20 Dr. De Luxe /16.10 Dr. De Luxe /17.00 Goldbergovi /17.25 Laurine skrivnosti /18.15 Laurine skrivnosti /19.05 Laurine skrivnosti / 20.00 V mreži zločina/20.50 V mreži zločina/21.45 V mreži zločina / 22.35 V mreži zločina / 23.25 V mreži zločina / 0.20 Princ podzemlja /1.00 Princ podzemlja / 1.45 Laurine skrivnosti / 2.30 Laurine skrivnosti / 3.15 Laurine skrivnosti / 4.00 Sveže ločena / 4.45 Sveže ločena TV-prodaja / 6.45 Klepet ob kavi, pogovorna oddaja / 8.05 TV-prodaja / 8.20 Družinski zdravnik, serija / 9.25 TV-prodaja / 9.40 Družinski zdravnik, serija /10.45 Mini Minini nasveti / 12.00 Na kavi z Giannijem, pogovorna oddaja /12.30 Klepet ob kavi, pogovorna oddaja / 13.45 TV-prodaja / 14.15 Sanjsko moštvo, dokumentarni film /14.45 TV-prodaja /15.00 Faktor /15.45 Knjižničarka, drama, ZDA (2015) / 17.30 TV kviz /18.45 Potep z Leo/19.15 Faktor/ 20.00 Dekodirana govorica telesa, dokumentarni film / 21.15 Parada plesa, oddaja o plesu / 21.45 Ženska liga ameriškega nogometa LFL / 22.45 Sanjsko moštvo, dokumentarni film / 23.15 Faktor / 0.30 Glasbeni utrip 6.00 TV Clip / 9.00 Norec na potovanju, dokumentarna oddaja / 10.00 TV Market / 11.00 Gurmanski izziv z Martino Ipša /12.00 Narava zdravi, izobraževalna oddaja / 13.00 Halo, pogovorna oddaja / 14.00 Madagaskar, dokumentarna oddaja 14.50 TV MARKET 17.30 AKTUALNO 19.00 BREZ REZA 20.00 23 MINUT DO VZHODA On 23 Minutes To Sunrise, fantazijski film, ZDA (2012) 21.25 REGIONALNO 22.25 ČRNI NAGELJ On Black Pimpernal, drama, Švedska (2007) 0.05 Norec na potovanju, dokumentarna oddaja/1.05 Nočni program 15* januar TOREK 6.40 TV-koledar/ 6.55 Dobro jutro, Hrvaška /10.20 Gorski zdravnik /11.10 Glas domovine / 11.35 Informativka / 11.42 TV-koledar / 12.00 Dnevnik /12.15 Šport /12.18 Vreme / 12.25 Imperij, telenovela /13.15 Dr. Oz /14.05 Znanstveni krogi / 14.30 Zdravo življenje / 15.00 Dober dan, Hrvaška /15.55 Murdochove skrivnosti /16.43 TV-koledar /17.00 Poročila /17.14 Vreme /17.15 Razmere na cesti /17.20 Pri nas doma /18.10 Zasledovanje /18.59 Vreme/ 19.00 Dnevnik/19.44 Vreme/ 19.47 Tema dneva 6.00 Preštevanje, drama, ZDA (2008) / 7.55 Pasje leto, drama, ZDA (2009) / 9.15 Dobrodošli v Nemčiji, komedija, Nemčija (2016) /11.10 V iskanju dežele Nije, drama, VB (2004) / 12.50 Lego Bat-man film, animirani film, ZDA (2017) / 14.35 Geovihar, akcijski film, ZDA (2017) 16.25 PETER ZAJEC On Peter Rabbit, komedija, ZDA (2018) 18.00 PERZIJSKI PRINC: SIPINE on ČASA Prince 01 Persia: The Sands 01 Time, pustolovski film, ZDA (2010) 6.10 Letala, vlaki in avtomobili, komedija, ZDA (1987)/ 7.50 Poročni zaplet, komedija, ZDA (1995)/9.45 TV-prodaja / 10.00 Jurski park 3, pustolovski film (2001) / 11.45 TV-prodaja / 12.00 Čudežna mreža, komedija, ZDA (2006) /13.50 TV-prodaja 14.05 SANJARIJE On Daydream Nation, drama, Kanada(2010) 16.00 SLABI STARŠI On Bad Parents, komedija, ZDA (2012) 17.45 MOŠKI, ŽENSKE IN OTROCI On Men, Women & Children, komedija, ZDA (2014) 1.00 Tenis: Grand Slam 2019 -Australian Open / 3.00 Tenis: Grand Slam 2019 - Australian Open / 5.00 Tenis: Grand Slam 2019-Australian Open /7.00Tenis: Grand Slam 2019 -Australian Open/9.00 Tenis: Grand Slam / 9.15 Tenis: Grand Slam 2019 - Australian Open/11.15 Tenis: Grand Slam 2019-Australian Open /14.15 Tenis: Australian Open - Game, Schett & Mats/14.45 Alpsko smučanje: Svetovni pokal 2018/19, Kronplatz / 15.15 Alpsko smučanje: Svetovni pokal 2018/19, Kronplatz 1 V Á r. \ j 1 V 5 ro. * \ a i o» V) V* 11 5.00 Nogomet: Francoska Nantes - Rennes, pon. / 6.45 Nogomet: Francoska liga: Lyon - Reims, pon. /8.45 Košarka: Pokal Spar: četrtfinale: Olimpija - Rogaška, druga tekma, pon. /10.30 Nogomet: Francoska liga: Marseille -Monaco, pon. /12.30 Nogomet: Francoska liga: Amiens -PSG, pon./14.25 TV-prodaja /14.55 Ekstremni športi: Xtre-me Collxtion, 2. oddaja, pon. / 15.25 Rokomet: IHF svetovno prvenstvo 2019: Rusija - Brazilija, prenos/17.15 Nogomet: Soy Fútbol /17.40 Ekstremni športi: Worldies i * v 20.05 V SVOJEM FILMU 21.00 ODPRAVA NA NOVO ZEMLJO, dokumentarni film 22.00 ODKRITO 22.50 DNEVNIK 3 23.05 Šport / 23.09 Vreme / 23.11 Kulturna poročila/ 23.25 Vse o fantu / 23.45 Murdochove skrivnosti / 0.30 Gorski zdravnik /1.15 Dr. Oz / 2.00 Z Bearom Gryllsom po Veliki Britaniji: Wales / 2.45 Vodna pot/3.30 Dolina sonca 20.00 NASLEDNIKI, 2. del 20.45 BERLINSKI URAD, 3. sezona, mmi 4. del 21.50 OSMI POTNIK: ZAVEZA On Alien: Covenant, ZF-film, ZDA (2017) 23.50 Od mraka do zore, grozljivka, ZDA (1996) / 1.40 Umori po knjigi, srhljivka, Kanada (2016)/3.15 Stand up Peta Holmesa, komedija, ZDA (2018)/ 4.20 Pokvarjeni Božiček, komedija, ZDA (2003) 20.00 ČASOVNA PAST On Timeline, pustolovski film, ZDA (2003) 22.00 JURSKI SVET On Jurassic World, pustolovski film, ZDA (2015) 0.15 Jack Hunter: Faraonova grobnica, pustolovski film, ZDA (2008) / 2.00 Tekma s časom, akcijski film, ZDA (1995) / 3.35 Cmok cmok, bang bang, akcijski film, ZDA (2005)/5.25 Nočni program 16.00 KONJENISTVO: FEI Svetovni pok31 Basel 17.00 Odbojka: Volleyball Time Out / 17.05 Tenis: Grand Slam 2019 - Australian Open / 18.00 Formula E: Marakes / 18.55 Novice/19.05 Snooker: The Masters, London /19.45 Snooker: The Masters, London, prenos / 23.25 Novice / 23.35 Reli: 41. Rallye Dakar 2019/0.00Tenis: Grand Slam 2019-Australian Open IHI 17.55 ROKOMET: IHF svetovno prvenstvo 2019: Koreja -Srbija, prenos 19.45 Sanjsko moštvo / 20.10 Ekstremni športi: Worldies / 20.25 Rokomet: IHF svetovno prvenstvo 2019: Nemčija -Francija, prenos/22.15 Nogomet: Francoska liga, vrhunci / 23.15 Nogomet: Francoska liga: PSG - Montpellier/1.15 Rokomet: IHF svetovno prvenstvo: Koreja - Srbija 1.45 Nogomet: Premier liga / 3.30 Nogomet: Italijanski pokal - osmina finala: Napo-li - Sassuolo / 5.15 Odbojka: Italijanska liga (m): Perugia - Lube / 7.00 Nogomet: Premier liga: Manchester City - Wolverhampton / 8.45 Nogomet: Italijanski pokal: osmina finala: Cagliari - Atalanta / 11.00 Španska liga, pregled kroga /12.00 Premier liga, pregled kroga / 13.00 Nogomet: Španska liga: Real Sociedad - Espanyol /14.45 Portuglaska liga, pregled kroga /15.30 Košarka: Nemška liga: Oldenburg - Alba Berlin "m 17.15 NOGOMET: Premier liga: Chelsea - Newcastle, posnetek 19.00 TV-prodaja /19.30 Nogomet: Španska liga: Betis - Real Madrid/21.15 NBA Weekly, 12. del / 21.45 NBA Live / 22.00 Trans World Sport / 23.00 Nogomet: Italijanski pokal -osmina finala: Roma - Virtus / 0.45 Nogomet: 2. španska liga: Zaragoza-Malaga/2.30 Košarka: Liga VTB 7.00 Otroški program / 10.00 Nočne more iz sveta narave /11.05 (Re)kreativec /11.35 McLeodove hčerke / 12.25 Notranji oblikovalci: Veliki izziv /13.40 Priprave na božič (2015) / 15.10 Vodna pot / 16.00 Regionalni dnevnik / 16.45 Z Bearom Gryllsom po Veliki Britaniji/17.35Odpočij si, zaslužil si si /18.15 Sladka kuharica /18.35 Lovec na rastline /19.30 Poprock.hr / 20.05 Milijarde/21.00 Ugani, kdo pride na večerjo, ZDA (2005) / 22.45 Zakon in red: Enota za posebne primere (¡JEJO™ 6.25 Vse za sina, srhljivka (2001) / 7.55 Bes pod kontrolo, komedija (2003) / 9.40 Mam-ma Mia, komedija (2008) / 11.25 Krik za svobodo, drama (1987) / 14.00 Mlada nogo-metašica, komedija (2006) / 15.45 Hollywoodski kifeljci, akcijska komedija (2003) / 17.40 Vsemogočni Evan, komedija (2007) / 19.15 Ameriška ljubljenca, romantična komedija (2001)/ 21.00 Kraljestvo, akcijski film (2007) / 22.45 Preganjani (2003) / 0.15 Zelena milja (1999) / 3.20 Karšen oče, takšen sin (1987) / 4.55 Starinarnica 7.35 Parčkanje: Osvajanje v digitalni dobi, dokumentarni film, ZDA (2018) / 9.05 Snubitev, komedija, ZDA (2009)/ 10.55 Avioni, animirani film, ZDA (2013)/ 12.25 Petkova večerja / 12.50 Durrellovi /13.45 Kako biti latino ljubimec, komedija, ZDA (2017) / 15.40 Osvoboditelji, zgodovinski fjlm, Bolgarija (2017)/18.10 Črno jezero /19.00 Dunkirk, vojni film, Velika Britanija (2017) / 20.45 Totem, grozljivka, ZDA (2017) / 22.15 24 ur do smrti, akcijski film, Južna Afrika (2017) 7.35 Prevaranti / 8.25 Ljubke laž-nivke / 9.15 Življenjski utrinki /10.10 Mike in Molly/11.05 Pomlajena /12.00 Druga priložnost /12.55 Mladi odvetniki /13.50 Prevaranti /14.45 Slog skozi čas/15.15 Ameriški top model /16.10 Pomlajena /17.05 Mike in Molly / 18.00 Razočarane gospodinje / 20.00 Ljubke lažnivke / 21.00 Mladi odvetniki / 22.00 Specializant / 22.55 Pomlajena / 23.50 Mike in Molly / 0.45 Razočarane gospodinje / 2.30 Ljubke lažnivke / 3.15 Življenjski utrinki 1.00 Tenis/3.00 Tenis/5.00 Te- 12.C nis/7.00 Tenis/9.00 Tenis: Grand Slam 2019-Australian Open /10.00 Alpsko smučanje / 11.00 Tenis / 13.00 Alpsko smučanje /14.00 Snooker: The Masters v Londonu/ 17.30 Tenis: Grand Slam 2019 - Australian Open / 19.55 Novice / 20.00 Formula E: Marakeš / 21.00 Tenis: Grand Slam 2019-Australian Open / 22.30 Tenis / 23.00 Alpsko smučanje / 23.30 Alpsko smučanje / 23.55 Novice / 0.00 Tenis: Grand Slam 2019 -Australian Open Nogomet: Francoska liga: Nice - Bordeaux / 14.00 Sanjsko moštvo / 14.25 Nogomet: Azijski pokal: Avstralija - Sirija, prenos / 16.30 Futsal, magazin / 17.00 Nogomet: Francoska liga: Amiens - PSG /18.55 Košarka: Eurocup: Partizan* Monaco, prenos/20.55 Nogomet: Francoska liga: PSG - Montpellier, prenos / 23.00 Nogomet: FIFA Football Show /23.30 Nogomet: Španski kraljevi pokal: Valencia - Sporting /1.30 Rokomet: IHF svetovno prvenstvo 2019: Rusija - Brazilija Nogomet / 14.30 Košarka / 16.10 Rokomet /17.55 Nogomet /18.25 Rokomet / 20.15 Nogomet / 21.10 Ekstremni športi / 21.25 Nogomet / 23.30 Košarka 14.30 Normalno /15.00 Skladiščne vojne /17.25 Hokej na ledu / 20.00 Skladiščne vojne / 22.30 Goool! / 23.15 Nogometne novice / 0.00 Erotični spoti 5.50 Otroški program / 7.00 Ti kar govori / 7.45 Ščepec ljubezni / 8.40 Ukradeno življenje © / 10.05 Vojna vrtnic /11.05 Istanbulska nevesta / 13.00 IN magazin / 14.00 Poročila / 14.10 Sosedje za vedno / 15.25 Ti kar govori / 16.05 Vojna vrtnic/17.00 Poročila/ 17.30 IN Magazin /18.35 Nor, zmeden, normalen / 19.15 Dnevnik / 20.15 Istanbulska nevesta / 22.00 Ukradeno življenje © / 23.15 Večerna poročila / 23.40 Policijska akademija, komedija (1984) / 1.20 G.I. Joe: Maščevanje, akcijski film (2013)/3.00 Lov na osumljenca © 7.05 RTL Direkt / 7.40 Lego Nexo Knights / 8.05 Lego Nexo Knights / 8.35 Pingvini z Magadaskarja / 9.00 Pingvini z Magadaskarja / 9.30 TV prodaja / 9.45 Lovci na nepremičnine /10.35 TV prodaja /10.50 Renovator /11.45 TV prodaja /12.00 Lovci na nepremičnine / 12.50 Žene vojakov / 14.30 Horvatovi / 15.20 Horvatovi /16.20 Lovci na nepremičnine / 16.30 RTL Novice /16.55 Lovci na nepremičnine / 17.20 Lovci na nepremičnine /18.30 RTL Danes / 20.00 Rokomet (SP): Nemčija-Francija/22.15 RTL Direkt 18.00 Dotiki gora /18.30 Spoznajmo jih ... beremo skupaj / 18.35 Videospot / 18.40 Ku-hinjica /19.00 Videostrani / 20.00 2630. VTV magazin / 20.25 Bonton - predstavljanje / 21.00 Priseljanka 16.35 Kuhinjica /17.00 Starodovnik TV/18.40Gorenjska poročila / 19.0019. nočni pohod do »Krive jelke« / 19.35 Dober pogled / 20.00 Skrbimo za zdravje / 21.00 Ujemi sanje / 21.40 Gorenjska poročila 18.30 Dogodki dneva/18.50 Minute za kulturo /18.55 Viža tedna / 19.00 Glasbeni video spoti / 20.00 Ženska arena/21.02 V nedeljo pod lipo / 22.35 Dogodki dneva / 22.55 Video strani j SB (gUJoeoiv 18.00 Gnes / 18.05 Povabilo na kavo / 18.35 ŠKL / 19.05 Pom info/20.00 Gnes/20.05 Povabilo na kavo, ponovitev/ 20.35 ŠKL, ponovitev / 21.05 Pom info/22.00 Gnes, ponovitev/22.05 Povabilo na kavo 19.00 Aktualno / 19.30 Kuhinjica / 20.00 Pomurski dnevnik / 20.15 Iz našega studia: Radgonski ekran / 20.45 Aktualno / 21.30 Pomurski dnevnik / 21.45 Radgonski ekran / 22.15 Aktualno 9.00 Po naši deželi / 9.30 Besede miru/10.00 Kuhinjica/10.30 Turistični filmi / 17.00 Tv reportaže /18.00 Kuhinjica / 18.30 Potepanja po Sloveniji / 19.00 Risanka / 20.00 Zabavna oddaja 'OREK 15. januar 16.25 IBTH1 17.00 17.20 17.25 17.30 18.05 IBTH1 18.20 18.55 19.00 19.25 19.45 19.55 Kultura / 6.10 Odmevi / 7.00 Dobro jutro / 11.15 Zapeljevanje pogleda: Bogdan Borčič in Mojca Zlokarnik / 11.40 Platforma /12.30 Zlata dekleta /13.00 Prvi dnevnik /13.20 Šport /13.30 Vreme /13.35 Studio city / 14.45 Duhovni utrip: Božično darilo / 15.35 Lučka - Pitypang /16.15 Govoreči Tom in prijatelji FIRBCOLOGI: O plonkanju, klečanju na koruzi in lobanjah iz gline (VPS 1625)® POROČILA OB PETIH (VPS 1700)® ŠPORT® VREME® KODA (VPS 1730) ŽVENKCI: Odkritje (VPS 1805)® Tim ni zadovoljen s svojim risanjem, zato poišče skrivni kotiček, kjer bo v miru vadil. Žvenk Glavni v eni izmed votlin odkrije čudovite stenske risbe in povabi vse, da si jih ogledajo. Izkaže se, da jih Tim že pozna. VEM! (VPS 1820) VREME (VPS 1855)® DNEVNIK (VPS 1900)® SLOVENSKA KRONIKA® ŠPORT® VREME® 6.00 Info kanal / 9.30 Slastna kuhinja: Mineštra / 9.55 Veleslalom (ž): 1. vožnja, prenos s Kronplatza /11.00 Dobro jutro/12.55 Veleslalom (ž): 2. vožnja /14.30 Dober dan, Primorska /15.20 Skrivnostni Kjoto /16.10 Slovenski magazin 17.05 VRHOVI (VPS 1705), koncert Neishe z gosti Neisha se vam na svojem velikem koncertu predstavlja s povsem svežim repertoarjem, ki ga ponuja njena izdana plošča z naslovom Vrhovi. Koncert, sestavljen iz Neishinega izbora pesmi, je plod dolgoletnega ustvarjanja in tudi novega vala avtorske svežine. 18.00 UMOR, JE NAPISALA, 12. sezona, MJ13. del (VPS 1800) 18.55 KDO SI PA TI? (VPS 1855)® fflj Šestnajstletni Oleg Rogoza se je rodil v Donecku v Ukrajini. Izobraževanje na nivoju mednarodnega šolskega sistema je bila njegova velika želja. Vojne razmere v rodnem mestu in novo dojemanje svobode so tako samo še pospešile odločitev za selitev družine v Slovenijo. 19.25 VIDEOTRAK 13.40 EH0 14.40 EH0 15.35 EH0 16.30 17.00 EH0 17.55 EH0 18.55 18.58 24 ur / 7.01 Robocar Poli: Gasilski junaki / 7.05 Dibo / 7.20 Tika taka / 7.30 Pixi in čarobni zid / 7.40 Pikica in Pepermint / 7.45 Screechers Wild: Divji obrat / 8.10 Junaki zabaviščnega parka / 8.25 TV-prodaja / 8.40 Pozor, priden pes! / 9.10 Zabeljeno po ameriško / 9.50 TV-prodaja /10.20 Zmorem sama /11.15 TV-prodaja / 11.30 Pohlepna gospa Fazilet /12.25 TV-prodaja / 12.40 Pohlepna gospa Fazilet USODNO VINO, 4. sezona, 76. del Tlbor prepričuje Rebeko. Veliko ji obljublja, ampak hkrati tudi ustrahuje. Robi zaslišuje Laro glede Petra in Lara nevede obtoži Petra. ZMOREM SAMA, 1. sezona, 3. del Reinaldo ne more pozabiti Griselde, ko jo je presenetil med plavanjem. DEDINJA VENDAVALA, 1. sezona, 146. del 24 UR POPOLDNE POHLEPNA GOSPA FAZILET, 2. sezona, 63. del POHLEPNA GOSPA FAZILET, 2. sezona, 64. del 24 UR VREME 24 UR 6.00 Glasbeni mikser / 7.00 Svet / 7.55 Budva na morski peni / 9.00 Oddbods / 9.20 Mindy se dogaja/9.45 TV-pro-daja /10.00 Posel mojega življenja / 10.55TV-prodaja /11.10 Kdo daveč? /12.00 Zalezovalec /12.50 TV-prodaja /13.05 Varuhi podeželja/13.55 Posel mojega življenja /14.55 Mindy se dogaja/15.25 30 Ročk/ 15.50 30 Ročk /16.15 Kdo da več? 17.05 ZALEZOVALEC, 1. sezona, 8. del, tM kriminalistična serija 18.00 SVET 18.55 30 ROČK, 3. sezona, 5. del tM Liz se ne želi udeležiti prihajajoče obletnice mature, toda Jack jo uspe prepričati, da se vendarle odpravi tja. Don Geiss se medtem zbudi iz kome inJacka šokira s svojo odločitvijo... 19.20 30 ROČK, 3. sezona, 6. del tM Lizina starša se nekaj dni pred božičem odločita, da bosta praznike preživela v turističnem naselju, ki je namenjeno samo parom. To seveda pomeni, da bo Liz praznike preživela sama. Da bi zapolnila praznino, se odloči, da bo sodelovala pri dobrodelni prireditvi... 19.50 SVET 6.35 Planet Danes / 7.35 Dan. / 8.45 Ellen / 9.50 Kuharski mojster /10.55 Butik zdravja /12.25 Maščevanje v visokih petah /13.35 Istanbulska nevesta / 14.30 Istanbulska nevesta 15.25 HAVAJI 5.0,6. sezona, 6. del tM Ekipa 5.0 mora ujeti množičnega morilca, ki spominja na sodobnega Frankensteina, in hkrati rešiti talce, zajete med bančnim ropom. Medtem gre Grace brez dovoljenja na zabavo za noč čarovnic. 16.15 ELLEN Tokrat je gostja oddaje nekdanja prva dama ZDA Michelle Obama, ki bo predstavila svojo najnovejšo knjigo. 17.05 KUHARSKI MOJSTER V skupinskem izzivu tekmovalci s pripravo predjedi iz ostrig in kaviarja praznujejo 100. epizodo oddaje, sodnica Christina Tosl pa pripravi posebno jed presenečenja. V izločevalnem izzivu pripravijo rojstnodnevno torto. 17.55 PLANET DANES 19.00 MAŠČEVANJE V VISOKIH PETAH, 8. tM del, nadaljevanka Mehmet prizna prijateljem, da je Azru varal kar dve leti, vendar pa okrivi za to ženino nezanlmanje zanj. 20.00 SKUPNA OD-LOCITEV, 2. del (VPS ESI 2000), nadaljevanka Maji vse glasneje bije biološka ura in se od iskanja partnerja preusmeri v iskanje darovalca spolnih celic za otroka, ki si ga močno želi. 20.55 FILIPINI-SPIRALA NASILJA (VPS 2055), dokumentarna oddaja® Dokumentarna oddaja prikaže policijske racije, predstavi izpovedi preprodajalcev mamil in družinskih članov ubitih, razišče življenje v slu-mlh Manile in boj za življenja otrok, prepuščenih nemilosti ulice. 21.55 VREME (VPS 2155)® 22.00 ODMEVI (VPS 2200)® 22.30 KULTURA® 22.40 ŠPORT® 22.50 VREME® 23.00 SPOMINI: prof.dr. Miloš Kobal-Bo- rut, 2. del (VPS 2300) 1.00 Dnevnik Slovencev v Italiji / 1.30 Dnevnik / 1.55 Slovenska kronika / 2.20 Info kanal 20.00 ROBOTI-KRASNI NOVI SVET (VPS 2000), dokumentarna oddaja 20.50 PRAVA IDEJA: Mlekarna Krepko (VPS 2050)® Najmanjša mlekarna v Sloveniji iz Laz pri Logatcu je leta 2007 postala prva slovenska mlekarna z ekološkim certifikatom. 21.25 LOV, 3. sezona, 2. del (VPS 2125), ^ffi nadaljevanka 22.30 VINA SVETA, 11. del (VPS 2230) Matthew Goode in Matthew Rhys sta se odpravila v prelepi Orvieto in spoznala vinarja, ki v hladnem Laziu prideluje modri pinot. Kuharski mojster Stephen Harris obožuje rdeče burgundce. Ogledali si bomo zgodbo Rudija Kurniawana, najrazvpitejšega vinskega prevaranta v zgodovini. Joe je v vinarni Township Winery v Cape Townu spoznal matriarhinje, ki želijo otrokom omogočiti lepšo prihodnost. 23.20 NaGlas! / 23.40 Videotrak / 0.15 Zabavni kanal /5.25 Videotrak 20.00 LEPOTICA IN ZVER, 1. sezona, 34. EHE del, nadaljevanka Namlk svojo družino preseneti z oz-nanilom o poroki z Idyl. Asli si končno prizna, da ji ni vseeno za Ferhata. Odloči se, da mu bo zaupala resnico o njegovemu očetu. 20.55 LEPOTICA IN ZVER, 1. sezona, 35. EHE del, nadaljevanka Yeter skuša narediti vse, da njen sin ne bi izvedel resnice. Namlk od Cu-neyta zahteva, naj se čimprej znebi Asli. Tudi Yeter bo naredila vse, da se sinova žena nikoli več ne vrne v njihova življenja. V vili se medtem vsi sprašujejo, ali sta se Ferhat in Asli res 21.50 PREVERJENO 22.45 24 UR ZVEČER 23.20 LUCIFER, 1. sezona, 13. del, kriminalistična serija 0.10 Vikingi, 3. sezona, 7. del /1.00 Got-ham, 2. sezona, 4. del / 1.50 24 ur zvečer/2.25 Zvoki noči 20.00 PLACANCI GQ9 The Expendables, akcijski film, ZDA Igrajo: Sylvester Stallone, Jason Stat-ham, Dolph Lundgren, Jet Li; režija: Sylvester Stallone Barney Ross je izkušeni vojak plačanec, ki s svojo ekipo veteranov po naročilu izvaja razne nevarne naloge. Za zadnjo izmed njih ga najame skrivnostni gospod Church, ki želi, da Ross in njegovi odpotujejo na južnoameriški otok Vlleno in tam obračunajo s tamkajšnjim diktatorjem, generalom Gazo. 21.50 AGENT RYAN GQ9 Jack Ryan: Shadow Recruit, akcijski film, ZDA (2014) Igrajo: Chris Pine, Kevin Costner, Ke-ira Knightley; režija: Kenneth Branagh 23.45 TELO LAŽI GQ9 Body Of Lies, akcijski film, ZDA 20.00 ISTANBULSKA NEVESTA, 2. sezona, tM 57. del, nadaljevanka Ademova mati, ki trepeta, da bo sin iz Esmlnih ust izvedel, kakšna je bila v resnici očimova poslednja volja, se odloči za skrajen korak: Esmo z nujnim sporočilom zvabi v kolibo, ki jo je bil nekoč zgradil Garip... 21.00 ISTANBULSKA NEVESTA, 2. sezona, EHB 58. del Esmo odpeljejo z reševalnim vozilom v bolnišnico. Faruk sporoči novico družinskim članom in tudi Ademu za njegovo mater, ki je prav tako na poti v bolnišnico. Nikomur ni jasno, kaj se je zgodilo. Akif in Senem gresta na večerjo, kjer pride do neljubega 2.10 GLASBENI MIKSER 21.50 PLANET DANES 22.20 HAVAJI 5.0,6. sezona, 7. del, Mlil kriminalistična serija 23.10 Skrivnostni otok / 0.00 Skrivnostni otok / 0.45 Kibernetska vojna /1.15 Planet Danes / 2.15 Nočni program 6.00 Infokanal /14.00 Čezmejna TV, deželne vesti/14.20 Tech Princess/14.25 Glasba zdaj /14.40 Vzhod - zahod / 15.00 Arhivski posnetki /15.50 Arte-visione magazin /16.20 Zona sport, športna oddaja /16.55 Meridiani, aktualna tema /18.00 Dober dan, vsak dan/18.35 Vreme /18.40 Primorska kronika /19.00 Vsedanes, TV dnevnik /19.25 Šport /19.30 Vsedanes, TV dnevnik / 20.15 »II giardino dei sogni« / 21.00 Vsedanes, TV dnevnik / 21.15 Boben / 22.15 Tech Princess / 22.20 Istra in ... / 22.50 Zona sport, športna oddaja / 23.20 Spazlo musica, glasbena oddaja / 23.50 TG Events.it, tednik / 0.05 Vsedanes, TV dnevnik / 0.20 Čezmejna TV, TV dnevnik / 0.45 I 7.00 Dobro jutro/10.05 Dober dan/11.00 Tele M / 11.25 Dober dan / 12.00 Umetnost igre: P. Delbono / 12.30 Prodajna okna /12.55 Prvi dnevnik /13.30 Dober večer/14.20 Prodajna okna/14.30 Dobro jutro/16.35 Prodajna okna /17.00 Poročila ob petih /17.25 Prodajna okna /17.30 Lučka -Pitypang/18.00 Tele M/18.25 NaGlas!/19.00 Dnevnik/19.25 Slovenska kronika / 20.00 Ljudje in zemlja / 21.00 Osmi dan / 21.30 Tele M / 22.00 Odmevi / 22.30 Kultura / 22.55 Veleslalom (ž), svetovni pokal / 0.00 Veleslalom (ž), svetovni pokal /1.05 NaGlas! /1.25 Glasbeni videospoti / 2.20 Umetnost igre: P. Delbono/2.55 Dobro jutro / 5.05 Ljudje in zemlja / 5.55 Lučka - Pitypang 7.05 Mrhi za šankom / 7.30 Mrhi za šan-kom / 7.55 Sveže ločena / 8.40 Sveže ločena/9.25 Cena slave/10.20 Cena slave /11.10 Čarovnice iz East Enda /12.00 Goldbergovi /12.25 Mrhi za šankom / 12.50 Mrhi za šankom / 13.15 Precej legalno / 14.05 Precej legalno /14.55 Laži mi /15.45 Lau-rine skrivnosti /16.35 V mreži zločina / 17.25 Prijatelji / 17.50 Prijatelji / 18.15 Sanjski moški - Nova Zelandija /19.10 Čarovnice iz East Enda/20.05 Laurine skrivnosti / 21.00 V mreži zločina / 21.50 Laži mi / 22.45 Prijatelji / 23.10 Prijatelji / 23.40 Sanjski moški - Nova Zelandija / 0.35 Puščica /1.20 Princ podzemlja / 2.05 Princ podzemlja / 2.45 Cena slave / 3.35 Cena slave/4.20 Goldbergovi 19.15 20.00 20.45 21.45 23.00 TV-prodaja / 7.30 Klepet ob kavi, pogovorna oddaja / 8.45 TV-prodaja / 9.00 Gremo, dekleta /10.00 Nezaslišano bogastvo /11.00 TV-prodaja / 11.30 Ezoterika /12.30 TV-prodaja / 12.45 Faktor, po g ovo rn o-i nt o rm atl vn a oddaja /13.30 TV kviz /14.45 TV--prodaja /15.00 Prihaja Kalle /16.00 Mini Mi n in i nasveti /17.15 Izberi ali poberi, kviz /18.00 Klepet ob kavi, pogovorna oddaja FAKTOR, pogovorno-Informativna IZBERI ALI POBERI, kviz GREMO, DEKLETA NEZASLIŠANO BOGASTVO TV kviz / 0.15 Faktor, pogovorno-ln-formatlvna oddaja / 1.00 Glasbeni utrip 6.00 8.30 9.30 10.30 11.30 12.20 14.00 15.00 17.00 18.00 18.50 20.00 21.00 22.00 GQ9 23.35 0.35 1.25 TV CLIP TV KATALOG TV MARKET BREZ REZA MAJHNI ANGELI, telenovela TV MARKET DOBER VEČER TV MARKET GURMANSKI IZZIV Z MARTINO IPŠA, kuharska oddaja MAJHNI ANGELI, telenovela BREZ REZA AKTUALNO BIZZ ZADNJA POSTAJA Don't Blink, grozljivka, ZDA (2014) DOBER VEČER MAJHNI ANGELI, telenovela NOČNI PROGRAM 13. januar NEDELJA fffifflUMi] L ~[hb©j ^ | 7.04 TV-koledar / 7.20 Prgišče čudes, komedija, ZDA (1961) / 9.40 Biblija / 9.50 Portret cerkve in mesta/10.00 Maša: Punitovci / 11.08 Pozitivno / 11.40 TV-koledar / 12.00 Dnevnik / 12.30 Plodovi zemlje / 13.25 Split: Morje /14.00 V nedeljo ob dveh / 15.05 Mir in dobrota /15.35 Cena za ljubezen, romantična drama, ZDA (2006) / 17.00 Poročila / 17.16 TV-koledar /17.32 Skrivnosti v Glenwo-odu, kriminalka, ZDA (2016) / 18.59 Vreme /19.00 Dnevnik /19.44 Vreme /19.47 Tema dneva/ 20.00 Loto 6.00 Film o emojijih, animirani film, ZDA (2017) / 7.25 Potomci, drama, ZDA (2011) / 9.20 Koko in velika skrivnost, animirani film, ZDA (2017) / 11.05 Bitka med spoloma, komedija, VB (2017) /13.05 Sestrična Rahela, drama, VB (2017) 14.50 LEGENDA O TARZANU GQ9 The Legend Of Tarzan, pustolovski film, ZDA (2016) 16.40 BATMAN PROTI SUPERMA-GQ9 NU: ZORA PRAVICE Batman V Superman: Dawn Of Justice, akcijski film, ZDA (2016) 19.10 USPEH, 1. del 6.15 Jaz, ti in nadloga Dupree, romantična komedija, ZDA (2006) / 8.10 Jedro, akcijska ZF-srhljivka, ZDA, VB (2003) /10.40 TV-prodaja 10.55 KONGO GQ9 Congo, pustolovski film, ZDA (1995) 13.10 JURSKI PARK GQ9 Jurassic Park, pustolovski film, ZDA (1993) 15.35 TV-PRODAJA 15.50 JURSKI PARK 2 GQ9 Lost World, pustolovski film, ZDA (1997) 18.20 JURSKI PARK 3 GQ9 Jurassic Park 3, pustolovski film, ZDA (2001) 1.30 Tenis: ATP World Tour 250 - Sydney International / 3.00 Smučarski skoki: Svetovni pokal, Val dl Fiemme / 4.30 Biatlon: Svetovni pokal, Oberhof /5.00 Biatlon: Svetovni pokal, Oberhof / 5.30 Alpsko smučanje / 6.00 Nordijska kombinacija: Svetovni pokal, Val di Fiemme / 6.30 Smučanje prostega sloga: Svetovni pokal, Calgary / 7.30 Biatlon: Svetovni pokal, Oberhof / 8.00 Biatlon: Svetovni pokal, Oberhof / 8.35 Smučarski skoki: Svetovni pokal, Val di Fiemme/9.45 Alpsko smučanje/10.15 Alpsko smučanje 5.00 Nogomet: Francoska liga: Amiens- PSG, pon./7.00 Nogomet: Italijanska liga: Pregled po prvi polovici sezone, pon./7.55 Nogomet: Avstralska liga: Sydney - Adelaide United, prenos 19.55 Nogomet: Avstralska liga: Perth Glory - Western Sydney, prenos /11.55 Nogomet: Azijski pokal: Severna Koreja - Katar, prenos /13.55 Rokomet: IHF svetovno prvenstvo 2019: Makedonija - Bahrajn, prenos / 15.45 Nogomet: FIFA Football Show, 148. oddaja, pon. /16.15 Ekstremni športi: Worldies, 16. oddaja, pon. 20.05 FRIZERAJ, 2. sezona, 15. EM del, humorlstična serija 20.40 NAJVEČJE SVETOVNE ZABAVE: Kotaljenje sira in Festival čokolade 21.40 SEDEMDESETA 22.25 DNEVNIK 3 22.40 Šport / 22.51 Vreme / 22.53 Kulturna poročila / 23.05 Prgišče čudes, pon. /1.25 V nedeljo ob dveh / 2.20 Mir in dobrota / 2.45 Andre Rieu: Dobrodošli v moj svet 20.00 USPEH, 2. del 20.55 TIHO MESTO GQ9 A Quiet Place, grozljivka, ZDA (2018) 22.25 NEPOZABEN GQ9 Unforgettable, srhljivka, ZDA (2017) 0.00 Ponosna Mary, akcijski film, ZDA (2018) / 1.30 V hiši, grozljivka, ZDA (2016) / 3.00 Pravi detektiv / 5.05 Farrell igra bejzbol, dokumentarni film, ZDA (2015) 20.00 JURSKI SVET GQ9 Jurassic World, pustolovski film, ZDA (2015) 22.15 HUDIČ V NAS GQ9 Devil Inside, grozljivka, ZDA (2012) 23.40 RAZKOL GQ9 Divide, srhljivka, ZDA, Kanada (2011) 1.40 Ujeti v sedanjosti, akcijski film (2010) / 3.20 Dekle iz Zlatega očesa, akcijski film (2012)/ 4.50 Nočni program 11.30 BIATLON: Svetovni pokal, Oberhof, prenos 13.15 Alpsko smučanje /14.30 Biatlon /16.00 Sankanje /16.45 Smučarski skoki: Svetovni pokal, Val di Fiemme /18.30 Sankanje/19.00 Biatlon: Svetovni pokal, Oberhof /19.35 Novice 119.45 Snooker: The Masters, London / 23.25 Novice / 23.35 Reli: 41. Rallye Dakar 2019 / 0.00 Reli: 10. Africa Eco Race 2019 16.25 ROKOMET: IHF svetovno H prvenstvo 2019: Hrvaška- Japonska^prenos 18.15 Košarka: Španska liga/18.30 Sanjsko moštvo /18.55 Rokomet: Svetovno prvenstvo: Španija - Islandija, prenos / 20.45 Ekstremni športi/20.55 Nogomet: Fr. liga: Marseille -Monaco, prenos/ 23.00 Nogomet: Italijanska liga / 0.05 Hokej na ledu: NHL: Winnipeg -Anaheim, prenos 1.15 Evroliga, 18. krog, pregled / 2.15 Ameriški nogomet: NFL Playoffs, prenos / 5.45 Novoletni mlks / 6.00 Košarka: Turška liga: Tofas - Besiktas /7.45 NBA Weekly, 12. del/ 8.15 Košarka: NBA: Miami -Memphis/10.15 Car Fashion / 10.45 TV-prodaja / 11.15 Evroliga, 18. krog, „pregled / 12.00 Nogomet: Španska liga: Atletico Madrid - Levan-te, prenos srečanja / 13.50 Novoletni miks / 14.10 NFL Special: Road To the Playoffs / 15.15 Nogomet: Premier liga: Everton - Bournemouth, prenos srečanja >MN»rM 17.30 NOGOMET: Premier liga: ^H Tottenham - Manchester United, prenos 19.30 TV-prodaja / 20.00 NBA Action / 20.45 Nogomet: Španska liga: Betis - Real Madrid, prenos/22.45 NBA Live/23.00 Novoletni miks / 23.30 Nogomet: Španska liga: Barcelona - Eibar /1.15 Košarka: NBA: Atlanta - Milwaukee / 3.15 Odbojka: Italijanska liga (m): Mllano - Modena 7.00 Otroški program / 8.50 Inšpektor Banks / 10.24 Slalom (m): 1. vožnja / 11.20 Skrivnostni primeri dr. Blaka /12.20 Lidijina kuhinja: I demo u ribolov /12.45 Indeks /13.24 Slalom (m): 2. vožnja /14.20 (Re)kreativec /14.50 Stran A/16.40 Harry Potter in Svetinje smrti, 1. del (2010) / 19.00 Massimo na Prokura-tivah, koncert / 20.05 Harry Potter in Svetinje smrti, 2. del (2011) / 22.15 Graham Norton in gostje / 23.05 Pearl Jam: Wrigley Fiel d Live/1.05 Slmpsonovi 7.50 Rop med orkanom, akcijski film, ZDA (2018) / 9.30 Chips, komedija, ZDA (2017)/11.10 V kraljestvu divjih bitij, fantazijski film, ZDA (2009)/12.50 Aladin in kralj tatov, animirani film, ZDA (1996)/ 14.15 Einstein in Eddington, drama, VB (2008) / 15.50 1945, drama, Madžarska (2017) / 17.25 Hotel Transilvanija, animirani film, ZDA (2012)/19.00 Jack, morilec velikanov, fantazijski film, ZDA (2013)/ 20.55 Vojni psi, komična drama, ZDA (2016)/ 22.50 Prejšnji teden: Nocoj 6.45 Grda račka / 8.25 Sola za pare / 9.20 Riverdale /10.15 Sepetalka duhov/12.05 Zlobna dekleta, komedija (2004) / 14.00 V novem svetu /15.15 Talenti v belem /16.10 Postaja 19 /17.05 Grda račka / 19.00 Šola za pare/20.00 101 dalmatinec, komedija (1996) / 22.00 Riverdale / 22.55 Še-petalka duhov / 23.50 Sepetalka duhov / 0.45 Grda račka /1.40 Grda račka/2.30 Šola za pare / 2.55 Šola za pare / 3.20 V novem svetu / 3.45 V novem svetu,/ 4.10 V novem svetu /4.30 Šepetalka duhov 1.15 Smučarski skoki / 2.15 tlon / 3.00 Reli / 3.30 Smučarski teki / 4.30 Smučarski skoki / 6.00 Reli / 6.30 Reli / 6.45 Alpsko smučanje / 7.15 Smučarski skoki / 8.15 Reli/8.30 Reli/9.00 Alpsko smučanje / 9.45 Nordijska kombinacija / 11.00 Alpsko smučanje /13.00 Smučarski teki /14.00 Snooker /17.30 Nordijska kombinacija/18.00 Biatlon / 19.00 Smučarski skoki / 20.00 Biatlon / 20.55 Novice / 21.00 Hitrostno drsanje / 23.00 Hitrostno drsanje/0.25 Novice 12.25 Košarka: Španska liga: Real Madrid - Zaragoza, prenos / 14.25 Ekstremni športi: Xtreme Mixtion / 14.55 Nogomet: Francoska liga: Nantes - Rennes, prenos / 16.55 Nogomet: Francoska liga: Toulouse - Strasbourg, prenos / 18.55 Nogomet: FIFA Football Show / 19.25 Košarka: Španska liga: Valencia - Gran Canarla, prenos / 21.30 Rokomet: IHF svetovno prvenstvo 2019: Hrvaška -Japonska / 23.00 Nogomet: Francoska liga /1.00 Nogomet: Avstralska liga Rokomet /17.10 Magazin / 17.35 Košarka /17.55 Rokomet /19.40 Ekstremni športi /19.55 Nogomet / 20.25 Rokomet/23.45 Nogomet/1.45 Rokomet Nogomet /11.00 Dvojna podaja/13.00 Nogomet/15.00 Košarka/16.45 Hokej na ledu / 21.00 Profesionalci / 22.00 Profesionalci / 23.00 Profesionalci / 0.00 Erotični spoti |MJi — i nomE 7.40 Vsemogočni Evan (2007) / 9.10 Georgijina pravila (2007) / 11.00 Braven, akcijski film (2017) / 12.30 Ace Ventura -klic divjine, komedija (1995)/ 14.00 Hellboy II: Zlata armada, akcijski film (2008) / 16.00 Loči me in zapelji, romantična komedija (2003) / 17.35 Bowfinger, komedija (1999) /19.10 Hollywoodski kifeljci, akcijska komedija (2003) / 21.00 Neverjetni Hulk, akcijski film (2008) / 22.50 Dobrodošli v deželi zombljev (2009) / 0.15 Lunapark (2009) / 2.00 Zelena milja (1999) / 5.05 Karšen oče, takšen sin (1987) 5.55 Dnevnik / 6.45 Informer / 7.15 Zdravje na kvadrat/7.45 Otroški program / 9.15 Winx Club / 9.35 Sosedje za vedno /10.50 Nad lipo 35 /11.50 Sanjski dom /12.50 Mali bogataš, komedija, ZDA (1994) / 14.35 Duma, pustolovski film, ZDA (2005)/ 16.25 Smo že končali?, komedija, ZDA (2007) / 18.20 Sanjski dom /19.15 Dnevnik / 20.10 Nor, zmeden, normalen / 21.25 Strelec, akcijski film, ZDA (2007) O / 23.35 The Poet, srhljivka, ZDA (2013) O / 1.25 Na robu jutrišnjega dne, akcijski ZF-film, ZDA (2014) 6.25 RTL Danes / 7.40 TV prodaja /8.00 Tačke na patrulji / 9.45 Žar in pošastni tovornjaki / 10.25 Sanjska poroka: Kanada /11.35 Sanjska poroka: Kanada/12.25 TV prodaja/12.40 Trije možje in zibka / 14.30 Alexander in grozen, _ušiv, zelo zanič dan /16.00 Čas je za rokomet /16.25 Rokomet (SP): Hrvaška - Japonska /18.20 Čas je za rokomet / 18.30 RTL Danes /19.35 Čas je za rokomet / 20.25 Rokomet (SP): Švedska - Argentina / 22.25 Percy Jackson: Morje pošasti / 0.10 Kako ne umreti na zahodu /2.05 Astro show / 3.05 RTL Danes 18.00 Mojca in medvedek Jaka / 19.00 Sledi korakov /19.30 Zogarija 12.00 Nedeljska maša/13.00„Minu- 18.40 Spoznajmo jih... bere- / 20.00 Gostilna pr'Francet / te za kulturo /13.05 Ženska mo skupaj /18.45 Vldeostrani 21.00 Regijska podelitev na- arena / 14.05 Top music / / 20.00 Naj viža / 21.20 Pop grad in priznanj Civilne zašči- 15.05 Celjski športni vikend / corn / 22.20 Jutranji pogovori te / 21.40 Gorenjska poročila 18.05 Tedenska izdaja /19.05 / 23.50 Spoznajmo jih... be- / 22.00 Večer glasbe Lojzeta Infokanal Televizije Celje / remo skupaj Slaka 21.00 Vldeo strani 9.00 Ujemi sanje, ponovitev / 17.30 Kuhinjica / 18.00 Pomurski 10.30 Sveta maša /12.00 f deljski vikend program TvAS /14.00Teden ob Muri/16.00 Nedeljski vikend program Tv AS, ponovitev / 19.00 Pom info/ 20.00 Obrni na kulturo dnevnik / 18.15 Aktualno / 18.30 Polka in majolka/19.30 Kuhinjica / 20.00 Pomurski dnevnik / 20.15 Polka in majolka/21.15 Aktualno/21.30 Pomurski dnevnik Po naši deželi /10.00 Besede miru / 10.30 Svetovna popotovanja / 12.00 Kuhinjica /16.00 Z roko v roki /16.30 Zelene teme /18.00 Kuhinjica /19.00 Celovečerna risanka / 22.00 Besede miru PONEDELJEK 14. januar ImrMra^lT] fWMfU E 6.10 Utrip / 6.25 Zrcalo tedna / 7.00 Dobro jutro /11.15 Zapeljevanje pogleda / 11.45 Obzorja duha / 12.30 Zlata dekleta /13.00 Prvi dnevnik /13.20 Šport /13.30 Vreme /13.35 Sveto in svet /14.40 S-prehodi /15.10 Dober dan, Koroška /16.10 Manja /16.20 Kalimero: Petrčkova vrtnarska žilica /16.30 Ribič Pepe: 0 sramežljivosti / 17.00 Poročila ob petih /17.15 Šport /17.20 Vreme 17.25 V SVOJEM RITMU: Neki X: Fat Pigeon (VPS 1725) 17.55 GOVOREČI TOM IN PRIJATELJI: H9) Izgubljeni prijatelj (VPS 1755)® Nenadoma pride k Tomu na obisk prijatelj iz otroštva. Tom je strašansko presenečen, ko ugotovi, daje Vile veliko bolj carski od fantka, ki je na poletnem taboru močil posteljo. Vile je prava zvezda in je morda celo, kako strašno... bolj carski kot Tom. 18.05 BACEK JON: Zmaj (VPS 1805) 18.20 VEM! (VPS 1820) 18.55 VREME (VPS 1855)® 19.00 DNEVNIK (VPS 1900)® 19.25 SLOVENSKA KRONIKA® 19.45 ŠPORT® 19.55 VREME® 6.00 Info kanal /11.00 Slastna kuhinja: Losos na posteljici iz zelenjave s školjkami/11.10 Dobro jutro /13.55 Dober dan 15.20 TOMOS, NAREJENO V JUGOSLAVIJI (VPS 1520), dokumentarni film Dokumentarni film Tomos: Narejeno v Jugoslaviji skuša kulturološko in sociološko raziskati fenomen Tomosa v primorski regiji in širše, saj Tomos v svojih zlatih letih preseže samo tehnično dediščino. Pomeni globalno zgodbo. 16.10 HIŠKE (VPS 1610), dokumentarni film Sprva je bilo zamišljeno, da bo film Hiške pripoved o usodah zapuščenih slovenskih domačij. Da bi prišli na sled izgubljeni usodi nekdanjih prebivalcev, so se avtorji filma med raziskovanjem ene od takih domačij po pomoč obrnili na prebivalce iz sosednjih hiš. 17.15 LJUDJE IN ZEMLJA (VPS 1715)®;pon. 18.05 UMOR, JE NAPISALA, 12. sezona, H 12. del (VPS 1805) 19.00 STUDIO KRIŠKRAS: Kaj sta pojedla UD kolobarnika? (VPS 1900)® 19.25 VIDEOTRAK 13.40 EU) 14.40 HB 15.35 BU) 16.30 17.00 BU) 17.55 BHD 18.55 18.58 24 ur / 7.01 Robocar Poli: Gasilski junaki / 7.05 Dibo / 7.20 Tika taka / 7.30 Pixi in čarobni zid / 7.40 Pikica in Pepermint / 7.50 Screechers Wild: Divji obrat / 8.10 Grossery Gang / 8.15 Junaki zabaviščnega parka / 8.30 TV-prodaja / 8.45 Pozor, priden pes! / 9.15 Zabeljeno po ameriško / 9.50 TV-prodaja /10.20 Zmorem sama / 11.15 TV-prodaja / 11.30 Pohlepna gospa Fazilet / 12.25 TV-prodaja / 12.40 Pohlepna gospa Fazilet USODNO VINO, 4. sezona, 75. del Babic pri Robiju podpihuje sumniče-nje glede Petra. Robi hoče o vsem skupaj poizvedovati pri Lari. ZMOREM SAMA, 1. sezona, 2. del Antonio Patricii za rojstni dan podari dragocen družinski prstan in ji omeni, da gre za zaročni prstan. DEDINJA VENDAVALA, 1. sezona, 145. del 24 UR POPOLDNE POHLEPNA GOSPA FAZILET, 2. sezona, 61. del POHLEPNA GOSPA FAZILET, 2. sezona, 62. del 24 UR VREME 24 UR 6.00 Glasbeni mikser / 7.00 Viharni jahači / 7.25 Oddbods / 7.35 Budva na morski peni / 8.30 30 Ročk / 8.55 30 Ročk / 9.20 Mindy se dogaja / 9.45 TV-prodaja /10.00 Posel mojega življenja /10.55 TV-prodaja /11.10 Kdo da več? /12.00 Zalezovalec /12.50 TV-prodaja /13.05 Varuhi podeželja / 13.55 Posel mojega življenja /14.55 Mindy se dogaja / 15.25 30 Ročk / 15.50 30 Ročk/16.15 Kdo da več? 17.05 ZALEZOVALEC, 1. sezona, 7. del, M kriminalistična serija 18.00 SVET 18.55 30 ROČK, 3. sezona, 3. del M Liz in Jenno obišče njuna vihrava prijateljica Claire Harper (Jennifer Aniston), ki je znana po svoji posesiv-nosti. To na svoji koži okusi tudi Jack, saj se Claire takoj zagleda vanj in ga hoče imeti samo zase. 19.20 30 ROČK, 3. sezona, 4. del M Jack in Liz sta povabljena na večerjo v dvorec premožnega podjetnika Gavina (Steve Martin). Tam Jack izve za poslovno priložnost, Gavin pa se zagleda v Liz. Tracyju je čudno, da so njegovi otroci prijazni do njega. 19.50 SVET 6.35 Planet Danes/7.35 Dan./8.45 Ellen/ 9.50 Ameriški top model /10.55 Butik zdravja /12.25 Maščevanje v visokih petah 13.35 HAVAJI 5.0,6. sezona, 5. del M Morilec s kraja zločina pobegne, tako da z motorjem skoči z ene strehe na drugo. Ekipa 5.0 mora, če želi najti storilca, zaslišati tolpo kaskaderskih motoristov. Medtem se ekipa pripravljajo na tekmovanje v oviratlonu. 14.30 ELLEN V tokratni oddaji Ellen gosti igralko Connie Britton. Dobitnica loto zadetka bo pojasnila, kako misli porabiti denar. 15.20 SANJSKI HOTEL: MAVRICIJ GUI Das Traumhotel: Verliebt auf Mauritius, romantična drama, Nemčija 17.05 KUHARSKI MOJSTER Tekmovalci morajo v 45 minutah pripraviti zapleten zajtrk, zmagovalec pa poleg imunitete dobi še dve dodatni prednosti. V naslednjem izzivu se lotijo priprave večerje za pred televizijo. 17.55 PLANET DANES 19.00 MAŠČEVANJE V VISOKIH PETAH, 7. M del, nadaljevanka 20.00 TEDNIK (VPS 2000) 21.00 STUDIO CITY (VPS 2100) 21.55 VREME (VPS 2155)® 22.00 ODMEVI (VPS 2200)® 22.30 KULTURA® 22.40 ŠPORT® 22.50 VREME® 22.55 PLATFORMA (VPS 2255)® 23.30 DAN ZHU, SIMFONIČNI ORKESTER RTVSIN ENSHAO: L. Bernstein: Serenada po Platonovem simpoziju (VPS 2330) Posnetek iz koncerta Simfoničnega orkestra RTVS pod vodstvom dirigenta En Shao. V zahtevni izvedbi Bernsteinove Serenade se je predstavil mladi kitajski violinist Dan Zhu. V petstavčni Serenadi se je skladatelj naslonil na eno najbolj znanih Platonovih razprav, zapisanih v knjigi Simpozij. 0.15 Dnevnik Slovencev v Italiji / 0.40 Dnevnik /1.10 Slovenska kronika / 1.35 Info kanal 20.00 SVETOVNI POPOTNIK: Osrednja Japonska (VPS 2000) Megan McCormick je obiskala kulturno in zgodovinsko bogato osrčje Japonske: staro prestolnico Kjoto, kjer je največja koncentracija svetišč na svetu. Šintoizem in budizem na Japonskem sobivata še danes. Megan je poskusila tudi meditacijo pri zelo strogem učitelju in se preoblekla vgejšo. 20.55 SMODNIK, 2. del (VPS 2055), M nadaljevanka 22.05 POT V CARIGRAD (VPS 2205) GUI La route d'Istanbul, drama, Francija, Belgija (2016) Igrajo: Astrid Whettnall, Pauline Bur-let, Patricia Ide, Abel Jafri, Fawzi B. Saichi; režija: Rachid Bouchareb Bel g ij ka skuša rešiti svojo hčerko, ki je odšla v Sirijo, da bi se pridružila džihadistom. 23.40 Videotrak / 0.15 Zabavni kanal / 5.25 Videotrak 20.00 LEPOTICA IN ZVER, 1. sezona, 32. BUD del, nadaljevanka 20.55 LEPOTICA IN ZVER, 1. sezona, 33. BUD del, nadaljevanka Namik čuti, da ga Asli ogroža, zato namerava potegniti asa iz rokava, da bi se je znebil. Cuneytu zaupa njeno šibko točko in mu naroči, naj poskrbi, da bo Asli za vedno odšla iz njihovih življenj. Ebru Asli pove, da jo je Cem zaprosil za roko. Cemu in Yigitu se zdi sumljivo, da je Sahin izginil brez sledu. Odločita se, da bosta izsledila njegovo hčerko. Ferhat ne more pozabiti Namikove očitke, da ga je Asli spremenila. 21.55 24 UR ZVEČER 22.30 SMRTONOSNO OROŽJE, 2. sezona, M 14. del, kriminalistična serija 23.20 LUCIFER, 1. sezona, 12. del, M kriminalistična serija 0.10 Vikingi, 3. sezona, 6. del /1.00 Got-ham, 2. sezona, 3. del / 1.50 24 ur zvečer/2.25 Zvoki noči 20.00 LEDENI MORILEC GUI The Mechanic, akcijski film, ZDA (2011) Igrajo: Jason Statham, Donald Sutherland, Ben Foster, Tony Gol-dwyn; režija: Simon West Izkušeni poklicni morilec Arthur Bishop zelo spoštuje svojega mentorja Harryja. Ko Harryja nekega dne umorijo, se Arthur odloči maščevati njegovo smrt. Medtem ko se pripravlja na obračun s Harryjevimi morilci, se mu približa Harryjev sin Steve, ki bi rad nadaljeval očetovo delo. Arthur se čuti dolžnega pomagati, zato privoli, da bo Steva vzel pod svoje okrilje. 21.45 MIKI MODRE OČI GUI Mickey Blue Eyes, kriminalna komedija, ZDA (1999) Igrajo: Hugh Grant, Jeanne Tripple-hom, James Caan, James Fox, Burt Young; režija: Kelly Makin 23.40 Sodnik, kriminalna drama, ZDA (2014)/2.15 Glasbeni mikser 20.00 ISTANBULSKA NEVESTA, 2. sezona, M 55. del, nadaljevanka Zaskrbljena Esma, ki jo muči dejstvo, da Sureja ve za njeno čustveno vez z Garipom, nevesto povabi na obredno kopanje; njun pogovor pa se razvije v povsem nepričakovano smer... 21.00 ISTANBULSKA NEVESTA, 2. sezona, M 56. del, nadaljevanka Med Esmo in Rejhan je vedno večja napetost, polna obsojanj in groženj. Džan povabi na večerjo Begum, Emirja, Surejo in Faruka. Sureja pokuka v sobo in vidi besedila pesmi. Esma zaupa svoje težave Nurgul, ki ji obljubi, da ji bo vedno stala ob strani. 21.50 PLANET DANES 22.20 HAVAJI 5.0,6. sezona, 6. del, M kriminalistična serija 23.10 Skrivnostni otok, 5. sezona, 10. del / 0.00 Skrivnostni otok, 5. sezona, 11. del / 0.45 Kibernetska vojna, 1. sezona, 2. del/1.15 Planet Danes/2.15 Nočni program BRIO 6.00 20.00 20.30 21.00 21.15 22.15 Infokanal / 14.00 Čezmejna TV, deželne vesti /14.20 Tech Princess / 14.30 Vsedanes, TV dnevnik /15.15 Tednik /15.45 Slovvind, 1. del, koncert/16.15 Vesolje je... /16.50New neighbours - Novi sosedje / 17.15 Drobtine.../17.25 Istra in.../18.00 Športel / 18.35 Vreme /18.40 Primorska kronika /19.00 Vsedanes, TV dnevnik /19.25 Zona šport, športna SREDOZEMLJE ARTEVISIONE MAGAZIN VSEDANES, TV dnevnik MERIDIANI, aktualna tema Tech Princess / 22.30 Osebnost Primorske 2018 / 23.20 Športel/23.50 Čezmejna TV, TV dnevnik / 0.15 Info- 7.00 Dobro jutro /10.05 Dober dan /11.00 Prodajna okna / 11.30 Slovenski utrinki /11.55 Obzorja duha: Tehnologija NaPro /12.30 Duhovni utrip: Božično darilo /12.45 Prodajna okna /13.00 Prvi dnevnik /13.30 Circom Regional: Zvok življenja /13.55 Sledi 2018: Tobi ni bil samo štedilnik / 14.20 Dobro jutro / 16.30 Prodajna okna/17.00 Poročila ob petih/17.25 Prodajna okna /17.30 Dober dan / 18.00 Tele M/18.25 Slovenski maga-zin /19.00 Dnevnik /19.25 Slovenska kronika / 20.00 Dober večer / 21.00 Umetnost igre: P. Delbono / 21.30 Tele M/22.00 Odmevi/22.30 Kultura / 22.45 Superveleslalom (ž), svetovni pokal / 23.45 Slovenski magazin / 0.10 Glasbeni videospoti 7.05 Mrhi za šankom / 7.30 Mrhi za šan-kom / 7.50 Sveže ločena / 8.35 Sveže ločena / 9.25 Cena slave /10.15 Cena slave /11.05 Čarovnice iz East Enda /11.55 Goldbergovi /12.20 Mrhi za šankom / 12.45 Mrhi za šankom / 13.10 Sveže ločena /14.00 Sveže ločena /14.45 Laži mi /15.40 Laurine skrivnosti /16.30 V mreži zločina / 17.20 Prijatelji/17.45 Prijatelji/18.10 Sanjski moški - Nova Zelandija / 19.10 Čarovnice iz East Enda / 20.05 Laurine skrivnosti / 21.00 V mreži zločina / 21.50 Laži mi / 22.45 Prijatelji / 23.10 Prijatelji / 23.40 Sanjski moški - Nova Zelandija / 0.35 Puščica /1.25 Princ podzemlja / 2.10 Princ podzemlja / 2.50 Cena slave / 3.40 Cena slave/4.25 Goldbergovi 7.15 19.15 20.00 20.45 21.45 23.00 FAKTOR, pogovorno-informativna IZBERI ALI POBERI, k vi z GREMO, DEKLETA NEZASLIŠANO BOGASTVO TV kviz / 0.15 Faktor, pogovorno-in-formativna oddaja / 1.00 Glasbeni utrip TV-prodaja / 7.30 Klepet ob kavi, pogovorna oddaja / 8.45 TV-prodaja / 9.00 Gremo, dekleta /10.00 Nezaslišano bogastvo /11.00 TV-prodaja / 11.30 Ezoterika /12.30 TV-prodaja / 12.45 Faktor, pogovorno-informativna oddaja/13.30 TV kviz/14.45 TV-pro-daja /15.00 Prihaja Kalle /16.00 Mini M in i ni nasveti /17.15 Poberi v mestu, kviz /18.00 Klepet ob kavi, pogovorna 6.00 TVCLIP 8.30 TV KATALOG 9.30 TVMARKET 10.30 BREZ REZA 11.30 MAJHNI ANGELI, telenovela 12.20 TVMARKET 14.00 GURMANSKI IZZIV Z MARTINO IPŠA, kuharska oddaja 15.00 TVMARKET 17.00 REGIONALNO, regionalna informativna oddaja 18.00 MAJHNI ANGELI, telenovela 18.50 BREZ REZA 20.00 DOBER VEČER 21.00 BIOSTIL 22.30 KLUB 27 mu 27 Club, drama, ZDA (2008) 0.10 MAJHNI ANGELI, telenovela 1.00 NOČNI PROGRAM 14. januar PONEDELJEK i M 6.40 TV-koledar / 6.55 Dobro jutro, Hrvaška /10.20 Gorski zdravnik / 11.10 Tretje obdobje / 11.35 Varno v prometu /11.42 TV-koledar/ 12.00 Dnevnik/12.15 Šport /12.18 Vreme /12.25 Imperij, telenovela /13.15 Dr. Oz /14.05 Plodovi zemlje / 15.00 Dober dan, Hrvaška / 15.55 Murdochove skrivnosti /16.43 TV-koledar /17.00 Poročila / 17.14 Vreme / 17.15 Razmere na cesti / 17.20 Pri nas doma /18.10 Zasledovanje/18.59 Vreme/ 19.00 Dnevnik/19.44Vreme /19.47 Tema dneva Košarka: NBA: Atlanta -/ 3.15 Odbojka: liga (m): Milano - Modena / 5.00 Ameriški nogomet: NFL Playoffs / 7.30 Nogomet: Premier liga: Tottenham - Manchester United / 9.15 Nogomet: Španska liga: Athletic Bilbao - Sevilla / 11.30 Košarka: NBA: Miami -Memphis /13.30 Evroliga, 18. krog, pregled /14.15 Ameriški nogomet: NFL Playoffs, posnetek / 17.30 Nogomet: Italijanski pokal: osmina finala: Cagliari - Atalanta, prenos srečanja /19.30 NBA Weekly / 20.00 Španska liga 20.05 IZGUBLJENI BOMBNIK, dokumentarni film 21.03 ČRNO-BELISVET, 3. sezona, BUD 2. del, nadaljevanka 22.00 ODKRITO 22.50 DNEVNIK 3 23.05 Šport / 23.09 Vreme / 23.11 Kulturna poročila / 23.25 Romano Bolkovič -1 na 1 /0.10 Murdochove skrivnosti /0.55 Gorski zdravnik /1.40 Dr. Oz / 2.25 Škotsko višavje / 3.15 Vodna pot 20.00 PRAVI DETEKTIV, 3. sezona, HH 1. del 22.00 GEOVIHAR GUI Geostorm, akcijski film, ZDA (2017) 23.50 VŠEČKAJ, DELI, SLEDI GUI Like.Share.Follovv, grozljivka, ZDA (2017) 1.20 Obupana, drama, Nemčija (2017) / 3.05 Znamenja, ZF--film, ZDA (2002) / 4.55 Amy Schumer: V živo iz Apolla, komedija, ZDA (2015) 20.00 MOŠKI, ŽENSKE IN OTROCI GUI Men, Women & Children. komedija, ZDA (2014) 22.15 RELATIVNI KAOS GUI Relative Chaos, komedija, ZDA (2006) 23.55 Jack Hunter: Ukradeni zaklad, pustolovski film, ZDA (2008) /1.45 Štirje morilci, akcijska srhljivka, ZDA (2012) /3.15 Kralji ceste, akcijska srhljivka, ZDA (2010)/ 4.40 Nočni program 18.00 HITROSTNO DRSANJE: Evropsko prvenstvo: mnogoboj, Klobenstein 18.55 Novice /19.05 Snooker: The Masters, London/19.45 Snooker: The Masters, London, prenos dvobojev drugega dne / 23.25 Novice / 23.35 Reli: 41. Rallye Dakar 2019/0.00 Tenis: Grand Slam 2019-Au-stralian Open/0.30 Tenis: Au-stralian Open - Game, Schett & Mats 17.55 ROKOMET: IHF svetovno prvenstvo 2019: Hrvaška -Makedonija, prenos 19.45 Sanjsko moštvo / 20.15 Ek-stremni športi: Worldies / 20.25 Rokomet: IHF svetovno prvenstvo 2019: Francija - Koreja, prenos / 22.15 Košarka: Pokal Spar: četrtfinale: Olimpija - Rogaška, druga tekma, posnetek/0.00 Nogomet: Francoska liga: Amiens - PSG,pon. 21.00 NOGOMET: Premier liga: H Manchester City - Wolverhampton, prenos 23.00 NBA Live/23.15 Premier liga, pregled kroga / 0.15 Košarka: Liga VTB: CSKA - Khimki / 1.45 Nogomet: Premier liga: Everton - Bournemouth / 3.30 Nogomet: Italijanski pokal: osmina finala: Napoli - Sassuolo / 5.15 Odbojka: Italijanska liga (m): Perugia -Lube, posnetek 7.00 Otroški program / 10.00 Nočne more iz sveta narave / 10.30 Šolska ura / 11.05 Harry Potter in Svetinje smrti, 2. del (2011)/13.15 Princ za božič (2015) / 15.10 Vodna pot /16.00 Regionalni dnevnik / 16.45 Škotsko višavje / 17.40 Avtomarket / 18.20 TV Bingo / 19.30 Poprock. hr / 20.05 Stadion / 21.00 O Llewynu Davisu, drama, ZDA (2013) / 22.45 Zakon in red: Enota za posebne primere / 23.35 Nenadna smrt, akcijska srhljivka, ZDA (1995) / 1.20 Plen, 3. del 6.00 Pošasti iz omare, animirani film, ZDA (2001) / 7.35 Einstein in Eddington, drama, VB (2008) / 9.10 1945, drama, Madžarska (2017) / 11.05 Evolucija, komedija, ZDA (2001) / 12.50 Petkova večerja / 13.15 Durrellovi / 14.05 Snubitev, komedija, ZDA (2009) / 15.55 Pogum, animirani film, ZDA (2012) / 17.30 Moj slepi brat, komedija, ZDA (2016)/ 19.00 Pobeg pri Dannemori, 6. del / 20.00 Ray Donovan / 21.05 Kačje oči, kriminalka, ZDA (1998)/ 22.45 C. B. Strike 7.35 Prevaranti /,8.25 Ljubke laž-nivke /9.15 Življenjski utrinki /10.10 Mike in Molly /11.05 Pomlajena / 11.55 Spet ti, komedija (2010)/ 13.50 Prevaranti /14.45 Slog skozi čas /15.15 Ameriški top model / 16.10 Pomlajena/17.05 Mike in Molly /18.00 Razočarane gospodinje / 20.00 Ljubke laž-nivke / 21.00 Mladi odvetniki / 22.00 Druga priložnost / 22.55 Pomlajena / 23.50 Mike in Molly / 0.45 Razočarane gospodinje /2.30 Ljubke laž-nivke /3.15 Življenjski utrinki 1.00 Tenis: Grand Slam 2019 -Australian Open / 3.00 Tenis: Grand Slam 2019 - Australian Open / 5.00 Tenis: Grand Slam 2019 - Australian Open / 7.00 Tenis: Grand Slam 2019-Australian Open/9.00 Tenis: Grand Slam 2019-Australian Open /11.00 Tenis: Grand Slam 2019 - Australian Open /13.00 Snooker / 14.00 Snooker: The Masters v Londonu / 17.30 Tenis / 19.55 Novice / 20.00 Smučarski skoki / 21.00 Tenis / 22.30 Tenis/23.00 Smučarski skoki / 23.55 Novice/0.00 Tenis 13.30 Hokej na ledu: NHL: Winnipeg - Anaheim /15.25 Rokomet: IHF svetovno prvenstvo 2019: Madžarska - Katar, prenos / 17.15 Ekstremni športi: Worldies: 14: oddaja /17.30 Nogomet: FIFA Football Show /17.55 Nogomet: Francoska liga /18.55 Košarka: Pokal Spar: Četrtfinale: Olimpija - Rogaška, prenos / 21.00 Rokomet: IHF svetovno prvenstvo 2019: Hrvaška -Makedonija / 22.30 Rokomet: IHF svetovno prvenstvo 2019: Srbija - Brazilija / 0.00 Nogomet: Francoska liga Rokomet / 17.15 Ekstremni športi/17.30 Magazin/17.55 Rokomet / 19.45 Ekstremni športi / 20.25 Rokomet / 22.15 Hokej na ledu / 0.15 Košarka 14.30 Skladiščne vojne/16.00 Skladiščne vojne/18.00 Skladiščne vojne / 20.00 Skladiščne vojne /22.15 Premier League / 23.30 Goool! /0.00 Erotični spoti ipnm^iri f f © lü^^ 6.40 Nič ne vidim, nič ne slišim (1989) / 8.20 Enid (2009) / 9.45 Resnica o ljubezni (2005) / 11.15 Wicker Park (2004) / 13.05 Divja reka, srhljivka (1994) / 14.55 Div-jakinja (2008) / 16.30 Očkov vrtec (2003)/ 18.00 Ace Ventura - nori detektiv, komedija (1994) / 19.25 Ace Ventura -klic divjine, komedija (1995) / 21.00 Ti, ti, lažnivec, komedija (1997) / 22.25 Pa ne še en film za mulce, komedija (2011)/ 0.05 Žena za Barryja (2014) / 1.30 Noč neumnih mrtvecev (2004)/ 3.10 Looks Like Christmas (2016)/4.35 Georgijina pravila (2007) 5.05 Dnevnik / 5.50 Otroški program / 7.00 Ti kar govori / 8.25 Ščepec ljubezni / 8.40 Ukradeno življenje O /10.05 Vojna vrtnic /11.05 Istanbul-ska nevesta /13.00 IN magazin /14.00 Poročila /14.10 Sosedje za vedno /15.25 Ti kar govori /16.05 Vojna vrtnic /17.00 Poročila /17.30 IN magazin /18.35 Nor, zmeden, normalen /19.15 Dnevnik/20.15 Istanbulska nevesta / 22.00 Ukradeno življenje O / 23.15 Večerna poročila / 23.40 G.I. Joe: Maščevanje, akcijski film (2013) O /1.30 Strelec (2007) / 3.30 Lov na osumljenca O 6.30 RTL Danes / 7.30 Tačke na patrulji / 8.25 Žar in pošastni tovornjaki / 8.50 Pingvini z Magadaskarja / 9.30 Lovci na nepremičnine /10.40 Re-novator /11.35 TV prodaja / 11.50 Lovci na nepremičnine /12.40 Žene vojakov /13.35 Žene vojakov /14.30 Horva-tovi /15.20 Horvatovi /16.15 Lovci na nepremičnine / 16.30 RTL Novice/17.00 Lovci na nepremičnine / 17.30 Čas je za rokomet / 17.55 Rokomet (SP): Hrvaška-Makedonija/19.50 RTL Danes/ 20.25 Rokomet (SP): Francija -Koreja/22.15 RTL Direkt 18.00 Jutranji pogovori / 19.30 Regionalne novice /19.35 Vi-deospot dneva /19.40 Spoznajmo jih ... beremo skupaj / 19.45 Videostrani / 20.00 O slovenskem ljudskem izročilu z Dušico Kunaver 18.40 Poročila/19.00 Dober pogled / 19.30 Monitor TV / 20.00 Slavnostna akademija občine Radovljica / 20.40 70. let smučišča Kranjska gora / 21.10 Otvoritev severne blejske obvoznice 10.00 18.00 Gnes/18.05 Gostilna priran-cet /19.05 Pom info / 20.00 Gnes/20.05 Gostilna pr'Fran-cet / 21.05 Pom info / 22.00 Gnes, ponovitev / 22.05 Gostilna pr'Francet / 23.05 Pom info 17.30 Kuhinjica / 18.00 Pomurski dnevnik / 18.15 Aktualno / 18.30 Polka in majolka/19.30 Kuhinjica / 20.00 Pomurski dnevnik / 20.15 Polka in majolka/21.15 Aktualno/21.30 Pomurski dnevnik V nedeljo pod lipo /11.30 Infokanal Televizije Celje/15.30 Video strani /18.30 Dogodki dneva /18.50 Minute za kulturo /18.55 Viža tedna /19.00 Videospoti / 20.00 Košarka (m) ^^Jgeoivj Risanka / 9.00 Po naši deželi / 9.30 Svetovna popotovanja /10.00 Kuhinjica /17.00 Tv reportaže / 19.00 Risanke / 20.45 Evropa v gibanju/21.00 Koncert/ 23.00 Besede miru 6.00 Šest dni, sedem noči, komedija, ZDA (1998) / 7.40 Zlata sredina, komedija, ZDA (2018) / 8.00 Zlata sredina, komedija, ZDA (2018) / 8.25 Dinozaver, animirani film, ZDA (2000) / 9.45 Služkinje, drama, ZDA (2011) / 12.10 V višave, animirani film, ZDA (2009) / 13.45 Disneyjevi kratki animirani filmi, ZDA (2014) / 14.20 Nihče ni popoln, komična drama, Francija (2017)/16.00 Tiho mesto, grozljivka, ZDA (2018)/17.30 Hollywood: Na snemanju / 18.00 HHhH, srhljivka, Francija (2017) 1.00 Tenis: Grand Slam 2019-Australian Open, prenos / 3.00 Tenis: Grand Slam 2019 -Australian Open / 5.00 Tenis: Grand Slam 2019 - Australian Open / 7.00 Tenis: Grand Slam 2019 - Australian Open / 9.00 Tenis: Grand Slam / 9.15 Tenis: Grand Slam 2019 - Australian Open, prenos / 11.15Tenis: Grand Slam 2019 - Australian Open /14.15 Tenis: Australian Open - Game, Schett & Mats /14.45 Smučarski skoki: Svetovni pokal, Val di Fiemme /16.00 Tenis: Grand Slam 2019-Australian Open 5.00 Nogomet: Francoska liga: 1.15 Toulouse - Strasbourg, pon. / 6.45 Nogomet: Francoska liga: Nantes - Rennes, pon. / 8.45 Košarka: Španska liga: Real Madrid - Zaragoza, pon. /10.30 Hokej na ledu: NHL: Winnipeg - Anaheim, posnetek/12.30 Nogomet: Francoska liga: Marseille - Monaco, pon. / 14.30 TV-prodaja / 15.00 Ekstremni športi: Xtre-me Collxtion/15.25 Rokomet: IHF svetovno prvenstvo 2019: Srbija - Brazilija, prenos / 17.15 Nogomet: Soy Fútbol / 17.45 Ekstremni športi: Worldies: 16. oddaja Jaz, ti in nadloga Dupree, romantična komedija, ZDA I.35 TV-prodaja / Charlotte's Web, komedija, ZDA (2006) POROČNI ZAPLET It Takes Two, komedija, ZDA (1995) SLABI STARŠI Bad Parents, komedija, ZDA (2012) petek • 11. januarja 2019 Poslovna in druga sporočila Štajerski , 29 Lepi spomini ne bledijo! Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovalivas ali vase bližnje, in si naročite arkivsko številko Štajerskega tednika zase alijo kot izvirno in unikatno darilo podarite sorodniku, znancu! LETO X*mi.r fiT, Z1 Ptuj, 7- junija 157$ CENA t ÜIWflfiJF nj issN oou-ini GLASILO S&ClALlSTiCNE ZVEIE DELOVNEGA LJUDSTVA IZ VSEE Človek st srečo u itvari sam (stran 3) KafcSne mesnice mamo u Ptuju tsiran 4) Urejanja obmofija Polskave Istran 7) Kuhurai dnevi (stran 9) OsemdeseUeinik ¿a volanom (stran 11) PETO BRIGADIRSKO POLETJE V OBČINI PTUJ Za zdravo pitno vodo v Halozah •*jm trifitjujr, rnajJt \l ill i Ínfrír - Villi« u Omit.li» m MD« Tw Tom« 1« LjvNpiK - itn» Polje. bili t* umni tudi Wf in Uta Farial, tAm Jlan» Écliiíjcinj J»ÍJ> Mura pH-njrinrj Muffe <¿UF»IU ptoflirj» «OfilJnrnji*, t'iifjJiKT^ pj tu uidb dirfín l¡ AfltOfl VdiLcnja, (UtiitJnil Iimkii.iinjc Marli» Pflfi>ín¡i.r »ivljc pi je > *» fcrifjfln^i sfelpU. » M»U t <>OD VVOIllTli U os QMM ¿a "»w MOA Sí. T». p>J ™ • «aj* lupítinf to tpicidl MOA So whktnji.t pel y O * obtMifa lunfírcA (f i..»tiílh l ji.MUiM Mvita 1'OIK, Dala, «iofic». HreJu», I |uhl|.nu - llcJrxraJ. Koícije, Sc nI p- Bwlml^-j. Ka.% ¡„ Sitni« Ornemu fm^uni dcu «a tar fcAto f.-.-üv pmÄi prd >5.K» iVi»,ar«zoroAse,ec , n ■„, ieKprewsWiW™1"*-Pozabi na ženske bu)ne, ee )e V koz«neWpmčeMo. Žena je tako slaba kuhañca, da se razjočem ze, Božično novoletni prazniki s0 slovit udarec nad pas. AFORiZMiWrTREI)»