The Oldest Slovene Daily in Ohio
Best Advertising Medium
ENAKOPRAVNOST
E Q U A L I T Y
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio
Oglasi v tem listu so uspešni
VOLUME XX. — LETO XX.
-
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY, (TOREK) AUGUST 3, 1937.
ŠTEVILKA (NUMBER) 181
električne žice čuvajo mejo
y QUITO, Ecuador. — Grani-carji države Kolumbije so nategnili ob meji med Kolumbijo ln Ecuador jem električno žico, ne da bi o tem obvestili ljudstvo. Prva žrtev električnega toka je bil neki N. Rosero, ki ni bil tihotapec in ki je bil na mestu ubit, cim se je doteknil žice.
mesta proti
"trailerjem"
CHICAGO, 111. — Novodobni ameriški nomadi, ki potujejo v tako zvanih "trailerjih" iz kraja v kraj, so bili predmet posebnih SeJ v 53 mestih. Nekatera mesta S(> določila rok časa, tekom katerega smejo ti nomadi ostati v testnih mejah. Druga mesta so ZoPet določila, da ne smejo poteki odvzeti trailerjem koles, ker ki to značilo, da so se za stalno naselili.
obtožba proti
umoru
SIDNEY, O. — Proti 20-let-ftemu Robertu Jamesu, ki je obtožen, da je kriv smrti 16-letne danite Jenkins, bo vložena obtožba za umor po prvem redu. deklica je umrla za poškodbami v soboto, to je štiri dni potem, ko So Jo našli telesno zelo poškodovano na neki koruzni njivi. James je deklico kriminalno napadel.
skok z letala v smrt
Indianapolis, ind. — Ne-
! mlad fant, o katerem se je Ugnalo, da je Regis Schwer, je ftaJel letalo za razgledni polet, j^kar je skočil iz letala na zem-'Jo ter se ubil. perpetuum mobile
.Dallas, Tex. — v četrtek
zJutraj je prišel Aubrey Free-iz državne jetnišnice, toda Ze istega večera je bil spet tam obsodbo, da ima zopet odseku 30 dni. Našli so ga namreč nekem brlogu, kjer so zauži-;ali in kadili opij. t?hzija za sovjetske
vodnike
Moskva. — Vlada nazna-
Ja> da bo pod novim odlokom emudoma dobilo penzijo 50,000 ^sarniških nastavi j encev, ki so sj s.egli Predpisano starost. Do-J so bili deležni penzije samo j^kulturni in industrijski de-
nlkord starega tB*>arja
lic^RlON, o. — Tukajšnji po-je1Jl.Je zmanjkalo papirja, ko že pri^ela beležiti kazni nekega Žen Ja' so ga aretirali ra^i ko ^	V njegovem re-
zu » 71 zapornih kazni, ki nasaj0 v celoti 11 let.
Ztdtebnrcua'-ke
Zini?S ANGELES. — Miss Aida ]a 5 an- stara 63 let, se je posti-. dni, pa je tako oslabela, da Postila se je "v večjo-81 božjo."
Novo trenje med Rusijo in Japonsko radi napada na sovjetski konzulat
Sovjeti trdijo, da so konzulat v Tientsinu napadli beli Rusi in Japonci, oblečeni v civilno obleko in oboroženi s puškami in strojnicami.
MOSKVA, 2. avgusta. — V* Tientsinu je bil izvršen napad na sovjetski konzulat, za kar se dolži Japonce, da so ta napad in-spirirali. Sovjetska vlada je tozadevno že protestirala v Toki-ju in pri japonskem poslaniku v Moskvi.
Notranjščina konzulata je bila razbita, in sovjetska vlada pravi, da so to storili Japonci in beli Rusi, oblečeni v civilno obleko in oboroženi s puškami in strojnicami. V Tientsinu je mnogo belih Rusov (nasprotnikov ruskega režima).
Ruska vlada zahteva, da se krivce kaznuje, zaplenjena lastnina vrne, za razbito lastnino pa plača odškodnina.
Japonski poslanik v Moskvi je izjavil, da se ne more pričakovati, da bi japonska vlada ustregla tem zahtevam. Napad se je izvršil v stari ruski četrti, kjer nima Japonska nobene avtoritete, je rekel poslanik. Dejal je tudi, da so bili vsi napadalci Rusi.
To je bil zdaj tekom enega meseca že drugi protest sovjetske vlade japonski. Dne 30. junija je bil ob sibirsko - manču-kuanski meji potopljen po Japoncih neki sovjetski topniški čoln. Kriza je bila končana s tem, da so se umaknile vojaške čete obeh strani s spornega o-zemlja.
Iz sinočnjega ruskega protesta ni jasno, kako daleč namerava iti sovjetska vlada, da bobi svoje zadoščenje.
Danes se bo obravnavalo o zadevi cestne železnice
Seja mestnega sveta in druž-binih predstavnikov se bo vršila danes popoldne. Obravnavalo se bo o raznih načrtih.
PONESREČENO LETALO
WASHINGTON 3. avgusta.—Mornariško tajništvo je dobilo poročilo, da je bil hidroplan Panamerican— Grace črte prisiljen spustiti se na morjej; ko se je nahajal na svojem poletu v Kanalsko zona.
Pozicija ohromelega letala ni znana!« sodi pa se, da se je moralo spustiti na morje v bližihi Cristobala. Prav tako ni znano, koliko ljudi se je nahajalo v letalu.
Fašisti poročajo o zmagah v Španiji
Martin pravi, da bo moral Ford podpisati pogodbo z delavsko unijo
Ker kažejo vsi znaki, da se kitajsko - japonska vojna širi v nov teritorij, je ameriški konzul v Tsinanfuju naročil vsem ameriškim državljanom te province, naj se zbero v obmorskih mestih, kjer bodo lahko trenot-no pripravljeni za odhod.
Sodeč po japonskih poročilih, da se kitajske čete zbirajo pri Kalganu in da so Japonska letala obstreljevala Nankou prelaz, je razvidno, da se je bojevanje raztegnilo severozapadno od od Peipinga, proti Mongoliji.
V* ^eja "V boj"
vrgj	ob 9:30 dopoldne se
sNpjeja društva "v b°J" št- 53 (j. v navadnih prostorih. Bo-e Navzoči.
j Mleko se podraži
Se i30 1 mlekarji pravijo, da Pred m°rda cena mleku zvišala Cem *X'tl<om tega meseca za en kvartPr! kvartu. Tako bi stal 13 CeIreka' dostavljen na dom, v prQj v' v mlekarni in sploh na m, ajalnah pa 12 centov. Ce-
Vi*J»h di 86 bo zvišaJa zaradi Poman ,elavskih mezd in zaradi tkanja klaje in paše.
Izborna prodaja avtov
Meseca julija je bilo v Clevelandu prodanih 4,901 novih avtov in 36 trukov ali tovornih avtomobilov. Vseh vozil skupaj, novih in že rabljenih avtomobilov in trukov, pa je bilo pretekli mesec prodanih v Clevelandu 23,806.
Nov grob
V ponedeljek zvečer ob 9. uri je v Lakeside bolnišnici umrl Jernej Stojkovich, stanujoč na 4036 St. Clair Ave. star 53 let. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Heleno, 5 otrok: Stanlija, Jakoba, Lile, omož. Rožanc, Franka in Dorotejo ter druge sorodnike. Rojen je bil v vasi Rapada, fara Razuvica na Primorskem, kjer zapušča brata Mihaela, sestri Marijo in Uršulo, ter več sorodnikov. V Ameriki je bival 30 let. Bil je član društva "Carniola Tent" št. 1288 The Maccabees in Jugoslav Camp št. 293 WOW. Pogreb se bo vršil v petek zjutraj ob 8:30 iz pogrebnega zavoda Jos. Zele in Sinovi 6502 St. Clair Aave., v cerkev sv. Vida ob 9. uri in na to na pokopališče Calvary. Bodi mu ohranjen blag spomin, prizadetim pa naše so-žalje!
CLEVELAND, O. — Danes popoldne ob 4:30 se bo sestal mestni svet k zasedanju, da se končpo vendar že doseže sporazum med mestom in družbo cestne železnice. Če bo kompaniia sprejela nasvet Traction komisarja Edwarda J. Schweida, bo ta sporazum mnogo laglje dosežen. Njegova sugestija je, da se zadovolji kompanija z voznino sedem centov v gotpvini, da daje devet tiketov za 50 centov in da obnovi staro tedensko vozovnico, ki je stala $1.25.
Na prejšnjih sejah je bilo predloženih že več načrtov. Najvišji med njimi je bil, da bi se uveljavilo 10-centno vožnjo v gotovini, šest tiketov za 50 centov, 1-centni transfer ali pre-stopnica in tedenska vozovnica za $1.75, ki bi bila neomejena za vše vožnje.
Nadaljni nižji predlogi so bili:
9-centna vožnja v gotovini, 7 tiketov za 50 centov, 1-centni transfer in $1.50 za tedensko vozovnico.
8-centna vožnja, osem tiketov za 50 centov, 1-centni transfer in $1.35 za tedensko vozovnico.
7-centna vožnja, devet tiketov za pol dolarja, 1-centni transfer $1.25 za tedensko vozovnico.
6-centna vožnja, deset tiketov za 50 centov, 1-centni transfer in $1.10 za tedensko vozovnico.
5-centna vožnja, enajst tiketov za 50 centov, 1-centni transfer in $1.00 za tedensko vozovnico.
na 71. cesti čakali poulične železnice. Predno je pokojna dospela do varnostne zone, jo je mimo drveči avtomobil podrl na tlak. Bila je prepeljana v Glen-ville bolnišnico, kjer pa je kmalu nato podlegla poškodbam.
Pokojna zapušča tukaj žalujočega soproga Nikolaja in več sorodnikov. Rojena je bila v vasi Vojsku nad Idrijo, kjer zapušča sestro, brata in več sorodnikov. V Ameriki je bivala 23 leta. Bila je članica društva Carniola Hive št. 493 T. M. Pogreb se bo vršil v četrtek zjutraj ob 7:30 iz pogrebnega doma Jos. Žele in Sinovi 452 E. 152 St. v cerkev Marije Vnebovzetje na Holmes Ave. ob 8. uri in nato na pokopališče sv. Pavla. Bodi ji ohranjen blag spomin, prizadetim pa naše sožalje!
Peticije za izpre-membo krčmar-skih postav
Gostilničarji bodo zahtevali, da se odpravijo razne "krivice," ki baje vladajo v trgovini z žganjem.
CLEVELAND, O. — Prihodnji teden se bodo razdale po vsem okraju peticije, ki streme za tem, da se odpravi "krivice" v trgovini žganja na drobno.
V peticijah, ki so naslovljene na governerja Daveyja, na ohij-sko davčno komisijo in na državno legislaturo, je sledečih petero zahtev:
1.	Da se takoj prekliče prodajni davek na'žganje, ki se ga prodaja na kozarce ali na drobno.
2.	Da se dovo'i onim, ki imajo D-3 in D-5 p«rmite (prodaja žganja na kozarce za barami in v nočnih klubih), da smejo prodajati žganje v zavojih (steklenicah), in sicer do količine 32 unč.
3.	Da se "tako zvane" državne agencije za žganje odpravijo.
4.	Da se vsi prostori, kjer se prodaja pivo, vino ali žganje, ob nedeljah zapro.
5.	Da se državne prodajalne z žganjem zapro vsak dan ob šestih zvečer.
Zdaj se vrše boji v Aragon-skem gorovju.—Fašisti so
baje zavzeli 350 »tirja- j Delavska federacija nastopila proti delav-ifvasi!J ozemlja m dvaJ skemu odboru.-Delavke preteple CIO
Nacionalistični glavni stan na	OrgaMZatOllCO
albarracinski fronti, 2. avgusta. — V teh slikovitih gorah starodavnega kraljestva Španije, A-ragona, se vrši zdaj velika ofenziva, o kateri nihče ne ve, kje, niti kam je usmerjena.
V prizadevanju, da prepodijo vladne čete iz Teruela, so fašisti v zadnjih dveh tednih zavzeli 350 kvadratnih milj divjega o-zemlja, zasedli 20 vasi in porazili armado 12,000 mož. \
Danes počivajo fašisti 30 milj od Guence, kjer je glavni odcep zadnje ceste, ki jo imajo lojali-sti na razpolago za svoje čete med Madridom in Valencijo.
Lojalistični brambovci so baje popolnoma desorganizirani (pravijo fašisti). Položaj madridskih čet je še poslabšan, ker so umaknili večino svojega topništva in ker so izgubili ogromne zaloge svojih potrebščin, trukov in municije, kakor tudi eno kompletno baterijo.
"Deset brigad nam je stalo nasproti," poroča fašistični general Castellanas. "Bežali so ko zajci. Odšli so tako naglo, da smo našli v njihovih postojankah pripravljene jedi in polno peč kruha." — (No, to poročilo o "zajčjem begu" se nekoliko čudno glasi, če pomislimo, da te čete že leto dni branijo Madrid z junaštvom, ki nima primere. In če vzamemo še v poštev, da so se te čete rekrutirale iz delavcev, ki so morali nastopiti proti dobro oboroženi redni armadi generala Franca! Op. ured.).
Seja
Seja socijalističnega kluba št. 49, JSZ, se bo vršila v petek, 6. augusta, v čitalnici SDD na Waterloo road. Pričetek seje je ob 8. zvečer. Članstvo je vabljeno, da se udeleži.
Dr Soča
Vabi se vse pevce in pevke dr. "Soča", da se prav gotovo udeleže izredne seje, katera se vrši v torek ob 7:30 v Slovenskem domu na Holmes Ave. Ker je seja zelo važna, je navzočnost vseh članov neobhodno potrebna.
V PONEDELJEK
Senat. — V senatu se je pričela debata o Wagnerjevi "housing" predlogi. Posebni odbor je pričel svoja zasliševanja in posvetovanja glede vladne reorganizacije.
Zbornica kongresnikov — Debate o splošnih manjših predlogah.
Doma iz bolnišnice
S Svetkovo ambulanco je bila pripeljana domov iz Mt. Sinai bolnišnice Mrs. Josephine Simon, 1194 East 170 St.
Vaja soc. pev. zbora Zarje
Vsi oni člani soc. pev. zbora "Zarja", kateri niso dobili obvestila, da se prične s pevskimi va-jemi v četrtek 5. avgusta ob 8. uri zvečer, v starem poslopju SND., naj čitajo to za obvestilo. Slišali boste tudi poročilo odbora za izlet, ki se bo vršil v nedeljo na Tanckovi farmi v Mentorju, O. Vabljeni so tudi drugi, ki imajo veselja do petja, da se nam pridružijo. — Predsednik.
Pokojna Ivana Turk
Kot je bilo že poročano, se je zgodila nesreča na St. Clair Ave. in E. 71 St. Johana Turk, rojena Podvornik, po domače Me-klar, stanujoča na 14705 Sylvia Ave., stara 60 let, je bila v nedeljo na obisku z neko drugo žensko pri prijateljih na E. 72 St. Vračali sta se domu ter sta
Ženici na "kari"
Prejeli smo in objavljamo:
Dve inozemki sta šli k pobož-nostim v St. Paul's Shrine. Vračajoč se domov sta vstopili v poulično na Euclid in 40. cesti. Ko vstopita se ozirata okrog za sprevodnika s pripravljenim drobižem v roki. Ena uzre škat-ljico, v kateri se nahajajo izvodi pouličnega tednika "All A-board" in hitro spusti drobiž vanjo. Spremljevalka sledi zgledu tovarišice, potniki, ki so to videli, pa v smeh. Še bolj pa smo se smejali mi, ki smo ostali na poulični do 55. ceste.
Tu sta namreč ženici izstopili, a konduktor je zahteval voznino. Ženici sta mu dopovedovali, da sta plačali in kazali na škat-ljico v ospredju poulične. Ker mu le nista mogli dopovedati, jo je mahnila bolj korajžna v ■> spredje in pobrala drobiž iz škatljice in ga nesla sitnemu konduktorju, da jih je izpustil iz kare.
Presednih listkov nista vzeli. Ali sta hoteli prihraniti po lc ali pa nista vedeli, da bi se za nadaljni cent lahko vozili do Superior ali pa do sv. Clare in od tam proti vzhodu ali zapadu. Naj bo kakor hoče — hodili sta od Euclid do Superior in od tu proti vzhodu — kako daleč, ne vem mogoče dalj kot pa sta se vozili s "štrickaro."
Pogreb dečka
Pogreb umrlega dečka J. Rožica se bo vršil v četrtek zjutraj ob 9. v cerkev sv. Vida iz hiše žalosti na 1091 Addison Rd Oče je bil doma iz Cešnjice pri Moravčah, mati pa iz Perniče pod Šmarno goro, njeno dekliško ime je bilo Mary Strnisha
SPOPAD MED CIO ŠTRAJKARJI IN ČLANI A. F. of L.
LOWELL, Mass., 2. avgusta.^" — Delavska federacija države Massachusetts ima tukaj svojo 52. konvencijo, kateri je predložena resolucija, da se odstavi in nadomesti člane National Labor Relations Boarda, češ, da slednji "podpirajo Lewisov CIO odbor".
George T. Douglas, organizator unije čevljarjev, je predložil resolucijo, obtožujoč NLRB, da se ne "briga za pravila, ne za "fair play", kakor tudi ne za elementarne zahteve pravice."
Douglasu se je dalo dovoljenje, da "dokaže obdolžitve," ko pride resolucija na razpravo, kar se bo zgodilo po vsej priliki jutri.
WASHINGTON, 2. avgusta. Homer Martin, predsednik organizacije United Automobile Workers cf America, ki je združena s CIO, je danes izjavil, da bo njegova unija zahtevala pred koncem tega leta od Ford Motor Co., podpisan kontrakt.
Po konferenci z Johnom L. Lewisom, CIO predsednikom, jjs Martin izjavil, da je dobila uni-pa podpisane kontrakte od vseh industrijskih tvrdk, ki pošiljajo Fordu "parts" ali dele za avtomobile.
Dalje je dejal, da je unija popolnoma organizirala Fcrdove tovarne v Los Angelesu in Oak-landu, Cal., Kansas Cityju, St. Louisu, Dallasu, Chicagu, Buf-falu, Edgewaterju, N. J., in v Iron Mountain, Mich. Dejal je tudi, da je bilo tozadevno že mnogo doseženega v ogromni Fordovi tovarni v River Rouge.
CLEVELAND, O. — Komaj eno uro potem, ko se je udeležila konference, ki se je vršila včeraj med sodnikom Silbertom in voditelji CIO, je bila Miss Rose Pesotta, podpredsednica International Ladies Garment Workers unije, pretepena blizu Federal Knitting Mills naprav.
Po konferenci se je Miss Pesotta odpravila, da obišče pike-te pred tovarno na Detroit Ave. in W. 29. cesti. Policiji je' povedala, da je šla v neko prodajalno telefonirat, kjer jo je nenadoma napadlo in pričelo pretepati pet žensk, v katerih je spoznala delavke tovarne, ki je bila organizirana po organizatorjih A. F. of L. Morala si je iskati v bolnišnici pomoči, kjer so ji obvezali glavo, nakar je bila odpuščena.
Dalje sta bila dva moška lažje poškodovana v spopadu, ki se je završil včeraj popoldne med C. I. O. štrajkarji in A. f- of L. delavci pred tovarno. Tudi ta dva sta morala iskati v bolnišnici pomoči, kjer so ju obvezali, nato pa odslovili.
Milwaukee, Wis. — V soboto se poročita Luka Janžovnik, 423 W. Washington St. in Mrs. Mary Dragan, vdova.
Znano gostilno Mrs. Antoinette Mikek, vdove po pokojnem pevovpdji Franku Mikeku, je te dni prevzel njen svak Alvin Je-raj, ki je svoj čas več let vodil znano kegljišče Studio Bowling Alleys, na W. National Ave.
Frank X. Veranicii, ki je nedavno resno obolel, se je podal v Rochester, Minn., da se tam podvrže zdravniški preiskavi na sloviti Mayo kliniki.
Willard, Wis. — Pred kratkim sta se poročila Miss Mayme Gregorich, in Anton Kezel. No-voporočenca sta se pedala v Milwaukee, kjer si nameravata u-stanoviti lasten dom. — Iz bolnišnice se je vrnil domov k svoji družini Mr. Frank Perovšek. Po prestani težki operaciji se je njegovo zdravje izdatno izboljšalo.
V soboto zjutraj je v Milwaukee, Wis. nenadoma umrl znani gostilničar Frank Prah. Zadela ga je kap. Pokojni je bil star 49 let ter doma iz Bučke na Dolenjskem. V Ameriki je bival 30 let, ves čas v Milwaukee. Poleg soproge Fanie zapušča tu še pet sinov in eno hčer ter brata Josipa. V starem kraju zapušča brata Janeza. V torek, 20. julija pa je na svojem domu preminula Magdalena Bokal, stara 70 let in doma iz Litije. V Ameriki je bivala 35 let, ves čas v Milwaukee ter zapušča sina Mihaela. Bila je vdova.
Škrjančki
Starši Škrjančkov, ako se v resnici zanimajo za napredek mladinskega zbora, so prošeni, da se gotovo udeležijo redne mesečne seje, katera se vrši v sredo 4. avgusta ob pol osmi uri zvečer v navadnih prostorih. — Pridite gotovo vsi brez izjeme. — Nadzorni odbor naj pride točno ob 7 uri za pregled računov.
Za povišanje cen plinu
East Ohio Gas Co., je naprosila včeraj komisijo za javne naprave, če sme zvišati ceno plinu v Lakewoodu. Po tem zvišaijiu bi bila cena plinu sledeča: $1 za prvih 1000 kubičnih čevljev ali manj; 70c za 2000 kubičnih čevljev in 55c za vsakih 1000 kubičnih čevljev več. Dosedanje cene so take kakor v Clevelandu.
Smrtna kosa
Kot smo poročali, je včeraj zjutraj preminula po kratki bolezni na domu hčere 701 E. 159 St., Frances Kavalar, roj. Legat, stara 50 let. Doma je bila iz Lesc na Gorenjskem, odkoder je prišla v Ameriko leta 1911. Tu zapušča žalujočega soproga Johna, hčer Frances, poročeno Schenk, v Toledo, O., sina Johna starše, dobro poznana Johna in Thereso Legat na 390 East 165 St., brate Johna, Toma, Joe, Franka in Williama ter sestri Josephine, por. Mertek in Cecilijo, por. Kumer, ki se nahaja v Pittsburghu, Kans. Bila je članica društva Združeni bratje, š'. 26, SSPZ. Pogreb se vrši v četrtek zjutraj ob 8:15 iz hiše žalosti na 1357 East 171 St. v cerkev Marije Vnebovzetje in na pokopališče sv. Pavla pod vodstvom August F. Sveteka.
BTRAN 2. "
ENAKOPRAVNOST
3. avgusta, 1937.


UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI
99
»ENAKOPRAVNOST«
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO.
6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-5312 Issued Every Day Except Sundays and Holidays
so raznašalcu v Clevelandu, za celo leto.................................$5.50
ta 6 mesecev....................$3.00; za 3 mesece......................$1-50
Po pošti v Clevelandu, v Kanadi in Mexici za celo leto.................$6.00
za 6 mesecev....................$3.25; za 3 mesece......................$2.00
Za Zedinjene države za celo leto ........................................$4.50
ta 6 mesecev....................$2.50; za 3 mesece .....................$1.50
Za Evropo, Južno Ameriko in drug« inozemske države: za celo leto.......................$8.00 za 6 mesecev....................$4.00;
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879.
r„ 104

NASILJE V STAVKAH
i.
Med publiko vlada v splošnem mnenje, da se uveljavi v stavkah nasilje potem, ko delavci prekršijo zakone in je poklicana policija na pomoč, da vzpostavi spet red in mir. Večina ljudi je mnenja, da se delavstvo, ki ne more dobiti tega, česar si želi, mirnim in zakonitim potom, zateče k nasilju. To naziranje pa je skrajno nesmiselno, kajti v trenotku, ko krene delavstvo s poti, ki so strogo predpisana po zakonu, se avtomatično izpostavi surovi sili in nasilju. Naj že gre za enega samega policaja ali pa za armado istih, policijska sila je zmerom na strani delodajalcev.
Bilo bi torej skrajno absurdno misliti, da bi se delavstvo posluževalo nasilja, ki se v vsakem slučaju izkaže samo kot bumerang. Zlasti absurdno pa bi bilo misliti, cla se bo nasilja posluževalo delavstvo zdaj, ko je javno mnenje na njegovi strani. Kljub temu pa povprečna oseba misli, da delavci komaj čakajo, da se morejo zateči k nasilju.
V delavskih štrajkih je bilo res mnogo nasilja — lista delavcev, ki so bili ubiti in ranjeni, še ni končana — toda, kje je bil vir tega nasilja? Res je, da se ni opustilo ničesar, da bi se naredilo vtis, da so za vse nasilje odgovorni stavkarji, in cesto tudi njihove žene. časopisje in prižnice, radio in javni govori, vse je stremelo za tem, da se naredi tak vtis v javnosti.
Poglejmo torej nekoliko podrobneje to stvar. Dne 31. maja je imel newyorski Times z debelimi črkami na prvi strani natisnjeno: "Štirje ubiti, 84 ranjenih, ko so stavkarji naskočili policijo v So. Chicagu." In tedne zatem je prišla resnica na dan. Oko fotografske kamere, ki ne more lagati, je ujelo na film prizore neverjetne policijske brutalnosti in ubojev, ko je policija naskočila množico neoboroženih delavcev in njihovih žena. S teh filmov je razvidno, da ni bilo niti najmanjšega nasilja od strani delavcev. Nasprotno: mirni in zakon spoštujoči državljani so bili brez usmiljenja pobijani. Noben zločinec ne bi mogel prekositi čikaških policajev v njihovi vnemi pri pobijanju delavstva.
Toda en sam izgred še ne naredi pravega jeklarskega štrajka — vsaj tako dolgo ne, dokler morejo Girdler-ji in Purnelli najti dovolj spoštovalcev "reda in zakona," ki bodo opravili zanje njihovo grdo delo. Youngstown, Beaver Falls, Massillon, Canton — vsak stavkovni okraj je bil deležen te ali one vrste nasilja, ki se je naprtilo jeklarskim delavcem na pleča.
Dne 10. junija je bilo mesto Monroe, Mich., pozori-šče druge take "bitke" med delavci in zakonom. V Republic tovarni v Monroe je zaposlenih približno 1350 delavcev. Kakor poroča Harry Clark, predsednik S. W. O. C. lokalov, je od teh 1150 sprejemljivih za unije, dočim so ostali pisarniški delavci, supervizorji itd. Ko je bil proglašen štrajk, se je zaprlo tovarno. Tovarna je ostala zaprta trinajst dni, v katerem času so pred tovarno stra-žili piketi. Tekom vsega tega časa ni bilo nobenih izgredov, nobenega nasilja, člani CIO so bili v pretežni večini in stavkarji so predstavljali solidno fronto. Ali z besedami predsednika Clarka rečeno: "Tovarna je bila zaprta in mi smo gledali, da se ne izcimijo nemiri in neredi."
Toda v Monroe se je nekaj kuhalo. Župan Daniel Knaggs, ki je bil pod vplivom bizniških interesov, je sklenil, da zlomi stavko. Ker niso mogli ukazati delavcem, naj se vrnejo na delo, so se "vodilni" meščani po-služili druge taktike. Ustanovili so "Zvezo jeklarskih delavcev," ki je postala hrbtišče "back-to-work" kampanje. Župan Knaggs je pričel zdaj trditi, da so delavci v pretežni večini za to, da se konča stavko in da se vrnejo na delo. Pod to pretvezo je župan določil, da mora tovarna odpreti svoja vrata, in dan 10. julij je odločil kot rok za to. Hkratu pa je posvaril SWOC pikete, da bo prišlo do nasilja, če bi se hoteli vmešavati v zadevo.
(Dalje jutri.)
St. Clair Rifle and Hunting Club
Pozor lovci in lovke! St. Clair Rifle and Hunting Club priredi svoj letni piknik v nedeljo 8. au-gusta. Imeli bomo tudi strelsko tekmo na lončene golobe, pri kateri bodo oddane tri nagrade. Prva je pet dolarjev, ki jo dobi tisti, ki sestreli največ golobov. Druga nagrada je tri dolarje, ki jo dobi drugi najboljši strelec, tretja nagrada je dva dolarja in jo dobi tisti, ki sestreli najmanj golobov ali ne manj kot enega.
Tekme se lahko udeleži vsak član ali nečlan. Poleg strelske tekme bomo imeli še eno tekmo za moški in nežni spol.
Za plesa željne smo napravili novo plesišče, za ples bo igral U-rankar orkester.
. Collinwoodski fantje pravijo, da se udeležijo korpcrativno. — Dekleta nabrusite pete! Klub vabi vse lovske klube iz Clevelan-da in bližnjih mest, da se udeležijo piknika in strelske tekme
Piknik se vrši na Good Gold farmi v Mentor, Ohio. Kdor ne ve za prostor naj mu služi sledeči kažipot: vozite skozi Wil-loughby, preko mostu še ene miljo in pol po US 20, potem zavijete po 306, ko privozite preko železniškega tira, zavijte na desno po St. Clair ave., ki va? pripelje na prostor. Pazite na znamenja.
Izid zadnjih vaj je bil: J. Urankar 18 F. Kosec 19 F. Stampfel 21 J. Sušel 17 M. Cimperman 11 J. Mihelich 11 J. Peterka 14. A. Podpadec 15 J. Novak 19 C. Skufca 14 F. Turšič 20 P. Antcnin 21 A. Ravnikar 14 A. Pirnat 7 J. Urbancic 15 A. Novak 19 J. Urankar 17 A. Antonin 19 F. Ruga 9 F. Seitz 17 A. Urankar 12
A. Bozich, tajnik
Jontez z umrlim Podgoriča-
nom, caplja po Waterloo
V sredini "Prosveti" z dne 28. julija, smo čitali dopis, našega vebpoznanega pisatelja, dopisnika, žurnalista in še več drugih titclnov, kako ga je polomil leta (on pravi menda 1931 ali 1932). Sedaj pa skesano pripozna, da ni bil on prav nič kriv, pač pa Lena in France (pardon on misli mene), ker se je med tema pričela dopisniška vojna. Hear Ye! Hear Ye! Vojna se bo zopet pričeli! Jontez caplja po Waterloo, se ustavlja tukaj in tam, išče zaveznikov. Kdor mu ponudi "Alka seltzer" ga vpiše kot zavetnika. Ker pa vsa zadeva skupaj spada na smetišče (City dump), bi dopisnik priporočal "tritanje" mesto alka seltzerja, saj pol pinta ricinovega olja.
Kadar človek "jamra", da ga tudi želodec boli, kot je to storil Iven, je ricinovo olje jako priporočljivo zdravilo za one, katerim možgani zatemnevajo, da se nc morejo spominjati svojih dejanj, in letnic. Posebno če ima pisatelj veliko domišljijo, pa sam ne ve, kdaj stori prijatelju veliko krivico. Jako žalostna zgodba, javno priznana, da je on ste ril veliko, veliko napako, kot jih je že prej in pozneje.
In kaj je on storil? Mi smo slišali, kaj je šmarenški "šol-meštar" storil. In ravno nekaj
takega je storil urednik vseh u-rednikov, ko je objavil svojo pogreto "rihto", da je pred petimi ali več leti obtožil pri soci alističnemu klubu št. 49 JS7' Johna Lckarja, starejšega tei da mu je s tem storil veliko krivico, ker je bil imenovani izključen iz kluba. Kakšna godlja za časnikarja in slovničarja, ker misli, da je tako prebrisan, da bo s tem netil ogenj in uničil ta majhni klub, kateri je bil že tolikim na poti, da so se obregali vanj, pa vsak je odletel na smetišče.
On je zapisal: "Prepir, ki je vrgel slabo luč na klub, je bil med njegovo ženo (J. L. St.) in Barbičem! (Jaz, Ivan Jontez, sem bil pa čisto nedolžen, ker o-nanadva sta me zapeljala, in vgriznil sem v jabolko.) In neka1 teri so že priznali krivico, ki so jo storili nedolžni žrtvi!
Tukaj je pa naša stran, mi 3eveda nismo žurnalisti, bolj slabi dopisniki, smo pa dobri poni a vatel ji zavajalcev in intri-?antov, kadar skušajo škodovati kakšni organizaciji. Zapomnite si, da tukaj ne gre za kakšnega Barbiča, ne za Leno, ampak kot ž3 večkrat prej, gre za uničenje kluba. Pa zakaj se zalatu-<ejo v to, ker če tudi bi podrli, ')om jaz šs \edno tukaj na no-^ah stal, dokler me ne dobi pc-grebnik.
Lokarju se ni storila nobena krivica. Leta 1932 je bil pri Jon-tezu na obisku doro poznani brat SNPJ. Lokarjevi so želeli, kot sem pi znejt* razvidel iz pismene korespondenco med Mrs. L. Loka- in Jontezom, da bi o-menjeni tvidi njih obiskat Ampak Jonte/. .je bil takrat že pre-ponosen, da bi ga tja peljal ali mu priporočal obisk in tako je prišlo do obtožbe, katere pa ni bilo treba, kot ni potreba lanskega snega. Tista obtožba ni izključila ne Mrs. in ne Mr. Lo-karja. Izključilo ju je le plačevanje članarine, ker sta zaostala septembra, oktobra, novembra in decembra. Obtožnico je pa prinesel na površje šele meseca januarja 1933.
Jaz sem takrat povedal toži-telju, naj nikar ne obtožuje, ker sta se že sama izključila. On je pa hotel pokazati svoj staro-krajski "instinkt", češ, pa jih bomo in tako soc. klub št. 49 JSZ, ni dolžan Lokarju nobenega priznanja, da mu je storil krivico, ker si jo je sam, ker ni poravnal prispevkov.
Drugič1: Oba sta bila obveščena o obtožbi. Temu, kateremu smatra Jontez, da se mu je zgodila krivica, ni bilo mar, da bi se prišel zagovarjati in bi dejal: Jaz nimam nič pri tej stvari, nisem kriv. Ne, ni ga bilo! Veste pa, kaj je storil: Dopoldan v nedeljo je bila razprava. Popoldan je šel pa k Franku Hay-nitu, kateri je predsedoval seji-
Poizvedel je, kako ae je vršilo. In pozneje je bila vsa zadeva priobčena v "Ameriški Domovini". In ker že on, Ivan, govori o krivici, govorimo še mi. Trem članom kluba se je škoda naredila. In kdo jim bo povrnil, stari Lokar? Ako bo katera krivica popravljena, bo ta prvo. Potem naj pride pa starejši, da se ae njemu popravi. Ampak ko je dekla hlapca vprašala: Kdo bo pa; živel najino bitje? Hlapec: Oni ki je nad nami. Gospodar na češnji: Jaz že ne! In jaz tudi ne bom krivic popravljal. Nisem kriv!
Kdor išče, najde, in našli so.
Dopisovanje med mano in Leno se je pričelo šele potem, in evo ga Jo-tez: "Ameriška Do- ,
movina" in listnica uredništva z dne 26. januarja,' 1933. Barbič naj ima zaenkrat dovolj. Eden ali dva dopisa take vsebine sta na mestu, potem pa stvar izgubi svojo zanimivost. L. L. (ali Leni Lokar).
Mr. Jontez, poskusi opravljati kaj bolj potrebnega človeški družbi, ker bo tudi Tebi koristilo. To le pohajkovanje po Waterloo in opravljanje onih, ki se ne strinjajo s Tabo, Ti ne bo prav nič koristilo. Kar se mene osebno tiče, Ti povem, kot sem že veliko drugim: Da se požviž-gan na Te. Ako bi Ti pa ustme-no, potem bi izgovoril isto, kot sem na "šušterskem" pikniku pred par leti. To je takrat, ko si začel posnemati osla!
Tvoj kolega
Frank Barbič
vi. Nenadoma pa pridivjata dva ovčarska psa (najbrž sta bila volčjaka), ki sta kozo raztrgala in požrla. — Vidi se, da je v vsakem živem bitju ostalo še nekaj primitivnosti, ki je ne izruje nobena civilizacija. Tudi ta dva psa sta po vsej priliki zaslišala svoj naturni "Call of the Wild" — klic divjine, kar je tako čudovito opisal Jack London, v svoji povesti o vprežnem psu, ki ga je vabila divjina z neodoljivo silo, da se je končno odzval njenemu klicu ter se pomešal med volkove.
Pet milijonov Japoncev mobiliziranih
TOKIO, 20. julija — Japonska mobilizacija je v polnem teku. Po mikadu odrejena mqbili-zacija 5,000,000 mož se v vseh 48 japonskih pokrajinah nadaljuje z vso naglico. Pred železniškimi postajami v Toki ju in drugih japonskih mestih so zbrani veliki kontingenti vojaških čet, ki čakajo na prevoz z vlaki. Med japonskim prebivalstvom vlada veliko vojno navdušenje,, kakršnega še ni bilo po svetovni vojni. Velike množice se zbirajo pred železniškimi postajami ter prirejajo odhajajočim četam navdušne ovacije.
ANGLEŠKI KRALJ
OBIŠČE FRANCIJO
PARIZ. — Iz poučenega vira se doznava, da pričakujejo v pariških uradnih krogih proti 'koncu tega leta obisk angleškega | suverena. Angleški kralj bo pri-j šel k slavnostni otvoritvi spome-Inika padlim Avstralcem pri Amiensu. Spomenik bo postavljen na mestu, kjer so avstralski vojaki 1. julija 1916 prvič posegli v boje proti Nemcem.
Nemčija zbira žitne zaloge
BERLIN. — Vlada je prepovedala objavo informacij o nemških žitnih zalogah, o stanju žetve in o uvozu pšenice. Vzroki za to prepoved bodo bržkone vojaškega značaja. Prepoved je bila izdana po objavi uradnih statistik, iz katerih je razvidno, da je Nemčija v prvih šestih mesecih t. 1. nakupila v inozemstvu desetkrat več pšenice kakor ob istem času lanskega leta. Te velike nakupe pšenice spravljajo v poučenih krogih ne samo v zvezo z letošnjo slabšo žetvijo, temveč tudi z namenom, da se zberejo večje zaloge žita za primer vojne.
PARIZ PROTESTIRA V RIMU
PORIZ, 31. julija. — Francoska vlada je danes protestirala pri italijanski vladi zaradi neprestanih napadov italijanskega časopisja na Francijo.
Francoski poslanik je zahteval od italijanskega poslanika, naj naznani vir, iz katerega prejema italijansko časopisje vest'i, ki trde, da Francija dovoljuje dobrovolcem prehod preko svoje meje v Španijo, kjer se bore na strani republikancev, in da Francija zalaga lojaliste z orožjem.
Francoski poslanik je zagrozil italijanskemu poslaniku, da utegnejo imeti te laži neljube posledice.
Višanje življenjskih
cen
Tekom zadnjih dveh let je mesto Cleveland med 59 večjimi a-meriškimi mesti prišlo z osmega na šasto mesto, v pogledu višine cen življenskim potrebščinam. Med marcem leta 1935 in marcem 1. 1937 so se življenski stroški štiričlanske rodbine ročnega delavca zvišali za 5.2 odstotka. Leta 1935 je stalo povprečnega elevelandskega delavca preživljanje sebe, svoje žene in svojih dveh otrok povprečno $1,348 na leto, dočim ga stane leta 1937 — $1,518.
[m
[\
tf
ii
KLIC DIVJINE
Mr. Hartman iz Royaltona, O. nam poroča, da se je v četrtek popoldne pasla njegova koza na travniku v bližini njegovega doma, kjer je bila privezana na vv-
m o lit ev za mir, priprave za vojno
TOKIO. — Japonski delegatje konvencije za svetovno naobraz-bo so šli pred otvoritvijo konvencije v tempelj molit za zmago japonskega orožja na Kitajskem, nato pa so se sestali h konferenci, na kateri so ukrepali o dosegi miru potom naobraz-be.
kanada proti prostovoljcem
OTTAWA. — Kanadska vlada je danes odredila, da ni dovoljeno prostovoljcem odhajati v Španijo, prav tako je prepovedala tudi vsak izvoz orožja tja. Vse to je vlada storila, da ohrani nevtralnost dežele.
letalo treščilo na zemljo
RIM. — Včeraj je treščilo v Vadi Hajfa ob Nilu na zemljo italijansko potniško letalo. Podrobnosti še niso znane, vendar pa se domneva, da so se v letau vozili italijanski častniki v Abe-sinijo ali iz Abesinije.
FOKD AVTOMOBILI BODO DRAŽJI
Detroit, Mich. — Cene Fordovim avtomobilom modela 1. 1937 se bodo zvišale z današnjim dnem. Povišanje cen bo od $15 do $35, kakršen je pač model, ki ga kdo kupi. Povišanje ne bo prizadelo pet tipov avtomobilov, kakor tudi ne trukov.
ŠKRAT
'»ooecccc.;1-
auuoaao

On: "Julka, bodi pametna in poslušaj me! Oženil se bom s hčerjo bogatega lesotržca."
Ona: "Toda, ali pa ima ta ženska dovolj premoženja za naju oba?"
Na cesti drvijo in trobijo avtomobili, zvonijo poulične kare, kriče dečki, ki raznašajo časopise ... v zraku brne aeropla-ni, sredi tega dirndaja pa stoji rojak, ves zmešan in nervozen, ki ne ve, ne kod, ne kam . . . Pa mu zabliska rešilna misel in zavije v prijeten hlad kevdra v Slovenskem Narodnem Domu.
Hrvatje pravijo "niš!" Slovenci 'nič!" Srbi: "Vse!"
Amelia Earhart je uradno proglašena za mrtvo. Zdaj pa naj se lepega dne javi in pove, da je še živa, pa jo utegne na-hruliti kak pedantni birokrat: "Tako lahko vsak pravi!"
Srbi imajo svoje pravoslavje, Hrvati dr. Mačka, Slovenci pa klerikalce.
"Če kdo sam igra je solo; če dva, je duet; in če trije?" " . . • je trojka pri taroku!"
Promet se je izboljšal.
A (pravi znancu): "Svetloba se giblje s hitrostjo 30,000 km v sekundi." —
B: "Motite se; 300.000 km je pravilno."
A: "Tako ? No, potem so se pa prometne razmere jako izboljšale."
"Ali ni dolgočasno ribe loviti' Kaj si pa mislite, kadar po ure takole sedite?" --
"Mislim si: Ali bo prijela ali ne bo?" —
"In kadar prime?"— "Takrat si pa mislim: Zdaj jc pa že prijela!"
po ulicah no trava rasla...
MAYSVILLE, Ky. — Eugene Mertz je pisal bivšemu predsedniku Hoover ju pismo, kateremu je priložil izrezek iz časopisa, v katerem je stalo poročilo, da rase trava na neki ulici v Mays' ville. Bivši predsednik Hoover se mu je pismeno zahvalil za obvestilo. I've told you so.......
TRIKRAT TREŠČILO V ISTI HLEV
Newport, Vt. — Vera, da nikoli ne trešči na isti kraj dvakrat, se je izkazala za krivo-Leo Monettu, farmerju, je stre* la že dvakrat treščila v njeg°v hlev in mu ga zažgala, nakar je že dvakrat pozidal in popra' vil. Tekom velike nevihte v s°* boto pa je spet treščilo v hle^' ki je zgorel.
T ¥ O »
^ ^
^ ^ m
STERLING COATS & SUITS AND FUR-COATS
Ker se vse blago draži, zato vam svetujem, da si izberete fino, čisto volneno
"STERLING" suknjo ali FUR-COAT najnovejše 1937-1938 mode, prej ko mogoče, DIREKTNO IZ TOVARNE in to po vedno nižjih cenah kakor kje drugej.
Izberete vašo suknjo sedaj, plačajte nekoliko kadar jo Izberete in drugo enkrat Octobra ali Novembra
(Will Call).
Prosim, oglasite se, ali me pokličite, da vas peljem naravnost v tovarno, kjer si lahko Izberete 1®° in trpežno suknjo po vaši volji in ceni.
Z a pošteno In točno postrežbo se vam priporočam
BENNO 6. LEUSTIG

1034 ADDISON ROAD Tel.: ENdicott 3426
^ a i» * -i-^"
3- avgusta, 1937.
■ SNSEOPRSVSOST
SEZNANITE JAV NOST Z VAŠO TR GOVINO POTOM
ravnosti
Sttasmmmmfflmmmmtnnnmmmmttmmmmim
ALEKSANDER LIČAN:
Opomini 12 jibmie
Užitki diktatorjev
Iz'eti po azijskem svetu. — Novi doživljaji. _ Na potj za 2iatom.—V Blago-veščensku. — Potovanje v Aldan. — Ob Amurju. — Beg pred šakali.
Začel sem lenuhariti, zjutraj Sem zajtrkoval v večji kavarni, Ves Popoldan sem potem prebil ^ameriškem baru, kjer je bil ve-llk kino. To je bilo velikansko Poslopje, napravljeno za ameriške vojake. Vstop pa je bil dobljen tudi vsakemu vojaku dru-™ držav, ki so se borile proti bol3š&vikom.
čez 14 dni me nj veg zdržalo v 'adivostoku. Odpeljal sem se s lirikom v mesto Kobe na Ja-Panskem ter si ob tej priliki o-e al vsa večja japonska me-draj kakor Jokohamo, Tokio in £a. A o tem mojem potova-3U kaj več v drugi knjigi. Za-Udl1 sem se tu celih 40 dni in aposled spet privandral v Vla-
dlvostok.
nJak°j drugi dan sva s Simo-Jem odrinila na francoskem
ParSU Proti SinferaP°reJu' a' sva • Je Vozi* zel° P°^asi' | nom1ZstoPila v šangaju z name- j
tfg-v'da si poiščeva drugega, hi-gapSega'ki na->u P°PelJe do Sin" | •»or	sva &a> a sva
rtni j a čakati na njegov odhod
aneva.	j
odbila sva to priliko in si ski i 5 mesto» posebno franco-ne kn pgleški del. Tu so trgovi-1 ge'rj. 1 Jim zastonj iskal para v j 8Va 'n.U ali na Dunaju. Prišla! nat^o velike kožne trgovine, De(jaer° Je Simonetti smuknil, ž6i ^ 1 ga bil opazil. Bal sem se lijoh iSe ^ ^orda izgubil v mi-kenj m mestu, ter si po krat-ca^j em|šljevanju najel Kitaj-Hetjj na svojem dvokoles-prjstaVozičku hitro pripeljal v] čaka| 1 - uro sem nestrpno j Prijatelja, dokler se mi ni | naproti.	j
Uostj ' Pa delaš te neum-1
PoJdivParnik že čaka na odhod !
I Pred vsakim parnikom je maje-.stetično razbijal nad pol metra debeli led ledolomisel. Seznanil j sem se z večjimi vladivostoškimi trgovci. Shajali smo se zvečer v 'restavraciji "Sibiru" v Svetlan-'ski ulici.
Neki večer me je poklical trgovec Sergij S. in mi povedal, da je sin harbinskega trgovca K., ki študira v Vladivostoku, nevarno zbolel na živcih. Prosil me je, če bi hotel sina njegovega prijatelja za dobro plačilo povesti v Harbin. Obljubil sem mu in že drugi dan sem se odpeljal v sibirskem ekspresu s fantom, ki je bil navidezno zelo miren. Pametno sva se pogovaraja, le A-meriko je imel vedno na jeziku. Rad sem mu potrdil, da se takoj odpel java v čikago, ko prejmeva v Harbinu denar od očeta. Proti večeru je postal bolj nemiren in je začel blesti, kmalu je mirno zaspal. Bila sva sama v oddelku drugega razreda in tudi mene je posilil spanec. Kar naenkrat sem začutil, da me je nekdo davil. Prebudil sem se in zagledal pred seboj norca, ki je imel obe roki močno stisnjeni okrog mojega vratu. Kričati nisem mogel, le čutil sem, kako močno mi kri kipi v glavi. Z zadnjimi močmi sem se otresel umobolnega fanta in razbil šipo kupeja, da sem opozoril sopotnike na svoj nevarni položaj. Med splošno zmešnjavo je fant zbežal iz kupeja, odprl duri in skočil iz drvečega vlaka. Vlak smo hitro ustavili in našli ubožca vsega obtolčenega ob progi. Vendar po izjavi zdravnikov ni bil nevarno ranjen. Po prihodu v Harbin so ga odpeljali v bolnišnico. Takrat sem sklenil sam pri sebi, da je bila to prva in zadnja moja pot v družbi z nevarnim norcem.
( dalje prihodnjič)
va!»
'a
mtro, da ga ne zamudi-v
bblje°Z® Sem prodal, morda še SWL or bi Jih Prodala v
Creju"	I
Vsoto, (J Prejela sva tako veliko j seboj' ^ Se je nisem upal vzeti s
nar tiaVrdkami nakazala de" V'adiv ;ndokitajsko banko v
SVat0r ku- p°t v Singapore
VU(l0vej °Pustila in se vrnila v
bHe mo0stok- že na parniku so
•ittbij J® misli v Aldanu, v ob-
V 1 deželi zlata in kožuho-
Tak
Sil J0 Pohodu sem si na-fU(Jiral ne zemljevide in
ft hot iV°ja pota" Pomlad Pa 8,1 2*hai * Priti" Dolgočasil sem 2 veliko vladivosto-
0glewnišče "Zoloti in
1 Prihai ^elikanske parnike, ki in odhajali iz luke.
Pristopajte k Cankarjevi u-stanovi in naročajte se na "Cankarjev glasnik". Pokažite, da naprednjaki ne znamo samo go voriti, temveč tudi ustvarjati, kadar se za nekaj zavzememo! Pokažimo, da smo še krepki in čili in se ne mislimo še podati reakciji!
IZNEBITE SE GLAVOBOL*
Olajša mesečno trpljenje
Brez opija ali kinina
Ali vas nadlegujejo hudi glavoboli? Iznebite si jih! Za hitro odpomoč — brez kinine, bromida ali opija — poskusite Garfield prašek proti glavobolu. Za povžltl štiri krat 10c, 12 za 25c.
GARFIELD
Prašek proti glavobolu
7 ■ A*r/>|| K Pišite za brezplačen
/ AM UN I! Poskus Garfield pra-Lnwiwiijiška proti glavobolu—
cudl Garfield čaj proti zapiranju. Plute Garfield Tea Co. Dept. T, Brooklyn, N. Y.
LIFE'S BYWAYS
| y-flo-Wu* •
I irV<iSH <*&utV 1MINKA Si'f'S'^i
Ej-w: 117
? A»
IWO.E. KCTTHAAI
never yiv ijook so hor WITH jejTM.^ J.1TT1E "faz.*. ON m i i uFFfcjz J-IF?
Okrog 400 milijonov "podanikov" živi pod vlado petih diktatorjev. Ti diktatorji imajo zelo različne navade z ozirom na jedi, pijače in kajenje.
Japonski cesar Hirohito, ki vlada 97,694,000 osebam in izhaja iz vladarske rodovine, ki je baje 2,500 let stara, nikoli ne rabi tobaka v kateri koli obliki in nikoli ne pokusi alkoholnih pijač. Njegova hrana je zelo lahka in vsebuje prav malo mesa. Zajterkuje pa skoro po ameriško: sadje, praženo slanino in jajca, žitnice, opražen kruh in kavo.
Dikt. Mussolini, ki vlada nad 42,500,000 Italijani in 7,600,000 Etiopci, ima za zajtrk črno kavo in kruh. Za kosilo ima solato in sadje, včasih kuhane ribe ali drugo meso in mleko; za večerjo sadje in mleko. Posebno rad ima grozdje, ki ga uživa vsak dan. žganih pijač ne pije, vino samo včasih in na redke čase si zapali cigareto.
Nemški diktator Hitler ki vlada 65,000,000 Nemcev, se hrani kakor kaka f raj lica. Za zajtrk uživa kašo z mlekom, za kosilo največkrat isto, z morebitnim
več pijače. Po cele noči prekrokati je njemu igrača. Posebno zabavo ima s tujezemskimi diplomati, katere vabi na večerje, pri katerih se vrsti zdravica za zdravico, toliko časa, da so vsi pod mizo ali kjerkoli, samo njega se ne prime. V glavnih mestih inozemstva to vedo, zato pošiljajo v turško glavno mesto Ango-ro diplomate, ki zamorejo prenesti mnogo pijače, in še tiste morajo večkrat premeniti. Narodna čast se mora vzdržati, kjer je treba tudi s pitjem. Poleg tega da turški diktator obilno je in zelo mnogo pije, tudi puši neprestano. Ima torej vse lepe turške lastnosti.
"Nova Doba"
USTAVA IN PRAVILA CANKARJEVE USTANOVE
MED ZA ZDRAVILO
Neki vojaški zdravnik v mestu El Paso, Tex., je svoječasno o-pazil znatno izboljšanje pri bolnikih, ki so trpeli na seneni mrzlici (hay fever), kadar so uživali med. Ker seneno mrzlico povzroča cvetni prah različnih rastlin, je zdravnik sodil, da med pomaga v dotični bolezni zato, ker tudi vsebuje cvetni prah. Na podlagi tega je sestavil zdravilo, vsebujoče prepariran cvetni prah, katero baje v mnogih pri-
TOOK OFF 17 LBS. OF UGLY FAT
HEEDED DOCTOR'S ADVICE
dodatkom sadnega soka in kak- j merih senene mrzlice pomaga, sne zelenjave. Za večerjo ima(Klin se tako izbija s klinom, jajca, salato, nekaj zelenjave in j kakšno sadje. Med njegove priljubljene jedi spadajo riž, neke!UMOR DEKLICE V v vrste torta, mleko in prežgana NEW YORKU
juha. Mesa nikoli ne uživa.	_T	TT .
New York, N. Y. — V neki
Ruski diktator Stalin vlada kleti so našli v soboto truplo 171 milijonom ljudi, ki govore | male deklice, ki je bila z vrvjo 149 različnih jezikov. On ne po-1 zadavljena. V truplu so spoznali kusi nobene jedi ali pijače, do- 8-letno Pavlo Maggano. kler ni bila preiskana zaradi morebitnega zastrupljenja. Njegova hrana je preprosta, toda ne zametuje mesa. Najrajši ima ribe in jagnjetino, napravljeno po načinu njegove rodne Georgije. Redno tudi pije georgijsko vino, toda ne preveč. Ljubi tudi tobak in najrajši vleče pipo.
Mustafa Kemal Ataturk, ki vlada nad 15,200,000 t'urkov, je dober jedec in dober pivec. Za jedi ima posebnega poskuševal-ca, kateremu plačuje po $15,000 letno; ako pokuševalec eno uro po pokušeni jedi ne kaže znakov zastrupljenja, je diktator prepričan, da je hrana varna tudi zanj. Mesa uživa obilno, in sicer največ jagnjetino, pripravljeno na različne načine. In kakor bi se norčeval iz zavrženih določb mohamedanske vere, ki so prepovedovale uživanje opojnih pijač, si jih mož do mile volje privošči v različnih oblikah. Pravijo, da izmed vseh vladarjev na svetu more Kemal "nesti" naj-
Mrs. Robert Hiclcey, Roseville, Calif., writes: "My doctor prescribed Kruschen Salts for me—he said they wouldn't hurt me in the least. I've lost 17 lbs. in 6 weeks. Kruschen is worth its weight in gold.'
Mrs. Hickey paid no attention to gossipers who said there was no safe way to reduce. She wisely followed her doctor's advice. Why don't TOU?
Get a jar of Kruscher. to-day (lasts 4 weeks and costs but a trifle). Simply take half teaspoonful in cup of hot water every morning. All druggists.
ZGUBILA JE 20 FUNTOV DEBELOSTI
Bodite živahni in vitki — to Imate lahko ako ne poslušate klepetulj. Ako hočete shujšati ne vžlvajte veliko mastnih jsdil, masla, smetane in sladkarij — povžijte več sadja in zelenjave in vzemite vsako jutro pol žlice Kruschen Salts v kozarcu vode.
Mrs. Elma Verille, Havre de Grace, Md., piše: "Shujšala sem za 20 funtov. Sedaj mi obleka dobro pristoja."
Nobene drastične telovadbe, ako vsa-tc1 lian povžilete Kruschen Salts.
IPINEL,
ES
OUR
Ciste, svetle, zdrave KRASNE OCI
so čudovita last. Murine očisti, in lajša ter je osvežujoč in neškodljiv. Knjigo Eye Care ali Eye Beauty posiljemo brezplačno na zahtevo.
Murine Co., Dpt. H. S., 9 E. Ohio St., Chicago
USTAVA
I. Načelna izjava.
Cankarjeva ustanova je ustanovljena na podlagi naprednih delavskih in svobodomiselnih načel, idej in stremljenj. Ta podlaga Cankarjeve ustanove ostane ne-izpremenjena, dokler je ne zavržejo štirje letni redni občni zbori po vrsti s tričetrtinsko večino navzočih članov, zastopnikov in odbornikov s poimenskim glasovanjem.
II. Ime, sedež in delokrog.
1. Ta organizacija se imenuje Cankarjeva ustanova (Ivan Cankar Foundation), pokojnemu slovenskemu pisatelju Ivanu Cankarju v spomin. To ime ostane nespremenjeno, dokler je v veljavi gornja načelna izjava. 2. Sedež organizacije je v Clevelandu, Ohio. 3. Delokrog Cankarjeve ustanove je v Združenih državah ameriških.
III. Namen in sredstva.
1.	Namen Cankarjeve ustanove je kulturno organizirati napredne slovenske delavce in njihove organizacije v Clevelandu, Ohio in okolici v svrho izdajanja napredne delavske kulturne revije in drugih publikacij za izobrazbo in razvedrilo slovenskih delavcev v Ameriki na podlagi načelne izjave, resolucij in drugih zaključkov, sprejetih na občnem zboru ali po odboru organizacije v mejah njegovega delokroga.
2.	V dosego tega namena pobira Cankarjeva ustanova od pristoplih članov enkratno pristopnino, katere višino določi občni zbor, od naročnikov na revijo in druge publikacije pobira naročnino in v slučaju potrebe tudi prostovoljne prispevke od članov, naročnikov in prijateljev.
3.	Cankarjeva ustanova posluje na neprofitni podlagi.
IV. Oblika in uprava.
1.	Cankarjeva ustanova je sestavljena iz naprednih slovenskih kulturnih, socialnih, podpornih in drugih društev in klubov in posameznikov. Vsi člani in članice, društva kot posamezniki (ce), imajo enake dolžnosti in pravice, ki jih predpisujejo pravila, zaključki občnega zbora in odbora organizacije.
2.	Cankarjeva ustanova ima svoja pravila in sprejema na svojih občnih zborih še druge potrebne sklepe, ki morajo biti v skladu z besedilom in duhom načelne izjave; tem pravilom in sklepom se morajo brezpogojno podvreči in se ravnati po njih vsi člani, članice, odborniki in odbornice. Kdor krši katerokoli točko pravil ali pravilno sprejet sklep rednega ali izrednega občnega zbora ali odbora, mora biti po dokazu krivde kaznovan v smislu določb v pravilih. Obtoži in sodbo izreče odbor ustanove, potrdi ali zavrže jo pa redni 'ali izredni občni zbor. v,
3.	Uprava ustanove je centralizirana v rednem ali izrednem občnem zboru in odboru ustanove.
PRAVILA
I. Vrhovna oblast.
OBČNI ZBOR.
Redni občni zbor Cankarjeve ustanove se vrši enkrat na leto po zaključku poslovnega leta organizacije in je njena najvišja oblast, proti kateri ni priziva. 2. Izredni občni zbor se lahko skliče, ako to zahtevata dve tretjini odbornikov ali 25 odstotkov vseh članov. 3. Občni zbor sestoji iz pravilno izvoljenih zastopnikov včlanjenih društev in iz članov-posameznikov, ki so v posesti članskega certifikata najmanj tri mesece pred datumom rednega ali izrednega občnega zbora; vsako včlanjeno društvo ima pravico do enega polnomočne-ga zastopnika z enim glasom in vsak član je upravičen do sedeža na zboru. 4. Voli se na zboru javno z dviganjem rok ali pa z listki ali poimensko, če tako zahteva ena četrtina navzočih članov. Volitve predsednika, podpredsednika, tajnika in' drugih uradnikov zbora in ustanove se vrše tajno (z listki) ako sprejme nominacijo po več kot eden nominiranec za vsako mesto. Za izvolitev je potrebna navadna večina oddanih glasov. 5. Sklicanje rednega ali izrednega občnega zbora se mora objaviti v reviji, ki je obenem glasilo ustanove, najmanj mesec dni pred določenim datumom zbora, kar izvrši po naročilu odbora tajnik-blagajnik organizacije, ki mora teden pred datumom zbora o tem še pismeno obvestiti vse člane in društvene zastopnike. 6. članske peticije za sklicanje izrednega občnega zbora, ki morajo imeti razločno s črnilom napisane podpise (lastnoročne) in naslove 25 odstotkov vseh članov, se izroči tajniku-blagajniku, ki jih mora takoj predložiti odboru, čijega dolžnost je da potem, ko se prepriča o verodostojnosti podpisov, skliče izredni občni zbor najkasneje v teku štiridesetih dni.
II. Odbor.
Vodstvo Cankarjeve ustanove med občnimi zbori tvori odbor, ki ima sledeče odbornike in odseke:
a)	Upravni odsek: predsednik, podpredsednik, tajnik, blagajnik, zapisnikar, organizator in urednik.
b)	Gospodarski odsek treh članov.
c)	Nadzorni odsek treh članov.
d)	Posvetovalni odsek treh članov.
2. Odbor izvršuje sklepe občnega zbora in pazi, da so revija in druge publikacije C. ustanove ureje-vane v smislu teh sklepov in načelne izjave, rešuje pritožbe in odloča o gospodarskih zadevah organizacije.
Seja odbora se vrši enkrat na mesec. Za svoje delovanje je odbor odgovoren občnemu zboru.
3. Občni zbor izvoli 16 direktorjev za 1 leto, ki se potem konstituirajo v odbor.
III. člani in pristopnina.
1. član Cankarjeve ustanove lahko postane vsako društvo ali posameznik (ca), ki se strinja z načelno izjavo ustanove in njenim namenom in je pripravljeno, pripravljen ali pripravljena spoštovati to načelno izjavo in pomagati pri uresničenju namenov organizacije. 2. Pristopnina tako za društva kot posameznike znaša deset dolarjev ($10.00), po vplačilu katere vsote dobi pristopli član članski certifikat in postane polnomočen član z vsemi dolžnostmi in pravicami. 3. Dolžnost članov je pridobivati nove člane in agitirati za naročnike za revijo in druge publikacije organizacije. 4. Vsak član ima pravico soodločevati pri upravi ustanove potom rednega ali izrednega občnega zbora, predlagati, podpirati in glasovati ali voliti in biti izvoljen. 5. Društveni zastopniki lahko kandidirajo v odbor le ako so tudi posamezno člani.
IV.	Revija.
Revija, ki jo izdaja Cankarjeva ustanova, izhaja mesečno in se imenuje "Cankarjev glasnik." Kot izdajatelj revije se označi: "Cankarjeva ustanova, u-stanovljena v spomin Ivana Cankarja v juliju 1. 1936 v Clevelandu, Ohio." (Cankar Foundation, founded in memory of Ivan Cankar, in July, 1936, in Cleveland Ohio.)
Revija je predvsem kulturnega in socialnega značaja. V politične boje se ne spušča. Njene smernice morajo biti v skladu z načelno izjavo Cankarjeve u-stanove.
Revija prinaša povesti in pesmi izpod peres slovenskih literarnih delavcev in delavk v Ameriki, članke o dramatiki, glasbi, literaturi in drugih kulturnih panogah, poročila o delovanju naših odrov, pevskih zborov in sploh vseh naših kulturnih, socialnih in prosvetnih ustanov, in druge spise in razprave kulturnega, socialnega ali gospodarskega značaja.
Revija ima mesečno umetniško prilogo v obliki reprodukcije v velikosti ene cele strani. Reproducira se dela naših umetnikov.
Revija ima tudi svojo žensko prilogo ali del, ki se. peča z važnimi sodobnimi ženskimi vprašanji.
Vsi prispevki morajo biti v skladu z načelno izjavo ustanove. Kaj se sprejme v revijo in kaj odkloni, odloča urednik, ki je za svoje delo odgovoren odboru in občnemu zboru.
Naročnina za mesečno revijo "Cankarjev glasnik" znaša tri dolarje letno ($3.00), dolar in 75 centov za pol leta ($1.75) in trideset centov (30c) za posamezen izvod. Naročnino se plača v naprej.
V.	Urednik.
Urednika revije izvoli direktorij. Biti mora znan slovenski literarni delavec ali delavka v Ameriki, čigar delovanje sloni na naprednih delavskih idejah, načelih in težnjah in ki je obenem član ali članica Cankarjeve ustanove. Za svoje delo dobiva mesečno plačo, ki mu jo določi odbor. Po izvolitvi ostane na svojem mestu, dokler se mu ali ji ne dokaže kršenja načelne izjave, pravil in sklepov občnega zbora, reviji in organizaciji škodljivega delovanja ali nezmožnosti. V slučaju, da se uredniku ali urednici kaj takega nesporno dokaže, ga ali jo odbor ustanove lahko odstavi in dobi začasnega namestnika, končno odločitev pa poda redni ali izredni občni zbor.
VI. Sotrudniki.
Za sotrudnike se povabi vse slovenske literarne delavce in delavke in člankarje v Ameriki, ki so svobodomiselnega in današnjim delavskim težnjam naklonjenega mišljenja. Dopisov po vzorcu našega dnevnega tiska se ne priobča. Merilo pri sprejemanju prispevkov je literarna kvaliteta (pri leposlovnih prispevkih) in točna obdelava in poznanje obdelanega predmeta (pri raznih člankih in drugih spisih). Odloča o tem urednik ali urednica.
Stalne sotrudnike, predvsem stalne literarne pri-spevatelje, se po možnosti nagradi za njihove prispevke. Odloča o tem upravni odsek na priporočilo urednika ali urednice. ..,
Nenaročenih rokopisov se ne vrača.
VII. Uprava.
Upravo revije in drugih publikacij vodi tajnik. Za svoje delo je plačan, kakor določi odbor. Pri njegovem delu mu pomaga z nasveti gospodarski odsek, s katerim naj se posvetuje o vseh važnih finančnih zadevah in korakih, predno se loti njih reševanja.
VII. Druge publikacije.
Cankarjeva ustanova izdaja od časa do časa knjige in brošure leposlovne in poljudno znanstvene vsebine, kadar to dopuščajo finančne razmere. Ker organizacija ne posluje za profit, se te knjige ali brošure da članom zastonj, naročnikom pa po nabavni ceni (da se pokrijejo stroški za honorar, tisk vezavo in distribucijo). Kdaj se kako tako publikacijo izda odloča odbor, ki pa mora počakati, dokler ni v rezervnem fondu revije $2,000.00, katerih se v ta namen ne sme dotakniti. Urednik revije je obenem urednik teh publikacij.
Help Kidneys
Don't Take Drastic Drugs
Yo'jr Kidneys contain 9 million tiny tubes or filters which may be endangered by neglect or drastic, irritating drugs. Be careful. If functional Kidney or Bladder disorders make you suffer from Getting Up Nights, Nervousness, Loss of Pep, Leg Pains, Rheumatic Pains, Dizziness, Circles Under Eyes, Neuralgia, Acidity, Burning, Smarting or Itching, you don't need to take chances. All druggists now have the most modern advanced treatment Tor these troubles—a Doctor's prescription called Cystex (Siss-Tex). Works fast—safe and surf,. In 48 hours it must bring new vitality and is guaranteed to make you feel 10 years younger in ono week or money back on return of empty package. Cystex costs only 3c a dose at druggists and the guarantee protects you.

Oglašajte v —
"Enakopravnosti1
Sews || Forward
OR
Backward
/
Kidneys Must Clean Out Acids
The only way your body can clean out Aclils anil poisonous wastes from your blood is thru ii million tiny, delicate Kidney tubes or filters, but beware of cheap, drastic, irritating drugs. If functional Kidney or Bladder disorders make you suffer from (letting Up Nights, Nervousness, l.eg Pains, Backache, Circles Under K>es, Dizziness, Rheumatic PainB, Acidity. Burning, Smarting or Itcning, don't take chances. Get the Doctor's guaranteed prescription called Cystex (Siss-Tex). Works fast, safe and sure. In 48 hours it must bring new vitality, and Is guaranteed to lix you up in one week or money back on return of empty package. Cystt.t costs only 9c a day at druggists and the guarantee protects you.
Make* the samo perfect Singer ttltch In either tlon. Littl lever changes direction Instantly, and regulates exact number of stitches per Inch. Darns, embroiders like magic. Winds bobbin as you sew. Large capacity round bobbin. Light running. New model stand and cabinet. Surprisingly low In price. Easy terms.
O
SINGER
Asfhma Cause
Toughi in 3 Minutes
By dissolving and removing mucus or phlegm that causes strangling, choking. Asthma attacks, the doctor's prescription Mendaco removes the cause of your agony. No smokes, no dopes, no injections. Absolutely tasteless. Starts work In 3 minutes. Sleep soundly tonight. Soon feel well, vears younger, stronger, and eat anything. Guaranteed completely satisfactory or money back. If your druggist Is out ask him to order Mendaco for you. Don't suffer another day. The guarantee protects you.
Erasmus Gorshe
1030 East 66th Place
Corner St. Clair
HEnd. 4245
don't neglect a cold
Prehlad v prsih ki lahko postane nevaren je navadno hitro olajšan, ko se uporabi pomirjevalen, topel Musterole. Musterole NI le mazilo. Je proti-dražilo ter pomaga iztrebiti bolečine. Milijoni ga rabijo že 25 let. Tri vrste. Priporoča ga mnogo zdravnikov ln strežnic. V vseh lekarnah.
STRAN 4.
ENAKOPRAVNOST
3. avgusta, 1937.
M. Zevaco:
FAVSTA
ZGODOVINSKI ROMAN
"Nadaljuj!" je zapovedujoče velela Favsta.
"Takrat še nisem bil to, kar se zdim dandanašnji. Da sem bil jagnje, ne trdim, a tiger gotovo nisem bil. Imel sem ženo, Magdo, najlepšo našega plemena, ki sem jo z nožem v roki iztrgal tekmecem. Šest let sem bil z njo srečen človek. Rodila mi je dve hčerki, najprej Floro in štiri leta pozneje Stello. Ljudje so govorili,, da je Flora lepa kakor cvetka v jutranji zarji, kadar se upogibi je pod težo rosnih de-mantov, Stella pa kakor zvezda večernica, kadar najsvetleje sije z neba. Kadar sem ju gleda', mi je šlo na smeh, ne da bi vedel zakaj, in kadar ju nisem videl, mi je bilo do solz hudo. Morda se mi v srcu smejete. Ta čuv-stva razume pač le tisti, kdor je oče ... "
"Kdor je oče!" Favsto je iz-preletelo, ko je mrmranje ponovila te besede. Slika kneza Far-neškega, Violettinega očeta, je šla mimo njenih oci.
"Že spet je prazna," je rekel Belgoder, nagnivši steklenico.
Bila je druga. Na Favstino znamenje so mu prinesli tretjo.
"V sedmem in poslednjem letu svoje sreče sva prišla v Francijo," je nadaljeval cigan. "V Pariz . . . Flori je bilo takrat šest let, a Stelli dve. Vzlic prezi-ranju in sovraštvu pariškega ljudstva smo mirno živeli, dokler se ni nekega jutra raznesla vest, da so zločinci vlomili v cerkev sv. Evstahija in ukradli zlato posodo, ki jo rabijo krščanski svečeniki pri svojih obredih. In ker so rokovnjači in drugi razbojniki, naj jih bo še tako malo prida, vendarle kristjani, to je, nezmožni takega grozodejstva, so obdolžili cigane. Nekega jutra so polovili kakih dvanajst ljudi našega plemena, moških in žensk in otrok brez razlike, in so jih vrgli v ječo. Jaz, ki sem bil tudi med njimi, sem spotoma ušel. Morda bi bilo bolje, da sem se dal obesiti; zakaj pet moških in šest žensk je bilo obsojenih na vešala. Med ženskami je bila tudi Magda . . Uboga Magda! ..."
Belgoder je na dušek izpil kozarec. Njegov obraz je bil bled in debele znojne kaplje so mu stale na čelu.
"Zvečer pred tistim dnem, ko je bilo Magdi in ostalim umreti, sem šel h krvniku. Dva meseca so jih sodili in dva meseca sem pripravljal denar, nekaj s tem, da sem prodal vse, kar sme imeli, nekaj s tem, da sem zvečer zalezoval veščane po oddaljenih ulicah. Ta denar sem vzel in sem ga nesel krvniku ..."
"Kje je stanoval krvnik?" ga je prekinila Favsta.
"V Starem mestu", je zamol-
The 7 Kraft Cheese Spreads
now in new-design Swankyswig glasses!
• Sparkling glasses strewn with bright stars... the new Swanky-swigs. You'll want to collect a whole set. And while you're doing it, get acquainted with all seven of the delicious Kraft Cheese Spreads. They're marvelous for sandwiches, salads and appetizers.
rz
klo rekel Belgoder. "V Calan-drski ulici."
"In kako mu je bilo ime?"
"Claude!" je zamrmral Belgoder še bolj mrko. "Zakaj me silite, da moram izgovarjati njegovo ime?"
"Nadaljuj!" je velela Favsta.
"Šel sem k njemu. Ponudil sem mu svoje zlato. Klečal sem pred njim in plakal. Zaklinjal sem ga, naj vzame za Magdo obrabljeno vrv: vrv bi se utrgala in Magda bi bila pomiloščena. Tega, da je potlej ne bi rešil iz ječe, me ni bilo skrb ..."
"In kaj je storil Claude?"
"Vzel je mojo mošnjo z zlatniki in jo je vrgel na ulico. Pograbil je mene in me je vrgel za. njo. Nato se je zaprl v hišo in je zapahnil v:-uta. Vso noč sem presedel nedaleč od ondod na praznem kraju, ki so ga kasneje zazidali; jokal sem kakor iz u-ma. Drugo jutro sem videl krvnika, ko se je odpravil z doma, in sem šel za njim na montfau-consko morišče. Dvajset minut po tem, ko sva prispela, sem videl Magdo, kako se je zibala na vrvi med drugimi obešenci, med tem ko je ljudstvo tulilo od veselja . . .
Cigan si je zatisnil ušesa, kakor da ga še zdaj preganja rjovenje množice, plešoče pod truplom njegove obešene žene . . .
"In otroka?" je vprašala Favsta. "Kaj se je zgodilo z o-trokoma ?"
Belgoder se je zdrznil. Stisnil je orjaške pesti in oči so se mu krvavo zableščale.
"Nu?" je povzela princesa. "Kaj je bilo s Floro in Stello? . . Ali sta bili tudi onidve obešeni ?"
"Ne," je zahropel Belgoder, "obesili ju niso: krstili so ju!"
"Nu, gotovo si ju brž razkr-stil!"
"Nikoli več nisem slišal o njiju," je zastokal Belgoder. "Nikoli več ju nisem videl . . . Takrat, ko so nas prijeli, so odgnali vse, moške ženske in otroke, med temi tudi Floro in Stello. Drugi dan po Magdini smrti sem zvedel, da je imel krvnik naročilo, naj razda otroke usmiljenim ljudem, ki bi jih hoteli od-goditi. Tri mesece sem pretikal po Parizu; o mojih deklicah ni bilo sledu."
"Kaj si storil potlej?"
"Spet sem šel h krvniku in sem mu dejal: "Umoril si mi njo, ki sem jo ljubil. Prisegel sem, da te ubijem zato. Če pa mi odgovoriš po pravici, ti odpustim.
Dam ti zlato, ki sem ga bil nahranil, da bi odkupil Magdo. Še več: v tvojo službo stopim in postanem tvoj zvesti hlapec, varuh tvoje hiše in tvojega življenja. Reci, ali mi odgovoriš? . . .
- "Vprašaj!" je dejal krvnik . . In sem zbral ves pogum in sem ga vprašal: "Ali veš, kje sta moji hčerki? . . . "Toliko, da nisem zblaznel od radosti, ko je odgovoril: "Kaj ne bi vedel, saj sem ju sam oddal! Bres skrbi bodi, cigan, tvojima otrokoma se dobro godi: imeniten meščan ju je vzel za svoja . . . Te besede so bila zame brez pomena, toda rekel sem si: "Prijazno govori krvnik in ne bo se branil povedati, kje sta hčerki. Res je usmrtil Magdo, a to je storil po poslu, ne sam iz sebe; ne smem ga sovražiti zato. Njegov posel mu ne veleva, da bi moral pahniti ubogega očeta v obup; gotovo mi pove ..."
Belgoder je težko zasopel in prepadeno pogledal Favsto.
"Kako mislite: ali mi je povedal?" je vprašal z divjim groho-tom.
"Gotovo da," je mirno odgovorila Favsta. "Ne morem si predstaviti okrutneža, ki bi odbil tako prošnjo."
"Motite se!" je povzel Belgoder. "Krvnik je zmajal z glavo. Pokleknil sem predenj kakor prvič, in sem ga prosil, naj mi da, da ju vidim vsaj še enkrat; zaklel sem se, da ju ne bom poizkušal odvesti. Ves odgovor je bil ta, da me je prijel za ramena in me je postavil na noge. "Znaj cigan," je dejal, "da bi te moral prijeti in predati sodniku. S tem, da te tudi to pot še izpustim, grešim že v drugo zoper svojo dolžnost. Pojdi svojo pot in ne 5zkuša,j 'moje potrpežljivosti." — Kričal sem in butal z glavo v zid; vse zaman. V njegovem srcu ni bilo usmiljenja. Naposled me je zgrabil kakor prvikrat in me je vrgel iz hiše. Spet sem sedel do jutra tam kakor tisto noč pred Magdino smrtjo in sem jo-kaje premišljeval svoje gorje. Zaklel sem se, da mora Claude pretrpeti vse, kar jaz trpim zaradi njega."
"Zakletev ni bila napačna," je mrzlo pripomnila Favsta. "Samo izpolniti jo je treba!"
"O, videli boste!" je rekel Belgoder s svojim strašnim smehom. "Obvisel sem CTaudu kakor senca na petah in sem ga zasledoval, koderkoli je hodil.
Tako sem zvedel, da ima hčer in da jo obožuje takisto, kakor sem jaz oboževal Stello in Floro. Malo je manjkalo, gospa, da se mi ne zmešalo od veselja, ko sem dobil to gotovost . . . Claude je po tem takem ljubil nekoga in je bil zmožen trpeti, kakor jaz trpim! Bil je zmožen plakati ob misli, da mu živi hči pri tujcih, ki niso njegove krvi in njegove vere . . . Njegova hči, gospa je bila Violetta ..."
"Claudova hči?" je vzkliknila Favsta.
"Da," je potrdil Belgoder, čudeč se temu vprašanju.
"Violetta je Claudova hči?"
"Menda! Čemu bi jo sovražil, da ni njegova hči? Zakaj vprašujete?"
"Da bi z gotovostjo vedela, a-li je Violetta res Claudova hči. Nu, če si ti uverjen ..."
"Nikakega dvoma ni o tem! . . In tako sem sklenil, da udarim otroka namestu očeta, in sem se jel pripravljati na osveto. Baš tedaj pa sem v svojo žalost opazil, da so mi spet za petami. Moral sem pobegniti iz Francije. Toda cigani smo potrpežljivi, v sovraštvu prav tako kakor v ljubezni. Čakal sem, dokler se mi ni zazdelo, da so pozabili tisto istorijo. Čez nekaj let sem se vrnil; moje sovraštvo si je med čakanjem le nabrusilo zobe in moje srce je vpilo po maščevanju."
Belgoder je drgetal. Favsta ga je opazovala z mrko radovednostjo. ~
"Tedaj sem ugrabil Violetto," je nadaljeval cigan. "Neko noč sem šel z dvema ali tremi tovariši v Meudon in sem vdrl v hišico, kamor je prihajal k njej v posete. Violetto je čuvala ženska z imenom Simona. Da me ta ženska ne bi mogla ovaditi, sem odvel tudi njo. Nato sem ju sprr ! njo. Sam sem o-stal	isa v Parizu, da
bi a	svojega udarca.
Bil bo,	vit! ..."
"Kakšne namene si imel v Violetto?" je vprašala Favsta.
"Hotel sem jo vzgojiti po svoje in jo spečati s kakim velika-
LOUIS OBLAK
Trgovina s pohištvom .Pohištvo in vse potrebščine za dom 6612 ST. CLAIR AVE.
HEnderson 2978
Hiša naprodaj
10402 Yale Ave., 7 sob, 4 spalne sobe, dvojna garaž. — Cena $5300. — Pokličite SKyline 6409 W.
HIŠE NAPRODAJ
Hiša za dve družini, po 4 sobe za vsako, blizu Grovewood Ave.,
v zelo dobrem stanju......$4,700
Hiša za eno družino, 6 sob, na Grovewood Ave., .... $4,500 Hiša za eno družino, 6 sob v Euclidu, v dobrem stanju $2,950 Popolnoma nova moderna hiša, za eno družino; barvo in papir izberete lahko po vašemu
okusu. ..i........................... $5,900
Imamo tudi hiše, katere lahko zamenjate.
Edward F. Kovač Realty
767 East 185 Street KEnmore 3060J
šem. Namenil sem se, da stopim tedaj pred Clauda in mu pore-čem: 'Ukral sem ti hčer, kakor si ti ukral moja otroka. Ti si storil Floro in Stello kristjanki, jaz sem storil Violetto vlačugo.' Nato bi ga bil ubil . . . Ko se mi je videla Violetta dorasla in njena lepota dovolj zapeljiva, da izvršim svoj namen, sem se odpravil proti Parizu. V Orleansu sem opazil, da se klati okoli dekline imeniten in zal gospod. Zvedel sem, da je vojvoda Guiški . . . Zato sem neutegoma krenil v Pariz; dobra zvezda mi je naklonila, da sem srečal vojvodo tik pred mestnimi vrati. Videl sem ga zaljubljenega, da še nikoli ne tako; zmenila sva se za dobro ceno in predal sem mu Violetto ... V tistem trenutku pa se je začela .zmešnjava : meneč, da jo vodim k vojvodi Guiškemu, serti jo pripeljal k vam! ..."
"Ali ti je žal? ... "
"Ne vem," je rekel Belgoder z negotovim glasom. "Doslej mi je še vse nejasno . . . Taka je moja zgodba, gospa. Upam, da izpolnite dano besedo. Obljubili ste mi maščevanje ..."
"Nu poslušaj. Kaj porečeš, a-ko dam obesiti Violetto v Clau-dovi prisotnosti, kakor je on o-besil Magdo pred tvojimi očmi?"
Cigan se je divje zarežal.
"Obesiti in sežgati!" je poudarila Favsta.
"Oho! In Claude bo videl? . "
"Videl bo."
"In jaz bom lahko govoril z njim? Lahko ga prisilim, da vidi? Lahko mu povem, da sem jaz ugrabil njegovo hčer in sem pa poslal na grmado?"
"Lahko boš pri njem. Porečeš mu, kar ti drago."
"Tako mi vseh peklenščkov!" je vzkriknil Belgoder. "Lepše o-svete si niti jaz ne bi mogel izmisliti!"
"Poslušaj: jutri dopoldne ob desetih bosta na Grevskem trgu dve devojki obešeni in sežgani na grmadi. Njnju zločin je to, da
sta hčeri očeta, ki se je izneveril rimski Cerkvi in je postal protestant. Ime mu je bilo Four-caud. Umrl je v ječi. Jutri bo ljudstvo obesilo in sežgalo njegovi hčeri . . . Veš li, zakaj sem bila pravkar v Bastilji? Izpustila sem eno izmed obsojenk in sem dala zpreti ..."
"Violetto!" je zarjul Belgoder. "Violetto, da bo obešena in sežgana namestu nje! ..."
Vrgel se je nazaj in pogledal Favsto s takim občudovanjem, da jo je zamrazilo od studa.
"Ali je mogoče?" je povzel z zverskim grohotom. "Jutri ob desetih bo Violetta v pričo svojega očeta obešena ;n sežgana na Grevskem trgu? ..."
"Vpričo očeta!" je potrdila Favsta.
"Violetta, pravite ... in kdo še? Katera je druga? ..."
"Obsojeni sta Magdalena |Fourcaudova in Ivana Fourcau-dova. Magdalena bo usmrčena, Ivana je izpuščena. Namestu nje umre Violetta."
Belgoder je skočil na noge in , jel od navdušenja begati sem ter tja, nerazumljivo mrmra je v svojem ciganskem jeziku. Zdajci pa je obstal.
"Toda Claude?" je zaškrtal. j"Kaj naj storim, da bo videl? Kako naj ga obvestim?"
"Poslušaj me dobro. Jutri zjutraj pojdi na Grevski trg. Čakaj, dokler ne začuješ veselega tuljenja, s katerim ljudstvo pozdravlja obsojence, ki prihajajo na morišče. Nato stopi v hišo, ki jo vidiš na levi strani trga, a-ko si s hrbtom obrnjen proti reki . . . V tej hiši reci, da želiš govoriti s knezom Farneškim."
"Kdo je knez Farneški?"
"Kaj tebi mar!" je rekla Favsta z bledim nasmehom. "Popeljejo te pred kneza Farneške-ga."
"Toda Claude! Claude!
"Clauda najdeš pri njem! & in knez sta postala nerazdrui' ljiva tovariša."
"In kaj naj potlej storim?"
"Prišel boš k njima v trenutku, ko priženejo Fourcardki $ Grevski trg. Vse ostalo je tvoja skrb!"
"Ali," je zarenčal cigan, ki ? s strastno lakomnostjo streg6 na te podrobnosti, "kaj bo, kneza ne najdem doma?"
(Dalje prihodnjič)
Izjava
Jaz, spodaj podpisani, nisem od danes naprej, več odgovoren za nobene dolgove, ki bi se napravili na moj račun po drugih osebah. — Frank Konsut, 14514 Westropp Ave.
Išče delo
Slovenski mesar, ki ima 15 let izkušnje, bi rad dobil delo v slovenski mesnici. Je mlad in po-strežljiv. Kdor rabi dobrega mesarja se naj oglasi na 953 East 76 Street ali pokliče HEnderson 6883.
V blag spomin
četrte obletnice smrti ^ bljenega in nepozabni soproga
JOHN DEŽMAN
ki je preminul 3. aug^ 1933
Leta štiri so minula v trajno večnost so zašla V miru božjem zdaj p°cl Večna luč ti sveti naj Žalujoče ostale
•
Angela Dežmaft
proga Helen, hčerka
AKO IZVESTE NOVICO,
ki se vam zdi zanimiva, jo sporočite nam, ker gotovo tudi druge zanimala. Oglasite se v uradu« pišite ali pokličite telefonično
HEnderson 5311-5312
Lahko sporočite tudi našim zastopnikom:
V St. Clair okrožju:
John Renko, 955 E. 76 St.
Za Collinwood, Nottingham, Noble:
John Steblaj, 390 E. 162 St.
Za Newburg in West Side:
John Peterka, 1121 E.68St.
Ol
MM l»®S«l
| • vXV.'Vj^™
ym
Lično delo
Za društvene prireditve, družabne sestanke, poroke \n enake slučaje, naročite tiskovine v domaČi tiskarni, kjer je delo izvršeno lično po vašem okusu. Cene vedno najnižje.
Enakopravnost
6231 St. Clair Ave., HEnderson 5311 - K312