mul.MMaa, ­
The Oldest 
Najstarejši
and Most 
in najbolj
Popular 
priljubljen
AMERIKANSKI SLOVENEC 

Slovene 
slovenski
Newspaper 
list v
in United 	PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI 
Združenih
States of 
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage1 	Državah
America 
Ameriških.
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKIiiS URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; 
ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH 
(Official Organ of four Slovene Organizations) 
STE V. (No.) 54 
CHICAGO, ILL., TOREK, 21. MARCA — TUESDAY, MARCH 21, 1933 	LETNIK (VOL.) XLII 




V Rimo rešujejo Evropo -Nadaljnji načrti Roosevelta 

EVROPSKI POLOŽAJ DO SKRAJNOSTI NAPET; — RA­
17 DNI BIL UJET 
ZOROŽITVENA KONFERENCA PRED RAZSUL.OM. 

VMŽEM SVETA Iz Jugoslavije* 
— MACDONALD ODPOTOVAL V RIM, DA REŠI EV­

ROPSKI	 MIR. — ITALIJA MU PRIPRAVILA SIJAJEN — Philadelphia, Pa. — NOVOSTI IZ PREKMURJA — PREKMURJE JE KAKOR Množica, o kateri se trdi, da je TIK PRED POMLADJO. SNEG JE IZGINIL. NASTOPI­
SPREJEM. obstojala po večini iz komuni-LA JE PA POSEBNA DOBA POŽAROV. — VESTI S stov, je skušala v soboto napa-POHORJA. — SMRTNA KOSA IN DRUGO IZ DOMO-
Rim. Italija. — V Evropi je 
PROGRAM SE 	sti tukajšnji nemški konzulat, VINE. 
postala situacija tako napeta, da protestni proti Hitlerjevi da jo je neki državnik primer-
NADALJUJE 	vladi, a jo je policija pravo-Kako je v Prekmurju pred kratkim tatovi in odnesli jal že z razmerami, ki so vla­časno razgnala, pri čemer je Sneg se je stopil vin sonca je več orodja med tem ko do vina dale pred svetovno vojno, leta 
Predsednik Roosevelt ima še bilo aretiranih več oseb. vsak dan več. — Vse je .kakor 	kljub trdovratnim poskusom 1914, in nevarnost je obstoja­
 predlogov, ki jih	— Berlin, Nemčija. — Dan, pred pomladjo, novo niso mogli priti. — Po Dolenj­
la, da vsak čas izbruhne. Razo-število na-	 vse diha
mereva staviti kongresu. 	na katerega se sestane novi življenje. To je prav posebna skem so vlomi v zidanice ve­rožitvena konferenca, ki se je 
—o — 	parlament, ki je bil izvoljen doba za Prekmurje, namreč dno bolj pogosti, zlasti zadnje vlekla dolge mesece \ Ženevi, 
Washington D. C. — Te-	pri zadnjih volitvah, namreč doba raznih požarov, ki se po-čase. 
ni niti zdaleka dosegla svojega 
kom tega tedna bo glavno, kai 	torek, je bil proglašen od vla-navljajo vsako leto. Z vseh 
cilja, marveč je prepad med 
ima predsednik Rooseevelt v 	de za narodni praznik in na strani prihajajo tudi letos po-Milijonska škoda narodi še znatno poglobila. Dr­
programu, podpis dveh zako-	programu so velike svečano-ročila o raznih požarih in ni 
žave so sicer zagotavljale in še V Zagrebu je nastal požar v 
nov, ki jih je sprejel kongres, 	sti. redek slučaj, da v kratkem 
vedno zagotavljajo, da so pri­manufakturni trgovini Canga 
namreč zakon o legaliziran ju 	— Juneau, Alaska. — Tu-razdobju ogenj uniči več ob­
pravljene, znižati množino v Račkega ulici. Kljub hitremu 
piva in zakon o varčevanju, in I 	kajšnji senat je v soboto pre-jektov skoro v eni in isti vasi. 
svojega orožja, toda iskreno­gašenju je zgorela ogromna 
priprave za izvajanje teh za-, 	klical suhaški zakon, veljaven za Tako poročajo iz Panovcev, da 
sti v teh trditvah ni bilo; vsa­množina manufakturnega bla­
konov. Spraviti bo treba v tek; 	Alasko. Poslanska zbornica je je pred dnevi gorelo pri po­
ka je namreč bila pripravlje­
ga v vrednosti nad štiri milijo­na, razorožiti se le v toliko, da federalno mašinerijo za kolek-j že pred nekaj dnevi to storila. sestniku Štefanu Kalon.fi. ne dinarjev. tanje davka na pivo in podrob-} Ni še gotovo, ali bo governer Ogenj je posestniku uničil go­
bo še vedno močnejša kot nje­
o

nejšo izvedbo varčevanja. 	uveljavil novi zakon s svojim spodarsko poslopje in vso kr­
na soseda. Poleg toga pa se je 
Sin zoper očeta 

podpisom. 	mo. Le z največjimi napori se oglasila še Nemčija in izjavila, Pred kongresom je točasno' njegov predlog za odpomoč Slika kaže bogataša Ch. Boettcherja iz Denver ja, ki so ga! — Moskva, Rusija. — V so-je posrečilo iz gorečih hlevov Domač razdor je kriv ža­da zahteva dovoljenje, -da se 
farmarjem. Pričakuje se, da izsiljevalci nedavno ugrabili in ga držali v jetništvu, dokler ni boto je sovjetska vlada izdala režiti živino. Povzročena ško-	lostnega dogodka, ki se je ne­
sme oborožiti v enakem raz­merju, kakor so oborožene ga bo poslanska zbornica spre-njegova družina plačala zanj odkupnino $50,C90. Denverska nov naredbo, s katero prepove-da je velika in ker ni krita z davno zgodil v Jaršah ob Savi druge države; po mirovni po-jela tak .. kakoršen je; na-policija pa je kmalu nato izsledila in aretirala izsiljevalce. duje kmetom, da b)! zapustili zavarovalnino, za posestnika v Kampjjevi družim. Sin je ra­ m u bo sena; svoje mesto na kolektivnih far-še večji udarec. Takoj nasled-vno prišel iz zaporav in že je 
godbi ji je bilo to prepoved a-is*in?tno . P aJ e_
upH, češ, da je zakon preveč 	mah in si iskali delo kje'drug-nji' veCCr HrgOT8T& t sosfednji i natmuei svojega 50 letnega no. V takjih okoliščinah očivi­
'radikalen." 	je, ne da bi zalo dobili pose-vasi pri posestniku Mihaelu očeta, Čevljarskega mojstra 
dno ni bilo pričakovati uspeha FRANCIJA BO K1TAJSI bno dovoljenje. 	Cifferju, kateremu je tudi zgo-Miho Kamplja in ga tako po-
Kakor hitro bo farmarski in razorožitvena konferenca je: 

 Roosevelt 	o relo gospodarsko poslopje škodoval, da so ga morali pe­stala neposredno pred razsu j zakon sprejet, imaPLAČALA
1 pripravljen nov predlog, in si-	PROTINAPA EINSTEIN NI PRILJUBLJEN krmo vred. Komaj se je dobro l.iati v ljubljansko bolnico, lom. Kaj bi sledilo potem, je 
 za odP°moč	PRI FAŠISTIH 
lahko doumelo: Dokler je kon-'oer brezposelnim, 	razčistilo ozračje smradu in d/i-
Pripravljena, da pomaga Ame-Kitajske čete pričele s proti­
 Po	 se

ferenca še v zasedanju, vsaka njegovem načrt u n.aj bi riki v krizi. Berlin, Nemčija. — Pred 	ma omenjenih dveh požarov, Stekla mačka 
ofenzivo. 
države še kolikor toliko čuti, P°sla,° kakih 200,000 mož na par dnevi se je profesor Ein-	je že z visokimi plameni za-V vasi Žabica pri Gospiču 
da bi se na njo »kazalo Kot nf,jdel° k Pogozdovanju praznih Pariz, Francija. — V fran-Peiping, Kitajska. — Ljuta stein, ki se točasno nahaja v 	gorel skedenj, last g. župnika so (imeli v hiši kmeta Galca Faflika. Ves trud gasilcev da 
—o— 

kršiteljico miru, ako bi se ja- Planjav, ki so last federalne coskem parlamentu točasno 	Ameriki, izrazil v New Yorku, mačko, ki je zadnje čase ka­
bitka za prehod skozi veliki ki­
 d a s e 8 te m re&i-l° amori" 	bi ogenj pogasili je bil zaman. 
vno oboroževala; kakor hitro! vlade 'prevladuje mnenje, da je tajslv zid pri mestu Ciehi«li-da ne bo položil svoje noge na 	zala znake bolezni. Niso se pa 
Poslopje je zgorelo do tal in s 
bi se konferenca razšla, bi od,;^^®" ^ uničenjem, ki Amerika izpolnila pogoje, pod kov je zopet izbruhnila, ko so nemška tla, dokler bodo tra-	zmenili za to in tako se je zgo­
poslopjem je zgorela vsa veli­
padli tudi vsi ti moralni obziri jim grozi spričo ogromne dnev-katerimi se je Francija izrazi-kitajske čete preteklo soboto jala sedanje razmere, na kar od-	dilo. da je mačka vse po vrsti 
ka množina krme in gospodar­
in blazna oboroževalna tekma ne uporabe lesa. la pripravljenim, da plača pričele proti Japoncem s proti-govarja neki tukajšnji vladni 	obgrizla. Ko so jo ubili so ugo­
skega orodja. Z župnikom 
bi prišla v polni razmah. Ker Končno je v Rooseveltovih svoj obrok na vojne dolgove, ofenzivo, da zavzamejo nazaj list, da se ta izjava v Nemčiji 	tovili, da je stekla. 
vred so s tem prizadeti tudi fa-
se pa orožje pripravlja le za načrth še predlog proti špeku-in zato več ni takega nasproto-prehod, ki so ga Japonci	 prej v. zadoščenjem sprejema. Za o
rani, ki so bili vsako leto de­
vojno, je logično, da bi tudi liranju in reforma bančnega vanja temu plačilu. Neki po-zasedli. Istočasno s to bitko so Einsteinovo relativiteto da ie 	Ljutomer 
ležni njegovih dobrot, ko je vojna sama ne bila daleč. sistema, kakor tudi obnova slanec je stavil predlog, naj se postali Kitaj di aktivni tudi po točasno itak malo povpraše­samim zmanjkalo doma krme Mnogim Ljutomerčanom je V tem trenotku resne nevar-skrahiranih železnic. nakaže Zed. državam znesek, celi provinci Jehol, katero vanja v Nemčiji, pač pa se po­
za živino. Da je bilo nameno-bil kardinal Fruhwirt, ki je 
nosti se je odločil angleški o ki ga zahteva ta obrok. Ni pa imajo zdaj Japonci že v celoti trebuje patriotizma in narod-ma zažgano so vsi prepričani, unjrl letos v Rimu kot kancler min. predsednik MacDonald. VSE VRSTE DAVKOV NA i omenil, da bi bila Francija k zasedeno. Kakor se poroča iz nega ponosa, katerega bi pa 
ne morejo pa izslediti zločin-rimske cerkve, znana osebnost. da poskusi re&.ti čoln, ako mo-PIVO temu primorana, marveč bi japonskih virov, znašajo izgu-Einstein rad iztrebil. ske roke. — Tepeži so bolj Nemec po rodu, je bil doma od goče, predno se razbije. Odšel izvršila plačilo le iz dobre vo-be Kitajcev tekom celega po-o i
Springfield, 111. — Pivec, ki 	redki, le v pijanosti se tu pa Sv. Ane am Aigen blizu Rad­
je osebno na razorožitveno 	j 1 je, da s tem pomaga Ameriki hoda na Jehol okrog 3000 mrt-IZSILJEVANJE SE MU NI gone. Ko je bil svojčas prior 
konferenco v Ženevo in tam bo izpil kozarec piva, ko bo v sedanji krizi in s tem pokaže v)ih in 6000 ranjenih. POSREČILO 	tam kdo spozabi, da koga 
dovoljeno, bo s tem nevede napade in rani". — Da se poma-	dominikanskega samostana v 
predložil nove pogoje, pod ka-	svojo mednarodno solidarnost. 
znatno prispeval k davkom. —-—o Chicago, 111. — 52 letni A. ga brezposelnim, katerih je ve-	Gradcu, je večkrat prišel v 
o

teremi se naj bi razorožitev iz-
Na to pijačo bodo namreč na-NAPOVEDUJE SVETOVNO Peterson, 1212 Elmwood Ave liko, se izvršujejo razna javna 	Ljutomer, oziroma v Slam­
vršila. Iz Ženeve pa se je od-	VLADO AMERIKE 
HOOVER V CHICAGI	Evanston, po poklicu vrtnar, je dela. kakor urejevanje cest in njak, kjer je imel samostan 
loženi vse vrste davki. Pred-	«

pravil takoj dalje v Rim k Mus-	Istanbul, Turčija. — Leon 
vsem bo federalni davek po nujno potreboval $8,000, da regulacije potokov. 	svoje vinograde. 
soliniju, kamor je prispel pre-	Chicago 111. — Za dvadne-Trotzky, pregnani boljše,viški reši svojo hišo pred pririlno 
o
$5 od sodčka, ki meri 31 ga­

teklo soboto. 	vni obisk se je ustavil tukaj 
vodja, se je pretekli teden iz-prodajo. Ker ni iime.1 nikogar, 	1
lonov, in poleg tega bo fede-	 Smrtna kosa 
Zakaj se je MacDonald obr-Vlada d0bl1 a , . bivši predsednik Hoover, ko je I razj, da je prepričan, da bc j da bi se mogel nanj obrniti, je Na Pohorju zgrade meteorolo-Na Dobravi pri Trebnjem i (,<;; tovarn pnspel v petek z vlakom iz izšla Amerik; iz gedanje kr, ško postajo 
nil v prvi vrsti in najprej na-	lubral nezakonito pot. Vedel je je umrla Uhanova mama, po 
Mussolinja, javnosti točasno še na licenc/'. po $1000 na leto. New Yorka, kjer je urejeval 2e ]<ot ve,ja g,)Spodaricn mid za neko bogato vdovo in od-Iz Maribora poročajo, da se-i domače Terlepova. — V Skof-Zadnji teden pa je objavil^go-svoje privatne zadeve, odkar 
ni znano. Možnost je dvojna. svetovnim kapitalom, kakor ločil se je, da bo njo prisilil, 	bo letos pričela graditi na Po-ji Loki je umrla Marija Ženta, 
verner Horner, da bo tudi dr-je zapustil Belo hišo. Od tukaj 

Prva je ta, da se pridobi Itali-r 	je bila doslej. Zadnje izkušnje da mu bo pomagala. Gre to-jhorju najmodernejše oprem­
sava zahtevala svoj del, in si-se je odpravil naprej v Palo 	soproga sluge na tamkajšnjem 
ja za vlogo nekakšne posredo-	so pokazale, kako neprimeren rej in napiše tej vdovi pismo, v ljena meteorološka postaja, ki glavarstvu. — V Slovenje­
cer bo najbrž naložila 1 cent Alto, Calif., kjer je njegov 

vateljice med dvema skupina-	(in pomanjkljiv je ameriški katerem ji, seveda brez svoje-'bo za tamošnje kraje v mnogo-gradcu v bolnici je umrla u­
davka na vsak galon, poleg te-dom. 

ma sovražnih držav, od kate-;bančni sistem, in iz tega bo ga podpisa, zagrozi s smrtjo, 	terem pomenu izredne važno-smiljenka Valdetruda Valen­
ga pa še prodajni davek po 1

rih načeluje eni Francija, dru-sledilo, da se bo ta sistem do ako mu ne posodi $50,000. Na-	st/!. Postaja se bo začela gradi-ček, doma iz Zakota pri Bre­
cent na kozarec. Kar se tiče 

gI pa Nemčija. Italija se ni od-skrajnosti centraliziral, kar bo pisal ji je štiri taka pisma in 	ti na prizadevanje mariborske-žicah stara 25 let. V Skof­
—mesta Chicago, bo prišlo do  OPUSTILA OTOK 

ločno izrekla baje še niti za AMERIKAprivedlo do trdnosti ameriške-v četrtem j'i je naznačil cesto, 	ga kluba "Naša krila." Posta-ji Loki je pt-eminul Gašper Ber­
svojega s tem, da bo zahtevalo 

eno niti za drugo. Na ta način 	Šanig-aj, Kitajska. — Mošt-ga gospodarstva, da bo zavla-kamor mu naj prinese denar, ja, ki bo najvišja stalno oskr-nik iz Puštala. 
licenco od prodajalcev, ki je 

ji je mogoče, izjavljajo neka-, vo. ki je prispelo semkaj z dalo nad celim svetom. in čas. Vdova, Mrs. Patten, je 	bovana meteorološka opazoval­
$300na leto" se 

teri krogi, da s svojim vplivom it(f asn o v .  J; Paameriško bojno ladjo Grant, Q celo zadevo naznanila policiji. 	nica v Jugoslaviji, bo izredne-Žalostne številke 
utegne še zvišati na $500 na 

pritisne na obe skupini, da se potrjuje vesti, da je Amerika MLEKARSKA BORBA V	 JO-Policisti so nato obkrožili na-ga pomena za tujski 'promet Statistika nagle in neprevi­leto po 30. juniju. 
odločite za spravo; pri tem se 	opustila svojo pomorsko po-LIETU značen kraj in neka polieisti-in civilno letalstvo, ker preko  leto 
dene smrti v Mariboru za

lahko posluži grožnje, da se bo; stojanko na malem otoku Joliet, 111. — V soboto se ni v nja se je oblekla v vdovino 	Pohorja gredo premnoge letal­
1932 kaže 22 slučajev. Na pr­postavila proti tisti; skupini, ki šitev miru. Razgovori v Rimu Guam, ki leži v Pacifičnem tukajšnjem mestu razvažalo obleko, vzela zavojček pod ske proge od severa proti ju-vem mestu so samoumori, ki jih je za spravo nedostopna. i nam utegnejo pokazati, v kako oceanu v skupini Marianskih mleko, in sicer vsled tega, ker pazduho in odšla po cesti. Na ?u, katere bodo z upostavitvi-je bilo 14, nesreč s smrtonosnim Druga možnost pa je. da,smer je MacDonald s svojim otokov. Razorožila je tudi vse so se razvažalci, ki jih je ka-drugi strani ceste se je kmalu jo te postaje imele vedno točne izidom je bilo 5. Ena žrtev je smatra MacDonald Mussolini- obiskom meril. trdnjave in prepustila otok, da kih 60 po šteMiiu, uprli zniža-pojavil neki moški, ki ji je dol-informacije o meteoroloških padla pod zločinsko roko, dve ja za rjovečega leva, ki je sam Nad vse svečan sprejem ;je ga lahko zasedejo Japonci. Ta nju plače, katero zahtevajo ro sledil, nato pa se je neza-razmerah. —• Opazovalnica bo osebi je pa zadela kap. najbolj nevaren miru v Evro-Italija pripravila MacDonaldu otok so Zed. države dobile od mlekarne v s vrh o-, da se zni-upno obrnil, da odide. V tem tudi v stalni zvezi z inozemski­
o—— 

pi, in ki je s svojim rožljanjem; Zračni minister Balbo mu je Spanje leta 1898 in so se k nje-ža cena mleku. Te. cene pa, trenotku ga je policija prijela mi postajami. Beogradski katoličani s sabljo že tolikokrat spravil j šel naproti do Genove in je od ga razorožitvi obvezale že pri pravijo ne morejo znižati do-in na stražnici je potem vse o V Beogradu so 4 katoliške 
položaj iz ravnotežja. MacDo-|tam lastnoročno pilotiral aero-pomorski konferenci v Wash-kler se istočasno ne znižajo priznal. 	Št. Jernej na Dolenjskem župnije, v katerih je bilo lansko 
nald zato morda misli, ako bo j plan, s katerim je pripeljal go-ingtonu leta 1922. Vsi ostali tudi plače prevaževalcem, ki V vlinski hram posestnika leto 417 porok, in 680 krstov. "ukrotil", Mussolinija bo že sta v Rim, kjer ga je pri izkr-otoki omenjene skupine pri-dobivajo zdaj po $28 na teden Ignacija Frančiča, ki ima vino-Umrlo je pa 419 beogradskih samo s tem dosti storil za ve- canju pričakoval Mussolini. padajo Japonski. poleg provizije na kolekte. SIRITE AMER SLOVENCA1 grad v Solčniku, so vlomili katoličanov. 
AM^MKAtoSifU biLUVnWitO t'orek, marca 1933. r.trr •wrrmirgffittr^ „; a — " -r — — r g -' a. — —fTrir-T———• r~n . -; 
Boga. Ne trdim, da se bo to zgodilo jutri ali pojutranjem, Bog Ravno tako in zisto vnemo <evropske države skupno 9,000.
AMERIKANSKI SLOVENEC 

je neskončno potrpežliv in večen. Zgodilo se pa bo, če se narodi smo šli poslušati pevce-umet-(000 konj. Amerika ima 35,000.
Vr; in najstarejši slovenski The first and the Oldest Slovene ­

pravočasno ne spametujejo ker je Bog tudi neskončno pravičen. nike ko so prišli iz starega (000 konj, Azija 5,600.000, Af­
list v Ameriki, Newspaper in America. 

Zato: Doli z malikom nacijonalizma, preden spregovori kraja. Kar tiče programov, 1 2,200.000 in Avstralija
Ustanovljen leta 1821. Established 1891. serika
]njegova pravica. V njem in po njem posvečena narodnost naj bodisj onih lia, radio ali na 52,200,000. Izhaja vsak dan razun nedelj, pone-Issued daily, except Sunday, Mon-;živi! koncertu, so bili eni naravnost o leljkov in dnevov po praznikih. day and the day after holiday«. 
izvrstni, tako izvrstni, da so na-DELAVSKA VISOKA ŠOLA 
Izdaja in tiska: Published by: šemu narodu častitali tudi lju-Francoska generalna delav-

Zabava v zaporu. — Koliko
EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO. dje drugih narodnosti, katerim Lska zveza (Syndicat general du si dobil?
Naslov uredništva in uprave: Address of publication office: jim je bila prej naša glasba ttravail) je po dolgih pripravah 
— Pet let.


<849 W. 22nd St., Chicago, III. 1849 W. 22nd St., Chicago, III. tuja oz. neznana. Zopet la-1
uresničila svoj najdragocenejši —
PhGHu. CANAL SS44 Telefon CANAL SS44 Zakaj pa?
hko rečemo, da eni izmed pro-1načrt. V začetku novembra je — Vlomil sem v banko. 
Naročnina, Subscription: gramov, v kolikor so se isti ti-cotvorila v Parizu delavsko vi­— Koliko si pa ti dobil? 
<,» celo lcto, .„$5.00, For one year — $5.00 kali izbere pevskih alii glasbe-tsoko šolo, ki bo nudila izobra­— Deset let-
U pol Ift-a, ... 2.50 For half ayear 2.50 ~ ; 1 • " -• • r inih točk, nikakor-niso bili prve 5zbo samo strokovnim delavcem.čs.tri, K>ta -1.50 For three months 1-50 •— Zakaj pa? 
V DETROITU POČIVAJO mamo sedaj tudi prostorno, ivrste. Zmožnost, glas in vse iZa zdaj ima šola samo eno fa-
Za Chicago. Kanado in Evropo: Chicago, Canada and Europe: 

— Ker sem banko ustanovil.
U celo lqto $6.00 For one year $6.00 VSA KOLESA Saj smo jo tudii potrebovali, (drugo je bilo, ne pa melodija. 1kulteto in sicer za narodno go-* * Za pol leta 3.00 For half ayear 3.00 
namreč za igre in, zabave. — Zdi se mi lin sumim, da sspodarstvo 'in socialno znanost. 
Za k'ta .. 1-75 For three months 1-75 Detroit, Mich. Dober odgovor. — Sključe-
Charlie Prazen, kot predsednik iumetniki iz starega kraja .in 1Razen tega bodo poslušali štu­Eutux.l as second class rrtattcr November 10, 1925, at the post office at na starka žena po cesti čredo
O delu se nam pa res ne spla-Dramatičnega kluba, ima pri-]pa tu'di prireditelji radio pro-<denti pravna in finančna pre-
Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. • oslov-Mimo pridejo ro.sposo­
ča pisati, ker ga sploh ni. Ti-i pravljenih že cel koš smešnih jgramov večkrat radi pozabijo, <davanja, filozofijo, zgodovino jeni poglavci in začno kričatiPOZOR!—Številka poleg vašega naslova na listu znači, ,sta pešidica delavcev, ki so do' iger. Zato — pozor! Po Veli-<da naš narod tukaj, čeravno je 1umetnosti in književnostii. Se­nad njo: Dober dan oslovskado kedaj mate list plačan. Obnavljajte naročnino točno. ,sedaj še malo delali, so tudi kinoči se bomo še velikokrat iizšel iz kmečkega stanu, ima iminarske vaje se bodo bavile mama. 
s tem veliko pomagate listu. 11ostali brez dela, ker so radi smejali in se zabavali. iuho tudi za umetno pesem in ]predvsem zustrojeni sodobne Starka se pa obrne in od­bančnega moratorija morali
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredni-1 Nedavno sem obiskal neke-<sploh glasbo in da zna isto ce-\i1 težke industrije in tehničnim govori: Dober dan, otroci mo­tttvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je ustavitji, vsako obratovanje, ga bolnika, ki se je močno pre-niti. Parkrat sem imel priliko ]pogojem dela-Zveza, je tudi ot­
ji:/, dober dan.

ias do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov kateri so pa kljub vsemu temu ko-1 • naše ljudi prihajat,1, iz ' =:«k
hladih KašUal je in revežj videti'vorila pri vseh večjih industrij-* »
uedništvo ne vrača. 
še tako srečni da delajo, pa maj; dihal, da sem se že sam koncerta nejevoljne in godrn-tskih središčih posebne "dela-Vsi so enaki — Vlomilec:plače ne dobe, ker je gotovega bal za njegovo življenje in sem jaje. Isto je tudi kar se tiče ra-'vske srednje šole" (lycees de
Narodnjak: "Oprostite, draga gospodična,
denarja zmanjkalo. Sedaj je mu svetoval, da bi poklical ka-dijo programov. Tu pa tam se 1travail), ki bodo pripravljale nič se ne bojte., ho,čem le vašustavila obrat še Fordova to-kega zdravnika, pa ni hotel o sliši kaj nam to pojejo. To smo :za pariško visoko šolo one slu­denar!"
Doli z malikom na-varna in, sjicer za nedoločen tem nič slišati. Izrazil se je ce-slišali in peli že v stani domo-išatelje, ki niso bili deležrC za­čas, ker je baje tudi denarja lo, d'a zdravo, če se včasih vini kot fantje na vasi. Zapeil dostne ljudskošo.kke 'izobraz-Gospodično: "Taki ste mo­
cijonaiizmal 
Šk.i!"

zmanjkalo. — Plače so bile človek malo. prehladi in neko-naj nam bi kako lepo pesem. be. 
* * * 

delavcem znižane za več kot liko pokašlija, t— Hvala lepa za Zaigrali naj bi kako lepo sklad-o (Konec) polovico. Obetali so, do ko bo-tako dobroto. Naše boljše po-bo. Meni se sploh dozdeva, da Večerno družba. — "Stra-A danes narodnost ni samo otrok grešne matere, temveč je do nizke plače, da bo veliko lovice, če se smem tako izrazi-mnogi naši, zlasti tisti, ki se REDEK LOVSKI PLEN šno dolgočasno je tu, se vam grešni otrok grešne matere. Nacijonalizem je največji malik, dela. Sedaj pa vidimo, kako ti, — so namreč po navadi upravičeno ali pa drugače pri-Neki IOVQC se je bil udeležil' ne zdi, pravi Budha naših dni. Temu maliku se klanjajo tudi taki, in talci magnati drže bese-števajo k "boljšim" ljudem, "O — ja!" 
težje kot smo mi moški, zato kot gost lova na divjega mer­
ti še najgloblje, ki so ž Bogom že zdavnaj obračunali. Njih "ve-j|do. Ljubezen do bližnjega j-ni "Ali ne bi zginila?" 
rneuda "boljša polovice", — večkrat podcenujejo inteli-,jasca v nekem revirju pri Eber­
roizpo-ved" se začenjaj "Verujem v enega samega boga m ta;''.je deveti, briga. Odkar so ban-''se tudi večkrat prehladijo. To gentnost slovenskega naseljen-sbergu na Bavarskem. V tem "Žal. ne morem— sem gosti­bog je — narodnost!" Temu maliku'zažigajo kadilo tudi mnogi-tis. zaprte, se je v Detroitu pri-vam je jamranja, da bi človek jjca v Ameriki. Naš narod zelo revirju je malo drugih žival-telj !" "katoličani". V glavnem altarju njih src ni več Bog, ampak glasilo dvajset tisoč družin za takoj potrdil, da ni to nikaka| ' ljubi domačo in preprosto za-skih vrst ki pridejo za lovca v * * * malik m rodnosti. Bog se je moral zadovoljiti s stranskim altar-Dokazal je — "Vi torej trdi­
javno podporo in jih je vseh dobrota za zdravje. — Po brez bavo tal! ob posebnih prilikah, poštev, in to so le zajci, fazani
jem v k;.kern kotu. Da, to je malikovanje narodnosti. In ker skupaj sedaj 60.000. Kako tu-zamere. — Kadar se še kaj si pa tudi zaželi kaj boljšega. in srne. Zato si lahko mislimo te. da niste prekoračili dovo-. Scg vsa,ko malikovanje strogo prepoveduje ter prav tako strogo di ne, saj še oni, ki imajo de-gradiva nabere bom že še kaj ljene brzine. Morete to doka-­
njegovo presenečenje in veselje,
kaznuje: Doli z malikom narodnosti. nar v hranilnicah stradajo, ker Kot drugi narodi, tako ima zati?" 
sporočal. ko je zagledal nedaleč od se­
tudi naš narod bogato izbirko
MaMk nacijonalizma, j,e raztrgal naravno človeško internaci-ne morejo denarja dvigniti. "O-lahko, gospod sodnik!
Steve Potočnik. be v goščavi obrise velike živa­
pesmi kot so na primer: "Re­
jcnalo. potlej družina enega jezika, je postala mnogojeziena Bil sem na poti v davčni
Kakor se sliši, deluje seda-. . O. li, ki ni mogla biti nič drugega
družina, in s tem šla v franže. V bratu drugega .jezika človek gimet po cesti gre..," "Moj oče urad..." 
I nja demokratska vlada koli-ONIM nego jelen. Lovec pa ni imel 
ni več' gledal brata, ampak sovražnika. Odtod bratomorni boji ima konjčka dva oba sta lepa * * # 
kor more, do bi razmere na časa za premišljevanje. Hitro
in tako krvava zgodovina človeštva, da ne govorimo o raznih dru-! šimel'jčka . . .", katere take pe­
i boljše obrnila in da bi popra-ki želijiO poslati, za praznike smi so zelo vrsti pri nefor-je naslonil puško k ramenu, po-Le brez strahu. — Ženin: 
na(| vila, kar je zakrivil hooveiv svojim cioni.aciw, kak V »ta-malni zabavi, posebno še ako meril, sprožfl in stopil bliže. Rad bi se že oženil, gospa, pa 'h nič in: nj usodnih bojih. | 
Htfr'.'k nacijonalizma je raztrgal nadnaravno intemacijonalo j se A še ne zaslužim toliko, cla bi
zem. Sedanji kongres je nam-. ro domovino naznanjamo ,da je kaj mokrote zraven, nika-Žival je zgrudila na tla.
krščan:-k': ljubezni. Ta se ne ustaVi na narodni meji s stisnjeno! II reč ukrenil več dobrega v šti-zdaj to zopet lahko store. Mo-kako veliko je bilo lovčfevo pre-mogla z ženo najeti služkinjo,
I kor pa niso enake pesmi pri­
pestjo in bombo v roki, ampak z razprostrtimi rokami, za objem na drugi strani pa nočem da bi
rih urah, kakor poprejšnji v rajo pa se ravnati natančno po merne da bi služile za spozna-senečenje, ko je videl, da ni 
brala. Ca se ne razumeta potom jezika, se razumeta potom srca.j vseh štirih letih. predpisah in v soglasju z zve-jelen temveč pravi, — velblod.. Elza sama gospodinjila.
vanje našega naroda na glas­
Krščanski srca še govore internacijonalni jezik ljubezni. Z lju-i , j Kar se tiče kampanje za znimi določbam", ki30 bile benem polju pred drugimi na-Nekoliko dni prej j,e ubegnil ne-Bodoča tašča: Le nikar ne besnijo vtcdno hodi pravica. Kar ta odmeri, ljubezen potrdi in I dne oz.kemu in se gospod, gospodinstva 
.i Amerikanskil Slovenec se mo-uveljavljene 9. 10. rodi tukaj. Ako bode ta feiti-cirkusu preselil-v skrbite
še uoda. Kjer ni ljubezfiti,-tam navadno tudi pravice ni. In lju-| vas naučim. 
ram izraziti, da je dosti dobro marca 1933. V inozemstvo se ka koga zbodla v oči nič zato. bavarski gozd, kakor so ugoto-Že jazbežni ni, tam kjer ni vere. Narodnost, ki ni cepljena in posve­izpadlo za sedanje sla.be čase, ne sme pošiljati denarja v Zapisal sem to, ker sem sma-vili kmalu potem. Vsekakor pa * * * čena po veri, ne pozna ne ljubezni ne pravice.-Malik nacijona­svrho nitiso njegovi prijatelji Res je
lizma veruje samo v svojo stisnjeno pest. Njegovo pravo je pra-— Prav lepo se zahvalim špekulacije, ne v tral, da je bilo potrebno in da lovcu če-Pred sodiščem. — si­
. vsem,, ki so mi v tej, kampanji svrhe investiranja, niti ne v stitali tudi na tem, res redkem cer-, da je moj lclijent odpri z
vo pesti. Narod, ki se klanja temu maliku ne vpraša, če sme čez je v interesu našega naroda 
šli na roko in pomagali. Novih, svrho nalaganja v inozemske vitrihom blagajno svojega oče­
mejo sosednjega naroda, ampak se vpraša, samo če more. 1 tukaj v Ameriki-lovskem plenu... 
kakor starihhranilnice. _— ta, vendar pa prosim slavniOdtod dejstvo,, da narod proti narodu gradi utrdbe, polaga,( tudi naročnikov 
Anton Okolish
J ne smem pozabiti in nekateri Kdor želi zdaj poslati kako MONOPOL NA TOBAK sodni dvor, naj mu šteje v do-mine in kdo ve kaj še. Radi tega se narod oborožuje proti naro-|i! so celo par let naprej pla-vstari kraj svojimLetabro, da se hranilne knjižice svo­
du, iz dneva v dan s strahotnejšim orožjem. Polovico narodnega: zadarilo do-1808 je-priredil Napo­premoženja požre oboroževanje. Narodi stradajo, da si pristra-. čaji list. Vsak, kdor je le mo-mačim mora podpisati posebno; ra tiTom leon velik ples, kamor je pova-je sestre niti* dotaknil ni. 
. gel je storil svojo dolžnost, da izjavo. Vzorec te izjave objav-bil vse plemstvo starega in no-Sodnik: Je vam bilo žal?
dajo morilpo orožje zoper bratski narod. Tu je vir vseh med­n se katoliški list ohrani med na-ljamo v današnji številki v po-vega cesarstva. Vsi so. bili oča-Obtoženec: Da. gospod sod­
narodnih zapletljajev in pretresljajev, ki se rešujejo na. krvav in 
AMERIKA IMA NAJVEČ
nekrvav način. Tu je vzrok, da diši po smodniku vse in sveti V; mi ameriškimi Slovenci. — Za-sebnem oglasu, katerega pa-KONJ rani nad Napoleonovo-pazljivo-. nik, toda kaj početi, ko je pa 
jeklu vso. Vsa prizadevanja razorožitvenih konferenc in Ligej hvalim se tudi vsem tistim, kii zno prečitajte in se potem v stjo, saj je imel za slehrnega vinkulirana.

r 
• * •

•arodov, med brati velike človeške družine zopet vpostaviti mir• so podpirali našega kandidatai tem zmislu ravnajte, kadar bo-. Po najnovejših statističnih po-• človeka ljubeznivo besedo. To-
in preprečiti nadaljne vojske, bodo zastonj., dokler se bo velemali-
Rev. Odf.la Hajnšeka, čeprav te pošiljali denar za dovoljene clatkih je na svetu okrog 100 da med ženskim svetom je ne-Stariši niso krivi. — Nade­!;u nacijonalizma zažigalo kadilo, ki spada samo Bogu. ni uspelo, da bi ga potisnili nat namene vstari kraj. milijonov konj. Ta številka pri-• nacloma oplazil damo, ki je do-. budnii pesnfk prinese kritiku 
To je kazen za malikovanje narodnosti. Pa / ni še zadnjal vrh liste, je pa na drugem me-ča, da število konj pada. To je• slej ni poznal. Njeno blesteče svoje prvence, da bi jih pre­
[ povsem razumljivo, če pogle­
kasen. Bog je svojemu izvoljenemu ljudstvu Starega testamentai stu in tako prvi za zmagoval-• NAŠA PESEM NA RADIO iN • okrasje pa ga je tako prevzelo,
 sodil. 
damo na križišča mestnih ulic,
marsikako malikovanje, katerejnu je v tisočletjih zapadlo, odpu-. cem, kar je vsekakor tudi čast-NA KONCERTU • da jo je vprašal za ime. Toda — Prijatelj, mu pravi kritik,
kjer brne motorji. Kljub moč­
stil. Je ni spregledal, ampak kaznoval in odpustil, ko se je vr-. no. — Vsi pač ne morejo biti
 Barbertcn, Ohio. tuja mu je bila tudi poslej. Za-• — pustite stihe in lotite se pa-
j nemu razvoju mehanizacije pa
nilo k njemu. Ko je pa zapadlo malikovanju narodnosti, to je ta-. prvi, zato je tudi tako prav. Saj
 Ko se je pred par leti tukaj radi tega jo vpraša, sčim se• metnejšega posla. 
krat, ko je potvorilo njega samega, s tem, da ga je pričakovalo, in! se je Šlo pri vsej tej kampanji v7 zaznalo, da namerovajo nasto-. ima Evropa še zmerom največ' bavi njen mož ; odgovori mu, da — Oprostite, odgovori uža­bilo voljno sprejeti kot Mesija osvoboditelja izpod rimske nad-. prvi vrstii za obstanek lista in1 piti na radio postaji vCleve-. konj. "Konjske" države more-• sadi in prodaja tobak ter ci-ljeni pesnik, — že od rojstva 
vlade, ne pa kot duhovnega osvoboditelja iz sužnosti satanove, ne toliko za kako z.mago. landu naši ljudje, smo vsi ko-. mo tako-le razvrstiti: Na Ru-garete. Napoleon ni na to nič čutim v sebi pesniško žilico. 
tedaj je bila mera njegove prizanesljivosti polna. Paganom jihi Kar se' tiče naše nove cer--prneče pričakovali trenutka ko) sijo odpade 31 milijonov 158.• odgovoril, vendar je v obraz-— Nikar ne delajte krivice 
jo izročil v roke, ki so jih razkropili na vse vetrove, da so danes3 kve se moram izraziti, da je: se bode' prvič v zgodovini na-. 000 konj', na Poljsko 4,123.0001 nih gubah pokazal, da mu ni: svojim staršem. — ga zavrne 

-stovni cigani, od vseh zaničevani, od vseh preklinjevani Istar1j lepa. Faranom se talco clopa--šega naroda tukaj raznašala1 konj, na Nemčijo 3,451.000 na prav, da nosi ta dama dražjo> pesnik. 
• orvin čaka izvoljene narode Novega testamenta* zlasti krščanske3 de, da je še med tednom pri
 po zraku1 naša mila in veselat Francijo 2,912.000, na Veliko>s ogrlico kot njegova žena. Ne-* * * 
evropske .naro.de, ki danes na trebuhih leže pred malikom nacjjo--pobožnostih nabito polno in bi
 pesem. Marsikateremu je obj Britanijo 1,178.000, na Jugo-• kaj dni za tem pa je že izšel 

Ljudje ne bodo nikdar vse­n-dimrn, dn to jih čaka, ako ga še pravočasno ne vržejo iz glav--l.jo bilo skero treba po riben--tistem trenutku spolzela solzat slavijo 1,1 <1.8.000, 11a Rumunijo1 njegov dekret o monopolu na ga povedalji, čeprav govore 
nega altar.ja malika nacijonalizma in zopet ne postavijo vanjj; ško raztegniti. — Dvorano i--po obrazu od ginjenja. 1,809.000 ter končno na ostale> tobak. navadno vedno preveč. 
"TAIWAN IN IZGUBLJENO CARSTVO" (55) (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: EDGAR RICE BURROUGHS 
l POGLEJTE NA DATUM \ 
I POLEG VAŠEGA NASLOVA NA LISTU! \ 
\ If'! Ako je poleg Vašega imena številka X 3—33, je to znamenje, da se je vam A
1

iztekla naročnina. Pri pošiljanju »•a-Ž ro,čnine se poslužite spodnjega kupo,-S na. Obnovite naročnino čimprej«, ker $ izdajanje lilija, je v zvezi z\wlikipi 6 stroški. 6 
•"WW ****** ****** —111.1.1fipr'» 9 
I AMERIKANSKI SLOVENEC, ^ 
Lev je postal divji, razkačen. Premetaval se. §i»ovito je rjul veliki lev in se premetaval, to-Tedaj še 1q, je Tarzan leya izpustil iz svoje-In nato, kakor bi potegnila sapica preko nje-1849 W. 22nd St., Ghicage, IU.je nekaj časa sem in tja in se besnq vrgel vznak' da svepjega nasljakovalca se ni mogel otresti. ga jeklenega oklepa. Majestetično se je zravnal govega obraza, izginil%: jc iz njega vsa resnost \i Priloženo vam pošiljam svoto $ .,,, ta obno-% ^ na hrhe:.,. .njfetee, da se otrese svojega tiapadal-Taraanovo bodalo pa je vbadalo in vbadalo in pokonci, stopil ssvojo nogo na orjaškega leva, in prešinil ga je prijazen nasmeh, Obrisal ie s. [ wtev moje naročnine za ''Ar^ier, SIov«r,ca'\ § 
ca. Toda "'foipzaia ga je ocža!, kakor bi bil na kri je brigala iz levovega t$csa. Po kaki;'de-ki je ležal na tleh,, r&zprostri .svoje '.pi&žašts svojo, kozo krvavo,' bodalo, ga>Vt&knSl'. sa. pas in Ime p — 9
.-—m­
bva 1 ru-'wan. Zdaj ie Tarzan potegnil bodalo set minutni strahoviti borbi je, začel" Ipv vfled močne roije, i&kgppft glsivc;-sasaj in zajrtial is • se veselega obraza na okrog. Krnske rnno­lit tfa js«aši nabadati levu pod rebira. Množice, izgube krvi omagovati in Kmalu se je zgrudil sebe gromvvitt izzivalni krik, da ji? pretrese! ves |ic« so pa rjuie občudojvanja do tega izrednega g
ki kaj takega Sojstoj še niso videle vrimskem onemogel na tla. Še parkrat se je vrgel sem in Stadium, oznanjajoč da je premagal svojega junaka Tarzana. Ljudstvo je kričalo in slavilo Naslovsita-ciijottvi so od veselja besnele. tja in poginil. .. orjaškega, nasprotnika ie.va-Tarzana. Vodja iger je naznanil, da je program za ta dan končan. .. Meoto 6 
'-•OOOOOOOCKK >000000000-000000000000^ 
1 orefc, '41-marca lysiS. Strans^XZX—•——I---"—•—-—--—>——.—>-_--—»— -—-.—•—-—-—.—-—-—'—•— -—--j Fašistično pregledovanje urah uničil .celo sklodišče z vso 
Ivoj nedeljski tovariš. [ 	Proglasitev
SODBE V ŠENČURSKEM PROCESU. 
Ljubljansko "Jutro" z dne 7. marca 1&33. prinaša uradno proglasitev sodbe všenčursfceuR procesu. Ta proces bo v celoti, piine&en tudi v našem listu in bodo črta telji imeli priliko videti zakaj je šlo. Han.es psi^aŠEmo, le proglasitev obsodbe, kerTEDENSKI KOLEDAR vemo, da čitatelje to zelo zanima. Poročilo se glasi:
27 Pond<?ljek — Sv. Janes D&magčan, škof. 

"Beograd, 6. marca. — Danes popoldne je bila državnim sodiščem za zašči­
28 Torek — Sv. Janez Kapi.stran. 

to države razglašena sodba v procesu zoper Janeza Brodarja in tovariše zaradi izgre­
2,9 Sreda — Sv. Jona in somuč. 

dov v Šenčurju in drugih krajih kamniškega in kranjskega sreza-Vsi obtoženci sc
30 Četrtek — Sv. Janez, opat. 

bili spoznani krivim in so obsojeni:­
31 P«?tek — Sv. Benjamin, muč. 

1. BRODAR JANEZ-rojen v Hrastj« pri Kranju, star 48 let, ože^jei;, posest­
1 Sobota — Sv. Hugo, škof. 

nik in bivši narodni poslanec SLS, na poldugc leto strogega zapora;
2. Nedelja — Sv. Frančišek Pavlanski. 

2. UMNIK ANTON, rojen v Šenčurju^ star 46 let, oženjen, posestnik, bivši po­
o 

slanec ljubljanske oblastne skupščine, na 1 mesec strogega zapora in na odško^irRev. J. C-Smoky: I no 1900 Din Josipu Prešernu;
ČETRTA POS.TNA NEDELJA	 I 

Kako primerno je, da se čita ta evangelij ravno v pomladnem | času. Kruh — je dnevno vprašanje. Delo na polju je v naj-, lepšem tiru. In tu nas pelje cerkev ven v božjo prirodo, nam | kaže dogodek o pomnoženju kruhov, polaga na naš jezik prošnjo: Daj nam naš vsakdanji kruh. Kako pa naj prosimo za to? 
Z vernim srcem. — Čudež, ki ste ga danes slišali, se pravza­prav ponavlja leto za letom. Glejte, zrno se vseje v zemljo, čez nekaj mesecev je iz njega 20, 30 zrn. Odrezek kromprija se po­loži v zemljo, ni dolgo, pa je iz tega odrezka 5 in še več krompir-, jev. Kako se je to razmnožilo. "Narava to dela", pravi "modri­jan" — "zemlja ima tako, silo, ko na njo posije solnce in pada dež." Dobro, "modrijan". Toda odkod je prišla ta sila? Na to "modrijan" ne ve več odgovora. Nam pa pravi sv. vera: 'Ve­rujem v Boga Očeta, Stvarnika nebes in zemlje." In ta vsemo­gočni Bog še vedno deluje; on je bival in skrbel za nas v dobrih, skrbi pa za nas tudi v sedanjih težkih časih. Bog še vedno živi, in mi smo njegovi otroci. "Oče naš", molimo. In ta oče daje vsakdanji kruh dobrim in hudobnim ljudem. Pet tisoč jih je nasitil, kakor ste slišali. Ali so bili morda ti sami svetniki ? Ni­so bili — nekateri izmed njih so že drugi dan godrnjali proti nje­mu in ga zapustili, Gospod je pa le vse nasitil. Tako dela Bog še vedno, tudi na tega ne pozabi, ki ga žali. 
"Daj nam" — molimo v očenašu. Marsikdo moli s ustmi: "Daj nam", a srce pravi: "Daj meni, a mojemu bližnjemu ni tre­ba. . ." Veste, kdo tako moli? Nevoščljivec. Človek bi ne verjel, koliko je nevoščljivosti na svetu. Nevoščljiva prošnja ne bo prišla do Boga. 
Molimo, prosimo s hvaležnim srcem. Kako grdo je nehva­ležno srce! Če kaj potrebujemo, kako znamo prositi — toda na, eno reč vedno pozabimo: da bi bili hvaležni. Hvaležni bi morali biti pa vedno. Če nas sreča berač na cesti in nas prosi za kak dar, mu ga damo. Kako se nam zahvalja, kako se nam prikla-, nja — vse to za majhen dar. Več kakor to prejemamo mi od ' Boga dan za dnevom. 
Bog nam daje zdravje in moč, smo mu hvaležni za to? 
Bog nam pošilja križ in težave, da bi nas spokoril, obrnil k 
sebi, pošilja nam vse to iz ljubezni, smo mu hvaležni za nje? 
Bog nam daje vsakdanji kruto, mogoče je včasih trd, ovsen, 
prosen, pa je le kruh, smo mu li hvaležni za to? 
Bodite hvaležni Bogu za vse pri jedi — m.oljte li po vsaki 
jedi? 
Zahvaljujte se nebeškemu Očetu-na kolenih zjutraj, zvečer, 
posebno ob nedeljah pri božjih službah. 
Ne samo, da sklepate roke, sezite tudi v žep, darujte Bogu 
po vaših močeh. Tako je ravnal Cahej. Rekel je: "Glej, polo­
vico svojega premoženja dam ubogim." Od vas Bog ne zahteva 
polovice, daj mu vsaj kake drobtinice. . . Koliko potrati človek 
po, nepotrebnem, vrže takorekoč ven pri oknu. Zbirajte take 
drobtinice, ki jih darujete cerkvi, za šolo, za uboge, zbirajte vsak 
"Beg plačaj", da bote imeli na večnost cel koš takih drobtinic. 
In en; $vet. vam dam: Če imate kako posebno prošnjo, če vaP-je 
mnogo na tem, da bi vas Bog lyslisal, pozlatite to, prošnjo, ne bo­
dite zadovoljni s samim Očenašom, pozlatite pravim to prošnjo z 
miloščino, z delom krščanskega usmiljenja, to je zlati ključ, ki 
zom Globoke«!, popravljali hleve in gradili nekaj, nov'h. staj/Niso pa stopili čez mejo,, ker imajo fašisti svojo postajo na Kuku, in mejo strogo nad­zorujejo. — stvar& telefonsko, žico je bila pa sledeča,:,,Otroci i iz Z,adlaza stalno hodijo na. planino, Razor. Ti so pobirali telefonsko žico. katero, so upo-1 rahljali za zauke, Miličarji so/, pri.jel| nekaj 13. in 13. letnih j dečkov in jih odvedli v Tolmin, kjer pa otro.ci niso, hoteli pri­znati,. da so oni .jemali tele-. ,fonsko žico. Na prigovarjanje 
policijskega komisarja so ti I 

3.
 ŠTRCIN IVAN, kejep V Kaplji vasi pri Mengšu, star 48 let, oženjen, posest­nik in bivši narodni poslanec, n.a 900 Din denarne globe;

4.
 VOMBERGAR JERNEJ, roje« v Fše»ičnih Policah, star 39 let, oženjem,sobni slikar, na 1 leto strogega zapora; 

5.
 GRILC FRAN,, rojen v Gradu, star 29 let, kmečki sin, samski, na eno leto strogega zapora; 

6.
 KOS VINKO, rojen v Voklem, stt.r 29 let, kmečki sin, samski, na 10 mese­cev strogega zapora; 

7.
 LOBODA JOSIP, rojen v Podgorj, =!;ar 20 let, hlapec, neoženjen, na H me­secev strogega zapora; ' ? 

8.
 OGRIN TOMAŽ, rojen v Pristavi, star 31 let, čevljar, neoženjen, na 8 mese­cev strogega zapora in 600 Din denarne giobe: * 

9.
 CERAR PETER, rojen v Mengšu, star 19 let, zidarski pomočnik, samski, na 6 mesecev stiogega zapora in 300 Din globe; • f. ? 

10.
 ILIJA ALOJZ, rojen v Spodnje.ii Brniku, star-28 iefc, bivši teolog, sedaj slušatelj prava, neoženjen, na 1 leto, strogega zapora; 

11.
 ŠKRBEC MATIJA, rojen v Pod cerkvi, star 47 let, župnik v Kranju, na 1 leto strogega zapora; 

12.
 GREGOR1N FRANC, rojen v KIopcu, star 32 let, delevec. neoženjen. na 6 mesecev strogega zapora. 


Vsem se v kazen všteje preiskovalni ?3p,or. Ker sc dejanja, zaradi katerih sc cbsojeni, politične narave, se vsem obsojencem prizna custqdia hone3ta. Stroške sod­nega postopenja morajo plačati obsojenci selidarno. Kazen bodo prestali v Sremski Mitrovici." 
Po proglasitvi cbsodbe je naznanil predsednik sodišča dr. Pnbanj,, da proti sodbi državnega sodišča ni nobenega priziva in vti obsojeni, ki ka?ni še niso prestali, 50 t.a­koj odvedejo v zapor. g V " WZM'.% I I .-i! ! ® i ? 
* * tji, ir> . H *? > 

Kaj bpmo porekli ameriški Slovenci k temu dogodku, ki bo ostal zapisan v srcu slovenskega naroda z največjim gnevom do onih, ki vodijo točasno, v Jvig^slaviji tako nesramno in ogabno režimsko, politiko.. Človek ne move v te$ki meri ?amejfiti tujcu, če ta hodi po njem in ga tlači in zatira. Je pač tujeo, ki ni njegove krvi, in Sa­di ne more imeti srca zanj. Toda, kadar hodi go tebi lastni brat, tvoje ki vi in ti ho-, če i?piti srčno kri —-takrat ti postane lastni brat Kajn. . . Bog se usmiK naše lepe solhčne Slovenije! Čudna usoda Ti je pisana. Če Tvoje krvi ne izsesava tujec —• izsesavajo Ti jo Tvoji lastni bratje Kajni! 
odpira srce božje dobrotljivosti,. in Bog bo tudi vam izkazal svoje trpela Tone Baloh in Ivan To­usmiljenje. 
roš, ki sta bila med fanti naj­•••••mmk—apMaappiw. Ill lllllll III,M III I UM I
U »B»""."M*•«•! . iiihipi I
 " 1 "H 11.1 I, 1 I J,J1)1.1, IIstarejša. Pirnu in R-ezjaku so, 1'radi njune mladosti bolj-pri­jzanašali. Med pretiskavo:, ki je
11 NEODREŠENE DOMOVINE 
trajala več mesecev, je France j Perdih popolnoma obolel, keiFašistični ijercr Cotroci izpovedali, da so fantje jje bil že poprej rahlega zdra-Pred kratkim so bili iz go-ppotrgali žico in tako je prišlo vja. — Njihovi starši pa vseriških zaporov izpuščeni po-cdo aretacij. Fante so potem dolge mesece niso ničesai; ve­ljubinski fantje, katere so še codpeljali v Tolmin, kjer so jih deli o svojih sinovih, niti nisolansko jesen fašisti popolno-cobdolžili da so prekinili tele­vedeli kje so in kako se jim
fonsko zvezo in da so tudi po­
ma po nedolžnem spravili v za-i • godi. Duševno in telesno uni­pore. Fašistovski zaslepljene! 1lagali bombe in nastavljali pe­• čene so te dni odposlali dorso jih ovadili neresničnega de-1klenske stroje na poteh, ki vo­mov.
janja. Fantje so bil[i; obdolženi ^dijo h fašistični obmejni po­
o
vseh mogočih zločinov in poleg sstaji, Do te obtožbe je pa pri­še to„ da so imeli tesne zveze sšlo tako, ker so miličniki opazi-Nepismenost v Julijski Krajin' z jugoslovanskimi graničarji, 1li pod neko bukvijo več kosov 
Julijska krajina je poteg-ju­da so v bližino miličarske ba-j1jtelefonske žice jn so domne­" ižne Tirolske še leta 1921 ve­rake na Kuku postavili bombe 1vali da je v duplini drevesa, iz ljala kot pokrajina, ki je imelain da so potrgali telefonske žil-]katerega je bila izpeljana ži­v Italiji najmanj analfabetov. 
ce na Razoru. — Nekaj fantov(<ca, peklenski stroj. Dejansko — Znano je tudi, kako je f% se je lansko jesen res mudilo iso pa to bile zanke, ki so jih1 šistični režim, vsa leta, kar j« na Kuku blizu meje, ker §c j nastavili otroci. K temu dreve­
"
je v duplini drevesa res pe­klenski stroj. Ker fant ni ni­česar vedel, ni mogel tudi ni­česar priznati. Miličniki so ga, nato pretepali in nazadnje obesili za roke na drevo, kjer 'je visel več ur. Vsega izmuče­nega so potem odvedli nazaj, v Tolmin in ga skupno z ostali­ini odpeljali v gonlške zAp.one. Fante so tudi v zaporih na­dalje mudili, da bi izsilili iz njih priznanje za stvari, kate­rih niso napravili. Najbolj sta 
na vladi, proglašal pobijanje ne­
žgali apno,, na bližnjem Razo-:su so pripeljali fanta in hoteli1

 pismenosti kot eno svojih gla­
ru iti, ob enem tik pod prela-izsiliti iz njega priznanje, da;

ločali. novi krediti za šolstvo, njeno "-izobrazbo/"' — Pwaiai j,e fašistični tisk hvaUl njegovo se, da fašistom ni bilo toliko do j prosvetno politiko. Vsi njihovi izbrazbe kakor da čimpreje l,i$ti m skrbno belj.ežiiU podat-asimilira slovansko manjšino, ke o novih šolah in pričakovati zato taki uspehi. je bile,, da bo nepismenost o znatno, nazadovala,, če že ne Radi predvojaških tečajev popolnoma izginila, zlasti so Kakor znano, so predv-o.ja­napovedovali, da v .Julijski ški tečaji v Italiji v zadnjih krajini v nekaj letih ne bo naj-dveh letih obvezni za vso mo­ti. nepismene osebe. — Pred ško mladino od 18 leta dalje. kratkim so pa bili objavljeni Proti fantom, ki zanemarjajo podatki centralnega statistič-te tečaje, kakor tudi proti nji­nega urada in pričajo na veli-hovim starišem so predvidene ko iznenadenje vse javnosti,. stroge kazni. Tak® st>; »ed«avtt<? baš nasprotno. V zadnjem de radi zanemarjanja tečajev bili 
•
settetju je' šteMiio analfabetov prijavljeni sodišču Anton, Pod­

•
v	 vsej Italiji nazadovalo pri-gornik iz Vrtovina,. France Mi­bližno za 21 odstotkov, v Julij-kuž.iz Gozda, pri Golu, Ivan ski Krajini se je pa več kot. Žgavc iz Sv. Križa, Jiosip in 

•
 podvojilo, tako da znaša se-Marija Vidie iz Gozda, Josip daj, 13. od sto,-Tako se je Julij-Jez iz Sanabiorja in Frnw.ce ska Krajina pomaknila na še-• Prošt ilz Orešja pri Št. Vidu. sto mesto med italijanskimi de-—, :0 želami, čeprav je fašistovskii j Kultura je samo izgovor, da 


režim še posebej "skrbel" zai nismo divjaki. 
7Pni do JUGOSLAVIJE 
Z NAJHITREJŠIMI' PARNIKI NA SVETU 

vidih vlog. Kadarkoli so, se do-
POSEBNI VLAK ob parniku v Bremerha-

Društvo ^ ^ 'SV. JER0N1M' venu jamči najbolj udobno, potovanje v 
LJUBLJANO. Izb,orne železniške zveze tudi iz Cherboucga. 
ŠTEV. 153, K.S.IC.J., CANOMSBURQ, PA, 

Kupite sedaj parobrodne listke za vaše sorodnike Ustanovljeno dne 19. aprila 1914. Stcje nad 200 članov v obeh 
v Evropi, ki bodo obiskali ehicaško razstavo.

oddelkih. Sprejema vse zavedno katoliške Slovejice in, S.lpvenke od 1,6. 
do 55. leta in v ml', oddelek od rojstva c)o 16. leta. Član ali članica, ko Za podrobnosti vprašajte kateregakoli lokalnega agente ali
oholi, naj se tgJkoj javi pri društvenem tajniku in iiotčm.naj se ravna 

; po pravilih. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo V mesecu ob 2. uri popoldne v lastnem prostoru. 

Odbpf za leto 1933: 	NORTH OERiAM LLOYD 
Predsednik MIKE F. TOMŠIČ, Box 217, Houstan, Pa, 130 W. RANDOLPH ST., CHICAGO ^ ^ ^ 
Tajnik JOHN BEVEC, Box 16, Strabane, Pa. 
Blagajnik ANTON TOMŠIČ, Box 9.4, Strabane, Pa. 

zalogo. Ogenj se je razširil še
Zadnji teden pred pustom
( 	na druga skladišča. Na pomoč
'so imeli v goriški pokrajini fa-
j.e prišla celo gasilska ladja in
šistične vifcacijo,. katero je 
miličniki, pa se jim ni posre­
opr&Md fašistični podtajr-jk 
čilo, da bi mogli kaj rešiti. Edi-
Marpicati. ki: je nalašč za te 
no kar so mogli napraviti je
j prišel v Gorico. Spremljal ga 
bilo to. da so obvarovali, do, se
i je pokrajinski tajnik Aversan­
ni ogen.j razširil na bližnje
> ti, s katerim sta izvršila revi­
'stavbe. — Škode je nad poi
( Jzijo delovanja posameznih 
milijona lir.

krajevnih organizacij. Bila
j 
i sta v Črnem vrhu. v Idriji, pr< Sv. Luciji in v Tolminu. V Tol­minu je imel podtaj>n'k »o-vor,
( 
v katerem je zlasti p®,udarjal 
, 
posebne naloge obmejnih faši­
stovskih organizacij k-i je, da 1 i uporabijo, vse svoje, moči za | asimilacijo, tujeyodeev fifc ob­. ! ram bo domovine proti sovra­
žnim sosedom. 
—_o

' Sedijyijski proces
i 
V sobojo. Ž:5. februarja se j.c , vršila pred goriškim sodiščem jjWOjCejj preti 64 letnemu Fran­l^cetu Logarju, in 4 1 letnemu J-o­jsipu Kandušu iz Vitvina pri jčrničah. k'. r;ta bila obfeo-žena, da sta h.ra;vl!a. orožje ne da b.: ga prijavila. pris,'tojni:m obla­1 stem, Karabinjerji katerim sc , kont-dentjie i:atol>-cb pc.se­stnika, so napravili na hlevu, ki j.e last obeh obtožencev, preiskave in našli dve stari 
I avstrijski puški in dve sablji. | Oba sta bila radi tega arclii i na in odpeljana v goriško za­
pore. Kandušu niso mogli nu procesu ničesar dokazati in je bil oproščen, Ložar je pa bil obsojen na dva meseca stroge­ga sapora in 3,200 lil' kazni'. 
o -Ogenj 

1 V Skednju na lesnem trgu je | v soboto 25, feb. nastal požar I in s)i?er v skladišču tvrdke Ma­1 tathias. v katerem je bilo oko­f .li, 100 vagonov raznovrstnega lesa. Radi močne burje se je . požar naglo širil in v nekaj 
DENARNA

5 o­

Š irite a mer. slovenca i. 
Društvo sv.Vida 
šicv. 25, K.S.K.J. CLEVELAND.. O* ' Leio 19C3. Predsednik: Anton Slcull, WJ9 E. "1st St. . Taj nik: Anthony j. l;o?tuna, 1093 j E. 04tl.i Str. 
: Z,dry,\:n:.ki: Pr. f. M. Skiliškar, Di;. 
M. J'.. Oman. 1*. L. J. l"erme in Dr. A. Ji. Picrlto. • 
i Društvo ie'feoiUii.e vsuko prvo ne­' v v K,y;iyiSOvi d.v.jii^tji . cb 1. uri psiypklne. 
. v društvo ac sprejmejj, tl:i:)i(ifi') uJ 10. 
d« leta. 

! sc lahko za utvaro.
1 rntnino ali |.a d« ninrtnn' z;kt'jt'riival:iini> it)
! sicv.r 7«, $J3JI, $|jjfl, 3100». S,i.1,iia in. &«IM
liosmrtitin«. 
V drnftvn rt; s|)ri'js.',!uju (jiili (jtiiiti. t>4 I

dneva, (Jo 16. Uln, 
Za. ivut-HKkn Iiodpoi'i), pa 57.011 in JU.1)0

tedenske bolnišju: iijiilimie, > sluijaj« Hp­
lczui, bolnik naj se pa/,nani uri tajnik« 
: samo,, dtt, dltjii :',ttolvqUkl lisi in kai:trt in
' naj so ravna po pravilih. 

jg * Dreštvo sv. Jfežefe 
' Syrejcnw, vse slovenje kat.uliču­iw» od Vrt. do S3, lotn v oi',rasli o<id«­!teki v fnfodin^ki o^dulcl? o»l roj­stva do, 1.0, leta.— Sejrt sc vrše vsa­
;ko drug« wcd.filjo ob Vit uri' zjutraj. Društvo astanovljeno lita 1900. — Skupno šu-jc .V>d člitnovl ic I. 
; Natlalj'tia tiojasni'.a se 'jobi od sle­Scčcga odUpra: Math Slar.a, Jr, predsednik Jos^p-h Zorc> «njn:V 
Mike Opeka, blagajnik. 
MRllA ' 


3L 20PET LAHK.3. PC-Š1JE V STARI KRAJ. 
Vsled bančnega moratorija je bilo prepovedano pošiljati denar v inozemstvo. Te dni, ko. so ?ačele poslovati vodilne banke po Ameriki je zopet mogoče poslati, kaka darila domačim,, toda te pošilj.atve se morajo izvršiti, 1« v soglasju %. zveznimi, določbami* ki so. bile uveljavljene 9;. oz. 10. mavca, 1,933, 
V inozemstvo se ne sme pošiljati denarju v svrho špekulacije nfti v svrhe-ititi iKr za nala­ganje v inozemske hranilnice. Toda kfjor želi. poslati svo|im sorodnikom v stari kraj. kak denarni dar ali podporo,, to lahko stori. Podpisati pa mora v tem ozi­ra posebno izjavo. Brez te izjave se ne sme sprejeti, nobene take pošilijatve za stari kraj. Za praktično, u­porabo v takih slučajih otojiavilawo tu iiosebvii kupon, v katerem j,e tozadevna izjava, prožite iz lista ta kupon, ko bote pošiljali d«nar, istega podpišite »a črti, pod katero j,e "Kirehaser's Signature" ter istega s po­šiljko nam pošljite, in mi bomo die&ar potem v r<?dn od­poslali naprej. 
f " """ """ """ "" ' ""DECLARATION; FOR MONEY ORDER It (Izjava za, pošiljatev ). j I declare that I purchased said rerai^ta.nce for legiti-|^ mate and normal business req-uir'Sinente, for reason ablo 4 traveling and, other presoual require meats, or for the ful-j" Kllnaient oi coutractsi entered into prior to March. 6th, 19,33, j and that the transaction is not for the purpose of savings j 
or investment in-a foreign country, t ccrtify that the crans­| action in no. w^y, con.tt;<iyfines tfie Act of March 3i.h, 1933, |j 
the. executive Qrd<|.r of March, 10th, 1933, or any egulation ( issued thereunder. j 
1 --J ' (Purchaser's Signature) ­
i	 j
^ ©ftts ,..;....	 1933. 
ZA VELIK0N0Č 

| se bote spomnili svojih domačih-v starem kraju in jim | poslali kak znesek za piruhe. Stara navada je že to. | Denar se dostavi v Jugoslavijo točno in zanesljivo. I Denar se dostayi po-pošti direktno m Mm pre,j.ernni 6 kov brez od-bi-tka. Vč«raj so. bile našo c.ene: 
5  Za  okroglo  svoto  Za  okroglo  svoto  
9  v  dolnji h  v  cKa^jih :  
5  Za $ 2.00  HO din  7.a  100 din  S  1S5  
98  » "  $ 5 00 $10.00  .... 3-15 din ­635 din  " "  4SO cliit 500 din  $ $  4,) a 7.80  
o  ­ $20.00  1280 din  "  1000  din  S  
|  »• $50.00  3300 din  "  5000 din  S -7-5-00  
9  '  Pri večjih svotah dam še sorazmeren popust.  —  
9  Vsa pisma in (teuarae pošiijatve naslovite na:  

$ John Jerich g (V pisat;ni, Aincpilanskc^a sloveiira i. § 1849 WEST 22nd STREET, CHICAQO, I;J,I:.JNOIS 
Btraii 4 	AMERIKANSKI SLOVENEC Torek, 21. marca 1933. 
Sivčev vražek 

RUSKO SPISAL MIHAEL OSORGIN. 
Z avtorjevim dovoljenjem iz ruščine prevela Marija Kmetova. 

Tako preprosto, naravno je izrekla te bese-bil v skrbeh za svoje zaloge in svoje steklenice? de. In Astafjev je čutil, da govori resnico: "Tovariš Astafjev?" ona ve. Ve veliko več ko on, ki je videl že to-"Da, jaz," je odvrnil Astafjev. Na pragu je 
1 ! 
o na svetu, ki je že toliko ljubil in doživel. 	zagledal moškega v rumenih golenicah. 
"Jaz vem," je ponovila Tanjuša. "In zato vas "Ali bi mogel za hip. . . govoriti z vami?" morem pomiriti: vi me ne ljubite resnično. Vi Astafjev se je nehote odmeknil. menda nikogar ne ljubite. In ne znate ljubiti. "Seveda, kaj pa, no — izvolite —, a dovolite, Ste pač taki." vi ste —, kdo pa ste?" 
"In	 vi, Tanjuša?" "Pojdiva noter, Aieksej Dimitrič," je pol­glasno dejal prišlec. "No, kako vam je? Kam
"Sem drugačna. Jaz znam in hočem. Le ko­se gre k vam? Tale vrata?" 
ga? Vas? Morda bi vas mogla ljubiti. Prej bi "Tale, tale." 
bila mogla. A vi ste tako hladni. . . strahotno hladni. So bili trenutki, prej, ko se mi je do-Ko je Astafjev odvedel gosta brez pozdrava zdevalo. . . in je bilo lepo. A le trenutki. Pa v sobo, je stopil spet na hodnik in prisluškoval saj tudi vi niste zmeraj taki." pri Zavališinovih vratih. Nato je nalahno po­
"Tako — približno — sem tudi mislil," je trkal, a ko se ni nihče odzval, je malce odprl rekel Astafjev. sosedova vrata. Zavaiišina ni bilo doma. A­Počasi je odmeknil roko z divana. Svet se je stafjev je zmajal z glavo. "No, to je pa ugod­
no. Vendar. . .' sam vrag vedi!" 

zožil, stemnil in zdaj je bil Astafjev zares ne-Gost je čakal potrpežljivo, ne da bi odložil in
srečen. Molčal je. 
ne da bi sedel.

Kakor bi govorila sebi, je dejala Tanjuša "Ali ste me slednjič vendarle spoznali?" 
preprosto in resno: "Spoznal, seveda, čeprav ste. . . izboren glu­"Nekaj časa sem mislila, da vas ljubim. Te­mač. Kar brez skrbi govorite, sama sva indaj sem vas občudovala. Zdaj mislim, da ne veriga je na vratih. Le kakšne čudovite gole­ljubim. Ce že človek razmišlja o tem, tedaj nice imate! Te so vendar preveč vidne." 
ne ljubi. Če pa brez misli. . ." 
"Zato jih pa imam; ljudje gledajo bolj mo-Astafjev je molčal. Zdi se, da bo vsak čas je golenice ko mene. Čim bolj sem viden, temprišel v sobo dedek s Poplavskim. In Tah j li­bolj sem neviden.'y 

sa je dejala glasno: '"Aieksej Dimitrič, kdaj bo naš koncert v "In takole brodite po Moskvi? Skoraj brez 
Basmanovem okraju? V sredo ali četrtek?" šminke? Izteknili vas bodo. . . dragi moj." Astafjev je trdo odgovoril. Čeprav sta bila sama, vendar ga nehote ni "V četrtek. Ondi je zmeraj v četrtek." nazival z imenom. 
Ko je vstopil ornitolog, je Astafjev vstal in "Prej ali slej me bodo prijeli. Rajši slej. Sli­šite, Aieksej Dimitrič, vi niste boječ človek, ali
se poslovil. 
bi mogel ostati do jutra pri vas?" 

Tudi Tanjuša je šla spat, o marsičem je raz­"Ali je to zelo potrebno?" 

mišljala: o tem, da bo skoraj pošel sladkor za 
"Zelo. Prav ne vem, kam bi se del." 

dedka, da bo v sredo prosta, da je videti Ed­"No, pa bodi. Zato vprašam, ali je zelo po­
vard Lvovič bolan. Mislila je še na Vasjo, ki trebno, ker moje stanovanje ni baš pripravno.
bi se moral že vrniti. Mislila je tudi na to, da V vsej hiši sem samo jaz buržuj in pri meni
ima Astafjev prav: logika ubija lepoto, taj­stanuje nekaj takega ko čekist, dasi je pred­
nost, pravljičnost. Nato je pogledala v zrcalo vsem pijanec. Sicer je malokdaj doma, niti
in se videla v belem oblačilu, golih rok, razpu­ne vsako noč. Ali vam to prija?" 

ščoflih, plavih las in utrujenih oči, ki niso ra­zen dedka ljubile nikogar. Tanjuša se je vr-'Prav nič mi ne prija. A če vam je prav, gla. na postiejo in skrila obraz v blazine; da ne bom ostal navzlic temu, ker ne moreni prav nič bi ta ljubi dedek slišal, če bi še nenadoma, radi izbirati. Dobro bi bilo, če me vaš čekist ne bi česar že, razjokala. videl." 
"Ga ne bom pustil noter. Sicer se pa zdi,
12. Človek v rumenih goleuicah. 
da ni kdo ve kako radoveden in je, kot sem že omenil, pravi pravcati pijanec. V zleh zade-Ko je došel Astafjeva, ga je človek v rume­vah je moj gojenec; zatrjuje celo, da sem ganih golenieah naglo pogledal v obraz, za hip jaz pehnil na tako pot." 

obstal itn nato šel hitreje dalje in zavil v prvo "Ali je pri vas kaka hišna preiskava mogo­prečno ulico. 
ča? Sedaj so vsepovsod tako preiskave, paNjegova hoja ali njegove oči so bile Astaf­cele hiše ti pretaknejo." 

jevu znane; sicer je pa človek naletel večkrat "Težko. V naši hiši so delavske družine. Se­na take obraze, kakor tudi na tako, iz vseh ve­veda je pa vse mogoči." 
trov znešeno, napol vojaško, napol civilno "Kajpada. Torej — bi ostal?" 
obleko. 
"No, odložite. A hrana je pri meni slaba, paPrišedši domov, se je Astafjev ukvarjal z bova vendarle nekaj zaužila." 

domačimi deli: moral je očišeiti ploščato peči­"Da, to je tudi važno." 
co — gasperčka, ki je dobro grela in malo po­rabila kuriva; moral je preiskati železno cev, Molče sta kuhala skupaj. Človek v rumenih 
o kateri se je odvajal dim skozi vrhnji del golenicah je imel košček masti, Astafjev pa je okna na cesto in sploh se je bilo treba pripraviti imel kašo. Večerja je bila prav dobra. na zimo, zakaj, skoraj bo nastopil hud mraz. "Če se vrne, ta vaš čekist, je bolje, da nič Drv še ni imel, a si jih bo že kako priskrbel; v ne govoriva. Jaz bom legel, spim ko polh." skrajnem slučaju bo moral prositi pomoči so-"No, to je odveč. K meni večkrat kdo pride. seda Zavaiišina. Saj je podlež in seveda tudi Sicer pa, ali ste koga srečali na dvorišču?" čekist, a vrag z njim! "Da. Nekoga s sesvaljkanimi brki in komij-
Nekdo je potrkal na stanovanjska vrata. S sko mrdo." sajastimi rokami je Astafjev snel verigo z vrat, "S sesvaljkanimi brki? To je Denisov, pred­odrinil zapah in obrnil ključ. Ta zamotani na-stojnik hišne uprave. To je slabo. Sicer pa, čin zapiranja vrat je uvedel tudi Zavališin, ki kako naj ve, kelo da ste!" je bil v poslednjem času za Čuda plah. Morda je (Dalje prih.) 
TISKARNA 

"AMERIKANSKI SLOVENEC 
izvršuje vsa tiskarska dela točno in po najzmernejših cenah. Mnogi so se tem prepričali in so naši stalni odjemalci. 
Društva —Trgovci — Posamezniki 
dobijo v naši tiskarni vedno solidno in točno postrežbo. Priporočamo, da pr 
no oddate naročilo drugam, da pišete nam pc cene. Izvršujemo prestave 
angleško in obratno. Za nas ni nobeno naročilo preveliko,	 nobeno premalo 
k Amerikanski Slovenec 
\ 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO,	 ILL. 

Res je pravica samo ena. Duhoviti smo vedno toliko, zato je pa nešteto krivic. kolikor nam to dovoljuje naš IZPRED DRŽAVNEGA SODIŠČA
* * * 
partner. • 
Slava je največja kazen za * * * V BELGRADU 

slehernega človeka, ker ga Dokazati komu, da ni pame-ALI BOLJE: REŽIMSKA KOMEDIJA PROTI SLOVENCEM, preslepi tako, da ne more biti ten, res ni tako težko, toda KI NOČEJO TROBITI V REŽIMSKI ROG. 
več razsoden ter maliku je dokazat/i drugim, da si sam (Dalje) ggovorili?" — Brodar: "Razgo­pred samim seboj. pameten, je mnogo težje. 
— Brodar: "Tedaj niso imeli ze-vvarjal sem se o domačih zade­lenih kravat. K meni so prišli vvah, pa tudi o politiki. Priznam, ravno ob istem času trije moto-d
a sem v razgovoru rabil bese­ciklisti, neki župnik, neki kmet-ddo, da smo do sedaj zahtevali av-
Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška ski strokovnjak in še nekdo dru-t
tonomijo sedaj pa bomo zahte­podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških je: gi, menda je bil stavbenik, ki so vvali federacijo. Drugih inkri­
hoteli videti moje vzorne hleve r besed rabil."
miniranih nisem

in svinjake. Razkazal sem jim Predsednik: "Moramo razjas­vse. Na dvorišču sem se z njimi r
#Kranjsko-Slovenska 

niti še nekatere podrobnosti. AliKatoliška Jednota razgovarjal. Med tem ko sem bil \
veste, da je vaš hlapec ob tej pri­na dvorišču, sem slišal, da so 1liki razobesil na cerkvenem zvo-Ustanovljena 2. aprila 1894., inkorporirana 12. januarja 1898 v na Živio Koro-niku — "Ne
vpili cesti: dr. r zastavo?" Brodar:državi Illinois, s sedežem v mestu Joliet, 111. 
vem, kdaj in kako jo je

šec, dol Barle!" \ 	obesil. 
POSLUJE ŽE 38 LET. 

AliNaknadno sem zvedel, da je bilaPredsednik: "Samo to? I
Glavni urad v lastnem domu: 1004 No. Chicago St., Joliet, 111. 

niso vpili tudi: Živio republi-cobešena in da	 jo je obesil moj
SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA DO $3,000,000.00. 

— "Jaz sem *hlapec." 
SOLVENTNOST K.S.K. JEDNOTE ZNAŠA NAD 100%. ka! ?" Brodar: se
• Predsednik: bila
K. S. K. Jednota ima nad 24,000 članov in članic v odraslem opravičil, ko sem slišal vpitje, "Pa to jeoddelku in nad 12,000 članov in članic v mladinskem oddelku ter zapustil svoje goste, Češ da sslovenska zastava." — "Tudi to Skupno število krajevnih društev čez 200. grem k njim, da \idim, kaj je. ssem pozneje zvedel. Videl pa je 
Skupnih podpor je K. S. K. Jednota izplačala tekom svojega Barle je stal sredi ceste, jaz pa rnisem." — "Ta zastava je bila 38-letnega obstanka nad $4,000,000.00. 
sem .stopil med gručo fantov, na-avaša?" — "Da toda jaz nisem 
Geslo K. S. K. Jednote je: "Vse za vero, dom in narodi" 

kar me je Barle vprašal, zakaj cdal dovoljenja, da se razobesi." 
Če se hočeš zavarovati pri dobri, pošteni in bogati podporni organizaciji, zavaruj se pri KRANJSKO-SLOVENSKI KATO-so fantje tako divji. Barle je -— "Kako bi si dovolil drugače LIŠKI JEDNOTI, kjer se lahko zavaruješ za smrtnino, razne nato odšel na dvorišče hiše svo-avaš hlapec na svojo roko to sto­poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. 
jega nečaka. Masa tja ni šia. Jaz iriti?" — "Ker je moj nečak in 
K. S. K. Jednota sprejema v svojo sredo člane in članice	 od 

pa sem se vrnil k,svojim gostom, j
e v hiši bolj domač." 
16. do 55. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta.	 Zavaru-

Ko pa je pozneje zopet nastal Predsednik:	 "Med tem časom
ješ se lahko za $250.00; $500.00; $1000.00; $1500.00 in $2000.00 po­sili rtnine. nemir in vpitje na vasi, sem se j
e v cerkvi zvonilo. Zakaj je V Mladinskem Oddelku K.S.K.J. se otroci lahko zavarujejo ponovno opravičil in zopet odšel 5zvonilo?" — Brodar: "Menda je v razredu "A" ali "B". Mesečni prispevek v mladinski oddelek je 
pogledat, kaj je. Naši so bili 1bilo tedaj že konec shoda ali pa
zelo nizek, samo 15c v razred "A" in 30c v razred "B" in ostane stalen, dasi zavarovalnina z vsakim dnem narašča. V slučaju pred Starčevo hišo. Videl sem, ivsaj proti koncu, ko je v cerkvi otroka zavarovanega v razredu "A" se plača do $450.00 in zava-kako je ravno v tistem trenutku :zvonilo. Kdo je zvonil, pa jaz ne rovanega v razredu "B" se plača $1000.00 posmrtnine. 
i prišel Barletov nečak ven in za-1vem." CENTRALNA BOLNIŠKA PODPORA: hteval, da sePredsednik:
vsi nasprotniki u-"Vse to je	 zelo
Zavaruješ se lahko za $2.00; $1.00 in 50c na dan ali $5.00 na 

maknejo z njegovega dvorišča, <sumljivo. Vaša zastava, vaš hla­
teden. Asesment primerno nizek. DVAJSET-LETNO ZAVAROVANJE: samo njegovi (Barletovi) prista-pec, vaše dekle itd., vse se godi 
K.S.K.J. je prva slovenska podporna organizacija v Ameriki, ši lahko ostanejo. Barleta same-,okoli vas, povsod imate vi svo­kjer se člani (ice) lahko zavarujejo samo za 20 let, proti primero­
ga pa je poklical k sebi v hišo. je prste vmes. Ali ste zvečer kje 
ma nizkemu mesečnemu asesmentu. Po preteku 20 let ne plaču-

Na Starčevem dvorišču je osta-:govoril o republiki?" — Brodar:
jejo n,ič več posmrtninskega asesmenta. V slučaju smrti se takoj izplača njih posmrtnifia. lo samo 15 Barletovih pristašev. "Nisem govoril o republiki, am-70-LETNA STAROSTNA ZAVAROVALNINA: Ker sem jaz fante pomirjeval, pak samo o notranji ureditvi Vsak čtan(ica) K.S.IC.J. ki doseže 70 let svoje starosti je u-ni prišlo do hujše stvari, mar-naše države v avtonomnem smi­pravičen(a) do 70 let starostne podpore oz. je prost asesmenta. več so se fantje nato mirno raz-slu sem govoril. Miha Molj mi Jednota ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jednote", ki izha-je očital, da sem koritar in da
šli." •
ja enkrat na teden v slovenskem in angleškem jeziku in katerega 

nas je dr. Korošec prodal Sr­
dobiva vsak član in članica. Predsednik: "Ali ste vi videli 'Vsak Slovenec in Slovenka bi moral(a) biti zavarovan(a) pri Pravsta in Rekarja?" — Bro-bom. Jaz sem pa zavrnil: Miha, 
K .S. K. Jednoti, kot pravi materi vdov in sirot. Če še nisi član 	oprosti, ti tega ne moreš razu­
dar: "Videl sem ju, bila sta ta­
ali članica te mogočne organizacije, potrudi se in pristopi takoj. 

meti. Mi smo se vsi borili za Ju-
V vsaki slovenski naselbini v Združenih državah bi moralo koj za orožniki, jaz pa sem stal 
goslavijo, notranja ureditev dr­
biti društvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti. Kjerkoli še nimate pred orožniki. Rekar in Pravst 
žave pa je vprašanje zase. To
društva, spadajočega k tej slovenski katoliški podporni organiza-sta bila skupaj." ciji, ust;.lovite ga"! treba je le osem oseb v starosti od 16. do 55. sem mu rekel, o kakšni republi-
Predsednik: "Rekar je rekel,
let. — Za nadaljna pojasnila in navodila pišite na glavnega tajni-ki nisem govoril. Vedno sem bil ka: JOSIP ZALAR, 1004 NO. CHICAGO ST., JOLIET,da ste vi na Pravstove vzklike
ILL. resen politik in ne	 demagog." 
odgovarjali: Dol kralj ! Živio re» I publika 1" — Brodar: "To je zla-Predsednik: "Kako si vi za­
— gano kajti ne morem si tega dru-mišljate to notranjo ureditev gače predstavljati in domnevam države in spremembo v avto­da je bilo vse to pričevanje pro-nomnem ali federativnem smi­
Praktičen molitvenik ti meni organizirano." slu?" — Brodar: "Legitimnim 
potom." 

Predsednik: "Toda priče so
ZA AMERIŠKE SLOVENCE JE MOLITVENIK potrdile pod prisego." — Bro-Predsednik: "Ali ste videli,
dar: "Rekar ni verodostojna da so v Hrastju ljudje metali
'SLAVA MARIJI9 
priča." polena in kamenje? (Predsed-Predsednik: "Ali ste vi v so-nik pri teh besedah razvija ne­
katerega je spisal in sestavil Rev. K. Zakrajšek, dolgoletni misijonar 
rodstvu z njim? Ali.sta sprta?" ki papir, v katerem je precej
med ameriškimi Slovenci. 

— Brodar: "Nisva si sovražna. debelo poleno in kake četrt kilo-Molitvenik "SLAVA MARIJI" je pripraven za moške Nikdar se nisva prepirala. Le grama težak kamen.) Tole ni in ženske, zlasti za člane Najsv. Imena in članice Krščan-to se spominjam, da, ko je šel k prav za prav mirno in legalno skih žena in mater, ker ima tozadevne skupne obliajilne vojakom, me je prosil naj mu sredstvo." — Brodar: "V Hra­
molitve. 	izposlujem skrajšani vojaški stju sem videl samo eno poleno rok. Videl sem, da to po zakonujleteti po zraku. Kaj drugega ni-
Tiskan z velikim razločnim mastnim tiskom in je pripraven v tem oziru za starejše in mlajše. Lepe pripravne žepne oblike. ni mogoče, medtem ko je on naj-* sem videl. Take stvari so se pa brž mislil da mu jaz nočem na-mogle zgoditi samo zato, ker je
VSEBINO IMA SLEDEČO: Jutranja molitev. Molitev k Materi v potrebi in ža-praviti usluge." ljudstvo v Sloveniji zelo razbur-Apostolstvo molitve, K. Srcu Je-losti. Predsednik: "Ali ste pozivali jeno, ker je še velika gospodar­zusovemu. Posvetitev kateri Molitev k sv. Jožefu v sili. ska kriza in pomanjkanje." 
množico, ki je bila za vami, naj
Božji, Priporočitev svojemu pa-Molitev v čast angelu variliu. 
tronu, Angelovo češčenje. 	gre. na Barletov shod?" — Bro-Predsednik: "Vi dobro veste,
Molitev k sv. Cirilu in Metodu. 
Večerna molitev. 	dar: "Bil sem tedaj doma." — da je kriza povsod in po vsem
Molitev k sv. Mohorju in Fortu­
•jSvetu. Tega pa ljudem niste po-
Prva sv. maša, kratke mašne mo-	"Kdaj ste prišli k Petrovcu?" —j
natu. 
litve. 


Molitev pri volitvi stanu. "Zvečer". — "Ali je bil Barle: vedali." — Brodar: "Pri vsaki Tretja sv. maša, v korist vernim 
Molitev otrok za starše. že tam?" — "Ne". — "Koga stei priliki sem ljudi miril." 
dušam. 

Molitev zakonskih in staršev. tam našli?" — "Tam so bili sa-Predsednik: "Kako si vi pred-
Blagoslov s presv. Reš. Telesom. Molitev za umirajoče. mo Barletovi sorodniki: štirje! stavijate, da je mogoče razbiti
Litanije najsv. Imena. Litanije presv. Srca Jezusovega. Molitev za srečno smrt. moški in nekaj žensk." shod, ki ga ščiti državna oblast 
Molitev k sv. Barbari za srečno 	—
Litanije Matere Božje (lavretan-	Predsednik: "Ali jš bil tam z orožniki?" Brodar: "Mi ni­
smrt.

ske). 	tudi Molj, Stare, Ličer itd.?" —• smo hoteli razbiti shoda in bi le 
Molitev ko se je duša ločila od
Litanije sv. Jožefa. 	"Bili so." — "Kaj ste jim rekli,, govorili, če bi dobili besedo." 
telesa.Litanije vseh svetnikov. ko ste prišli tja?" — "Pozdra-Predsednik: "Kako si zami-
Molitev za umrle starše.

Litanije sv. Terezije. 
vil sem jih in sem jim rekel, da šljate, da je mogoče razbiti shod,
Sv. križev pot. Molitev za umrle	 sorodnike in 
prihajam na obisk." ki ga ščitijo orožniki?" — Bro­
prijatelje.

Spovedne molitve. 
Predsednik: "Pred preisko-. dar: "Ali z vpitjem ali pa s si-
Obhajilne molitve 	Molitev za vse umrle. 
, lo." 

Druge obhajilne molitve (za bogo-Pesmi: mašne, obhajilne blago-valnim sodnikom ste izjavili in Ijubne duše). slovne. tudi priče to potrjujejo, da ste! Predsednik: "Dobro, prični-Devetdnevnica v čast presv. Srcu takoj, ko ste prišli, rekli, da se! mo sedaj z dogodki v Šenčurju.
Pesmi cerkvenega leta: adventne,Jezusovemu. 
božične, postne, velikonočne prihajate opravičiti in da oseb-• Ali ste bili vi tam?" — Brodar:
Molitve in psalmi k Mariji Poma­binkoštne, telove. 
no niste nasprotnik Barletovihi "Da." — Predsednik: "Cemu ste
gaj-

Marijine pesmi. 	sorodnikov, ampak da ste imeli prišli tja?" — Brodar: "Hodil
Molitev k preč. Devici zoper hude misli. Razne pesmi. nalog od dr. Korošca, da razbi-• sem na vse politične shode tudi jete Barletov shod." — Brodar:
NOVE ZNIŽANE CENE TEMU MOLITVENIKU SO: : za časa volitev, ko je bil Barle Elegantno vezan v pristno moroško usnje, vatirane plat-fl? O CZ "Tako nisem rekel, pač pa sem postavljen za kandidata in je 
nice z zlato obrezo stane »piifaf j rekel, da sem prišel povedat, da, imel v Kranju volivne shode. Elegantno vezan, pristno moroško usnje, gibčne platnice osebno proti Barletu nimam nič: Smatram za svojo dolžnost, da zlato obrezo stane »pXtV v in da nočem, da bi se radi da-zasledujem politične dogodke, da našnjega shoda razvilo kako o-obiskujem politične shode ra-
Vezano v umetno usnje, z zlato obrezo	 $0«7 5 
sebno sovraštvo." di sebe kakor	 tudi radi drugih 
To je molitvenik, ki ga slovenski katoličani lahko rabijo ob vseh Predsednik: "Čudno, da pri-ljudi, ki so imeli tekom deset prilikah in za vse slučaje. 
če zopet drugače povedo. Ali vse: let v mene zaupanje, in sem pre­
Naroča se od: 	lažejo? Ali imate toliko sovraž-pričan, da bi mi zamerili, ce bi 
nikov?" — Brodar: "Morali soi se vseh važnejših političnih sho-Knjigarna Amerikanski Slovenec pač moje besede napačno razu-• dov ne udeležil. Zato sem tudi 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILLINOIS meti." prišel v Šenčur." 
Predsednik: "Kaj ste potem (Dalje prih.)