Posamezna številka Din 1.50. PoSinina plačana v GLASILO NEZAVISNE DELAVSKE SL iKE JUGOSLAVIJE Izhaja vsak čeiriek. — Uredništvo in upravništvo: Karl Marksa tpreje Turjaški) irg št. 2, pritličje. — N iia za mesec 6, čeirlleino 18 Din. — Dopisi se ne vračajo. Štev. 26. LJUBLJANA, četrtek, 11. oktobra 1923. Leto I. Na pomoč bolgarskim emigrantom! SODRUGI DELAVCI IN SIROMAŠNI KMETJE ! Krvoločnim bandam Cankova se je posrečilo, da v morju krvi udu-sijo upor naroda, vstajo delavcev in kmetov Bolgarije proti nasilnemu režimu. Na desettisoče delavcev in kmetov je šlo v zapore, kjer jih komitaši Todora Aleksandrova ubijajo na stotine, dočim ko čaka druge smrt po prekem sodu krvoločnih oficirjev. Mnogo vasi so Cankovovi panduri upepelili, a družine upornikov ubijajo neusmiljeno, ne prizanašajoč niti ženam niti otrokom. V Bolgariji padajo najboljši sinovi naroda pod noži vladajočih razbojnikov. Na naše ozemlje je prešlo večje število bolgarsluh revolucijonarjev. Preko 100 pobeglih revolucijonarjev se nahaja v Nišu. Oni so rešili svoja gola življenja, ali njihov položaj je strašen. Oni nimajo ničesar, spe na ulici in po hodnikih, trpe glad in vsa zla ljudi, vrženih pod milo nebo brez vsega. Naša dolžnost je, sveta in velika dolžnost jugoslovanskih delavcev in kmetov, da prožimo z bratsko roko najizdatnejšo pomoč pobeglim bolgarskim revolucijonarjem, svojim sestradanim sodrugom, ki so z orožjem v roki branili svobodo vsega bolgarskega naroda pred krvavim režimom Cankova, pred Wranglovimi razbojniki in pred zapadnimi imperialisti. Bolgarski delavci in kmetje, ki so se borili, ne samo za svobodo Bolgarije, ampak tudi vsega Balkana, naj čutijo v naši državi, da jih sprejema bratsko srce in bratska roka. Proletarska, revolucionarna solidarnost ni prazna beseda ! Nezavisna Delavska Stranka, katere oganizacija je v Nišu takoj stvorUa odbor za pomoč beguncem iz Bolgarije, poživlja vse svoje organizacije v državi, da nemudoma, z največjo energijo in požrtvovalnostjo storijo vse, da bo zagotovljena pomoč beguncem. Vse organizacije naj takoj zberejo prispevke, ki jih naj ne zadržujejo, ampak hitro odpošljejo. Naše organizacije naj apelirajo tudi na strokovne organizacije, da tudi one pritečejo na pomoč bolgarskim sodrugom. Zbiranje prispevkov naj bo organizirano na najširši podlagi in apelirati treba na najširše sloje. — Sodrugi delavci in kmetje ! NA POMOČ POBEGLIM BOLGARSKIM REVOLUCIJONARJEM! ŽIVELA ENOTNA FRONTA DELAVCEV IN KMETOV 1 ŽIVELA DELAVSKA IN KMETSKA VLADA! PROČ Z REAKCIJO NA BALKANU! CENTRALNI ODBOR NDSJ. Boj bolgarskega delovnega ljudstva. Diktatura na pohodu. Upor bolgarskih delavcev in kmetov se je končal s porazom. Dragocene, mnogoštevilne težke žrtve je doprinesel bolgarski prolelarijat v tem krvavem boju in ima jih še doprinesli pod krvoželjno inaščevalnosljo Cankovovih banditov, Wranglovskih razbojnikov in komitadžijev. Za vsa krvoprelitja nosijo vso odgovornost bolgarski socijalisii, ki sede v iaki vladi, ki je oblita s krvjo desettisočev bolgarskih delavcev, kmetov, žena in otrok. Naši socijalisti ravnanja svojih »sodrugov« ne grajajo, ampak se nasprotno vesele nad porazom bolgarskega delovnega ljudstva. Ta upor ni bil samo upor bolgarskih komunistov, ampak to je bi! upor bolgarskih delavcev in kmetov — torej celokupnega bolgarskega delovnega ljudstva, ki si je izbralo rajši smrt, kot se dalje mirno prenašati tiranijo peščice bolgarske buržuazije in njenih komita. Mi vemo, da se je Canko-vova vlada rešila le za nekaj časa, da bo zagorel^ v masah bolgarskega naroda še hujši upor, ki bo maščeval kri svojih otrok, žena in očetov. Bolgarski proletarijat pod vodstvom komunistične stranke in z njim kmetje, pripadajoči komunistični zemljoradniški stranki, so stopili v boj z divno odločnostjo, ki je dokaz visoko razvite razredne zavesti delovnega ljudstva Bolgarije. Slabo oboroženi v večini, cesto samo z vilami in sekirami, so premagovali vladne topove in mitraljeze, dajajoč nepozabne vzglede skrajne požrtvovalnosti in bojevne volje mas. Nobene žrtve jim niso bile prevelike, niso se bali ne zase, ne za svoje družine, tako vzvišen je bil cilj, ki so ga imeli pred očmi. Bolgarski delavci in kmetje so pokazali v tem težkem boju za svobodo delovnega ljudstva Bolgarije in Balkana, da počivajo v mladih narodih Balkana žive, bogate, revolucijonarne sile, ki jih ne more zatreti nobena reakcija. Za enkrat si bolgarsko delovno ljudstvo ni pridobilo svobode. Tudi ruski narod je bil poražen v stolinah uporov, Tudi ruski narod so 1. 1905 klali carjevi kazaki, ali upor 1. 1905. se je širil z neumorno silo v poslednjo tovarno in vas, dokler ni ta stoletja tlačen ruski narod zmagoslavno vstal 1. 1917. Slava junakom bolgarske revolucije, ker je slaven tudi vzgled, ki so nam ga dali! »Čestokrat se je že v prošlosti dogodilo, da je postal vsak nadaljnji razvoj družbe, nacije, naroda ali plemena pod danimi vladajočimi razmerami popolnoma nemogoč. In ker ni bilo nikjer razreda, ki bi bil v sianu podati družbi nov pravec — je ves narod propadel; dotična civilizacija, dotočna država, dotična družba se je razkrojila. Zato tudi razvoj človeštva ni šel vedno v dvigajoči se liniji. Ne — bilo je dolgih perijod popolnega zastoja. Preokreti nazaj v barbarstvo, so mnogoštevilni. Družbe so se povzpele do gotove višine, dosegle neki nivo, toda na tej stopnji niso zmogle obstati ... Človeštvo nikoli ne obtiči na mestu, niega ravnotežje je radi razrednega in plemenskega boja labilno; če postane razvoj naprej nemogoč, pade dotična družba navzdol. Če ni v onem zgodovinskem momentu pripravljen nov razred, da prevzame vodstvo in vzdrži korak z razvojem — se ves sestav popolnoma razsuje in barbarstvu so na stežaj odprta zopet vsa vrata«. — Te misli je napisal L. Trocki in čim pazneje motrimo zgodovinsko situacijo — tem bolj nas bo presenečala njih točnost. Demokratično - kapitalistična družba bi bila zadnji stadij sodobnega civiliziranega človeštva — da ne bi stal v ozadju že pripravljen za pohod — proletarski razred. Zapadno-evropska buržuazija se nahaja v Dopolni agoniji. Najeklatantnejši zgled te — doživljamo baš sedaj — to je propadanje toli slavljenega, toli hvalisanega parlamentarizma. Gineča družba se odreka svojega najmilejšega otroka in se z zadnjimi silami oklepa edine rešilne bilke, ki jo je zamogla ugledati: diktature. Kot pi-ščeia brez koklje se ponašajo osiveli parlamentarci in kriče po politiki »močne roke«. Vse (razven privatnega premoženja seveda — to je nedotakljivo) za onega, ki bi se odlikoval z železno pestjo. Potapljujoča se buržuazija se poslužuje diktature vojaštva. To se pravi: nekje sedi ob mizi peščica mož in ta peščica mož škriplje z zobmi in govori: čakajte, čakajte, vas bomo že dobili v roke. Perišče granat, par sto ročnih bomb, tanke na ulice — pa bomo videli ali izbijemo iz vaših bulic vaše želje ali ne. In ta kopica maskiran-cev ukazuje — in tisoči izpolnjujejo brezmiselno te ukaze. Kajti oni so mrtva materija. In misliti ni stvar mrtve materije. In pa^ — disciplina! Disciplina je njih najsvetejša dolžnost — to jih je učila mati, jih je učila vera in jih je učila šola. In tako uživa generaliteta neomejeno avtoriteto — in buržuazija se globoko oddahne, ko izroči svojo varnost v tako močne roke. Vojaške organizacije, s tajnimi cilji, so sicer obstojale tudi za časa najbolj cvetočega parlamentarizma. Toda njih intrige so se sukale bolj krog dvora kot pa krog politike. Oficir je stvorenje, ki je samo za to tu, da vodi ] fizično borbo. Proti komurkoli — samo, da sme udariti — to je njegov življenjski interes. In če ne najde izhoda iz brezdelja — bo začel, kar je naravno, konspirirati. Samo taktika je bila druga, dokler je meščanska »demokracija« še nekaj pomenjala. Oficirska klika je ostala vedno skrita za hrbti polifikov-civilistov. Danes jim tega kritja ni treba več — štimunga jim je ugodna. Španija. Za blestečim vzgledom, ki ga je dal Mussolini, je stopila najprej Španija. Demokracije in parlamentarizma v tej deželi klasičnega terorja sicer tudi preje ni bilo. Toda vsaj senca civilizacije je obstojala. Pod imenom »Accion Ciuda dana« je formiral današnji diktator Španije — general Primo de Rivera, vojaško grupo, ki ima svoj center v Madridu. Njena moč na deželi je sicer ostala minimalna, ker je španski narod skrajno anfimilitarističen in ne prevzame kar brez vsega organizacije, ki je bila ustanovljena z dekretom. Proklamacija vojaške diktature je bita prva etapa. Avtoriteta vojaštva — je edina avtoriteta v državi. (Kje je kralj, kje parlament!) Vojaštvo upravlja vse. Sodstvo je v rokah vojaštva. Uprava tudi vsa. Ostro je nastopita generaliteta tudi proti katalonskim seperafistom. (Ta seperatizem je akcija srednjega stanu in male buržuazije v Kataloniji.) Notranje politična situacija za proletarijat drugače ni izpremenjena. V provinci so tudi že po-preje imeli vojaški guvernerji (ki jih uvajajo sedaj tudi pri nas — in stopa SHS država s tem činom v red držav z najčrnejšo reakcijo) popolno oblast. Samo, da se jim njih brezpravje danes javno priznava — preje se je pa fraziralo z demokratičnim zanosom. Zunanjepolitično je vojaški puč važen radi bojev v Maroku. Ta španska kolonija je prepojena s krvjo domačinov, kakor tudi z ono tujih tlačiteljev. In ker si generaliteta v notranjem gospodarstvu ne more pridobiti nobenih zaslug, ki bi jo pokazale pred narodom kot velikega osvoboditelja, si bo skušala pridobili te lavorike v Maroku. Tisoči bodo imeli zopet priliko umirati za neki imaginemi pojem: domovina. (Domovina, ti si kakor vlačuga, mesto da daš svoji deci kruha, jo pošiljaš v »junaško« smrt. — Cankar.) Vsa znamenja pa kažejo, da ne bo ta vojaška diktatura dočakala visoke starosti, ker vedi direktno v propast. Italija. Mussolini v Italiji že občuti na lastni koži minljivost diktatorske slave. Njegovi najožji pristaši mu dajejo lekcijo. Upor : »soldinov« o katerih oficijelni italijanski 1 tisk tako trdovratno molči, zavzema vedno i večje dimenzije. Narašča in zopet se kon-i solidira tudi delavski pokret — posebno še | v Julijski Benečiji — kjer tudi intelektualni krogi doživljajo vstajenje iz njih, skoro bi se moralo reči — večnega spanja. Saj je pa tudi povsem nemogoče ostati mirnodu-šen pri takih farzah, kot jih uprizarja italijanski fašizem. Ko so recimo hoteli v Trstu stopiti v štrajk pekovski pomočniki — je fašja javil, da bodo oni uredili sporno zadevo. (Delodajalci so hoteli znižati plače za 10%.) In napravili so konferenco: Zastopnik delodajalcev, prezident policije, zastopnik politične stranke fašistov in zastopnik fašističnih sindikalnih organizacij. Ko je zahteval tudi zastopnik štrajkujočih, da se ga pripusti k seji, so mu odgovoriti, da nima tam ničesar iskati. Kako je potem tako sestavljena komisija rešila sporno vprašanje — ni treba še posebej poročati. Kako dolgo bo še prenašalo italijansko, v svojem bistvu revolucijonarno delavstvo parodije na svojo strokovno in klasno borbo — tudi ne bo težko ugeniti. Nemčija. Bankrotna Nemčija se je tudi zatekla k obsednemu stanju in k diktaturi. Socijalisii, katerih zgodovinska misija je menda ta, da skočijo revolucionarnemu delavstvu v odločilnem momentu vedno za hrbet (primerjaj Noskejevo diktaturo in krvoprelitje za časa vstaje špnrtakovcev, njegove plakate: kdor gre le karak naprej, bo ustreljen —) so se tudi sedaj popolnoma predali na milost in nemilost onemu pravemu diktatorju Nemčije Hugo Stinnesu. Pristali so na njegove zahteve glede delne ukinitve osemurnega delavnika, kot so pristali na ukinitev pasivnega odpora, ko se je Hugo dogovoril s francosko industrijo radi vzajemnega eksploatiranja. Bolgarija. Bolgarija je z brahialno silo odbila še enkrat naval potlačenih kmetskih in delavskih množic. Sredstva, ki jih je uporabljala reakcija, vpijejo do neba po maščevanju. Poslanci in vsi, ki so se z begom rešili pred podivjano soldatesko, vedo povedati stvari — da se normalnemu človeku ježe lasje. Kajti ni je bestije krvoločnejše, kot je zavodena soldateska. Razumljiv in upravičljiv je umor, ki ga napravi teptani parija, v čigar krvi se pretaka zadržani gnjev celih generacij. Neopravičljiv, živalski je vsak umor, hladnokrvno ukazan od enega ali pa kopice ljudi, ki zamenjujejo sami sebe s pojmom: država. Ker je pa golo življenje končno še edino, kar je tlačenemu narodu preostalo, se bo znal ta za to golo eksistenco tudi boriti kot se zmore boriti le fanatik. Težko, da bi se današnji državniki Bolgarske zavedali, kakšno krvno osveto so s svojim postopkom priklicali v najširših masah na dan. Še težje, da bi se zavedal oni socijalist, ki sedi v vladi in je soodgovoren za njeno ravnanje, onega kar ga še čaka — njega in njemu enake, ki so bogokletno onečastili ime »socijalizma«. In še vprašanja mesto remiscenc: Kako dolgo bo še madžarski proletarijat gledal svojega nekronanega kronika — diktatorja Horty-a? Ali mora rumunski proletarijat res še pričakati militarističnega puča, ki ga pripravlja prestolonaslednik? Engels je nekje zapisal: Ni je večje in bolj ponižujoče sramote za narod, kot absolutna vlada enega samega človeka. Ali morajo to sramoto doživeti res vsi evropski narodi — predno postanejo zreli, da napravijo korak naprej v svojem razvoju? Izprtje kovinarjev v tovarniTitan" v Kamniku. Kovinarji tovarne »Titan« v Kamniku so bili prisiljeni, da vsled vedno naraščajoče draginje stavijo zahteve za poboljšanje svojih mezd. Zahtevali so povišek od 50 par na temeljne plače in 30% poviška na sedanje prejemke ter da bodo lega poviška deležni tudi vajenci, na katere so birokrati pri Osrednjem društvu vedno pozabljali. Lastniki tovarne, zagrebški čifuti, so po svojem pokornem slugi Jelineku odgovorili, da naj delavci bolj delajo in več producirajo, pa bodo bolje zaslužili. Ko se je delavstvu ta odgovor sporočil, je bilo razburjenje nad tako provokacijo tako veliko, da so zaupniki komaj preprečili grozeče izjave. Ker je ravnatelj Jelinek postavil take akordne postavke, da je bilo nemogoče z akordnim delom doseči minimalno plačo, so delavci na sestanku 4. t. m. sklenili, da ne bodo delali na akordne postavke toliko časa, dokler se akordne postavke primerno ne zvišajo. Ravnatelj Jelinek pa je samozavestno izjavil m tudi plakatiral: Ker nočete delati v akordu, zaprem tovarno in ste vi odpuščeni. Takoj ko je ravnatelj na tako nesramen način zaprl delavnico in izprl delavce, so stopili v akcijo orožniki in zna- ni glavar dr. Ogrin, ki je poznan vsled svojega protidelavskega nastopanja v Kočevju, kjer je bil najboljši prijatelj ruskega carista 5iskrpskya. Začeli so stiskati za s. Wankmiillerjem in ga zasledovali. Naprtiti so mu hoteli, da je govoril na shodu, ki ni bil prijavljen. Seveda tudi ravnatelj jelinek ni zamudil in ga takoj obdolžil na glavarstvu: »On je komunist in on je nahujskal ostale, da nečejo delati. Če njega ne bi bilo, bi bili delavci že zadovoljni.« Gospodje, delavce sili v obrambo glad in pomanjkanje in lačne in izmozgane delavce ni treba hujskati, da zahtevajo večje in zadostnejše mezde. Gospod Ogrin, poznamo vas iz Kočevja in zato nas ne bodete preslepili z lepimi besedami, še manj pa z grožnjami. Delavci smo solidarni in enotni in enotno bomo vstrajali do konca, dokler ne dobimo plač, ki nam dodo omogočeva-le pošten obstanek. Osrednje društvo kovinarjev s Sve-tekom je pasivno. Ti birokrati se jezijo zakaj se ne držimo pravilnika in zakaj nismo 14. dni preje naznanili, da bomo izprti. S tem bi se radi odtegnili plačevanja stavkovne podpore. Pa ne bo šlo, za to bomo poskrbeli mi. Internacionalni pregled. Nova viada v Nemčiji. Naslednica Cunove vlade, Strese-mann-Hilferdingova vlada je morala prejšnji teden odstopiti. 48 ur po svoji demisiji se je že posrečilo Strese-mannu, da sestavi novo vlado, kateri zopet on načeluje. To hitro resenje vladne krize pokazuje, da so vladno krizo predvsem povzročiti reakcionarni monarhistični krogi. V nov, vladi sede zastopniki veleinduslrije in monarhistov. Socijalisti so kljub temu ostali v novi, izrazito reakcijonarni vladi, ki pomenja protidelavski režim in zaščito nemške reakcije. Tako je sedaj nemška socijalna demokracija fi- gura nemških velekapitalistov. To bo imelo za posledico zrevolucijoniranje onih mas nemškega proletarijata, ki dosedaj še niso prešle pod bojno zastavo nemške komunistične stranke. Nemški socijalisti za odpravo 8 urnega delavnika. Nova vlada je izjavila, da v današnjem položaju ne zadostuje 8 urni delavnik, ki ga je treba podaljšati. Da bi se moglo izvesii to novo reakcionarno odredbo, je odpravljena svoboda stavkanja. Nemški socijalni demokrati, ne samo glasujejo za take odredbe, ampak tudi sede v vladi, ki take odredbe izdaja. Ali nemški revolucionarni prolelarijat se požvižga na nje in bo sodil gospodo, ki skuša na ta način uvesti reakcijonarni režim nad delavskim razredom. Ta ponoven zločin so-cijalne demokracije dokazuje z vso jasnostjo, da socijalna demokracija ne brani delavskih interesov, ampak interese buržuazije. Socijalna demokracija bo pa s tem upropastila sebe skupaj z buržuazijo. Zmaga opozicijonalnih strank na Slovaškem. Na Slovaškem so se vršile deželne j volitve, pri katerih so zmagali komu-| nisti in druge stranke, ki se bore proti j hegemoniji češke buržuazije. Komuni-i sti so dobili 173.851 glasov. Vladine stranke so dobile samo 33% vseh oddanih glasov. Fimmen za intemacijonalno solidarnost z nemško revolucijo. Fimmen, ki je kakor znano, prvi v vodstvu Amsterdamske strokovne internacionale spoznal neobhodno po-j trebo enotne bojne fronte proletarijata, j je imel 24. septembra v Pragi na železničarskem shodu govor, v katerem je med drugimi izjavil: »Nemčija stoji neposredno pred revolucijo in nemško delavstvo bo premagano, če se delavstvu ostalih dežel ne posreči, zadržati svojo buržuazijo, da bi podprla nemško buržuazijo. Proklei naj bo delavski razred vsega sveta, če v danem trenutku ne prihiti na pomoč nemškim delavskim bratom!« Desnim socijalistom (poslušajte Ko-runovci, Erženi in Svetki!!!) je zaklical ob koncu svojega govora: »Tovariši, kdor od vas sabotira enotno fronto, ker se boji rdeče diktature, bo doživel belo diktaturo.« Z veseljem je konstatiral, da so železničarji v Češko - Slovaški na potu ujedinjenja v enotno strokovno organizacijo na podlagi sklepov berlinske konference transportnih delavcev. — Ideja enotnosti zmaguje torej med svetovnim proletarijatom kljub sabotaži socijalpatrijoiskih vodij, ki se tresejo za — kase. Delavstvo proti mahinacijam veleindustrije. — Dve krili v socijalni demokraciji. Po sestavi nove vlade v Nemčiji se je začel Stinnes in drugi nemški vele-industrijalci pogajati s Francozi. To pripravljanje kapitulacije Nemčije na račun nemškega ljudstva je vzbudilo velikansko ogorčenje med celokupnim proletarijatom. V socijalni demokraciji je prevladalo levo krilo, ki obsoja desničarje, ki sodelujejo v sedanji reakcijonarni vladi skupaj z veleindustrijalcL Levi socialdemokrati so skupno s komunisti označili v parlamentu ta pogajanja veleindustrijalcev kot direktno veleizdajo in stavili predlog, da jih država obtoži pred sodiščem veleizdaje. Delavsko-kmetska vlada na Saškem. Na Saškem, ki je najindustrijalnejša pokrajina Nemčije, so privedla pogajanja med komunisti in socijalisti glede sestave skupne vlade do popolnega sporazuma. Komunisti bodo sklicali državni kongres obratnih svetov, ki naj odloči taktiko nemškega proletarijata v poostreni kritični situaciji. Francoski proletarijat solidaren z nemškim proletarijatom. Komunistična stranka Francije ves čas zasedbe Porurja dokazuje solidarnost z nemškim proletarijatom, s tem da stalno razkrinkava načrte francoskega imperializma in da na drugi strani pripravlja francoski proletarijat, da v slučaju nemške revolucije priskoči nemškemu proleiarijaiu na pomoč. Francoska stranka vrši tudi stalno propagando med francoskim vojaštvom, zlasti onim, ki je v Porurju. Pri svojem delu med armado se zlasti naslanja na revolucijonarno delavsko mladino Francije. štrajk čeških rudarjev uspešno končan. Štrajk čeških rudarjev se je po šestih tednih končal uspešno za delavstvo. Ta uspeli štrajk 110.000 rudarjev bo ugodno vplival na že itak močno revolucijonarno gibanje proletarijata na Čehoslovaškem. Štrajk je trajal dalje do uspešnega konca kljub vsem poizkusom »socialistov«, da se ga predčasno konča v korist podjetnikov. »Socijalisti« v Bolgariji skleniti votivni blok s fašisti. Bolgarski socijalisti so sklenili, da gredo v prihodnjih volitvah, ki se vrše novembra, skupno s fašisiovsko stranko (demokrati), ki je udušila upor bolgarskega naroda. — Ali potrebujemo še jasnejšega dokaza, da so desni socijalisti odločeni korakati do zadnjega z buržuazijo proti proletarijatu? IRK 2ZfotF