List 27. Tečaj XXXIV. podarske ? obrtniške narodne s: s.r/- i*, * i « - sr v za četrt leta 1 gold.; p o S i ljjífcg > gold. 30 kr. zhajaj o veako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold, za pol leta 2 gold., po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 Ljubljani sredo julija 1876 Obseg: Vinogradska razstava in vinotržtvo v Mariboru leta 1876 spomini vsega sveta vredjeni po mesecih. (Dalje.) O obdelovanji travnikov. Kmetijski zgodovinski Gospodarska skušnj Gospodarske novice. šekovih pesmih Slovansko slovstvo pravica Mnogovrstne novice. Evropske vojne razmere z ozirom na orijentalsko vprašanje Naši dop Novičar 0 Slom-Turška Gospodarske stvari Nekateri • • pravijo: „vsaj sfe n e n 1 drob je tudi dober." ni treba travnih semen, Res je to, Če na se- Vinogradska razstava in vinotržtvo v Mariboru leta 1876. nožeti rastejo dobre in prave trave. Al taka pa ni na vseh travnieih, in zato pridejo znedobrim senenim drobom na travnike trave, ki so le malo prida, ali vsaj dobrih ne toliko, kolikor bi jih treba bilo. Sploh bi Shod Avstrijskih vinorejcev se 20. septembra tega se morala po vseh travnicih najbolja trava ravno-tako zasevati, kakor se na polji seje to ali uno žito ali kaj ieta začne in 23. končá. Vdeležiti se ga smejo deželani vseh dežel brez raz- druzega. ločka. Vsakako je tedaj potreba, da si gospodar na seno- Razpostava in vinotržtvo se bode vršilo žetih svojih s pravočasnim in zadostnim zase- _ m* % m i * «« i • « i % • « med 17. in 24. septembrom. Na razstavo pridejo: pridelki vinstva. skupino: vina. ja nj em semena različnih trav zagotoví vkljub vsa-cemu vremenu in drugim uímam gosto raše sená. De tel já, kakor vsak poljedelec vé, je živini iz- skupino: stranski vrstaa klaja; al ona na vlažnih senicah (podih) zamrje: skupino : grozdje. s ku- seme deteljno je drago in se več let zaporedoma ne sme pin o: posode, stroji in tvarine. s k u p i n o pod- sej a ti. M e š a n i c a tedaj 9 to je y trava mešana z dete- učila in književnost gledé vinstva in kletarstva. ljami, ugaja našim senožetim najbolje. skupino in smejo se od razstavnikov samo Zato pa ni treba > da bi si kmet zmirom semena pridelki dežel Avstrijskih posil jati, v skupine in kupoval. Kakor za druge pridelke na polji svojim ne skrbi s tem, da bi semen kupoval, ampak si jih sam pa predmeti iz vseh dežel brez razločka. Nadrobni pregledi in naznanilni listki se na za- přiděla, tako si lahko oskrbí travnih semen po doma- btevanje brez poštnine dopošiljajo, znanjenje dotičnih adres uljudno prosi Mariboru junija mesca 1876. m se za brzo na- čem pridelku. Izprva naj le od tacih rastlin, ki so dobre in so mu po všeči, nabira semena; tako nabrano seme naj seje na po sebe n kos svojega zemljišČa in Središčni odbor. pusti delà > sam da rastline te popolnoma dozorijo. Tako si pri- lepega semena. Iz začetka bo morebiti mar- obdelovanji travnikov Po Ad. Trientel-nu. sikateremu kmetu treba, v štacuni travnih semen kupiti. Ko si je pa prav dobro senožet zasejal, potem ne bo mu treba več v štacuno hoditi. trave na enem kosu senožeti naj ne pokosí z drugim senom vred Ko smo v zadnjem našem listu gospodarjem našim ampak ta kos naj pusti, da trava dobro dozori razkladali, kedaj je pravi Čas kositi senožeti (trav- in tako ima semenico sam domá. 9 9 nike) nam je došel v roke tednik kmetijske družbe Taka umetna setev travnih semen je posebno po- Xitivvy, u«ixi j u'joui y i utvu ivuuia ui uuuv a. uuu u i_u v/ť u c* uvi » n i* » uiu ovujuu j v> jJUOb uud uu" Salcburške, v katerem umnim našim kmetovalcem že trebna na mrzlih visocih planinah, kajti ondi se dobro znani mož Adolf Trientel o obdelovanji trav- travna semena sama po sebi le počasi zasejejo nikov jako pametne nauke razklada, ne izmišljene, ampak po večletnih skuši nj ah posnete. Naj tudi iz njegovih naukov podamo nekoliko ko-ščekov. Gosp. Trientel med drugim piše tako-le: Kmetje večkrat in to po pravici pravijo: „kmet se storiti, ne ostaja mu Je pa tudi tacih senožet dokaj, ki so polne ple- podleska itd. Take senožeti je treba se malopridne rastline odpravijo, in ob pravém času zasejati z dobrimi semeni. Kdor tega noče vela, na priliko preorati, da nikoli ne izuči ; zmirom skusi kaj , kar popřej še ni vedel." To pač veljá tudi o tem, kako trave sejati. O tem še marsikaj ne vemo, kar nam na lastni senožeti pred nosom leži. Ministerstvo kmetijstva nekaterim družbám kmetij- druzega, kakor to, ali da -------y vsako leto izruje ali pa ga rasti pusti. plevél Dokaj je pa tudi mokrih senožeti nálepem kraji. Grabni se kopljejo na tacih senožetih, da bi se voda odtékala, al večidel se to godi tako , da malo ali celó nič ne pomaga 9 in zakaj ne? zato, ker se grabnom skim tudi denarne podpore daje za nakup travnih se- ni naredil tak padež, da bi voda lahko odtékala ali men, in s tem kaže, kaj še tu in tam manjka. ah umi v^uii tu jj tt u u j ví a ui y uvia xaui\u uuignaid ^ an da uravnava grabnov ni prava, ali da grabni niso 214 dovolj globoki. Najmanj mora vsak graben 4 čevlje globok biti, da je pravi vodotoč , vcasi pa je treba ga Gospodarske novice. še globokeje narediti. Se veliko bolji pa, ko odprti * Amerikanske motike Te motike so iz kla grabni, so vodotoci z lonČenimi cevi, ki jih Andrej izdelane, so tanke in tedaj mnogo bolj lahke, kakor so Net na Kokrici nad Kranjem izdeluje, ki so bile v navadno naše železne. Delà Novicah" V ze ji uou x\xau|c ma na Bràu- denarjev, včasi veliko denarjev; al res je tudi a na nerstrasse jih vnanji kmetovalci zeló hvalij UUX1C41 ju v y v vCAui y unuv/ vAv/uwi [v y » ai iv>o j u tuui j ua li a xawi. uv* j J vtu v uk^akj a a y «u j u suho djan svet se s trikrat većim doneskom kmalu bilo bi želeti, da jih tudi naši trgovci na prodaj po poplača. stavij * Razstava v Filadelfii Kmetijski zgodovinski spomini vsega sveta vređjeni po mesecih. Po „Oeeterr. Landw. Wochenblatt." ki smo jih dozdaj brali, velikansk stava kmetijskih stvari, Ameriki) je po porocilih t > in med poseb raz- imi m asi n razstave v prvi vrsti > tak > pa kmetijskih da presega vse dosedanje (Dalje.) Meseca junija. * „Za kebrovo letou bilo šeno letošnj leto K sreČi t Dné 24. Leta in sneženi maj večidel zatrl, a ue povsod ; j po več deželah razgla-požrešne goste mrzli uniia me- 993. je nehalo deževati in do novembra seca jih je vernem Moravském ljenji izbudila toplota posebno na se- onega leta ni ne kapljice dežja j se jih ondi na vec milij padlo na zemljo v Evropi. Zgodovina se ne katerega ni vzel mraz maj prikazalo, ki so junija meseca pokončali drevj » meseca tako dolzega casa suše spominja brez dežja. Nasledki take lakota in pa kužne bolezni človeške in ži-vinske. kmetovalci nič cele mesece) Djso storili za vničenje tega mrčesa. Koliko je bilo hro- 80 bili ščev na Moravském, vidi se lahk liko ena sama graj V V Jih iz tega y da , na pri nabrala 41 hektolitrov 24. 1811. so pri nekem ko v Elberfeldu na Pru hektoliter je po stari meri 1 ved f 30 bokalov in skem jedli kruh in pili vino, ki sta oba n maslica) ali m in 230.000 kebrov in da žu- bila pridelana tisto let so to leto rž želi pred košnj paniji v Kotovinu so jih na 14 vozéh pripeijali 96 hek V i « A â ♦ 1 1 več krajih tolitrov, za katere sená ona premij dala 25. 1864. je umrl Viljem ) kralj Wurtemberšk ki je bil tako vnet za povzdigo kmetijstva da so ga ímenova i) kralj kmetijstva í je ustauovil slavnoznano šolo kmetij Hohenheimu, mnogo kobilstev itd ? ) * on v Slovstvene stvari. 26 1522. Pr vulci-u v Locobardij k z r a j ž e v o s e t v i j po Tri Siomsekovih pesmih došlo nam je sledeče naznanilo : 26 1772. je bil jboli 27. 1827 v Bruselji v kazal 35 stopinj Poskušnja s r o č Belgii Ravnokar se je v tiskarni družbe sv. Mohora v Celovcu dokončalo tiskanje Slomšekovih pesmi. je gorkomer v senci Do srede t. m. bo vezanje dogotovljeno in se prične celeg 18. stoletj Patrick Bell o-v razpošiljatev. 27. 1846 silnico v Carmilli-u na Skotskem. Kraljica Angleška Viktoria potrdi postav Kdor želi, da se mu te pesmi takoj po izidu po- v 1 • • sljejo ) naj se v krátkém oglasi. Nar oči la sprejema 30. 1174 po katei se dp žitna colnina. ) je začelo v Evropi de že vat in valo do ko vodinj so se leta skoro neprenehoma deže , Po si. tiskarna družbe sv. Mohora v Celovcu, sl. oprávni - ;Slov. Gospodarja" v Mariboru in podpisani izda- sam. 30 30 1788. k 1804. Si bilo brez konca in kraj občnega potop tako ; da dobil Sandilands prvi patent na t silnico na Angleškem Štvo , jatelj Knjiga obsega nekaj čez 17 pól srednje osmerke. Papir in tisek, vse je jako lepo in okusno. Dodana sta ř potem na kmetijstva k Albrecht Th pesmam spredaj dva predgovora Slomšekova kratke ,,životopisné črtice" in ,»beseda urednikova1', — konci pa bibliografija Slomšekovih dél in spisov. Oskr- beli in rodovitno posestvo Wollupsk dobil od Pruske vlade, zamenj ki pridj smo tudi podobo nepozabljivega nam vladike, kakoršna se je nahajala v „Drobtinicah" leta z y «M LU \j ju j t* cà m 8l nj dovitnim posestvom Moglinskim zato, dokaže roda 1863. 7 Toliko že naprej lahko rečemo, da bode ta knjiga se z umnim obdelovanjem tudi razveselila vsako domoljubno slovensko srce. na m rodovitni zemlj (Dalje prihodnjič.) doseČi dá Ceno smo postavili, kolikor je največ moči bilo, nizko. Broširan iztis veljá 90 krajc., trďo vezan (kakor Kdor vzame so navadno bile ,,Drobtinice(í) pa gold. Gopodarska skusnja. * Da se lesene reči pod prostim nebom dalj Časa 12 iztisov, dobi 13tega po vrh. Čisti znesek je name-njen za izdavanje ostalih Slomšekovih spisov." trdne ohranijo, priporoča nek Anglešk časnik, naj se Ptuji j ulij a 1876. lesovje mesan o g namaze z m m, kateremu Izdajatelj : prah pri Mih. Lendovšek, kaplan in katehet. 315 Slovansko slovstvo. .Srpska Zora1,1, našim čitateljem dobro znani na Dunaji izhajoči ilustrirani zabavno-pouč i mesečni arma de 257.000 móž 5 kozakov 70.000 móž ; * skupaj milijon in 463.000 móž, katero število redne vojne y > list, je nedavno na svitlo dal 3 kamnotisne zemljevide Srpskih zemelj : Hercegovine in Crnogore 30 kr.), Bosne (30 kr.) in Stare Srbije (60 kr.). pa se vsled nove vojaške postave lahko pomnoži na milijon 700.000 móž, poleg tega pa še 200.000 priprav- ( i cena Te mape, v cirilici tiskane, so v pravém času čitateljem časnikov prišle na svitlo ravno sedaj, ko se je jela od-ločevati osoda Srbskih zemelj. Dobivajo se vse skupaj ali vsaka posebej po gori zaznamovani ceni pri administraciji „Srpske Zore" na Dunaji III. Gârtnergasse Nr. 24/ ljenih kozakov 1 milijon deželnih brambovcev. Velik del te armade je pa v Azijatskih posestvih Rusije, tedaj zeló oddaljen od bojišča v Evropi. — Pomorstvo. Imenik Ruskega brodovja kaže: 1305 oficir jev (med njimi 81 admiralov), 513 kormanošev, 210 topničarskih in 145 mornarskik inženirjev, 545 inženirskih mebani-kov, 56 stavbenih inženirjev, 297 admiralskih uradnikov, 260 zdravnikov, mož. Folitiène »tvari. 480 civilnih uradnikov in do 24000 Nemcev, kateri so 1876. leta v Ruski vojni službi, je, kakor piše „Ruski mir", v generalnem štabu 35° / /o > v topničarskem oficirskem štabu 47°/ o y v mze- Evropske vojne razmere z ozirom na orijen talsko primeri z Srbska armada. Rumunsko armado, uredjeno nirskem oddeiku 70°/0, v orožarnici in arzenalu 55°/0' Angleška armada. Angleška armada na s u hem v vsem skupaj šteje vojski se pridruži brambo 139.018 189.804 mož in 26.453 kónj. rezervistov 35.000 1 Víibl UOVO v W.V7V ^ d & I J 6 uck UC4ÙOAUU vj l ck ULI u v lUi/.VAU po Fran- vojakov, Yeomanry-konjikov 15.086, prostovoljcev vseh cosko-pruskem načinu, se more imenovati Srbska res- vrst 161.0'i8. Skupna moč na suhem po takém znaša nično slavjansko-národna armada. 540.746 móž. — Pomorstvo. Angleško brodovje: 57 Vsak Srbin mora služiti od 18. do 50. leta. za dežel no móž in 540.746 z žeíezom okovanih bark, 300 parobrodov in 170 bark jadri. Poleg tega še novejših 44 bark, in sicer: 10 z stalna armada vendar ne znaša več nego 3500 se jemljó vojaki izmed množice, ki jo veže vojaška velikih z železorn okovanih bark, 6 z železom okovanih dolžnost. Novince vadijo vojastva v obcinah ob nedeljah in po- ? korvet brodov, 1 sestavljenih korvet y šalup y vlečnih paro- parobrod na veslih. Osobstvo obstaja iz 4733 praznikih vojaki, ki so na odpustu domá. Vsako po- oficirjev , 46.000 mornarjev in 14.000 mož pomorskih mlad zbirajo dvakrat vse novince v dotičnih okrajih in vojakov. Od teh je v navadnem stanu v zedinjenem v jeseni se sklicujejo za 14 do 20 dni na véliki ma- kraljestvu aktivnih: 17 z železom okovanih bark, 45 a never. Srbija parobrodov, 55 bark z jadri; razdeljeno brodovje: z milijonom 250.000 prebivalci in 800.000 parobrodi; v srednjem morji: bark y z železom okovanih parobrodov in 3 barke z jadri; na vzhodnem 18 parobrodov in 3 barke z jadri; v tihem morji: goldinarjev vojskinega budgeta postavi 70 batalijonov, 20 eskadronov, 100 topov in 30.000 mož reservistov na pobrežji Amerikanskem : 1 z železom okovana barka, 1 • • v v ~~ ' ~ ' bojisce. Brambovci národně armade dobivajo streljivo, a nikake plače. Crnogorska stalna armada orozje in z železom okovana barka y parobrodov in bark 1 z jadri; v Kini: 1 z železom okovana barka in 18 paro- brodov ? v Indiji : 10 parobrodov in barka z jadri ; ima 300 na zapadnem pobrežji Afrikanskem: 8 parobrodov in moz 7 ki v mirnem času služijo Niki ci barka z jadri; v Avstraliji: 5 parobrodov in 5 bark z (knezu) kot telesna straža; ob času vojske pa so oni jedro oficirjev, ki v boji ves narod vodijo. Turska armada. Sultan je v stanu v vojsko na suhem poslati 80.000 rednih pešcev in 90.000 reservistov ; 20.000 rednih ko- njikov in 10.000 reservistov; 10.000 móž topničarjev ; dalje 12.000 žandarjev, pešcev in konjikov in 3000 inženirjev, tedaj skupaj blizo 200.000 móž redne armade jadri. To bi bili tedaj prvi faktorji, kateri se morajo po današnjem stanji Turškega vprašanja vzeti v poštev. Po „Wien. Beob." Pogled r li lureijo. ki je vsaj nekoliko izurjena v orožji Nerednih ; vo- Baši-bošukov (rohnétov) pešcev 50 do Azijskih in Afri- kanskih Beduinov na konjih blizo 10.000 mož; 3) blizo jakov pa ima: 55.000 mož, konjikov 8 do 9000 Turska pravica. Nek bivši Angleški konsul v Kairu (v Egiptu), vrnivši se na Angleško, je na svitlo dal svoje „me- . ki moire > kaže med katerimi se nahaja sledeča dogodba y kako se v Tur Čiji y ki je grofu Andrassyu tako zeló na srce priraščena, pravica godi ne le drugovercem 2000 Albanskih peš-strelcev ; kov iz Bosne 14.000 móž pešcev y JL VI V v v JLU VU ^ vy J ^ A « U vy u wa\/ «.a m4 j^r » «4 1 Q V Mia aji w t ^ vt 4 vi ^ w wa v v-/ ua mohamedanskih voja- in Evropejcem, ampak tudi domaćim samim. Angleški do 3000 mož ko- konsul tako-le popisuje dogodbo : Med Angleži v Kairu naseljenimi bil je tudi krčmar njikov; poleg še 3 do 4000 Cerkeskih vojakov, pešcev in konjikov. Tedaj ima (Če ta statistika ni prenapeta) s svojo ženo. Imela sta ob Bregu reke Nila krčmo, Turška armada v vojski na suhem do 200.000 móž re- katero so zahajali mornarji raznih Evropskih trgovin- v gularnih in 100.000 neregularnih vojakov. Na ima Turčija: 110 vojnih bark s 1282 topovi, vštevsi dobra delavce ladij ima 51.000 mož posadke in 13.670 móž ladij pomoršcakov. morji skih ladij žganja, vina in piva pit. KupČija je bila prav 7 y ki pa niso Ruska armada. delà mož Odkar se je vpeljala splošna dolžnost vojne službe, četrt ure prej slišala se prepirati z nekim Turkom ob veliki vročini, kedar ni bilo Evropskih je praznovala. In tak cas, ko v Kairu ni bilo temu kaj k o m aj moža drugih, ko naseljenih Evropejcev krčmarju zahajali y najde zena y ko gre gledat y y da ga ni kosilu , dasiravno ga je y obstaje Ruska armada na suhem iz : bojne armade mrtvega pred hišnim pragom. Bil je zaklan in vro- 730.000 móž, posadke 120.000 móž; druge lokalne ar- čine razbeljena zemlja je bila že skoro vso kri popila made 80.000 móž y reservistov 206.000 móž ; dopolnilne in posušila. # 216 Bilo je to okoli dveh popoldne, tedaj ob jasnem v dvorano. Videti j ves tako dnevu. Žena se prestraši in zažene krik, ki privabi nekoliko Turkov iz bližnje kavarne gledat, kaj da je; na tla. i • t • a _ i _ w_____* ~ ^ i: ^rn.,„xi„; o da ga morata kavasa azdivj bolecin se krči podpirati, d se ne grudi a ko vidijo, da le Evropejec ali po Turški „gjaur (pes) > zaboden na tleh leži, gredó, kakor so prišli rakov naza*j v kavarno. Primaha jo tudi „chavasso" lenih ko- resnico ? Predsednik sodnije nadaljuje: Boš zdaj povedal Zatoženec (Turšk policaj) memo; ta vgledavši mrtvega, brcne z vični sodnik. z bolečim skrčenim obrazom): Da! pra- nogo truplo, da se na pol obrne, potem pa hlačá dalje po ulici. umoril ? Sodnik. Tedaj obstaneš i da si onega „gjaura Vdova je morala s pomočjo služabnika ) Laha po rodu, spraviti truplo iz solnca v hišo, da se ga niso lo-tili Zatoženec. Sodnik. Kavas! Aiah-il-Alah! nisem ga biti pSl, •—-----_ — ker opravljala posel snažnostne policije. Vdova je bila britko zadeta po tej dogodbi; zgu-bila je moža in kupčijo, kajti brez njega ni mogla daije se zvije pa majé z glavo 1/ . « a w • 41 »ft.« katerih je po vseh Turskih mestih vse polno, klinja. Tajnik « * • • • & * % > piši : krčmarja zabodel." )) zamasi mu usta, ker boga pre-Zatoženec pripoznava, da je Zatoženec, kateremu sta bila kavasa zamašila usta > da 7 ne. Na migljej predsea- imeti krčme, v kateri je treba z orožjem za pašom pro- nika ga oapeljeta kavasa iz dvorane in zopet je slišati dajati. Vsa obupna reva ne vé, kaj gumen od nje je sluga; ta jej svetuje, naj se podá ž mm % ff A I V Ï __ l __ ^ I « « » ^ -_. M «« il ^v _ « bi počela. Bolj po- žvižganje palice in zamolklo stokanie. • • _ _1 ± Sř . t l • l «w- »i njim vred Angleškemu konôulu in mu toži, kaj Sodnik vnovic migne in tolmač razlaga konsuloma se je zgodilo. To vdova tudi stori. Angleški konsul, razkačen tem bolj, ker se je pred tako-le: „Zatoženec taji, zato bodo prišle price, ki so ga videle." je prvič obstál umor, zdaj pa zopet lies pristopita dva > malo meseci nekaj enacega zgodilo tudi Angleškemu ostaneta pripognjena Turka, globoko se priklonita in podložniku, Turška sodnija pa ni našla morilca 7 podá se Francoskemu konsulu in ga prosi ga puoj, naj ui « ući», ua jo jjLttssan (^tako združena pritožba tehtueja Angleškega gjaura zabodel? bi ž njim delà Sodnik (ko ju je vprašal po imenih\ Vidva sta vi- da guvernerju podal i m mhi i hhhp^. h . WÊ guvernerju, zahtevata strogo kaznovanje morilca .Ie H a 88 an (tako je bilo imé „morilca") onega se k guvernerju, ua oi zuruzena pruoz.ua lemueja Francoski konsul rad stori to. Oba se podasta k in žugata. da. če se morilec ne najde, bosta ~ --------------j ' naznanila svojima poslancema; nasledke naj potem gu- oba to reč znani konsuloma Priči. Alah-il-Aiah! videla sva. Zopet migne sodnik , prici odidete in tolmač na- verner sam sebi pripiše. Krepka ta beseda vstraši guvernerja strežniku, ki odide Brž da je obravnava končana ter da bo jutri na veliketn trgu ob glavo djan. Drugi dan je re8 rabelj Hassan u glavo odsekal morilec „Hassan" pa pride nazaj s pisarjem migne na velikem trgu. Turki so le od daleč gledali pa škri- T emu pali z zobmi, da je moslim (Turek) vsmrten zato OU Clllllfe-U , JV1 \J UlUv , J/W - r---J---- --— ~ J/»« « I, KAO, J Vi ILIUSIIIU narekuje guverner nekaj, kar potem podpise, in pisar je iz sveta spravil gjaura. 7 ker odide. Na to obljubi guverner konsuloma morilec gotovo našel in da bo on nju povabil sodnijski obravnavi da da bosta sama se se bo dotični prepričala, kako Vso obravnavo je Angleškega konsula tajnik brž potem natanko potoimačil, kakor se je godila. Konsulu strogo^ se tu pravica izvrsuje Cez tri dni dobita res oba konsula vabilo priti sodnijski obravnavi zoper morilca, katerega je bila „iz- vrstna" in „modra" Turška policija že zasačila. Ko prideta do sodnijskega poslopja, peijejo ju v prostorno dvorano z zagrinjali prepreženo; zagrinjala so bila tudi se je zdelo, da je kazen zadela nedolžnega; a kaj je mogel storiti posebno, ko je čez nekoliko dni dobil po governerji sodnijsko pretolmačeni protokol vse obravnave z vprašanjem: je li zdaj potolažen in zadovoljen s kaznijo morilca? Odgovoril je, da je zadovoljen. Cez nekoliko dni se je pa prepričal prav natanko, pravi morilec ni bil ob glavo djan, ampak da da vrata. V zadnjem, precej tamnern oboku bilo je videti je sodnik, kateremu je guverner zažugal, da tudi on tri možé čepeče na divanih; vsi trije so tobafc pili iz ob glavo pride, ako ne najde morilca, dal prijeti kar u* * v/ov , ---— ; -----J ----- ^------jl ^ ~ O r v j^-Av^v^j cU c*j kjl^j AJL1 \j 1 i i kj ck j \jl z* 1 ^/i IjUVi dolgih pip. Na strani je čepel četrti s pisalnim orodjem prvega člověka, ki ga je njegova policija na cesti pred sabo. Srednji izmed treh mož pokaže molčé kon- dobila, kajti tudi njej bilo je žugano s smrtjo suloma dva stola za nju na strani pripravljena, potem najde morilca. migne 7 ce ne in zagrinjalo v nasprotnem kotu se razpré in Nekoliko dni potem so prišli popraševat prebivalci v sredo dveh kavasov pristopi člověk zeló suhe in divje bližnjega kraja po nekem potu, ki je imel v Kairu postave, skloni roki na prsi ter se pripogne migljej pristopi še někdo, ki naznani konsuloma tolmač, ki jima bode pofrancozil vprašanja sodnikova in Na drug za nje nekaj nakupiti. Imé mu je bilo Hassan in iz- vedelo se je za gotovo, daje bil ravno ta oni ob giavo da Je odgovore zatoženca morilca. djani „morilec', Angleški konsul je pa imel seboj tajnika ki přišel. Xiugiv,oax avu.ui jo ťc* 1UJU! w wj mj^txa , Kwi je je uuictcirt , ou ga, uai cum a Turški razumel precej dobro, česar pa Turški sodnik gjaura přestal smrt mučenika. doletela ki pa je še le dva dni po umoru v mesto Ko so njegovi sosedje izvedeli, kaka o3oda ga so ga naredili za svetnika, ki je zavoljo ni vedel. Izpraševanje se prične blizo tako-le : Sodnik (vprašavši ga prej za imé): Ti tedaj si umoril onega „gjaura Zatoženec. u Alah") 7 ki ti Naj dá Alah (Turek imenuje boga Je A dal veliko modrost, tudi dolgo življenje! jaz pomozi mi Alah ! Vdova krčmarjeva pa je po nasvétu služabnika Laha brž vse poprodala in pobegnila v Evropo, po pravici bojec se maščevanja Turkov. Taka je pravica na Turškem ; taki so bili najbrže tudi tisti reveži, ki so bili pred krátkém v Solunu obe-šeni za „morilce" Nemškega in Francoskega konsula. nisem morilec. Sodnik (jezen). Kaj? Ti se drzneš tajiti? Kavas! morilca Turških ministrov. Te besede spremlja migljej s prstom; kavasa za- _ Tak je bil morda tudi oni Hassan, ki je bil obešen za A. sučeta zatoženega in vsi trije se zgubé za zagrinjali, od kodar je kmalu slišati pôk palice in strašno rijo-venje. — Tolmač pojasni to dogodbo konsuloma rekoč : ,,Ta hudobnež je tu žalil sodnijo in preklinjal boga. Zato^je zdaj disciplinarno kaznovan." Mnogovrstne novice, * Odkar ni več postave proti odrtiji in vsak sme, --------r----------«------------kolikor mu drago, obresti (činže) zahtevati od izposo- Cez nekaj minut privlečeta kavasa zatoženca vnovič jenega denarja, se je že marsikateremu dolžniku vrat 217 zavil. Vsak dan se sliši, kako tù in tam odrtniki kri • f PU0 ljudém, ki so od njih kaj na posodo vzeii. Zopet kakor „Kárntner Volksstimme" pripoveduj , ako se obrnejo pismeno do njega in ga naprosijo, da posreduje prodajo njihovega blagá. vedó, kam jih prodati ces. od vseh siovenskih pokrajin kaže iskrena pripravnost krajna sodnija v Blasendorfu dolžno pismo nare- in to še posebno od Ljubljanskih národnih družeb in v te dni romala sledeča novica po časnikih. Leta 1874 kr. c dila med Izraelom Silbermannom in Leonom Krisanom kateremu je uni 40 gold, posodil pod tem pogojem, da mu mora do plaóilnega dneva po vsacem goldinarji 10 kraje, obresti plačati. Ker Krisan ni do odioóenega ob- Celovca julija Radujemo se da se nam prvi vrsti od ondotne čitalnice, poveličati slovesnost na čast rajnemu Antonu Janežiču ) ki bořil y če tudi se ni na polji političnem, ima na polji 8lovstvenem ne- roka mogei dolgá pl > ga umrle zasluge. Program svečanosti je po većem že osno-jud tožil in 28. avgusta van in 13. avgust (nedelja) za to izbran. Začeti se ima 1875. leta 10 kr bilo vse njegovo posestvo za 514 gold slovesnost s sv. mašo v Št. Jakobu y po ksekuciji prodano 10 dne u. m flodnijska obravnava, in Krisan bil bila pri kateri naj bi pevci peli slovensko mašo, morebiti Miklošičevo. Po obsojen v plačilo: maši bi se po določenem programu vršila svečanost raz- 40 gold, posojenega kapitala, 2468 gold, obresti, kritja Janežičevega spo minka pri rojtsni hiši njegovi 65 gold. 25 kr * ~ 95 kr. sodnijskih stroškov, skupaj • • • ^ 1 • ni izmisij historija, ampak gola res- 2573 gld. v Le šah, kjer bo prof. Einspieler slavnostni govor nica. Precartano maslo današnjega liberalizma - P imel, in se bo deklamovalo in pelo. merava skupna zabava pod milim nebom, petje raznih Po obedu se na- # Loterij posebno mala loterij je velika družeb, godba^itd. —.—---? nedeljo ponoći bi utegnilo biti škoda ljudstvu; al države zdržuj ej o, ker če bi prenočišče v St. Jakobu. Drugo jutro pondeljek) dpravile, na njeno mesto nimajo postaviti ničesa druzega, kar bi nadomestilo praznim državnim blagajnicam dohodke loterijske. „Obzor" piše : „gospodarstvo na Ogerskem nazaduje, blagostanj daj bi se vsi gostje podali na bližnjo goro „Sternberg", od d oho d e k soli kupilo), a pjse : ,, i propada, to pričaj (ljudstvo nima, da bi si toči prihodki od loterij te mizerije pa obešaj lotokolektanti na vrata Poleg jake Vrbe (Velden) blizo 2 uri hodá. Opoldne se vsi gostje, ki hočejo pohoditi Celovec, lahko odpeljejo tjè od Vrbe po železnici ali pa na parobrodu, si ogledajo mesto in Križno goro z lepim razgledom, zvečer pa utegne Ko popolnoma gotov, se oznani bukvice: ,,Der glíickliche Traumdeuter in Zahlenlot terie", ki ček v loterij naj vabij< i. Res ijud lep , aa zastavij morála to 1 adnj kraj biti skupna zabava v kakem tukajšnjem hotélu. bode program obeh teh dni po slovenskih časnikih. Za cenejši dohod gostom le-sem po Rudolfovi železnici bode odbor skrbel za znižano vožnino. Ko. bi dragi nam gostje Kranjski, Goriški in Primorja odpotovali v soboto (12. dne avgusta) z * Potrata Turška. Med dragocenostmi umorjenega dopoldanskim vlakom (10. uri 40 minut) iz Ljub- sultana Abdul-Aziza našli so 12 tas (majhnih skledic) ljane velike vrednosti, ki so ukrašene z diamanti pa si lahko ogledali Beljak in morda tudi za k in ametisti, in ki jih cenijo na 100.000 gold bi v Beljak u čakali blizo 3 ure; med tem časom od i Ljud ure tod iežeže toplice pod voditeljstvom rodoljubov iz Kanal- I lui U f 11 VlM VA y A U mjk * J m W w U m j W ^ ^ v • w w w Q w - www --J------w w " ^ - ~--" - ^ " IT w J • V v^ w .j vrvr f A c-# ALm Wf 4 stvo strada, vladar pa pije kavo iz majhne skledice, ki ske in Zilske doline, ki bi došle goste v Beljak priča- # nad 8000 gold Na Dunaji po popisu lanskega leta biva milij in 20.770 ljudi, ki stanujejo v 21.229 hišah_ tako na vsako hišo v mestu samem se jih šteje mestjib pa 35. 57 y v da pred 7 Novo kovino {metál) je našel Francoski kemikar Lecoq v Pirenejskih gorah. Podoben je cinku mu dali gallium. kovali. Legitimacije za znižano vožnino se pošljejo do tičnim narodnim družbám ob svojem času , da se svečanosti vsak lahko udeleži, ki se šteje med častitelje možá, ki ni bil samo rodoljub z besedo , temveč eden tistih rodoljubov, ki se po pravici morejo imenovati delavci na slovenskem slovstvenem polji, čegar delà bodo čislana, dokier bo Slovencev kaj. y ime so Ljubljane. Vse druge dogodbe zdaj niso nič * Krvav sneg je po poročilu nekega LaŠkega Časnika nedavno na gorah Lovinzolz, Chaupa Awenis in Felchia proti onim, ki so se začele naTurškem s tem ste Srbija in Crnogora s Turkom začeli 7 da dolgo padel to je po snegu so se vidiie temno-rdeče proge krvi podobne. Dozdaj niso še mogli za gotovo zvedeti vzroka te prikazni ; mislijo pa, da one rdeče lise izvi-rajo od nekega zeló drobnega rdečega peska aii prahu, ki ga je veter vzdignil iz Afrikanskih puščav in le-sem prinesel. odlašano vojsko, katere konec utegne biti premenjena karta Evrope. Vsaj zadnji čas je, da Turek gré, od kodar je přišel. Ali ni grda sramota za naš kulturni vek. sramota za ćloveštvo, sramota za kršćanstvo da se še dandanes po sili vzdržuje ta Azijatska kuga Nasi dopisi. Gorici. (Ceno umorjenih kokonov ali svilnih me Šičkov) naznanja „Gosp. List" od 1. dne t. m. tako-le: - ? ta izrod človeštva, ta zasramovalec križa, kateremu se ves drugi svet poklanja! Ko se je Turški barbár pred 700 leti přivalil v Evropo, pogoltnil Srbsko krono, raz-drii Bizantinsko carstvo, poplavil Hrvaško in Ogersko prodri v srce Evrope , vsa Evropa y Japaneških kilogram gold. 78 kraje. po gold. 44 kraje, do vznemiril Kranjsko, je takrat na noge stopila, vse vlade so pošiljale svoje armade in ladje zoper njega, papeži so razglašali bule in blagoslovili križarske vojske, da bi se vspešno in gotovo zatrla ta šiba krščanstva in civilizacije pa prognala zopet v Azijo, odkar je prišla. In čudo! dan- Domačih po 2 gold. 12 kr. do 2 gold. 38 kr. Ali je Nadjamo se, da fesorja Povšet y ki ker zdaj ni v Gorici gosp po očii pro ministerstva kme danes je v izobraženi Evropi vse drugač. mar Turčin posihmal postal bolji, omikan, človešk? Ne za dlako ne! Ako ni. Ali ni tak barbar že ni se grji in -1 « • •• diviji y bolji očividno tijstva po Kranjskem potuje ogledovat ondašnje rodove koršnih reform! po svoji veri nezmožen vsa- živine bode gosp. Franc Kur alt y učitelj na go veje tukajšnji kmetijski šoii, rad vstregel svojim rojakom na In tacega groznega tirana brani in Kranjsfcem in drugim, ki so přidělali kokonov y pa ne varuje 11 jej in celó proti kršćanstvu diplomacija in na čelu Andrassy in Anglež! Vendar, ako Bog dá in sreča junakov Srbskih in Crnogorskih y bila bode * Kilogram je po stari vagi 1 funt in 25Ys lota. zadnja ura najhujemu sovražniku civilizacije in kršćanstva. Zato slovanskim junakom na bojišči Turškem na î i j T gvci. 318 vdušeno kličemo z besedami našega Koseskega niku prej 1 a v e n s k jug ! sadjerejski trud, se je vzel na znanje in Brusu naručilo, da potegne naukazani denar In ga iz- 3*v se pokazal, ali je izrejevanje žlahnih sadnih t čéh, sta s toplo besedo hvalila Lakotovo mašino, katera ^0 ^ W^Ê^ÊIKÊ^tKKÊÊKKtÊÊKÊKÊBÊ^ dreves po tem načinu mogoče ali ne. Ce tako sajena svoje delo Čuda lahko opravlja in katere naprava ne drevesa res tudi obrodijo žlahen sad, bil bi to velik do biček sadjereji. Vsakako naj naprosí K se vredništvo „Novic* Predsednik bar í stane veliko denarja tej mašini bodemo menda pri liko imeli še vec govoriti. Za ude družbe kmetijske so bili sprejeti: gosp popis razglasiti. Wurzbach in dr. Poklukar poročata bilu tukajšnje kupčijske in obrtnijske zbornice udele- gosp. Jožef Keržič, posestnik in župan v Trbojab sta se po va- Andrej Kalisnik, posestnik in poštar v Tržiču žila 27 dne udeležbe kmetova u. m. posvetovanj ali .Ie pati zdatne in v P javila brtnikov pri svetovni razstavi gosp žica leta 1878, da pa sta na podlagi poročila ob Fužinah. Aleš Val j avec, posestnik v Bistrici poleg Tr-in pa gosp. Franc Petkovec, posestnik v Starih ) ki so došla pod kmetijskih , da se ni adjati udeležbe kmetovalcev Kov v Trebnem o zadevah nove Gosp. prof. Po vše po naročilu sl. ministerstva Poročilo gosp. dekana kmetijstva ogleduje zdaj rodove goveje živine na Do- tve odbora lenskem, ker je že ogledal govejo živino na Notranj- se je skem in v nekaterih krajih in še posebno v Logatcu > in predsednika Trebanske kmetijske podruž vzelo s tem na znanje, da se gospod dekan naprosi Ložu, Starem trgu, Senožečab, Martinji Vasi z veseljem sklicati shod ondašnjih udov, v katerem se utegne v videi čuda velik napredek o govedoreji po lepi Muri- njegovem smislu volili podružnični predsednik družbe kmetov iz Orehka poleg Radgo Prošnji codolski živini. na jarskem se je vstreglo s tem različnih kmetijskih knjig, naša kmetijska družba t h a 1 a. ) da ki jih 86 zadnj Sta jej poslalo 12 leta sejm a (.Ljubljanski veliki sejm), navadno „češnjev , ne zasluži letos tega imena; češinj je imenovan dala bilo celó malo videti, pa še te, ki so bile, niso bile nič Poročilo viteza Gut m predsednika Rateške pod dašnjega polj f gradov in vrtov, se o stanj znanje o ri- ci ni- Iz tega poročila je dno, da se je polje v ondašnjem vredne. Zato pa je bilo živine vsake vrste veliko in cena precej nizka , kupca pa vendar malo, kjer denarja. (.Matici slovenski) je c. k. finančna prokuratura vsaj okrajů in vrti. na nj še precej okrevalo, a da slabo pa stojí z nogradi v Ljubljani z dopisom od 27. dne u. m. naznanila ) da Svilorejki Alenki Grilč vprašanje, kam bi specati mog i na Vačah se je blagi ranjki beneficijat gosp. Valentin Ravnikar kokone, odg y naj se obrn v « pridel na go s zapustil 1200 gold. j katere „Matica" f po odbitih 120 gld Povšeta ali gosp. Kuralta Razp Mariboršk k t naslonj na dop i zarad vdeležbe ptembra meseca, postavne pristojbine, more krj v posest vzetí. Iz Berolina naznanja telegram ? gosp viteza Gutmansth in gosp. ljal Ogulina, bila je jak hna Pred vsem pa >b- a je ondašnja cerkvena sodnija nadšk v Kolonji (Koln) obsodila v to, da zgu od 28. junija M e 1 h e r s a i škofijstvo èt viteza Gutmansthala, da ne kaže s skupno zato dom 7 U (kolektiv) razstavo Kranjskih vin se vdeležiti razstave ker njegovo obnašanje se ne sklada z javnim re-(weil sein Verhalten mit der ,,offentlichen Ord- 7 nung unvertràglich ist). Naš ampak da je boij y ako ekateri Dol en ski vino- gledé na ta slučaj tolažiti z znanimMatinskim prego- gosp.1 u n iaTTatinsk se more z d r u ž posij ej < traniskem rejei ribor (konsorciji) kup svoja vina v vororu : „solamen miseris socios ^abuis3e malornm." i in Ke isto tako storijo vinorejci na gosp vitez Gutmansthal poroča 7 da ( Vabilo k 37. odbor ovi v V • • scini Matice slovenske) v četrtek 13. julija t. 1. ob 5. uri popoldne v Matičini tak konsorcij D o l e n s k i h vinorej bod dr. Bleiwei dodal ; da na Notranjskem osnovati, kateremu jedr on osnoval, hiši na Bregu razglaša Matičino predsedstvo ravnokar Prebere in potrdi se zapisnik . Poro- konsorcij bi se dal tudi tako-le: Dnevni red: naj bilo vodstvo Slapsk jske šole. tem vprasanj zarad razstave vin řešeno. Al bilo 36. odborové skupščine. Poročilo tajnikovo. čilo odseka za izdavanje knjig. 4. Razprava o raznih gosp vitez Matičinih zadevah. Gutmansthal, in ž njim vred tudi gOBp. Oguli 7 želi in (Izvanredni obcni zbor banke „Slovenij u ki se iskreno priporoča družbi kmetijski naj se v razstavo ima vsled sklep občnega zbora od 6. junija t posij tudi in p jboljih domaćih Kranj- sklicati 7 bo gust t popold ob uri v skih trt (tujih ni treba vmes), če mogoče tudi grozdja, in V3e to zopet Do len ski h skupaj in .Notranjskih čitalnični dvorani s sledecim programom tud skupaj dbo in skrb za razstavo h prevzel gosp Ogulin 7 druzih pa gosp naj Dolenec bi Po akcij Povikšanje glavnice z novim doplačevanjem na . točka 4. občnega zbora). adnjem občnem zboru izvoljeni zaupni možje: nadrobni obravnavi tega predmeta se je sklenilo, obrniti se do sl. deželnega odbora, naj bi pripomogel Ivan Vilb Drag agar in Jožef Žerič 80 17 ju izvr- šitvi gosp. Gutmansthalovega nasveta Odp sl. niJ t upravnemu svétu pismeno to-le: „Na mi nisterstva kmetijstva, da je vrtnarju Martinu Kozinu (zdaj v Ljubljani) in Jožefu Eisenzopfu v Poljanah dovolilo po 30 gold, vsacemu nagrade za njuni vspesni podlagi preiskovanja bankinega stanja prosimo vas za prihodnji občni zbor te le predloge sprejeti v program Popolno dopl na 2337 akcij ? t.i po 90 "ld o na vsako akcijo ; eventuelno 319 IF. predlog, da se zavarovalnica prodá, ali stopi s kako drugo banko, ali pa da se likvidira; III. predlog: volitev odseka, ki bo imel izvršiti v JI. predlogu naštete nasvete." 2. Pritrjenje v obcnem zboru od 31. maja u. 1. sklenjeni premembi §. 73., pravil o poravnanji pravnih prepirov med banko in zavarovanci po poljubni sodniji (Schiedsgericht). Delničarji, ki se želé obcnega zbora vdeležiti in glasovati, naj svoje delnice v smislu §. 24 pravil pri glavni blagajnici banke „Slovenije" v Ljubljani proti potrjilnim in pooblastilnim listom vložé do 28. ju lij a 1876. Delničarjem pa, katerih delnice so še od zadnjega zbora viožene pri blagajnici, se bodo pooblastilni listi za prihodnji izvanredni občni zbor takoj poslali. V Ljubljani 28. iunija 1876. Od upravnega odbora banke „Slovenije". — ( Učitelji mestnih ljudskih sol) imajo svoje okrajno zborovanje v Ljubljani 6. dne t. m. Na dnevnem redu stoji tudi vprašanje: „Welches wáren die Mittel, um die seit Aufbebung der kôrperlichen Zuchtigung gelok-kerte Disciplin wieder herzustellen?" Na Turškem je bila nekdaj navada (ali je še zdaj , ne vemo) , da je sultan zdravnike svoje dal tako dolgo tepsti, dokler ga niso ozdravili. Kaj, ko bi bi se tudi tišti „ljudomili", katerim je zmerna kazen s „štaberlom" bila trn v pêti in so jo odpravili, tako dolgo na klop pokladali po Turškem izgledu, da nasvetujejo pravi odgovor na vprašanje: „welches wáren die Mittel etc."? Proba- tum erit! — (Grozna nesreća na vodi) seje pripetila na večer sv. Petra in Pavla, Od sprehoda na mah se je v čolnu po Ljubljanici pripeljala vesela družba že nazaj v Ljub-ljano, kar se po neki nerednosti prekucne čoln tako, da med 11 osebami 4 vtonijo. Res je, da vsacemu nesreč-niku se ne more pomagati in dvomljivo je, ali je bilo mogoče katero izmed potopljenih 4 oseb rešiti ; vendar tudi o tem vidimo razloček med nekdaj in zdaj. Nekdaj je bilo na Ljubljanici več čolnov za pomoč v nesreči, — koliko jih je pa zdaj? — (Kdor našili svilorejcev) ne vé, kam bi se obrnil, da prodá svoj letošnji pridelek, naj bere dop is „iz Gorice"' v današnjem listu. Novičar iz domaćih in tujih dežel. Iz Dunaja. — Njih Veličanstvo cesar ima 7. dne t. m. odpotovati po železnici v Bodenbach, kamor bo Ruski car isti dan zjutraj se pripeljal. Iz Boden-bacha se bosta oba cesarja odpeljala v Reichstadst, kjer bosta ostala do večera. Odtod gré Ruski car dalje na Saksonsko, Avstrijski cesar pa v Prago obiskat cesarico vdovo Marijo Ano. — Najnoveše dogodbe na jugu so tudi na Dunaji vse splašile. Avstrija je imela po prvotni pogodbi Evropskih oblasti prve gosli v rokah , a ker je Andrassy tako slabo godel, vzel mu jih je knez Gorčakov iz rok. Zdaj ima Avstrija skoro zadn jo besedo v vzhodnem vprašanji. To so na Dunaji viši krogi prav dobro spoznali in zamera med politično in vojaško stranko je gotova. Za diplomate Avstrijske je to prava Sado va. Vojaška stranka pa s tem „vspehom" diplomacije ni zadovoljna, zato se obrača naravnost proti nji. Vojaški list „Webrzeitung" zabteva odločno, da Avstrija v tem vprašanji gre vštrici z Rusi jo in jo na vso moč podpira. Zato imajo tudi upanje, da se bo v Reich-stadtu sklenila trdna zveza med Avstrijskim in Ruskim monarhom. — Znamenito je tudi to , da je Ruski poslanec Novikov dobil red sv. Štefana. Tedaj je tudi na Dunaji vkljub Magjarov in zagrizenih polomeščnikov potegnil enkrat pravi veter. V najviših krogih so spoznali, da je bila Avstrija prej na svetu, nego po Beustu vstvarjena in po Andrassy-u tako zeló pestovana „Cis-in Translajtanija" ali Avstro-Ogerska. In ravno Avstrija je habsburška in močen ter energičen zastopnik Av-strije je nadvojvoda Albreht. Madjarski element je bil tišti hip škodljiv Avstriji, ko je priril do gospodstva, to se ni nikdar očitneje pokazalo, kakor ravno zdaj, ko je glavni zastopnik magjarstva, grof Andrassy, s svojo Turkom prijazno, a Slovanom neprijazno politiko tako na kant přišel, kakor je zdaj, ko je javno rnnenje vojne izreklo se proti njemu. Kaj bo zdaj počel? Bo li odstopil ali po navadi gibcnih ljudi se sprijaznil z dogodbami, ki se na jugu proti njegovim spletkam, proti volji njegovi vršé? — Ban Mažuranic je přišel 2. dne t. m. na Dunaj, poklican od grofa Andrassya v konferencijo, ki ima biti danes z mnogimi zaupniki grofovimi. Magjar-ska časnika „Pešti Napio" in „Hon" že hitita ministru Tiszi v usta pokladat odgovor, ki naj ga grofu Andrassy-u dá o Srbsko-turških zadevah, da namreč Ogerska nima volje, z Rusi j o postopati proti Turčiji, nadjaje se za gotovo, da Tisza odbije politiko, ki bi zahtevala solidarnost z Ru si j o, ker to bilo bi^ proti interesom Ogerske (se ve da Magjarske) dežele. Casnik „Hon" pa v listu od 1. dne t. m. kar naravnost trdi, da „naredba večih slovanskih držav na južno- iztočni granici monarhije Avstrijske je proti interesom njenim. Ko bi se pa vendar dogodbe jele sukati na tako naredbo, ne more se od nas zahtevati, da proti naši želji in volji zaidemo v vojsk i." — To so čudna znamenja, ako obveljá gori navedeno, magjarskemu rogovilstvu nasprotno načelo časnika „Wehr-zeitung"! — Nekateri liberalni časniki za gotovo pripovedu-jejo, da je baron Lasser truděn ministerstva in pred začetkom državnega zbora se podá v pokoj v Salcburg, kjer si je posestvo kupil. Naslednik njegov bode dr. Stremayr, ki pa ob enem 03tane minister nauka inv bogočastja, kakor nekdaj Schmerling. — Gem bolje se bliža državni zbor, temveč se gla-sijo demonstracije „ustavoverskih" poslancev proti novi pogodbi z Ogersko. 24. dne u. m. je bil véliki shod ustavoverskih kolovodij v Wiener Neustadtu , ki ga je sklical dr. Kopp. Dvorni svétnik Hofken je rekel : „Pogodba nova na podlagi une od leta 1867 je za dalje časa nemogoča; ako se ta podlaga ne presuce, gré Avstrija z Ogersko pod zlo. Ce se toži, da so Ogri pre-vzetni in oholi, spoznajmo odkritosrčno, da smo jih mi sami prevzetne naredili." — Vitez Schonerer je brez ovinkov rekel : „recimo, naj se Ogri ločijo od nas in napravijo personalno unijo." Iz Trsta. — „Triest. Ztg." prinaša važno novico, da je Avstrijskim oficirjem ukazano oskrbeti si revol-verje in daljnoglede; tudi imajo vsi vojaški oddelki pripravljeni biti, da odrinejo, kedar koii treba. Ob enem imajo, kakor o vojskinem času, vsi častniki do stotnika za eno stopinjo avancirati. Polki se imajo do-polniti in ob Zemunu , Beli cerkvi in Metkoviču meja močno zastražiti. — To pomeni, da se zdi vojnemu ministerstvu potrebno, da je Avstrija za vojsko pripravljena. Iz dolnjega Stajar skega — Ta me sec pride glasoviti nemčurski poslanec Brandstetter pred sodnijo Celjsko, od državnega pravdništva tožen zarad goljuf-nega hudodelstva. Mnogo njegovih prijateljev pa je zopet voljenih v okrajni zastop Mariborski! — Orožnov spominek se izdeluje; životopis mu spisati je naprošen prijatelj njegov gosp. Davorin Trstenjak ; 220 rokopÍ8Í za izdanje Orožnovih spisov so se izročili gosp Lendovšku. k temu je po sljivih poročilih ta Ruski generalkonsul Jonin naznanii svojemu caru J© da V ----------^v^uvx MllWiiOUi U UU1U JLlC\£JUC\LAi± O V WJ LU H V. C«l U y UI <7es&o. Iz Prage. — Staročehi so ponudbo mirú Angleška podpira Turčijo z denarjem in vojnim orod in sprave mladočehov popolnoma odbili ; oni tirjajo od — - • j vu» w» ]em, je lctvci. „ííUttj je i mladočehov, da se brezpogojno vrnejo nazaj v na- ter Srbski vladi naznanii, «« i rodni tabor, katerega so zapustili z liberalizmom nem- zá-njo pripravljenih. Na to sta oba k kel zdaj tudi mojega miroljubja konec" ima milij r ubije v Milan in ------O — ---1-----------------------— w ^ v xi« tu Qtc« uu» Auç^a y luiiaii i j Ker dr. Zeithammer ni bil potrjen za Nikica, napovedala vojsko in ob enem ste prestopil čurskim. župa na Pražkega y je bila 28. dne u. m. nova volitev. Dr. Rieger je priporočal fabrikanta Kriše-a, ki je bil z 71 glasovi izvoljen; oboj jo na treh glasovnicah ni bilo nobeno imé zapisano novoizvoljeni župan potrjen? glas je dobil vitez Vlastimil, šotor pri Nišu, katereg armadi v več oddelkih meje. General Cernaj mahnil z glavnim oddelkom na največi Turški si Bo ze nesljivi telegrami je bilo mogoče , pobeg tudi > kakor poročaj za vojil. Turška armada je, kolikor ---- j---—r— r---j------j~ -'«.v .^jv^v/v^v , pwv/guno » pustivši vse strelno ui VJ U J Vc, Iz Dalmacije. — Ljubiša je zopet stopii v deželni Srbi pa so zasedli višave ob Nišu in zdaj streljalo na odbor Dalmatinski. Zoper ta vstop energične protestu- trdnjavo samo. Če ta pade, potem je tu gl rodj jejo drugi deželni odborniki Klaič, Vrankovic, Iveljo in Ljubič in njihovi namestniki Pastrovič, Raimondi in moč pobit volj okoli 8000 jih avna Turška Na drugem kraju so se napotili prosto- naravnost proti Serajevem iJL 7 m Arneri; izročivsi to pismo ces. namestniku so izstopili oblegajo zdaj pod poveljstvom Alimpiča precej močno Po takém mora sedaj vlada deželni zbor trdnjavo Bělin. Prva poročila so tedaj jako ugodna za so pri Grahovem stopili v Hercego iz odbora. Dalmatinski razpustiti, kajti vsa opravila deželnega od- Srbe bora so prestala. To Crnog y da Dunajska vlada Ljubišo, vino in se namenili nad Mostar tako. da se bodo a w • -i r^ i • « .—- . . V / ki je vse spoštovanje večine naroda Dalmatinskega za- Srbi združili. Ce se to pravil, očitno znamenje gnjilobne sedanje vládne sisteme. trdovratno tišči v deželni zastop, je pač zopet vsa Herceg godi skoro vsa Bosna in Hrvasko. Čuje še ni nobenih porocil odrezana od Carigrada. Vendar od tod ker se 7 ------j - ---------------tjuuvuiu jjviuuu , ač i jo migu da ali ne bode deželnega bránil vse poročanje o Crnogorski vojn Nikica strogo za zbora, ali da se zaČne, pa brž drugi dan prestane Grof Andrassy se boji, da ne bi plamen narodne na- muhamedance od 17 Turki sa apeli temu nasproti vse žile. Sultanov ukaz kliče vse vdušenosti se vžgal tako, da bi iz zbornice Zagrebške brodovj se 70. leta v orožje m m ^ m ti ) podonavsko švignil plamen po vseh okrajnah Hrvaškega. Podoba je se vtrjujej Precej potilo proti Belemgradu in vsa mesta —o— r-----r- ----- —j-----------o -------- j nevarno utegne Srbij 1 y JJUOOUUU res po vsem, da Turk in Magjar sta vkup zraščena Belgradu biti ono brodovje , če ga ne bodo ustavili še posebno Siameška brata; če enemu zakljenka da ne bi zakljenkalrtudi njemu ) boji se drugi 7 prej s šancami in ,,torpedi a Ob t'*vj w kju»*jvmuji m ijtvip^ui • u enem s© pa ouoi ^ ua se po Ruskih ladijestajah pridno delà in da je gotovih i • v • shsi da Ogersko. — Magjarski časniki pisarijo, kakor da več močnih ladij za vožnjo po Donavi narejenih bi v južnem Ogerskem, kjer Slovani bivajo, se priprav- vsak način ljali največi punti, in hujskajo vlado, naj zatare preku-cijske brž , Na prižgana na jugu baklja, ki ne bo taka namere ki izvirajo iz simpatij do Jugoslo-vanov na Turškem. Kam pes pri tem natolcevanji taco moli, ni težko najti ; Magjar je zvita lisica in bi rad iz Turških homatij tudi za-se kaj smetane posnel! ugasnila, ampak utegnejse marsikaj vžgati Turkom Vojska Srbij Crnog s In res se 1 • v • SllSl da hoče vlada garnizije v južnem Ogerskem pomnožiti; Petrovardin dobi nove topove, in kraljevski komisarji s polno oblastjo se v Bačko in Banat bodo se je začela. Da bode strašen hud boj, to je gotovo. Bralcem časnikov gotovo tedaj mislimo vstreči z naznanilom da je ravnokar na Dunaji v bukvarnici A. H ar tle 7 poslali. b _ ljevid bijo, Wallíischg Nr na ; ki kaže bojišče Evropske Turčij tlo přišel zem s Crnog p Rumunijo in Gršk s sosed Iz Nem Čije. Koliko je Bismark vreden? Vse- nimi deželami Avstrije in Ogerske in pa Rusij gamogočni nemški minister, ki si je sam dal priimek „krvavega in železnega moža", je dosihmal 6000 pri- pod slovom ,,Kriegs Karte der Europáischen Tiirkei b8t Rumânien, Serbien, Montenegro, Griechenland und 7 ki so po tožeb sodnijam izročil, ki naj obsodijo take njegovih mislih njega po časnikih ali druzih potih raz- žalili. In res se je med temi 5960 pritožeb rešilo tako, da so^ bili zatoženci za več ali manj časa v zapor ■ ■ meseca, je po takem 5960 ljudi zavoljo razžaljene časti leta den ar Russland grenzenden Gebieten Cei Oesterreich-Ungarn und ta zemljevid, precej elik ) se dobiva menda že tudi v vseh knjigarnah po 10 kraj ua ouiu ^aioii^uvi * un luuuj vmu obsojeni. Ce se počez kazni zapora štejejo enega samega člověka 11.920 mesecev ali 993y2 svojega življenja zgubilo, — to je gotovo toliko Časa, da za vsa razžaljenja cesarjev in kraljev ni bilo toliko Hektoliter v 10 fl. 28 Žitna cena v Lj ubij ari 1. julija 1876. ov. denar|i: paenice domaće 8 fl. 60 banaaka tursice 5 fl. 80. soršice 7 fl 20 rži 6 fl. 40. ljudi toliko časa zaprtih. Ce se stroški, ki jih država trpi za hrano itd. jetnikov, in to, kar je zaprtemu člo- jecmena 4 fl. 80 prosa 4 fl. 80 ajde 5 fl. 40 ovsa 3 fl 80 Krompir 5 fl. 40 kr. 100 kilogramov veku odšlo zaslužka, štejejo počez na dan po 4 marke gold.) znaša ta zguba okoli 1 milijon in 430.400 Kursi na Dunaji 3. julija. mark ! Iz Turske g a boj is Ča. Kar smo dolgo že priča- 6° 0 metaliki 64 fl. 60 kr. Narodno posojilo 68 fl. 25 kr. Ažijo srebra 102 fl. 75 kr Napoleondori 10 fl. 16 kr. kovali, kar se nam je neogibljivo zdelo vkljub posredovanju Evropskih moči, vkljub Andrassy evim refor- mám to se je zgodilo: Srbija in Crnagora ste se spravili nad Turka. Knez Milan, dogovorjen s Loterijne srećke: knezom Nikico } .Ie rnadi obeh ste danes že na Turški zemlji. in ar-ti dve v Trstu v Linču 1. julija 1876 80. 85 57. 50 89. 11. 74. 72 63 državi niste pričeli vojske na svojo roko, to je jasno Da sta se kneza zdaj tako naglo odločila za vojsko Prihodnje sreckanje v Trstu 15. julija ) Odgovorni vrednik: Alojzi Majer Tisk in zaíožba: Jožef Blazuikovili dedicev v Ljublj