155. številka. Ljubljana, v ponedeljek 10. ju lij a. XV. leto, 1882. iEhaja vsak dan ne^er, izimfii nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstrijsko-ogerske đežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gKl. — Za Ljnbljano brez poSiljanja na dom za vse leto 13 gld., za ćetrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za po&iljanje na dom računa se po 10 kr. aa mescc, p« 30 kr. za Cetrt leta. — Za tu je dežele toliko već, kolikor pofitnina znaša. Za o znanila plafiuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr. te se dvakrat, in po 4 kr., £e se trikrat ali veSkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravništvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hifii „Gledali&ka atolba". U pratnifttTn naj se blagovolijo poSiljati naroćnine, reklamacije, oznauila, i j. ts« administrativne stvari. Porodilo o zadnjej seji književnega odseka „Matice Slovenske" dne" 8. julija t. 1. Navzočni so Matičini odborniki gg. Klun, Kržič, L«vec, Pleteršnik, Senekovič, Tomšič, Vavru, Vodu-iek, "VViesthaler, katerim predseduje književnega od Beka prvomestnik g. prof. Jos. Marn. I. Prvomestnik prof. Marn najprej poroča o rokopisih, katere ima Matica -/.da] na razpolaganje. Tiso: 1. Križmanova laško-slovenska slovnica, obsezajoČa gramatikalni in leksikalni del ter pri-merno berilo, sestavljeno po najboljših piša te] jih ita-lijsnskih. Ta slovnica je bila na podstavi crteža o Matičin em delovanjt, katerega je odbor sestavil ter v Matičinem leto pišu za 1. 1869. objavil, naročena ter mora za tega delj tuđi na svetio priti. PreBO-jevalci gg. Kržič, Zupančič in Marušič pravijo, daje prav dobro spisana. Odločevati nam je, kdaj jo Matica izda. — 2. „Slovenski Štajer" in »icer: a) politična zgodovina, spisal I. Lapajne; b) književnu zgodovina Štajerskih Slovencev, snisal I. Ma-cun; c) narodni običaji štajerskih Sloveucev, spisal dr. Jož. Pajek. Lapajnetov rokopis je uže natanko pregledat g. kaplari Slekovec, a pregledati ga hoče še prof. Rutar; Macunovo literarno zgodo vino so pregledali gg. dr. Pajek, Majciger, Marn, Vodušek in naposled Levec; g. prof. Pajek je svoj rokopis uazaj vzel, da ga že nekoliko predela. — 3. „Logika", Bpisal prof. dr. Križan in istega pisatelja „fizika-lično-godbeno zvokoslovje"; prvi rokopis je ocenil g. dr. Svetiua, druzega prof. Senekovič. — 4. Tur-genjevljevi „Lovčevi zapiski", poslovenil Fr. Re-mec; rokopissta pregledala gg. Kržič in Zupančič. — 5. „Katoliika cerkev in Sloveni ali kršćanska cerkev po Bolgarskem, po Srbiji, Bosniji in Hercegovini", i talijanski spisal vatikanski biblijotekar Balan, poslovenil o. Hrizogon Majar v Samoboru. Rokopis je pregledoval prof. Šuklje in zdaj ga pregleduje g. kanonik dr. Gogala. Prof. Šuklje svetujc, da naj se posije v pregled še prof. Rutar ju. Knjiga, pravi prof. Marn, vzbudila je veliko pozornost; na hrvatski jezik jo je uže preložil škof vrhbosenski dr. Stadler in morebiti bi ne bilo napačno, da jo tuđi slovenski izda Matica Slovenska ter s tem potolaži tište, ki so se bali, da bode naša Matica po Bleiweisovej smrti preliberalna. — G. „Preširen v ljubezni" io „Preširen kot filozofa, spisal prof. Janko Pajk. Rokopis je pregledat g. prvomestnik sam in zdaj ga je vzel v presojo prof. Pletersnik. — 7. Poslane 8o bile Matici tuđi „Izvirne poezije" Štefana Bene-diči Ča in „Pesmi" Mat ej a Strgarja. Prve je pregledal g. prvomestnik, druge prof. Levec. Nekaj malega hrani Se g. predsednik Peter Grasselli, ka~ teri je pa denes zadržan priti k posvetovanju. To so rokopisi. In zdaj, pravi prof. Marn, nam je odločevati, katere izmej teh stvari za leto 18 82. damo na svetio. Čas je kratek. Da smo s knjigami zaostali skoro za pol leta, uzrok je največ smrt g. vit. dr. Bleiweisa Trsteniškega, potem pa tuđi zamuda, katero smo imeli s nSomatologijou. Jaz sem te misli, da bi odslej Matica opustila svoj letopiš. Zdaj inrmmo Slovenci dva leposlovna lista, ki oba dobro izbajata in oba priobčujeta tuđi znanstvene razprave, kakeršne so se tiskale v letopisu. Sicer je pa to samo moje osobno mnenje in prosim gospode, da povedo svojo misel in posebno, da od-ločijo, katere knjige bi nam bilo izdati za tekoče leto 1882. Prof. Levec je te m;sli, da Matica nikakor ne sme opuščati svojega leto piša. Mej vsemi knji- gami, kar jih je Matica do zdaj izdala, naj bol j se je društvRnikom priljubi! letopis. Res, da „Kres" in „Ljubljanski Zvon" priobčujeta razprave jednake vse-bine, kakeršne nam podaj e Matičin letopis, a ti znanstveni čhnki so navaduo jako kratki; daljšim znanstvenim razpravam bi moral pa že vedno prostor v Matičinem letopisu odprt ostati. Zatorej pred-laga, da naj Matica svoj letopis tuđi še odslej iz-dava, samo s tem dostavkom, da se iz njega izob-čijo prvič VBt prevodi in drugič vsi beletri-stični spisi, kateri se lehko objavijajo po raznih novinah slovenskih. Lctopis naj bode zbirka strogo znanstveno in popularno-znanstveuo pisanih razprav slovenskih. Prof. Pletersnik je uže za tega delj zoper opuščanje Matičinega letopisa, ker ne vet kje bi se potem tiskal tako potrebni in važni članek kakor je rbiblijografija slovenska", katera zdaj izhaja v letopisu. Prof. Wiesthalerju se letopis potreben zdi, ker bi morala Matica, ako ga opusti, vender še po-sebej izdavati poročila o svojem delovanji, imenik društvenih članov in pregled svojih račuuov. G. učitelj Toinšič meni, da smo znanstvenoga pouka potrebni vsi Slovenci, naj torej letopis še ostane. Prof. Vodušek vpraša, ali naj odslej Matica ne izdava nikakeršnih lepoznanskih spisov V Prof. Levec pravi, da je samo zoper to, da bi se vzprejemali kratki beletristični članki v letopis, ako so poslovenjeni. Taki spisi naj se objav-ljajo po almanahih in po časopisih. Večje spise b e-letristrične vscbine Mutica lehko v posebnih knjigah daje na svetio. Nato se soglasno vzprejme nas vet prof. Levca, da Matica izdava tuđi se odslej letopis, v katerem naj se objavi jajo poleg društvenih naznanil LISTEK. Josip Mašek. Prijatelju v apomin. (Dalje.) Zaradi tega pa5 utegne kdovprašati: ali seje on velikih svojih zmožnostij zavedal in ali jih je hotel obračati v gotov, določen namen? Zavedal se jih je, ali nikakor ne tako, da bi na njibovej podlagi hotel si zidati določno prihodnjost. Mislil si je: ako more iz mene kaj biti, je prav; če ne, tuđi prav. O pri-hodnjosti misliti in nacrte delati, to nikakor nij bila njegova navada. K vecjemu smemo reci, da je v muziki skušal doseči neko nenavadno stopinjo. Ali je nameraval svojim rojakom na tem ali onem polji koristiti? Navadno je rekel, da ne, ako smo ga o tem vprašali; ali v resnici je mislil drugače. Svojih darov nij nameraval zakopati, ampak jih porabiti. Za pripovednika imel je več zmožnosti, kakor mar-sikateri, ki je uže na glasu. Prav lehko je on im proviziral, bodi si pripovedke, dovtipe ali zanimljive dogodbice in s to svojo zmožnostjo je napravljal svojim tovarišem, posebno pri večerji, veliko zabave. Ali, kolikor je meni znano, nij hotel poskušati se precej na tem polji, temveft hotel se je dobro pripraviti. V ta nainen zdelo se mu je najbolje iz drugih jezikov prelagati na slovenski jezik. Imamo po njem tuđi nekoliko zapušČine in v nj ej se nahaja popoln prevod De Maistrove povesti „Mlada Sibirka" (la jeure Sibćrierae). Junakinja te povesti, srčna de klica, ga je tako mikala, da se nij utrudil prevod svoj tuđi v tretjič popraviti in prepisati. Začel jo drugo Maistrovo povest „Gobovi mesta Aoste", dalje „Potovanje okolo moje sobe", in tuđi neka druga daljša povest je v njegovej ostalini, kakor se mi zdi, tuđi prestavljena, v katerej je junakinja mlada, ne-dolžna, pobožna deklica, katerej povesti pa, žalibog, nijsem mogel dobiti ne začetka, ne konca. Ali je kaj druzega pisal, mi nij znano. Da bi bil pa pisal, ko bi živel, to je gotovo. Ravno tako je v njegovej zapuščini nekaj pesniSkih poskušenj, katere sicer nijso Bog ve kaj posebnega, ali vender kažejo, da je bil duh njegov pesnišk v pravem pomenu. Uže po tem, kar sem o njegovem nmzikalnem talentu omenil, srael bi vsak pričakovati, da bode komponirah Bil je v igranji uže izvrstuo izurjen, ko je začel učiti se nauka o harmoniji in žalibog, da se mu ta nekoliko matematičen nauk nij mogel prav priljubiti. Ziožil je pa vender, posebno uže v osmej Soli marsikak komad in kolikor zamorem sodi ti, ne ravno slab. V njegovej zapuščini se nahaja nekaj svetih pesen in nekaj drugih skladeb *); zraven tega je še marsikatero svoje delce podaril tej ali onej osobi v spomin. Bogato muzikalno zalogo je imel se ve da tuđi v svojej glavi, ki je ž njim zginila za vselej. Njegova brezskrbna natora mu — škoda — nij dala, da bi vse dcjala na papir, kar je v domišljiji izumil. Tako je bilo njegovo delovanje. — Kako pa se je kazal v družbi svojim prijateljem? V družbi se je posebno razodevala njegova izvanredna živost. Rad je govoril, c;ovoril mnogo, zadovoljen bil, da BO ga poslušali drugi in se precej vjezil, če mu tovariši nijso bili pozorni, in tuđi sam obmolknil, ako njegov tovariš nij mogel tako nagel biti v odgovorih in vprašanjih, kakor on. Za to so ga povsodi radi imeli mej seboj; in gotovo bo temu in one ma, ki je bil ž njim, marsikatera ura ostala v prijetnem spominu. Ako govorim o značaji svojega prijatelja, ne govorim o značaji dovršenem in določnem, ampak o skupini vseh osobnih njegovih lastnostij. Za značaj v tesnem pomenu besede se Mašek nij prizadeval, pač pa imel mnogo posebnih lastnostij, katerih nij bilo težko spoznati. Njegov temperameut je bil ♦) 1 mazurka, par „rondo", „na tujum", „andan-tino", i. dr. samo iz vir ni znanstveni spisi in za urednike temu letopisu za leto 188 2. se izvolijo profesorji Pleteršnik, Senekovič in Levec. II. Prof. Levec predlaga: To in prihođnje leto obhajali bodemo šeststoletni spumin, da je de-zela Kranjska prišla pod slavno dLastijo Habsbur Iko. Matičin odbor je uže ukrenil o tej priliki o Habs-buržanih izdati sluvnostni spis, kateri je ob-Jjubil spisati prof. Šuklje. Jaz sem te misli, pravi, da bi Matica o tej slavnostnej priliki izdala poseben „Spomenik", v kateri bi se vzprtjele slavnostne pesni, zanimljive episode iz življenja slavnih Habs-buržanov v obliki pripovednih pesnij, poveatij ali dramatičnih prizorov, dalje znanstvene razprave o razmerah Kranjske dežele s Habsburžhni. Fesnikov in piaateljev imamo dovolj, naj jih Matica pozove, spisati jej tako slavnostno knjigo, katero krafno ©pravljeno, potem Matica Slovenska pokloni v dar našemu cesarju, kadar bodoće leto priđe v Ljubljano. Prof. Vodušek želi, da bi se v ta „Spomenik" vzprejemale tuđi topografične crtice iz prirodno-lepih krajev kranjskih, osobito, ako so s Habsbur-žani v kakšnej dotiki (Postojinska Jama, Bohinj). Tuđi g. državni poulanee Klun toplo pripo-roča tnko knjigo. Odsek ukrene po daljšem razgovoru za 1. 1882. tak „Spomenik" izdati, ter pisatelje slovenske po vabiti, da ga spišejo. III. Prof. Levec predlaga, da se kot tretja knjiga za 1. 1882. izda Macunova „Književna zgodovina štajerskih Slovencev". Rokopis kaže sicer nekatere nedostatke v stvarnem, nekoliko večje v formalnem oziru; vender nam podaje verno sliko o književnem delovanji štajerskih Slovencev. Taka knjiga bi gotovo pov/.digovala narodni ponos žtajer* skih rojakov naših, ter posebno dobrodejno vplivala na mlajSe inteligentne ljudi, kateri bi v knjizi brali, koliko so nekdaj njih predniki storili ua južuem Šta-jerskem za slovenstvo. Po nasvetu prof. Marna se ukrane, prof. Ma-cuna na prositi, da rokopis po odsekovej želji v za znamenovauih partijah premeni, da se more potem takoj poslati v tiskamo. IV. Dalje nasvetuje prof. Levec, da naj Matica, kakor je uže zadnjič omenil g. predsednik Graaselli, osnuje „Slovansko knjižnico", v ka-terej naj priobčuje prevode izvrstnih beletrističnib apisov iz raznih literatur slovanskih, ali pa obzirne je izvirne leposlovne spise slovenske. Prvi zvezek naj se takoj letos prične z „Lovčevirai zapiski". G. državni poslanec K!un minli, da ne kaže vsega tega spisa uže letos dajati na svetio, ker je preobširen. Izda naj se I. del in samo tedaj, ako bi se ne mogla tiskati Macunova književna zgodovina Štajerskih Slovencev, izda naj se ves. G. katehet Kržič in prof. Marn pravita, da se mora temu spisu beseda le tu in Um nekoliko popraviti, za to naj se rokopis izroći g. Cimperiuanu, da ga po izvirniku za natis pripravi. Vsi ti predlogi se odobre. V. Prof. Seneković nasvetuje, da se „fizi-kalično godbeno zvokoslovje" vrne g. pisatelju; isto nasvetuje prof. Marn o Benedičičevih poezijah in prof. Levec o Strgarjevih pesnih. Odsek to odobri. 0 Lapajnetovem spisu, o Balan-Ma-jarjevej cerkvenej zgodovini, o dr. K rižano v ej „Logikiu in oKrižmanovej italijanskej slovnici začasno ostaje in suspenso. VI. Prof. Marn prefiita pismo, v katerem prof. Šuklje obširneje nasvetuje crtež, kako bi bilo Matici Slovenskej uiavnati v bodoee svoje de-lovanje. G. pisalec pravi, da Matica bi morala naj-prty skrbeti za to, da se Slovencem poda: 1. Slovenska zgodovina; 2. ObĆna zgodovina v obsegu srednjega Weberja 3. Književna zgodovina slovenska 4. Cerkvena zgodovina južnoslovanska in 5. z ozi-rom Da snujočo se slovensko gimnazijo: Latinsko-slovenski in grško-slovenski slovar. Nasvetuje tuđi nekoliko pisateljov, ki bi bili gotovo voljni in zmožni spisati omenjene knjige tako n. pr. Dr. Detel«, prof. Kermavnar, prof. Marn, prof Rutar i. t. d. i. t. d. Prof. Marn pravi, da snovanje takih črtežev ima svojo dobro in svojo slabo stran. Uže leta 1869. je Matičin odbor osnoval jednak crtež, v kateri je n. pr. vzel tuđi italijans ko-slovensko slovnico, ter jo je potem n^ročil pri zmožnem piša telji. In zdaj imamo zvezane roke in v kakšno za-gato smo zašli z njo! Zato predlaga, da se stvar odloži za denes. Prof. Levec so a tem ujema, da se prof Šukljetov predlog za denes odloži ter razgovor o njem dene na dnevni red, kadar bode prof. Šukljetu samemu možno navzočnemu biti. Tuđi drugi gg. od borniki so te misli, posebno za tega delj, ker je čas za i/davauje knjig uže jako kratek in mora Matica dati to na svetio, ker ima uže pripravljenega. Razgovor je trajal od 5. do 7. ure. Politični razgled, Nof raiije tlcžclc. V Ljubljani 10. julija. „W. Ztg." z 8. dne t. m. objavlja določbo mi nistra za nauke in bogočastje o izprašovanji pri teo-retičnih državu I li Izpltili v ncmškem 1» českcm Jeziku na novem českem vseučilišči v Pragi. — S to določbo prikupil se je naučni mini-ster baron Conrad Čehom malo, zelo malo! „Narodni Listy", začuvši, da se snuje taka določba, tega nijso mogli verjeti in zakiicali so pomenljive besede: „ N i j ga nobenega pravega Čeha, ki bi kaj tacega ne smatral za največje ponižanje českega naroda, ponižanje, ki stokrat uniČi vse koncesije, ki so se nara d&le z novo češko univerzo!" Ali denes čita se določba Conradova crno na belem v uradncm listu, doloćba, ki razglaba nomSki jezik državnim jezikom ter bije jednakopravnosti naravnost v obraz! Jednaka bremena — kje so jednake pravice? Mini-ster Conrad pa je zopet pokazal: Ti meo Danaos ..... — Čeho-Slovani mu bodo znali biti hva-ležnil — VnanJ^ «l se je posebno pri Lovci in Plevni, Sipki in Adrijanopelji. Zavoljo njegovega poguma, ki je bil večkrat najskraj-niši, imenovali so ga Turki „belega zlodeja", a vojaki njegovi stavili so ga v nebo. Predlanskim v ru^kej vojni proti Tekincem, ko je bila ruska vojska trpela uže veliko škodo in si večina generalov uže nij ve-dela pomagati, tedaj poverili so s poveljništvoiu Skobeleva in res njegovej genijalnosti posre&ilo se je, vz3ti Geog-Tepe, poglavitno trdnjaro Tekineev, 24. januvarja lanskega leta. S tem pridobil si je neizmerno slavo in ljube?en ruskega narod",. Na-kopal si je pa tuđi zavisti sosebno v Neincih ia Angležih, ki so s strahom pazili odslej na vse njegove korake. Kajti Skobelev bil je Ruso Slovan t Mnogo pisalo se je o njem letos. Vsaj so nam še v spominu oni oštri njegovi govori, s kuterimi je to zimo klečal n^mškcj Žurnalistiki na prsth! Zadnji čas bil je general Skobelev poveljnik v Miusku ia dne 4. fulija prišel je v Moskvo, ogledat si razstavo. Tu našel je v petek po polunoći smrt, ki je Busijo in njene prijatelje ogruila z žalostjo, njene sovrežnike pa režila — strahu in bojazni. Denes najbrže izro6ilo se je Porti vzajemno pismo konference v Carigradu, ako so namreč vlasti potrdile ukrepe svojih zastopnikov. V tem pismu se sultan tuđi pozivlje, dati do srede tega tedna odgovor, ali ga je volja sprejeti nalog posredovanja ali ne, in pove se mu, da se konfe-renca takoj potem zopet snide, Če Tur6ija odbije to vzajemno povabilo evropskih vlasti. Ta Čas si bo'io poslanci v Carigradu gotovo veliko prizadejali pre-govoriti Abdula Hamida, in v dunajskih oficijoznih krogih se he vedno goje nadeje, da sultan konečno vender-le izprevidi resni položaj AH porofcila iz Carigrada govore", da sultan ostane pri svojej trmi, da je svojega prvega ministra ođslovil samo za tega Bangvinicen. Njegovo gibanje je bilo urno; njegov hod nagel. Videlo se mu je vedno, kakor da bi hotel teči. Njegovo govorjenje je bilo živo. Da je bila njegova domišljija posebno živa, sem uže po-vedal. Zutopil se je včasih v kakšen predmet, da je pozabil na vse drugo. Tovariši pripovedujejo, da je v Kranji pozabil včasih iti po znesek svoje ustanove, kar mu je bilo tuđi v Ljubljani zadnja skrb — proti dijaSkej navadi. — Ravno zaradi tega pozabil je kaj rad na kaka druga potrebnu opravila. Izgubiti kaj, bodi si deoar, knjigo, pismo, — to je bilo njemu kaj vsakdanjega. Imeli smo ga za neznano lehkomišljenega; toda mislim, da njegova lehkomiš-ljenost nij bila to, kar navadno imenujemo nemarnost, marveč, on se je le preživo zamislil v jedno stvar ter niti sličal, niti videl drugih. Res, tajiti ne morem, da o pravej resnobi uij hotel nikoli ničesa vedeti, ako so mu drugi prigovarjali. — Srce imel je dobro. NevoSftljivosti v njem nij bilo; želei je vsakemu dobro in se veselil, ako se je drugemu dogodilo kaj prijetnega. Tuđi se mu je precej smilil, bodi si revež, bodi kdo drugi, ki ga je česa prosil. Zato sovražnikov nij imel. — Kako moćno da so se ga mogli polastiti občutki in prevladati njegovo natoro, nam kaže to, da je padel v omotico na grobu svoje ljubljene matere, ki mu je umrla nekaj let za oćetora. O tem prigodku nam piše ranjkega sestra: „Takrat je on zbolel od prevelike žalosti po Ijubej materi. Ko smo prišli od pogreba, njega nij bilo; zato smo SU gledat na pokopališče, in on je bil na materinem grobu, zamaknen, — v duhu je bil pri svojej materi. Stari oče in neki drug prijatelj sta ga prijela za roko, peljala domov, položila na posteljo in več časa ga nijsmo mogli pripraviti k sebi in dolgo nij ne besedice izpregovoril." Gotovo bode marsikoga zanimalo, ako povem, kako je bilo njegovo versko prepričanje. Njegovo trdno, živo vero izpodkopavali so mu zgodaj romani. Ne, da bi ne bil veroval tega, čeaar se je ufiil v krSčanskem nauku, ali veselje njegovo, ki ga je imel sicer za plemenite predmete, izginilo je v verskih zadevah zgodaj. Ko bi v njem bilo prepričanje prav živo, gotovo da bi bil najpobožnejši človek. Žalibog, da je imel premalo odločnosti in trdnosti, premalo potrebe po resnici, premalo hrepenenja po trdnem prepričanji; kajti nij ga gnalo iskat tega, kar je bil izgubil. On se sploh nij dal nagibati po pra-vilib, sploSnih načelih, temveč nagibalo ga je njegovo veselje; ker sicer bi bil gotovo tuđi v tej važnej zadevi si pomagal kmalu s svojo nadar-jenostjo. Ali vem pa tuđi za gotovo, da so prišli trenutki, ko je bila njegova molitev goreča in vneta. — V vsem svojem značaji, posebno pa v svojem verskem prepričanji je Mašek živa slika u čeče se mladine denašnjega časa. Kar ima dobrega, imel je Mašek v velikej ineri; pa tuđi zmote njene, prevare in nepopolnosti ter nedoslednosti so se kazale na njem določno in jasno. Zdi 86 mi, kakor bi bila usoda njega i&volila, da je pokazal svojim sovrstaikom, kakor v ogledalu, natančno njihovo sliko. Da! tuđi zmote in nepopolnosti smo videli v tovarišu Mašeku in marsikateri jih je gotovo imeno-val tuđi velike; ali lehko ga tuđi zagovarjnmo. Ako so bile pri kakšnem človeku zmote človeške, bile so v njem. Nek nepremagljiv nagon ga je ti-ral, da je hotel skusiti vse, kar je mogoče skusiti človeku. Ta misel, da priđe le po tej skušnji, bodi si bridkej, bodi si veselej, bodi pravej, ali pregre-šnej —, da le po skušnji je mogoče priti do čio* veške popolnosti, ga je prevladala posebno po do-končanem osmem razredu popolnem. V svojih pre-greških nij bil nikoli navaden grešnik, ki se ne more ustavljati svojim strastem. Nikoli nij izgubil prostosti, svobode, zavednosti; nikoli nij zanemarjal višjih čutov, uzorov; ali mislil je, da tuđi blato zamore storiti človoka bliščečega, kakor čistilni prah kovino. Tovariši njegovi se spominajo gotovo, dl je dogodke svojega življenja rad pripovedoval, pri- đelj, ker je ta svetoval, sporazumeti se z Evropo. Tako obnaša se sultan, a francoska vlada poprosila je v soboto zboruico kredita zh 7 8 milijonov, da se pripravi za vojsko. V tem pa, ko sultan neče miru i Egiptu, ohladila se je kri vojaškej stranki in nje-nemu načelniku Arabi paši in to vsled resnobnega postopanja 8 strani angleške in fraucoske, zlasti pa, ker jim je tako zvani krivi prorok egiptovske čete do zadnjega pobil na Sudanu in se jim zdaj s 7000 možmi bliža na Bever; ta nevaruost je jasna dovolj, da bi je ne zapazila egiptovska vlada. Dopisi. Iz Kamnlka 7. julija. [Izv. đop.] Ne da bi pomagal Lovru Vegi na njegovem podjetji, h kate-remu mu želim odkritosrčno mnogo vspeha — to mu Btorim uže pismeno, ako bo potreboval — do novega leta tja pa je Časa tuđi še dovolj in jaz gotovo zadnji ne bom pri vstrezanji njegovih želja, — da bi le drugi Slovenci ne ostali v indolenci, — marveč namen moj v sledečih vrstah je drug. Razmere „v socijalnem in teritorij alnem obziru" bo se zadnji Čas pri nas za mnogo prenovile, — da ne rečem: mnogo se je izpremenilo v zadnjem času pri nas, in ko bi kdo dejal, da ua slabo, vreden je, „da se mu obeai . . . ." Da se je marsikaj pri nas na bolje obrnilo, imam priče. Prva priča stoji sredi mesta in to je naše novo šoltjko poslopje, ki se, izpeljano po arhitektu g. Zupančiči, nekako veli čas tno v zrak dviguje in ki zre z nekakim aristokratičnim ponosom ua soumest-nice svoje doli, kakor zrč na svoje tovaršice v umazanih capah dekle v novem „pošterkanem" krilu — te tovaršice — našega Kamnika stare hiše — pa a svojinu malimi očesci zaspanim začudenjem gledaj o vanjo gori in pravio: „hum?!" Mimo te naše „nove sole" gori in doli razme-tana leži pa „v gladek tlak pohojena — stara naša Sola!" In po teh stenah, katere so nas skrivale pod svoje zadubio krilce, v onem „zlatem veku", ko nam je brisal gladek „španjolček" um in pamet našo — zdaj najraje bodimo — hodimo, gledamo v blesteče Btene „nove šoleu, pa mislimo: o, ko bi še druga dekleta dobila „pošterkana" krila, ali pa: o, ko bi se uže jedenkrat podrla »tara naša šola tuđi „v socijalnem obziru!" in bi se crne njene stene porušile in pripognile za vek pod noge! Drug* velika priča pa se valja v ilovici našega klanca, to je tistega svetoznauega, robatega kamniškega klanca, ki je delil Kamnik v dve polovici — nv teritorij alnem obziru!" — in cez kateri se je kolneč prišlo doli na tišti svetoznani vratolomni tlak kamniški, ki je zdaj na veĆne čaše pokrit — s stenami stare naše sole in — po katerem smo v časih Kotzelnovega županovanja pri luči — ne iz fivetilnic — ampak pri luči Kotzelnove županske povedoval jih tako, kakor človek, ki je kaj novega iznašel; a navadni grešnik tega nikoli ne more Btoriti. Zdi se mi v tem svojem značaji podoben Faustu, kakor ga je naslikal Goethe. Vse videti, vse vedeti, vse skusiti in pa nikoli ne reci: dosti je, — to je bilo njegovo načelo. Ako imamo vse to pred očmi, lehko tuđi razumerao, kako da si je on stan volil. Slabosti njegove ga nijso priganjale; za dobro je bil vedno vnet in stanovskih dolžnosti tuđi nij nikoli posebno premišljeval. Zato seje naj-prej odločil za duhovski stan. S polnim prepriča-njem smem reci, da je bil koncem osme sole popol-nein odločen za ta stan. Ali mtj počitnicami je začel bolj resno premišljevati. Nekateri duhovske mu stanu neprijazni prijatelji so ga začeli odvračati in fie ćelo nek duhovnik mu je baje odsvetoval, more-biti dobro mu hoteč, rekoč: da je vsak velik no-rec, ali pa velik svetnik, kateri gre zdaj v seme-nižče. Odločeval se je do zadnjega trenutka; še le, ko je začetkom oktobra 1878. v Ljubljano prišel, bil je njegov sklep storjen. Šel je na Dunaj učit se pravoslovja. Tukaj je imel polno svobodo; njegovim željam, njegovemu temperamentu odprla se je airoka pot — zdaj si je lehko nabiral skušeoj. | (Daljo prihodnjić.) ' modrosti z grozo v srči Storkljali, misleč, da štork-ljamo po samih mrtvaških čepinah. Ta klanec, pravim, upognil je pod pritiskom umnega poslovanja zdanjega nam župana svoj „kriv hrbetu, in gledali se borno preko lepo uravnane nove ceste iz »prednjega konca v zadnji. Tretja priča našega napredka pa se — še dela in bo kmalu gotova— to bo novo gasilno društvo! V dobro znamenje izvoljen bil je poveljnikom narodnjak g. Julij Stare in ne g. Kotzel, kakor se je baje skrivaj nameravalo in oddahniti se srne ta gospod — da se to nij zgodilo, ker je, kakor smo „po strani" čuli, sklenil, ako mu „bogovi" naklone to čast, zaklati, se ve da na veliko materijalno svojo škodo — celega vola! In tako se je v kratkem času doseglo marpikaj novega in koristnega pri nas in se še bo, ako nam veleumni naš župan ostane še mnogo let na krmilu, in upati smemo, da bo čez neka; časa Kamnik pravi kinč gorenjske naše domovine na vzgled drugim naselbinam po Stovenskem — „v teritorijalnem obziru". Ali, ako nam je uže nelehko, dosezati kaj do-brega pri zdanjih razmerah po gladkem potu, koliko težavneje to, ako se nam stavijo po robu hudomušne zapreke! Privandralo je namreč pred nekaterimi leti v naš kraj neko bitje, a ker je tukajšnje meščanstvo izgubilo s časom do njega svoje zaupanje in mu tuko marsikatero „nado" ostavilo neizpolneno, razjarilo se je mačku jednako, kateremu se zapro duri do slanine pred nosom, stisnilo ae v kot iu jelo gojiti crno maščevanje! Sipalo je to „bitje" hude iskre proti gori navedenim dobrodelnim projektom našega županstva, in združeno s četo soboriteljev, ki ao ali njemu materijalno udvisni ali pa nemčurji in „staro-kranjske Sole" učenci — skušalo škodovati ob vsakej priliki z intrigovanjem, in pri tem posluževalo se je sred-stev, katere imenovati nam brani dostojnost. A ker smo dovolj močui, da premagamo taka budalostna protivja, potruditi se nam je jedino, da se kmalu otrebimo te plesnjivosti — da se podere pri nas popolnem in pohodi v tla — „stara šola", da se zniža klanec, ki nas loči v dve strani — in da bo vse prebivalstvo našega mesta gasilno društvo, gasefie ogenj protinarodne in škodljive strasti — tuđi „v socijalnem obziru" ! — da bo ko-nečno Kamnik čisto narodno slovensko mesto — kar zdaj — vsaj na znotraj — še nij! Kamniški postopaČ. Iz Ptuja 7. julija. [Izv. dop.] (Učiteljska letna konferenca pa drugi deželui jezik v narodnih učilnicah.) Včeraj dne 6. julija imeli so letno zborovanje učitelji iz ptuj-skega, ormožkega in rogaškega okraja. Sešlo se je 54 učiteljev in učiteljic z glasovno pravico in mnogo posvetovalnikov; pričujoči bili so tuđi trije okrajni šolski svetovalci in veleučeni gosp. prof. Hubad kot zvedenec in strokovnjak. Glavni predmet bil je drugi [deželni jezik v narodnih učilnicah; okrajni šolski svet predlagat je namreč na posvetovanje in skončatek učiteljskej letnej konferenci, naj se pred petim šolskim letom nikakor ne počina s poukom v drugem deželnem jeziku; in đeželni Šolski svet izročil je to stvar stalnemu odboru učiteljskoga društva na posvetovanje in predlaganje s posebnim ozirom na razvrstitev učilniško, kar je zvršil dotični odbor ter svoje predloge stavil po točkah na spre-jetje. Pred razgovorom in glasovanjem o tem na-stopil je prof. Hubad ter tako temeljito, detovodno in strogo znanstveno po zgodovinskih virih, pedagogijskih načelih in podatkih dokazal nepotrebnost in neumestnost, vsaj kvarnost druzega deželnega jezika na razvoj mladine v narodnih učilnicah, ka nijedna duša od vseh zborovalcev nij prigovorila niti besede a po burnem odobravanji in ploskanji, združenem z gromovitimi živioklid priznalo je društvo sveto istino neovrgljivih dokazuv; saj ta modroslovni govor*) prešinol je mozeg, srce in živce vsega poslušalstva. Mahoma pri prvej točki, predlaganej od stalnega ♦) Prijazno prosimo, da nam ga gosp. profesor raci ' konci po jedru priobčiti. odbora, oglasilo se je več govornikov, in mej temi g. učitelj Arnhardt, Nemec, kateri je glede ua znanstveno dokazovanje g. prof. H. predloži!, n a j se pouk druzega deželnega jezika povsem odstrani iz narodnih učilnic glede na znanstvene dokaze kot večno istino. Pred-log bil je podpiran in kot. prvi dejan na glasovanje, od 54 glasov bilo jih je 33 za predlog a 21 proti in po takem sklopotale so vse točke odborove. Ži-velo slavno narodno učiteljstvo! Čudno, ka še je po toliko svetlih đokazih v navedenem govoru kdo mogel proti temu predlogu glasovati, akopram se nikdo nij oglasil niti s črko proti iste mu. Tako izredno prikazen pripisati je nerazumnosti, nesposobnosti ali pa strast-nej slepoti. Nemščina poučuj se v višjih meščanskih in pa srednjih učiliščih, narodne učilnice nijso torišča za take brezvspešne poskuse, une imajo samo nurodu posvečene biti in ničemur đrugemu, ako hočemo iz njih kako istinito korist pričakovati. — Odslej mora to biti stalna točka v našem narodnem vsporedu, namreč, ka dru^i deželni jezik nijma mesta v narodnih učilnicah pri nas, kakor ga nijma pri Nemcih niti na jezikovnej granici. Iz 8eiiožeč 8. julija. [Izv. dop.] Ko sem vam zadnjič ravno pred odhodom tukajšnje poste v naglici naznanil, kaj se je zgodilo pri nas v 30. dan pr. m. — dogodjaj bil je vender zabilefcka vreden — tedaj se mi je v naglici tuđi ukral s iperesa sUvek: „Natančneje poročilo priđe". Ker bi bilo naivno misliti, da bi kdo drugi od tod zdajci rešil dano besedo: moralično torej prisiljen sem uapram č. čitateljem cenjenega vašega lista, da spolnim svojo obljubo. Sicer sem nekaj pozeo, toda glavno bilo je uže itak zadnjo pot povedano, tako, da „natančneje poročilou tuđi pozneje še ustreza svojemu namenu. Tukajšnja »olska mladež zbrala se je v to-rek dne 30. junija t. 1. — 200 na številu — s svojim učiteljstvom k običaj nej šoUkej maši. Grede v cerkev nij padai dež, a kmalu po pričetej maši jelo je precej hudo liti. — Čedalje večja tmina vlada v božjem hramu, dež zmirom bolj naliva —, vmes pa se bliska in gr nj i, da je grozno stišati. A razburjena narava zunaj ne oplaši brezskrbne dece, krepko done nje mili glasovi Večnemu v slavo in nemočeno se glase vzvišenih orgelj milobni akordi. Napoči maše najsvetejši oddel: povzdigovanje! Vse kleči, ravno konca se pesen in obmolknenje orgelje, — sveta tišina biva po vsem sv. hramu .... Kar — oj groza! — hipoma razsveti strašni žar neba ves posvečeni prostor — in kmalu za njim razlega se zainolklo doneč pok, pok strašno čudno gromeč. Skozi vrata treščilo je v cerkev: blisk razcepivši se tu v dva dela —, udari na levo v krstui oltar in odtrga od mramornatega kum nit precej Šen kos ter okruži malo zidu; na desnej pa šine pod kor ter tam zraven stcbra klečečemu davkarskemu slugi odtrže čevelj, mu vname cunje na nogi in I*»vo hlaćnico, potem pa šviga v sredi po cerkvenem tlaku sem ter tja, dokler ne najde odvoda v zvoncu, visečem zraven vrat zakristijskih . . . In kaj idaj V Kdo naj opiše vse to, kar sledilo je dogodku, si-tuvaciji primerno ?! — Otroci ležali so vsi povprek omočeni po tleh, ljudie v klopeh pa — za vsem kacih 25 — ostali so nekaj trenutkov omamljeni na svojih prostorih ... A ko se vrne zavednost, tedaj zasliši se vpitje, čedalje bolj glaBno in obupno, in jok, ki ti pretresa vse osrčje. Žara a n je bilo zdaj vse prigovaranje, zaman vsako tolažilo: v div-jem kriku beže otroci iz cerkve ter se smrtnobledi razprše na vse kraje: nekaj jih beži v solo, nekaj v hiše, cerkvi obljižne itd. Vmes pa priteko atarii, bledih in upalih lic, v cerkev, povprašujoč po svojih sinčkih in hčerkah. A teh le malo je bilo več v cerkvi! Le mala čredica ostala je še tu, tre-soč se po vsem životu, milo ihteć in inoleč na ko-lenih. Prizor neopisljiv;! (Navzlic občnerau neredu završila se je vender rodno sv. maaa.) — V prvem strahu — strah noge ćeli — niti nijso koj čutili otroci bolečin na svojem telesu, marveč — kakor uža omenjeno — v divjem begu poiskuli so si v naj- hujšem nalivu varnega zavetja. A tu znova krik, jok in atok! Nekateri so čakali, drugim nij rabila roka, zopet drugi pa nijso mogli hoditi; moralo se jib je prenesti na njihov dom. Občna zmešnjaval Toda drugih zlih nasledkov, ražen malo o§ko-dovanih oblafcil — hvala Bogu — ta strašna do-godba nij imela. V par dneh bili »o otroci zopet popolnem zdravi in stare nravi. A tako njim, ka-kor i drugim, ki so bili v 30. dan junija t. 1. nav-aofcni v cerkvi, bode ta dan v živem spominu ostal do poznih let. Uzrok temu, da je treščilo v cerkev, je naj-hrje — vsaj jovno mncnje sploh tako govori — ne baš normalno uravnan strelovod. Zato naj pa oblastnija y to poklicana da preiakati oziroma preustrojiti ta vod, — da se tako v prihodnje priđe v okom jednakej nezgodi. G—. Domaće stvari. __(Pevski večer) preteklo sobo to napolnil je vrt „pri avatrijskem carji" na sv. Petra pred-mestji do dobrega. ObČinstvo zabavalo se je prav dobro pri krepkih zborih in fcveterospevih čitalnifnih pevcih in pri jako originalnoj po g. Hugonu Turku aranžirane] dražbi dveh rac, za katari se je iztržilo 13 gld. 25 kr. — (Sokolov včerajšnji izlet) v Li-tijo izvršil se je v najlepšem vremenu. Vai ude-leženci so polni hvale o prijetnej in srčnej zabavi, Podrobneje poročilo prihodnjič. — (Iz Trbovelj) bo nam piSe 8. julija: Kakor sem iz gotovega vina poizvedel, postal je Daš fcastni občan gosp Rudolf Eichiilter vodja ru-darnic in tovarn v Litiji. Iz srca čestitamo gospodu Eichalterju, Kakor tuđi Litijfianom, kajti dobili so namesto zloglasnega pruaaka Wehrhana moža, vsega spoštovanja vrednega. Gosp. Eichiilter je sicer Ne-mec, a pošten Nemec in nam Slovencem v vsakem oziru praviten. Torej čestitamo! — (Z Notranjskega) se nam piSe: Te dni izgubili amo pri nas logaSkega Bodnijskega pristava g. J. Polca; preselil se je na svoje novo mesto v pisani Karanik. Od srca in iz prepričanja povem, da ga bode narod tukaj težko pogrešal, kajti imel je redko zaupanje in vplivno spoštovatije vanj ! — Našim ljudem, ki so rojeni pravdarji, je prihranil mavsikater goldinarček: kjer je le mogel — nij Stedil ni časa ni truda — posredoval je požrtvovalno, pomiroval razburjenosti tur razkrival zaalepljenosti. Niegovo dosledno, moJato, pravično in povsem uljudno poatopanje dihnilo je v ljud zaupanje, da ga je po-gosto sebi v veliko korist slušalo in ubogalo. Bil je nam ta mož priljubljen sodec! — (Z Rakeka) se nam piSe: Dognana reS je, da je Trst svetovno važno mesto; za nas Slovence je pa Se posebe na vse strani važno. Iz vseh krajev naše domovine spravljajo glavne pridelke v Trst. Zatorej bodo naše ljudi gotovo veselo zanimale te le kratke vrstice, da je južna železnica od 15, t. m. dalje vse tarife do Trsta znatno znižala, da se za vse pošiljatve v TrBt toliko zaračuni kakor do Reke, ki je dve milji ali 15 kilometrov dalje. Se ve, da je imela železnica v prvej vrsti pri tem svoje notranje tehtne nagibe, konkurencijo itd., — a to nas ne briga tol'ko, ker je naša splošna korist. Vae tarife bodo povprečno odslej pri tovor-nih oddajah za 10 °/0 nifcje. In to nij malo za trgovca! Za vagon Jaganic na pr. plačevalo se bode štiri gold. menj nego prej itd. iz Ljubljane, iz Lo-gatca, z Rakeka itd. Glejte, naši prodajalci, da te ceue tuđi za se primeroma vporabite, da ne kori-stijo le Tistu in pa kupcu. — (Mesecni živinski somenj) zadnjo soboto bil je slabo obiskan, kar nij čuda, ker je bil v ponedeljek veliki somenj in imajo kmetovalci zdaj na polji mnogo posla. Goveje živine je bilo kakih 150 glav, kupci iz Trsta in z Blok nakupili so kakih 40 glav. Konj je bilo tuđi kakih 150, a malo kupftije. — (V mestnej klavnici) zaklalo se je meseca junija 271 goved, 16'2 prašičev, 797 telet, 430 kozlov in koštrunov, pa 53 kozličkov. Od pra- šiš bil je ikrast samo jeden, ki se je oddal konjftću v pokončanje. Telegram „Slovenskomu Narodu". Aleksandrija 10. julija. Ker se pri-stanišče se dalje oborožuje z velicimi kanoni, odposlal je Seymour v nedeljo večer ultimatum, da v 24 urah prične bombardiranje, ako se ne izpraznijo trdnjave. To naznanil je tuđi fran-coskemu admiralu, Francosko brodovje gre v Port Said. Vse vojne ladije odmaknile so se, da jih ne morejo doseči kanoni Egipčanov. Mesto zapustili so vsi Evropci. Denašnjej št.evilki „Slovenskega Naroda" je priložena priloga o radenskih toplicah, na ka-tero svoje čitatelje posebno opozorujemo. Zahvala. GoBpod đr. Alojzij Valenta, c. kr. profesor in ravnatelj kranjskih dobrodelnih naprav, je povodom, da mu je brezplačno podeljeno meSčansko pravo ljubljanakega meata, podaril dvajset torintov za meatne uboge. Za to blagosrčno darilo ao spodobno zahvaljujo upraviteljstvo ubožnega zavoda. V Ljubljani, 3. dan julija 1882. Župan: CSrasselli. Tržne cenc r IJ ubijan i dne 8. julija t. 1. TgldT kr. T PSenica, hektoliter .•....... 9 10 Rež, „ ......... 6 18 Ječmen „ ......... 4 23 Oves, n ......... 3 74 Ajda, .......... 6 34 1 Proso, • ......... 5 od Koruza, „ ......... 6 80 Leća „ ......... 9 — Grah „ ......... 9 — Fifcol „ ......... 10 — Kiompir, 100 kilogramov....... — — Maslo, k'logram........ — 90 Mast, ......... — 86 Šph friSen ......... — 72 B povojen, n ........ — 76 Surovo m.islo, „ ........ — '5 Ji'jca, jedno............ — l'/t Mleko, liter............ — 8 Goveje meso, kilogram...... — 56 Tc'ecje n n ...... — 46 Svinjsko „ , ...... — 60 KoStrunovo „ „ ...... — 30 KokoS.............. — 30 Golob.............. — 18 Seno, 100 kilo^-araov........ 2 50 Slama, „ „ . ,...... 1 69 Drva trda, 4 kv. metre....... 6 -•- „ mehka, B B ,....... 4 — dne 10. julija. Papirna renta......... 77 gld. 05 kr Srebrna renta......... 77 „ 90 „ Zlata renta.......... 95 „ 25 „ 1860 državno posojilo....... 131 , 20 Akcije narodne banko....... 825 B — „ Kreditne akcijo......... 325 B 20 „ London............ 120 „ 65 „ Srebro............ — „ — „ Napol.............. 9 „ 59 , C. kr. cekini........... 5 „ 69 n Državne marke ..... 58 „ 90 B 4°/0 državno srečke \z 1. 1854 250 gld. 119 „ 75 „ Državne srećke iz 1. 18B4 , . 100 „ 172 „ 25 „ 4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta 95 „ 55 n Ogruku zlata renta 6°/0...... 120 n — „ n 4°/«...... 89 . 25 „ „ papirna renta 5°/0..... 87 40 „ 5°/, štajerske zemlji&č. udvez. oblig. . . 104 „ — „ Dunava re«. srefike f»°/0 . . 100 gld. 113 „ 75 „ Zemlj. obfi. avstr, 41/i°/0 zlati zaat. listi . 120 „ 50 w Prior, oblig EHzabctino zupad. železnice 99 „ 75 n Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 105 „50 „ Kreditne srećko.....100 gld. 176 » — „ Potujoči po kupčiji s 6ivitlnimi t4tr>oji, za to sposobni, bb vzprojuaejo. I^^a^n. .Jax, (442—2) v Ljubljani. Poslano. (54—24) GLAVNO SKLADIŠTE najčistije lužne KISELINE poznate kas najbolje okrepljujuće piće, I ka« Izkuian Ilek proti trajnom kašlju plućevine i želado« bolest: grkljan« I proti mčhurnlm kataru, '"'.SSff" (PASTILLEN) ■•um tud Hinke Mattonija (iurio*i *«nu c#.kOj). Št. 4541. (449) iuv. Licitacijski eđikt. C. kr. đeželna 8odni|a ljubljanska dovolilaje na prošnjo Josipa Kozina prostuvoljno dražbo aledečih njegovih zemlj i šč in aicer: V katastralnej občini Trnovsko predmestje: „j 1~~~—~* ^ Pov. mera | g Kai JS ______ Znamenje ftg 1 8 o ■ t> v zemlj iščnej knjigi 525 3 cu g «'5* gld. >M 1080| g7! ~5~ — 1221 Urb. fitev. 1698 ad mag. Ljubljana 300 ———— 2=3 "Xo~ ~ lf07 Urb- Stev< 1692 ad ma^' Ljubljana 30O ^M 1080 g^ -jg- — 1455 Urb. fitev. 1687 ad mag. Ljubljana 300 ~—__ _ _ 2^ -9-g- — 1477 Urb. Stev. 1718 ad mag. Ljubljana 30O ———_ - Ča 97~ ~ 1495 Urb- Stov' 1717 ađ ma^* Ljiljana 300 g£ 412 1 16 leoo --------------------—— , Mapa Stev. 31 ad mag. Ljubljana------ g^ 413 1 505 600 V katastralnej občini Št. Petersko predmestje: .t 412 — 1162 Vloge štev. 297 ad mag. Ljubljana 400 Za to dražbo, ki se bode vršila na omenjenih zemlj iščih, postavi 1 se je dan 1». Juliju 1882 ob 9. uri in če bo truba, tuđi naalednje dneve. Pričelo se bo z zemlji-čem v Št. Peterskem predmestji. nevezan, Krajćeva izdaja, se po nizkej ct'iii pro«l». Izv6 se iz prijaznosti pri upravništvu „Slov. Naroda". (450—1) Hiša na prodaj. V Četrt ure od Bleda oddaljenej vaši Rečlce se proda pritlična hiša na lepem kraj i, z vrtom, senožetjo, njivo, nasajeno s saduim drevjem, in borštom; hiša je tuđi pripravna za poletno stanovanje Kupci naj se obrnejo do dreKorja Dobr«»\rnlka ■ (426—3) na Lesnem Brdu pri Vrhniki. Imsino tmo ftolenjsko yino od leta 1880 po IO gl-> od lO.jiilija 1882. Radenske slatine, kopališča in toplice, najbogatejša uatron-lithionska kiselica v Evropi, na Hlovonske-ogerski moji, jedno uro od prijaznoe Liadgone, dve uri ozikih \m coli l'-vropi in ž<> tndi v Aziji poznat, sloveč in ljubljen. Ta kisela voda ni samo za žejo, za prijetilo pijaro in za okropeanjo elovoku, teinue tildi za njegovo blaženo zdrav je ustvurjoua. Za tega ilelj so pri]>oro<'ujojo radenske loplico, ker one delijo no manj inakrobistiko kakor kal(»bistik(>. Tako jo lladouiea, najbogatejša zdravilnili snovi, to roj po pravici in v resnioi glava in prvak vsoh alkaličnib kislic, in da se taka ludi vroilno s]>oštujo ćelo ori svojib /.oinljakov naj Vam svedooi slodeoi „Sostavek" radenske slatine z iuioiitl nojšimi kislinaini Evropu: Sost.ii v i no lUiIflirc r.iiin | Miiclicii- t';irhin?tn NHIm t, i, Jiili.iuiih-Ireblmi , hriuiii Kalzbrumi KniH (lie.isliiilil Lurari Mitler- liiilleii-JiildliT Ktliriikr ISimer liisrlmf i:i.«iv»r Vliilcr- ., , ., Scnm tr riririT Kixrlier Slmif Sflinciilfr ] Oj»oljf,iiu kislinii........ Itri.875 .!•-» :\:w 12.74f» liO 27f» •J1 Ojiljo^in* kisli iiiilnin ..... :m.io7 :io iiHf* :tK.o.Mo •J1.4ICS 7.«24 '.•2.08.1 17 471 1O417 O.Hno i ,, „ lilliion...... 0112 U. IX« — n.oin .._ — — O.Olil 0.04 4 ,. ,, uuiniiKik...... — ._. -- 0.(>4S — - — — — — — ,, ži'ic/.ni kisnj ...... 0.0N7 O 094 — OO12 o.i u; () *J(H) O.u-27 0.242 O.028 0.021 O.HHU „ suric'au ........ — _.. o.oon — — — n.oor> O.O27 ., klsla ;t|iMriik;i...... i.r.ia ;t r.fi.t 2 r><»7 H.-jr»i •J.4.'il "* l'i.'IO 1 .-U*?- " l.'.t.'to ,, .. j^rovrikn....... I.4SM 4.174 o.;ifi.M 2."j.r»4 '2 (»77 o.r»4fi r>.(t:n 1 4.S2 1.027 l.:tf.H : Clilormit rimu....... (i 0711 n.s-ja 1«.644 f>.7NH n.014 21 2Ufi l.ll'.tl Tt.S'jK l :sis |o.i;»j o ;so7 Uronniiii i'iuui ...... iinoi Jodtiat l'in in ... . (i.:!Sl o.iiOl __ j Chlurc.iili.......... __ — o.o7:» __ __ Žvoplono kisli nutroii...... I.S4I H.2I1SJ 1.177 O.2'2O 3.837 0.158 o ;J7« „ ,, kali . ..... 1 77» 2.042 0.517 O.iIHO U.2Hr» 0.771 0.51«.» Kosti ko ,, luitrou...... __ 0.009 izlinii....... o.:tor) 0 (184 __ , ■ ___________________ __ 0.002 0.020, FluorkalciiUtt......... --- r * (»042 ___ 0.002 i _™ 0 002 KrnitiikoTa kislina....... 0.100 n :ti7 «».r»:žo 0.114 O.3U4 0.260 ' 0.221 O441 0.1«.M> O.455 V kup 84.514 «1.4J37 7".>.7r.H fis.tn i; f>4.7'-!.r) r.:t.r.:!4 f.-j.4 i:t 44. SI 1 .'{4.4 27 :n i:;2 Rađonska slatina ali kishi vcnla jo f.v Mirikvat kriniruo proisknna in raztloljniii bilti i'v M.iriiU-sotili lolih). ziulnjir na poveljo c. kr. vlado ml slav. gosp. prof. Ih". Mit.t.err^orja, in tso ni slotlujiČ slabfia niii invir bnljša k;i/.;tla, kajii jo vodno nospronioiiljivit jaka iu bistra, čista iu zdrava. Nišo za badava diplomi in medalije (svetinje) radenski .slatini podeljane, in ćelo od tam, kjer so 9koro celega sveta kisle in aiknlične vode izpostavljene bile, ako bi vrednoati ne imela; in zakaj pa druge take vode prerairane nišo? Veselo za nas Slovence, da nam naša zemlja v Radenicah ta lopi zaklad odpira, katereimi vrste ni! — l'a tuđi hvalo in čast pokojnomu »i mnop<-> železa ni voda. priteka neprenehoma. Zajeta voda je cista in elisi po žveplu, če se pa malo ustavi, postane kalna in ostavi nckci Crno g«iščo, katom s<( za železni kisnij štejo. rYn voda je ^ronka, torej ni za piti, ampak za kopati j<» vediko v rod na, ker ima v sebi žeslez-ne moči, čosar