Leto I.	Ljubljana, dne 13. maja 1921.	Štev. 9.
Razdejani mostovi na Reki pod režimom D’ Annunzia.
1.	Prvi most za vozove in osebe čez Rečino med Reko in Sušakom. 2. Glavni železniški most z reške strani.
3. in 4. Most čez Rečino s Sušaške strani.
Posamezna številka stane 1 i/2 din. = 6 kron. Naročnina za celo leto 35 din. = 140 kron, za pol leta 18 din. = 72 kron, za četrt leta 9 din. = 36 kron; Za inozemstvo: za celo leto 180 kron, za pol leta 90 kron, za četrt leta 45 kron. Inserati po tarifu.
Za Ameriko: za celo leto 2 #, za pol leta 1 ®.
Upravništvo in inseratni oddelek začasno : Ljubljana, Kongresni trg štev. 19.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Prunk, Ljubljana, Gruberjevo nabrežje 14/11.
....................^nmm----------,vvvyvxxj000000000000000000000000(xxxx>000txx><>0<x>00c0000<»00<xxx300c>000000000^^
Zahtevajte povsod samo pristno ZLA TOROG-MILO
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO!
ooooooooooooooooooooooooooooooooooo
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO ooooooc ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooocooooooooooooooooo
IVAN ZOREC:	Zmote in
Pavlin duh je koprnel iz svojih ozkih spon in se je, hiteč in drhteč v obsanjano daljo, vdajal radostni in mili nasladi.
Tako je našel Pavlo preplašeni in srditi nadučitelj. Vsa njegova silna jeza je ponižno pokleknila, ko je stopil prednjo. Molče jo je gledal, a na njenem mehkem licu ni videl dolgega pomišljaja. V srcu se mu je drhte zgenila že osorna moškost, raz-bičana v skrbeh in strasteh, da je kar naenkrat pozabil svojo jezo. S tiho, a rezko bolečino v trpkem spominu se je domislil, kaj bi storil, če bi se dali tile omamni hipi prečarati v one zlate čase, ko je še veselo in lahkomiselno nad oblaki vozil svojo objestno mladost z vsemi vzori in sanjami vred... In glej, ali se ni res vrnila zdrava mladost? V mladi tovarišici je še enkrat videl zlato zoro. —
»O gospodična, kako ste lepi —!« je vzkliknil in ni vedel, kaj bi z rokami in kaj bi z očmi.
Pavla ga je pogledala z začudenim pogledom; nobene ni rekla, le rahel smehljaj se je skromno podpisal na njenem krasnem obrazu.
In mož je govoril in govoril in se poniževal in zvijal in jokal pred njeno silno lepoto in cvetočo mladostjo in je osramočen videl, da se niti za spoznanje ni zganilo njeno začudeno lice.
»Kaj me ne razumete, prelepa gospodična?« je skoraj zaječal.
»Čudni ste danes —,« je dejala čisto mirno in ga je nedolžno gledala.
»Ne šele danes, — odkar vas poznam, nosim v sebi to strašno sladkost in bridkost!«
Oči so mu gorele, brada se mu je za spoznanje tresla in tikoma prednjo je stopil. Soparni dih z neprijetnim vonjem slabega tobaka ji je puhnil v preplašeno, presenečeno lice.
»O, povejte mi,« je polglasno nadaljeval, »povejte mi, kaj naj storim, da si pridobim vsaj nekaj vaše naklonjenosti...? Če hočete, bom ubijal; če bi vas zabavalo, bi kradel in požigal; — vsega sem sposoben, vse bi storil za vas, samo ...« je naenkrat, premagan in razvnet, hlastnil po njeni roki in se je hotel skloniti nad njo.
»Gospod nadučitelj —!« je nejevoljna vzkliknila in odstopila za dober korak. Vsa kri ji je udarila v glavo.
»Gospodična!« je dejal, roke so se mu pobesile. »Lepo vas prosim, ne zavrzite me!«
V glasu, naglasu in izgovoru je bilo toliko nepričakovane smešnosti, da se je Pavla skoraj na ves glas zasmejala.
Njen presrčni, veseli smeh je moža streznil.
»Gospodična, te ure se boste še spominjali in vam bo žal, morda prepozno žal, da mi niste privoščili vsaj prijazne besede, ko sem bil premehak in sem pozabil nase. Če ste me že morali zavreči, z večjo usmiljenostjo bi bili lahko to storili.
Počasi se je okrenil in je šel in njegova hoja je bila hoja trudnega, zrušenega starca. Po nekaterih drsajočih korakih se je napol obrnil kakor bi se hotel vrniti po izgubljen ali pozabljen predmet, a je jezno zamahnil z nemočno roko in je počasi utonil v nizki mrak.
Za Pavlo so nastali hudi časi.
Nadučitelj jo je češče nadzoroval v razredu in je zmerom našel vzrok za grajo:
Icoirec cfospodicrte Pavle.
(Nadaljevanje.)
šolske knjige niso v redu, zapisnUCje površen, uspehi so komaj zadostni.
Kmalu nato je župnik, predsednik krajnega šolskega sveta obiskal šolo. V posvetovalnici je položil debelo roko po mizi, naslonil se je v stol, z drugo roko je grebel po drobižu v žepu. Površno in skozi priprte trepalnice je kratkovidno pogledal nadučitelja; učiteljice ni videl.
»Moje srce je žalostno,« je dejal in se je zagledal v razpelo na steni, »— žalostno, ker sem presenečeno dognal, da izvršujeta svoje dolžnosti površno in malomarno.«
»Za božjo voljo, — v katerem oziru?« se je ustrašil nadučitelj.
»Prosim, ne ustavljajte me!« je kratko odrekel. »Paziti bi bili morali, da bi bili v šoli uspehi. čim večji. Saj morate sami priznati, da niso prav posebno ugodni.«
»Gospod .. .«
»Rekel sem vam, da me mirno poslu-šajt*!«« Kakor žaga so trgajoče rezale njegove besede. »A tudi sicer moram grajati, da je v šoli nastalo življenje, ki ne more biti vzgledno mladini in ljudstvu,« Z bodečim pogledom je zdaj ošvrknil tudi Pavlo, a njegove stroge oči so obstale na. bledem nadučiteljevem obrazu. »In vi ste krivi in odgovorni!« ga je obsodil.
»Gospod župnik, spoštljivo prosim, da bi naravnost rekli,« je škodoželjno zaprosil.
»Ni treba. Razumeta me oba: vi v svoji odgovornosti, gospodična v svoji krivdi.«
»Krivdi —, v kašni krivdi?« je rezko vprašala Pavla in je nehote vstala. Prsi so se ji v zadušeni jezi visoko dvigale kakor bi jo hotele razgnati.
»Svarim vas, gospodična, ne kipite!« jo je pograjal.
»Komu sem bila kot učiteljica v spotiko, to hočem vedeti!«
»Ne pozabite, kje smo.«
»Ne pozabim. Ali vi ste pozabili, kje ste. 0 šoli govorimo.«
»To so predrzne besede, gospodična učiteljica.«
»Vedeti moram, kaj prav za prav hočete s svojimi namigavanji.«
»Kaj ste imeli z Jerinom?«
»Kaj to briga vas?«
»Gospodična .. .!«
»O učencih te šole govorimo, če smo za to tu. Drugače pojdem.«
»Pojdite!«
Pavla je pograbila svoje stvari in je planila ven.
Župnik je presenečen in ne posebno hud gledal za njo. Potem je mirno in molče nekaj časa prodiral razburjenega nadučitelja; nazadnje ga je primerno okregal in je vstal.
»In manj se mi obešajte po gostilnah!« mu je zapretil, ko je prijel za kljuko.
— Neizkušena učiteljica je tudi tako začela okušati svoj grenki kruhek. V spomin svoje ljubezni je skušala skriti skrbi in neprijetnosti. Ali bala se je in nemirna je bila,
V strahu je sveta prosila Potočnika.
»No, no!« je dejal in je napravil silno moder obraz. »Pomirite se in si za drugič zapomnite, da voda ne teče navkreber. Če hočete ostati učiteljica, se morate navaditi marsičesa. Pa učite se za usposoblje-nostno izkušnjo, ki je še niste napravili. To je napak in zamuda.«
»Vse to vem sama.«
»In nadučitelja prosite, da posreduje častno spravo.«
»Ali to zares mislite?«
»Kakor hočete.«
Tudi Groznik ji ni vedel boljšega sveta.
»Bežite, bežite! Iz muhe delate kobilo. Saj ni nič. Župnik ni napačen človek, a tudi nadučitelj vas je izgovoril, kakor mi je sam pravil.«
»Slabo ga poznate,« je dejala Pavla in se je naglas zasmejala.
»Mogoče, ne rečem,« je priznaval. »A kaj vam kdo more? Prijateljstvo z Jerinom je bilo nedolžno,« je zategoval, prebadajoč jo s svojimi žgočimi očmi, »in v šoli ste storili svojo dolžnost. Če pa mislite, da bi se vendarle morali česa bati, govorite prej z nadzornikom, preden kaj ukrenete.«
»Kar z nadzornikom?«
»Vidite, nadzornik je sicer nemškutar in močno vladen človek, a ravno zaradi tega velikega, odločilnega vpliva.«
»Potlej se še bolj bojim.«
»E, kaj! V četrtek pojdem v trg. Prisedite in stopite k njemu.«
VIII.
Vsak človek ima svojo ovčico, ki jo zvesto pase: če je srečen, iz objestnosti ne ve, kam bi s svojo srečo; a če je nesrečen, poniglavo pestuje svojo žalost, cmeri se vanjo in ljubimkuje z njo, ker se naslaja v svoji svetožalni pobitosti in je prepričan, da ga njegove prave ali namišljene zadrege odlikujejo in v sladkobolestnem mučeni-štvu vzvišujejo nad povprečnimi vsakdanjostmi. Če bi bil trezen, bi z lahkoto spoznal, da mu manjka zgolj zadovoljnost ali vsaj malo zares prave — nesreče.
Pavla menda ni bila še nikoli zadovoljna sama s seboj in s svojo usodo. Njeno srce je venomer drhtelo in iskalo. Ko je medlela in koprnela, preden jo je našla Jerinova ljubezen, je verjela, da je mladost, zdrava, zlata mladost s svojimi kipečimi in rastočimi in borečimi se nagoni najtežji, najstrašnejši, najbolestnejši del njenega življenja, ker je bila vsota njenih želja in neizpolnjenega hrepenenja prevelika in še nedognana ... A ko je zmagoslavno tiščala na razburjene prsi svojo prenežno srečo, je mislila, da njeno hrepenenje še ni doseglo svojega najvišjega, najslajšega vrhunca; 's trepetajočim srcem je čakala bogve kaj in zakaj.
Svetli žarki, ki so sijali v njeno topo enoličnost, so bila Jerinova pisma. Zvesti prijatelj ji je pisal skoraj vsak dan. Ali njegova pisma so bila lepa, dokler jih ni brala; kajti bila so resna, silno resna in pametna, brez vsake ljubavne sanjavosti.
Po vsakem pismu je jokala; jokala najprej od sreče in iz potrjene vere v njegovo stanovitno ljubezen, potlej pa še iz razočaranja in radi nekega pogrešanja.
In vselej se je spomnila pisem, ki so jih ji kazale srečne in zadovoljne tovarišice ... Moj Bog, saj so bila tista pisma res lepa, ljubezniva, mehka, nežna ...
Srečne tovarišice, blagor njim, —
In spet je začela obiskovati mirno in tiho hrepeneče in vdano pričakujoče tovarišice.
Prišla je k učiteljici Ivanki, — oni, ki je rada imela usnjarja Kozlevčarja,
(Dalje prihodnjič.)
VITOMIR F. JELENC:
Jugoslovansko dobro-voljstvo.
iv.
Naznačil sem,v prejšnjem poglavju razvoj dobrovoljstva v Srbiji, ki dasi številno ni največje, vendar daje točno obeležje našega pokreta. Preden preidem k dobroveljskemu pokretu v Rusiji, hočem omeniti še na kratko dobroveljsko akcijo v drugih zavezniških državah in ono v Ameriki,
Od svojih zaupnikov smo dobili poročila, da se nahaja v Italiji in na Francoskem večje število avstrijskih ujetnikov, ki bi stopili v dobrovoljce, da pa v tamošnjih merodajnih krogih hote ali nehote ni pravega razumevanja za dobroveljski pokret. Zato smo takoj organizirali propagandno akcijo in odšli na delo. Kot tipičen slučaj naj navedem samo Italijo. V raznih italijanskih taboriščih, posebno v Sardiniji so se nahajali avstrijski vojni ujetniki, ujeti v Srbiji, a ki so jih zavezniki prepeljali v Italijo. Po vstopu Italije v vojno so pa prihajali tudi novi avstrijski ujetniki v italijanska ujetniška taborišča. Med novimi italijanskimi ujetniki italijanska vlada ni dovoljevala nobene propagande, med ujetniki iz Srbije pa je po dolgem posredovanju srbskega poslaništva v Rimu in dolgotrajnih intervencijah pripustila zbiranje dobro-voljcev. Toda to zbiranje dobrovoljcev je imelo samo svoj teoretičen namen. Ko so bili formirani dobrovoljski odredi in pripravljeni za pot, je italijanska vlada uporabljala vse trike, da to prepreči; zavlačevala je prijavljanje, metala pod noge polena našim organizatorjem; zakaj, tega ni težko razumeti, a iz sledečega slučaja bo razvidno vse: v ujetniških taboriščih na otočiču AsinaVa na severnem koncu Sardinije je bil formiran dobroveljski odred, ki je štel 500 mož, vsi do zadnjega naši ljudje. Ko so predložili italijanski komandi svoje osebne podatke, so Italijani debelo gledali, kajti od 500 prijavljenih dobrovoljcev jih je bilo nič več in nič manj nego ravno 437 iz onih krajev, ki ,so na nje reflektirali Italijani po zlo-glasni londonski pogodbi. Tako je razumljivo, da je službena Italija storila vse, da se ti dobrovoljci ne priklopijo srbski vojski; italijanska diplomacija je podvzela vse korake in nazadnje vendarle izdejstvovala, da se je odpošiljanje dobrovoljcev preložilo. Ker pa Italija ni mogla prehranjevati tolikega števila ujetnikov, je francoska vlada sprejela te ujetnike, med njimi tudi dobrovoljce, prepeljali so jih v Francijo, kjer so imeli naši organizatorji dosti dela, da so odvojili dobrovoljce, ki so po velikih težavah vendarle odšli na solunsko fronto.
Enako kot z bivšimi avstrijskimi ujetniki iz Srbije, je postopala Italija tudi s svojimi. Ko se je po vseh taboriščih po]a-vil dobrovoljski pokret, bili so ravno Jugoslovani oni, ki so občutili moč italijanskega sovraštva. Organizirale so se češke in poljske dobrov. legije, samo jugoslovanski dobrovoljci so morali ostati po ujetniških taboriščih, le par izjemnih neznatnih sluča-iev je bilo. Tako so jugoslovanski dobro-voljci iz Italije prišli na solunsko fronto, ko je bila že razbita, ko so jugoslovanski dobrovoljci s srbsko vojsko nastopili svojo zmagonosno pot naprej v svojo domo-
vino.	„ ,
Skoro istotako je bilo v začetku v Franciji, kjer Francozi niso mogli razumeti našega pokreta, niso si mogli predstavlja-
ti, kako je mogoče, da se avstrijski ujetniki javljajo prostovoljno v borbo proti Avstriji. Francozi so poznali le Srbe in samo Srbe, mi Slovenci in Hrvati smo jim bili sovražniki — boches. Bilo je treba mnogo propagandnega dela, preden smo razjasnili pojme. Od tedaj pa nam je francoska vlada kot tudi francoska javnost šla vedno na roko.
Celo v daljno Avstralijo je prišel naš glas; tam so se zbirali dobrovoljci iz vrst jugoslovanskih naseljenikov, zbirali, so se prispevki, jugoslovanska kolonija je prevzela formiranje dobroveljskega odreda in poleti 1917 se je izkrcal v Solunu jugoslovanski dobrovoljski odred iz Avstralije.
Res, da smo povsod in na vseh straneh imeli ovir in zaprek, deloma iz nerazumevanja in nepoznavanja razmer, a največkrat pa so bile te zapreke posledica ital. diplomatskih intrig, a mi nismo obupali, nismo se strašili dela, s trdno in odločno voljo smo posvetili svoje delo cilju, ki nas je peljala do njega sicer trnjeva pot, a bili smo prepričani, da nas vodi do končne zmage.
Sistematično in organizirano se je pa razvijalo dobrovoljstvo v Rusiji. Res, da so bile v začetku tudi tam mnoge neprilike, ki so prihajale deloma iz neinformiranosti, deloma pa — a to v veliki večini — vsled zunanjih vplivov. Dobrovoljstvo je našlo velikih nasprotstev v najvišjih in odločilnih krogih, toda tudi tu je zmagala volja in dobroveljska moč, naš pokret je vzel svoj razmah in nikdo ga ni mogel zaustaviti. Spoznali so nas tudi.Rusi, spoznal nas je na-
rod, ki je cenil in spoštoval našo borbo. Odtod tolika ljubezen jugoslovanskih dobrovoljcev do velikega ruskega naroda, do one plemenite zemlje, ki je postala dobrovoljcem nova domovina; jugoslovanski dobrovoljci so našli v ruskem narodu svojega najboljšega in najodkritosrčnejšega prijatelja, ki jih je razumel.
Takoj ob izbruhu svetovne vojne leta 1914 ustanovili so Čehoslovaki, ki so živeli v Rusiji, »Češko družino«, ki si je vzela za nalogo zbirati čehoslovaške vojne ujetnike. V vseh večjih ruskih poveljstvih in štabih so bili predstavniki družine, ki so zbirali češke ujetnike in jih odpošiljali v skupna taborišča. Toda komaj so se pojavili češkoslovaški ujetniki na ruskih tleh, zmetali so raz sebe znake suženjstva in ponosno izjavili, da se hočejo boriti v vrstah ruske armade za osvobojenje svoje domovine, To je bil začetek čeho-slovaške vojske v Rusiji, vojske, ki se je borila na ruski fronti proti Avstriji in Nemčiji, ki se je po Sibiriji borila za svobodo ruskega naroda. V čehoslovaško dobrov. vojsko pa je stopilo tudi veliko število jugoslovanskih vojnih ujetnikov. Po vseh velikih ruskih taboriščih se je čulo o formiranju čehoslovaške dobrovoljske legije in jugoslovanski omladinci so se takoj poprijeli ideje in poskušali ustanoviti tudi jugoslovansko dobroveljsko vojsko. Toda komaj se je začelo organizirano delo, pojavile so se na vseh straneh težkoče. Germanski vpliv, ki je prevladoval v najvišjih ruskih krogih, ki je imel svojo odločilno moč celo na samem
dvoru, zastavil je ves svoj vpliv, da se onemogoči dobroveljski pokret. Iz vseh taborišč so romale prošnje na vlado in vrhovno poveljstvo, srbsko poslanstvo je interveniralo na vseh koncih in krajih, povsod so bile obljube in same obljube, ali rešitve nobene. Po taboriščih so bili formirani že celi dobroveljski polki, ki so samo čakali končne odobritve, ki se je pa od dne do dne zavlačevala. Jugoslovanski dobrovoljci so bili izpostavljeni vsem mogočim ši-kanam avstrijakantov, ki so zbirali imena dobrovoljcev, da jih na ta ali oni način javijo v Avstrijo, da uničijo rodbine onih, ki so se žrtvovali za svobodo svoje domovine. Tudi ruski komandanti ujetniških taborišč niso'bili naklonjeni dobroveljskemu pokretu, ker so dobili od germanofilskih krogov migljaj, da »zgoraj« dobrovoljski pokret ni v milosti!
To neznosno stanje je trajalo skoraj vse leto, dokler se ni za dobrovoljce zavzela velika knjeginja Jelena, hči kralja Petra, ki je zastavila na dvoru vse svoje moči in izposlovala, da je vlada v septembru leta 1915 dovolila, da se smejo po vseh ruskih taboriščih zbirati jugoslovanski dobrovoljci. Srbska vojna misija v Petrogradu je takoj razposlala v vsa taborišča poziv na jugoslovanske ujetnike. Odziv je bil že prve dni velik, prijavljali so se tisoči in tisoči, ali še vedno so bile povsod in na vseh straneh zapreke, ovirali so prijavljanje dobrovoljcev, sprečevali in zadrževali na vse mogoče načine njih odhod v koncentracijska taborišča.
Toda zmagala je dobrovoljska volja! Že v oktobru je odpotoval prvi dobrovoljski oddelek preko Rumunije in Bolgarske po Donavi v Srbijo, sledila sta še.dva eša-lona, toda, ko se je imel vkrcati četrti, pridružila se je Bolgarija našim sovražnikom.
Usodo teh prvih dobrovoljskih ešalo-nov sem opisal že v prejšnjem poglavju, komaj so stopili na srbska tla, morali so si že krčiti pot z orožjem. Dostojno so proslavili dobrovoljsko ime in dostojno se pridružili hrabri srbski vojski.
Četrti ešalon pa, ki ni mogel več v Sr-bi)0, se je vrnil v Odeso, kjer je pozneje tvoril začetek organizacije dobrovoljstva, jedro poznejšega dobroveljskega korpusa Srbov, Hrvatov in Slovencev. Odesa je po-
stala sedaj center jugoslovanskega dobrovoljstva, iz vseh strani neizmerne Rusije so se stekali v Odesi dobrovoljski kontingenti. Kmalu so bili formirani polki in združeni v divizijo, ki je takrat sprejela naziv I. srbska dobrovoljska divizija. Ko se je pa začelo smotreno vojaško delo, videlo se je takoj, da primanjkuje oficirjev in to zlasti višjih oficirjev. Na tem mestu moram ugotoviti sledeče za jugoslovanske višje oficirje žalostno dejstvo, dokaz njihovega nerazumevanja narodne misli. Izmed oficirjev so se javljali v dobrovoljce v prvi vrsti rezervni oficirji od kadeta do onih par kapetanov, od aktivnih oficirjev se ni javil niti en višji kaj šele generalštabni oficir. Čehoslovaški dobrovoljci so imeli v svoji sredi celo svoje generale-dobrovoljce. a od jugoslovanskih višjih oficirjev se ni mogel niti eden odločiti, da bi stopil v dobroveljske vrste, vsi so preveč močno verovali v zmago Avstrije, preklinjali so nas, ki smo stopili med borce za svobodo svoje domovine .. . Ali, kako smo se začudili jugoslovanski dobrovoljci, ko smo se vrnili v domovino, ko smo videli one, ki so nas denuncirali, preklinjali, kako hite polagat ravno ono isto prisego zvestobe, ki so nas radi nje obsojali nedavno na smrt. Takrat je šlo za idealno borbo, za svete žrtve — danes pa je jugoslovansko prepričanje in zvestoba vprašanje kruha in življenja.
Ker je primanjkovalo višjih oficirjev, obrnila se je takratna srbska misija v Petrogradu na srbsko vlado na Krfu, da naj pošlje za dobrovoljsko vojsko primerno število višjih oficirjev. Žal, da izbira oficirjev ni bila taka, kot bi bilo potrebno in umestno, zato so se pojavili pozneje nemili in nepotrebni dogodki, ki so toliko škodovali dobrovoljskemu pokretu.
Pod vodstvom polkovnika Stevana Hadžiča — sedaj generala in poveljnika IV. zagrebške armije — je prišlo v Rusijo okoli 100 srbskih oficirjev. Sedaj se je šele moglo začeti s pravim vojaškim delom, delalo se je neutrudno in brez odmora. Dnevne vaje, priprave, vse je kazalo, da se divizija pripravlja na oni veliki trenotek svojega krvavega krsta.
Pa tudi v času vojaškega dela ni prenehalo organizacijsko delo; propagandni odbori so bili vedno na nogah, vzdrževali
stike z vsemi taborišči, začel je izhajati propagandni list »Slovenski Jug«, ki je zastopal ekskluzivno jugoslovansko stališče, ki je širil idejo našega osvobojenja in uje-dinjenja, ki je pripravljal teren za skupno delo in enoten nastop. Propagandno delo je rodilo uspeh, število dobrovoljcev je bilo vedno večje.
I. dobrovoljska divizija je bila kmalu pripravljena in sposobna za vsako akcijo, stroga disciplina, ne prisilna, ampak zavedna in samozavestna, je družila oficirje in moštvo v eno celoto. Ruski vojaški krogi so s spoštovanjem gledali na našo vojsko, rusko časopisje je pisalo o niji in vzbujalo splošno zanimanje v vseh krogih. Meseca maja 1916 je prišel pozdravit divizijo srbski premijer Nikola Pašič, pozneje bivši ruski car Nikolaj v spremstvu svojega štaba in vojaških predstavnikov vseh zavezniških, krajev. Dobrovoljska divizija je takrat žela splošno priznanje vseh vojaških strokovnjaških krogov. Vse zavezniško časopisje je pisalo o našem dobroveljskem pokretu in priznalo opravičenost našega dela, priznalo naši ideji pravico do obstanka.
Svečan je bil trenotek, ko je srbsko vrhovno poveljstvo izročilo dobrovoljski vojski bojne zastave onih hrabrih srbskih polkov, ki so imeli v bojih za svobodo toliko izgub, da so morali nehati dejstvo-vati; te krvave in prestreljene zastave so dobili dobrovoljci in delali so jim čast.
(Dalje prihodnjič.)
HllimillHIIIIIIIHHIHIIMI
MIROSLAV KUNČIČ:
V tihih večerih.
V tihih večerih, ko zvezde gorijo, ko slavčkov se spevi v tišino gubijo — pride in dušo objame s tak milo, s tak sladko, neznano, tajinstveno silo.
In v duši je radost in smeh in ihtenje in v prsih se žalno zbudi hrepenenje po nekem velikem, mogočnem, vabljivem, po davno minulem, zdaj nedosegljivem.
In sanje in želje se vse prebudijo in v daljne daljave, v neskončnost hitijo, kipijo do zvezd gor visokoleteče, da plaka srce od samote in sreče , ..
IIIMIIM11111111111111111111111
IVAN ALBREHT:
Iz dnevnika mrkega človeka.
Tako lepo pojo zvonovi in prijazno, a v mojem srcu vlada sama noč, in v duši je tako vse strašno prazno, da klel življenje bi in njega moč.
Kaj tiplješ, revež, slepec v solncu in misliš v nadah, da si korenjak? Gotovo še spoznaš ob koncev koncu, da si človeče, nag prosjak.
Življenje pa gre svoja pota in vrže temu, onemu grižljaj.. ,
A vendar slednjič vse je zmota: pekel dobiš, če se pehaš za raj.
Pekel dobiš in vanj se strastno vrzi, da te še satan sam ne popusti, če hočeš, sebe in ves svet zamrzi, če moreš, zanj v ljubezni umri!
RADO MURNIK:
(Ilustriral S. Šantel.)
?7y(XOe
Šesti ženin!
Zdaj jemo večkrat rižoto, polento, morske ribe in tako dalje in dalje.
Koprnela se je namreč zaročila z Italijanom. Ta reva še pet minut ne more biti brez ženina. Zdaj se na vse pretege uči italijanski in je navdušena Lahinja! Po obrazu se ne pleska več. Pač pa si je dala narediti dva nova zoba, da ne bi imela prepiha skozi škrbine.
Medtem se je obrnilo kolo zgodovine. Po dolgih težavah je vendar izbruhnil preljubi mir. Zdaj smo svobodni Jugoslovani! Serbus Avstrija! Tudi nekateri nemškutarji so, kakor bi pihnil, postali zagrizeni Slovenci in kriče: Živela Jugoslavija! Na klobukih in suknjah nosijo slovenske znake. Ti nemškutarski Slovenci pa še vedno govore nemški, toda samo zaradi vaje, da ne Pozabijo. Med njimi je seveda tudi naša Koprnela.
šestemu ženinu je ime Bestiuzza. Gospod Bestiuzza baranta z lirami in se večkrat v avtomobilu pelje v Trst in ne vem kam še. Denarja ima več kakor tisti Mažar stenic in uši. Prej je bil spakademičen slikar v Benetkah, kjer po morju čolnič plava, ko na barko kliče strel.
Gospod Bestiuzza je bolj majhne sorte, pa precej rejen in črn kakor cigan. Oblečen
je lepo in tudi pod nosom obrit, snažen pa ni posebno. Na prstih ima dolge kremplje", ki niso očedeni. Pri kosilu grdo cmaka. Kadar si trebi zobe, vleče sapo skoznje, da se mi kar jfabi. Strašen človek! Gospod Bestiuzza je neizrečeno prijazen in sladak. Pravtako je potuhnjen in hinavski kakor Koprnela. Lep par! Kadar govori, zmeraj brez potrebe maha z obema rokama okoli sebe in miga z glavo in rameni. Nikdar ni pri miru. Govori neznansko hitro. Meni se
zdi jako smešen. Naša nova kuharica Lenka mu pravi: Gospod pajacelj!
Koprnela pa ga ima strašno rada, ker je tako meden. Tudi on jo ima tako rad, toliko da je ne sne! Kadar se vrne iz Trsta, jo objame, kakor bi se hotel metati z njo. Mislim, da ga ima Koprnela tudi zato tako rada, ker ima denarja kakor finan-carski minister.
Jaz ga pa ne morem živega videti. Vprašal me je, če sem tudi jaz že kaj zaljubljena!
Odgovorila sem mu dostojanstveno: Za take oslarije sem še premlada.
Ko mi le ni dal miru in me hotel poljubiti, sem mu dala zaušnico, (To je prva,
ki sem jo dala, vse druge sem dobila.) Povedal je drugim, kaj sem mu odgovorila in vsi so se mi smejali. Naši mislijo, da ne smem blekniti nobene pametne, če ne bi bil takoj konec sveta ali pa še kakšna hujša nesreča.
Izprehajat se hodimo največ na Grad in na Prule. Gospod Bestiuzza nikdar noče v Zvezdo- in pod Tivoli. To se mi zdi malo čudno.
Pred kratkim sta se šla Koprnela in gospod Bestiuzza fotografirat kot ženin in nevesta. Nagajala sem jima zunaj z majhnim ogledalcem, da se nista mogla držati pametno. To pa ni nič pomagalo, ker sta me kmalu zapazila in dognala, kdo jima nagaja s svetlimi zajčki po obrazu.
Včasih smo se peljali z njegovim avtomobilom v ljubljansko okolico in se imeli prav dobro. Doma je brenkala Koprnela na klavir, Lah pa na gitaro in oba sta pela.
Tako je naša Koprnela nekaj časa živela kot srečna nevesta v devetih nebesih.
Nekega lepega dopoldne sem bila z novo kuharico Lenko sama doma. Sedela sem na hodniku in pisala svoje zbrane spise. Nenadoma je pozvonilo na stopnicah in prišla je tista mlada godrnanta v rdeči plju-zinji, ki se je takrat na tramvaju peljala z nami, ko smo se šli vozit po Ljubljanici. Vprašala me je, kje je gospod Bestiuzza.
Odgovorila sem, da se je šel izprehajat in da se vrne opoldne.
Komaj je odšla gospodična godrnanta, že je prišla mlada, precej debela gospa v lepi Židani obleki z boo. Na sebi je imela zlate uhane, dolgo verižico in prstane. Vprašala me je nekaj laški.
Odgovorila sem, da sem Slovenka in da ne znam italijanski.
Nato me je vprašala v jako čudni slovenščini: Kje je gospod Bestiuzza?
Odvrnila sem, da sta šla z našo Koprnelo na dober zrak. Povedala sem ji, da gospod Bestiuzza stanuje in tudi kosi pri nas, kadar je v Ljubljani.
Laška gospa pa se je začudila in nepotrpežljivo vprašala: Kdo pa je tista Koprnela?
Odgovorila sem odkritosrčno: Koprnela je moja sestra in nevesta gospoda Be-stiuzze.
Italijansko gospo je kar nazaj zagnalo. Zavpila je nejevoljno: Nevesta? Ni mogoče! To je zmota!
Rekla sem: Ni nobena zmota. Res je. Pa vprašajte našo kuharico tamle v kuhinji.
Gospa je kar pihala, tako je bila razburjena! Bila je čisto bleda kakor kreda.
Nazadnje je vprašala žalostno: Kdaj pa pride gospod Bestiuzza? Glas se ji je hudo tresel. Meni se je smilila, čeprav nisem vedela, kaj ji je pravzaprav.
Odgovorila sem vljudno, da se gospod Bestiuzza vrne opoldne ali malo pozneje.
Nato je rekla jezno: No, le čakaj me, Bestiuzza! Potlej je naglo odhitela.
Zastonj sem premišljevala, kaj naj vse to pomeni. Bila sem strašno, strašno radovedna, kaj pride iz vsega tega!
Gospod Bestiuzza in Koprnela sta se vrnila še preden je zvonilo poldne. Igrala sta kakor navadno ona na klavir, on pa na
gitaro. Zraven sta pela na vse pretege. Včasih sta se tudi malo objela in poljubila za kratek čas. Ko sta se ravno zopet goreče poljubljala, so se nenadoma odprla vrata in prihitela je tista godrnanta v rdeči pljuzni.
Obstala je pri vratih in vzdihnila samo: Bestiuzza!
Tedaj je vstala Koprnela in vprašala resno: Gospodična, prosim, kaj pa želite?
Godrnanta pa je zagodrnjala: Kako pa morete poljubovati mojega ženina?
Koprnela pa pokoncu: Zakričala je: Vašega ženina? To je moj ženin!
Godrnanta je na vse pretege ugovarjala: To je moj ženin! Koprnela pa je zacepetala z nogo in rekla: Ni res! Moj je!
nim. Ves dan je vzdihovala, kakor bi pisala računsko nalogo. Papa je rekel, da bo že nehala, če bo hotela. In res je nehala, le včasih se je še malo pocmerila. Ker pa je prelila toliko vode, je oslabela. Zato je pojedla zbirko.20 češpelj na en dušek. Nato ni imela nobenih bolečin več v srcu, ampak
Godrnanta se je kar tresla od jeze in kričala: Ne! Ne! Ne! Gospod Bestiuzza je moj zaročenec! Moj! Moj!
Koprnela se je zasmejala zaničljivo in rekla: Menda se Vam blede. Pojdite k zdravniku! Tukaj nimate ničesar iskati!
Tedaj je vzdignila gospodična godrnanta svoj parazol, da bi udarila našo Koprnelo.
Gospod Bestiuzza je stal ves čas v kotu in ni vedel, kam bi pogledal. Zdaj pa se je oglasil prijazno: Prosim mir! Postavil se je pred Koprnelo in dobil s parazolom po glavi.
Komaj pa se je to zgodilo, so se zopet odprla vrata in primarširala je tista huda laška gospa v svilnati obleki na fronto. Za kino!
Rekla je: A, tukaj si? Gospod Bestiuzza pa se je držal jako kislo, ko jo je pozdravil.
Sedaj je vprašala gospa strogo: Kaj pa je? Kaj pa je? Kaj ti hočeta ti dve dami?
Godrnanta se je hitro odrezala: Prosim, gospod Bestiuzza je moj ženin! Koprnela pa je protistirala na vse kriplje: Ne, moj ženin je, moj!
Godrnanta je vpila: Moj! Moj!
Koprnela je kričala:	Nesramnost!
Moj je!
Italijanska gospa je tako hitro sopla, da je komaj izpregovorila: Kaj se Vama sanja! To je moj mož, pa ne Vajin ženin!
Koprnela in godrnanta sta zavrisnili: Ni res! Ni mogoče!
To je laško gospo strašno razburilo. Popadla je gitaro in zmerjala svojega moža: Tak si! Sram Te bodi, Ti hinavec! Ti lump! Druge imaš, jaz pa v Trstu dolgčas prodajam. Ubogi moji otroci, ki imajo takega očeta! O, jaz reva!
To je bil spektakel. Potem je šla reva hrabro nad Italijana in ga z gitaro počila po glavi. Gitara se je razbila.'Škoda! Glava je ostala cela. Škoda! Gospod Bestiuzza je pobegnil po stopnicah v daljne kraje. Gospa pa za njim! Takega škandala še ni bilo!
Potem sta prišla papa in mama. Imeli so še dolg pogovor, preden so se ločili.
Naša Koprnela se je grozno kremžilć in usekovala kakor bi imela nahod. Mama je rekla, naj se nikar toliko ne kisa, zdaj, ko so perice tako nesramno drage. Toliko se Koprnela še ni jokala za nobe-
nasprotno, v trebuhu, kjer so jo tiščale češplje.
Položaj je zopet neizpremenjen. Koprnela na dilci sedi, ženina pa od nikoder ni. Odpotoval je s svojo hudo gospo v Trst, Dalje prihodnjič.
Vida,
jugoslovanska pisateljica in učenka, Ljubljana, na licu mesta.
IMIMIIIIIIIIIIII11111111111111
KS AVER MEŠKO:
Pogovor.
»Sovražnik te zopet ljuto napal je, s peresom ti rane skeleče zadal je?« »Sovražnik? O ne! Saj sovražnikov ni! Kdor najbolj preišče srce mi, obisti, v resnici mi tak le največ koristi: spoznavati mnogo slabost me uči, srce in dušo najbolj mi čisti — prijatelj mi je, tako drag kakor ti.«
n m mi m m mi n n im muh
MIROSLAV KUNČIČ;
Poslednji pozdrav.
Objel je daljo vetra dih in šlo je čeznjo kakor vzdih.
Iz morja valovanja, drhtenja, lesketanja pronikne, vstane, zakipi šepet — kot jok pritajeni: turoben, jaden duše glas, ki spaja se s šumenjem jas in gre čez plan v jesenski dan kot tožba in molitev.
O, zbogom zdaj mladost! Roko podajem v grenko ti slovo, v poslednji svoj iskren pozdrav — ovenča naj do te ljubav.
O, težka je ločitev, ko duša vsa za te gori in sladka so voščila,
ki jih srce ti govori------
a ve, da so zaman, zaman,
že tone za gorami dan----------:
O, da bi se vrnila!
DRAGOTIN INKIOSTRI, narodni slikar:
Kapital in delo
v zvezi z novim jugoslovenskim slogom v arhitekturi in okraskih za dekorativno umetnost.
III.
Umetniški, kakor tudi splošni slog naroda, pa naj se nahaja na katerisibodi kulturni stopnji, leži zavestno ali nezavestno v vsakem posamezniku, in sicer krono-logično v vsaki dobi, ki jo narod preživlja v svoji zgodovini, bodisi svoboden ali zasužnjen. Tuji psihologični vpliv more delovati nanj le zunanje in začasno. Njegova duša ostane čista. Samo posamezni izrodki morejo tudi dušo izpremeniti, a v zgodovini ni primera, da bi se ves narod izpridil.
Ako se v narodu nahajajo posebno umni poedinci, ki neobično občutijo vse prirodne in narodne pojave in jim morejo dati vidno obliko, imenujemo te posameznike umetnike. Tako obdarjene osebe se morejo pojavljati v vseh slojih naroda. Oni morejo doseči najvišjo kulturno stopnjo ali pa ostati n. pr. pastirji. Take duše morejo silno, bistro, globoko in iskreno občutiti dejstvo raznovrstnosti, ki se nahaja v njihovi naravi, življenju, politiki in veri, in morejo tudi to dejstvo prilagoditi, kjer je treba. Oni zbirajo, razdeljujejo, izenačujejo in sestavljajo ta dejstva, kakor niso bila nikdar sestavljena. To delo, ki izhaja iz njihovega duha, mozga in rok, ter se dviga do višine klasično-sti ali pa ostaja preprosto, je najvažnejši činitelj sloga.
Hočem pisati o slogu, toda samo v dekorativni umetnosti in arhitekturi, v kolikor se tiče ornamentike. Kaj pomeni dekorativna umetnost? V čem se razlikuje od čiste umetnosti? Kake so njene meje, kake njene težnje in oblike?
Dekorativna umetnost, ki se je rodila skupno s človekom, je uporabljanje ali pri-
D. Inkiostri: (levo) Stol brez naslonjala, komponiran 1. 1919. po motivih ličkih preslic, (desno): Dekorativno stojalo za veliko vazo s palmami, komponirano leta 1918. po motivih srbskih kmečkih vozov in dalmatinske preslice. Dekorativni motivi so posneti po pirotskih preprogah.
D. Inkiostri: Fotelj k mizici za serviranje čaja, komponiran leta 1919. po motivih gosli in preslice iz Ravnih Kotara. Dekoriran je po motivih pirotskih in bosanskih' preprog.
D. Inkiostri:	Mizica za serviranje čaja, h kateri
spada gornji fotelj in s katerim ima iste motive.
lagojevarije umetniških oblik neposredno najčistejšega izvora (najčistejših virov), namenjeno življenju in vsemu, kar ga stvarno predstavlja v njegovih zunanjih zahtevah, z eno besedo, dekorirati se pravi služiti — ustrezati.
Čista umetnost pa je genialno ustvarjanje umetnika. Ona je sama sebi namen v edini svoji smeri in cilju, omejena v eni sami misli, v eni sami ideji. Dejavnost dekorativne umetnosti se ne da omejiti, ker obsega vse življenje:	hišo, pokopališče,
cerkev, spomenik, sodišče, gledališče, vodnjak, most, nakit in celo obleko itd. Rahločutne duše so občutile in občutijo potrebo oplemenjevanja potem okraševanja celo svoje obleke; o tem visokem kulturnem občutju nam živo in sijajno priča naš narod. Kako bi bili šele srečni, da bi bili naši domači umetniki prožeti od naše slikar-. ske narodne dekorativne umetnosti in bi stopili s svojih nemško-olimpskih višin, ki niso tako slavne, a še manj koristne od
praktičnih ciljev nove dekorativne umetnosti, ki se dajo oplemenititi od pravih in nadarjenih duhov, tako da jih vsakdo rad in s priznanjem sprejme.
A vrnimo se k slogu! Slog je izumel človek, a ne hladna, suhoparna znanost; zato je slog občutje življenja, ki se ne da zapreti v geometrijsko omejene oblike. Pravilna prirodna omejitev, ki jo opažamo v starih arhitekturah, vodi in ravna graditev, a ne oropa je svobode. Zato so oni spomeniki lepi. Svoboden človek jih je ustvaril s svojim občutjem, a ne z znanjem, ki ga je prejel od drugih, ker znanje more samo izenačevali in zravnavati. Oni umetniki so posebne sestavine tiste velike celote duševnih teženj, ki jih imenujemo etnografske karakterisfike in ki tvorijo podlago plemenskega sloga. Jasno je, da samo ti posamezni deli morejo vidno zaploditi one lastnosti, ki v svoji celokupnosti spajajo vsa duševna stremljenja naroda in samo oni morejo privesti te lastnosti stopnjema v sklad s pravimi stilističnimi elementi. Edino s preiskovanjem in proučavanjem teh elementov je možno odkrili nov slog. So narodi, ki takih posameznikov niso imeli, ako so jih pa imeli, so jih žal prezrli. Narodi, ki so čutili samo ljubezen do denarja, vojne in trgovine, narodi, ki so bili primorani posluževati se tuje genialnosti, tujega duha in tuje kulture, — so morali po tem, ko so obogateli in zopet občutili potrebo po vzvišenih in idealnih cvetovih duše, sprejeti skromno, sramotno in suženjsko jim vsiljeni tuji slog. Za primer navajam Feničane, Jevreje in Ekte, ki so sprejeli asirske, kaldejske in misirske sloge, ter Italijane, ki so sprejeli grško umetnost in grški slog. Zgodovina beleži v tem oziru omenjene narode na jako nizki duševni stopnji. Veliki italijanski geniji Michelangelo, Mantega, Donatello, Paladio itd. so črpali vzorce za svoje arhitektonske in dekorativne načrte iz tega neiskrenega vira. Atene so
oplemenitile Rim. Rafaelove vatikanske galerije so navdahnjene in kopirane po grških umotvorih v rimskih katakombah. Egipet in Azija sta neizčrpna vrelca, iz katerih je zajemala s polnimi rokami vsesplošna evropska umetniška kultura. Italijanski umetniki niso imeli drugih virov, ako pa so jih imeli, se niso znali z njimi okoristiti, niso znali iskati v njihovi osobitosti. Osobitost je kal vsakega sloga. Ponavljam, da se samo v osobitosti prirodno spajajo vse težnje naroda. Osobitost daje one izrazite poteze, ki s svojim — da ga tako nazovemo — osebnim vplivom dopri-našajo harmonične osnove izvirnemu etničnemu značaju naroda. Vemo, da se izraža posebni slog v vsakem posamezniku naroda pravtako kakor lepo in grdo in da obseg teh posebnih karakteristik tvori narodni slog po posebnem ritmu enakih tipov. Umetnik, ki hoče odkriti slog svojega naroda in ki je navdahnjen s taistim duhom, dati temu slogu vidno obliko v arhitekturi in dekoraciji, da ga uporabi v praktične svrhe, mora poznati ritem in tip narodnega sloga, katera mora sam občutiti s svojo nenavadno rahločutnostjo, ne da bi ju kopiral, temveč da ju uporabi kot na-vdihnjenje za ustvarjanje novih oblik. Imitacija (posnemanje) ni umetnost". Zrcalo odseva najvernejšo kopijo, kakor tudi fotografski aparat, vendar ne more nihče trditi, da sta slika v zrcalu ali fotografski snemek produkt umetnosti.
Umetnik zbira gradivo, ki ga obdaja, in izraža svoje občutke tako kakor pisatelj, ki uporablja abecedo, da sestavi šele besede, s katerimi lahko izraža svoje vtise, občutke in misli. Ker more tedaj literat, ali filozof, zgodovinar in vsako razumno bitje, razborito razsojati misli, ki jih izraža, so te misli njegove, ne tuje. Umetnik se mora odražati v vsakem umetniškem plodu, zato umetnost ne more ostati nedotaknjena od življenja, ki jo obdaja.
D> Inkiostri: Oprema sobe za delo in učenje za gospo, komponirana 1. 1915. do 1918. po motivih ličkih, dalmatinskih, srbskih in macedonskih preslic in po motivih bosanskih in dubrovniških vezenin in tkanin. Na naslonjalu otomane je skupina štirih slik, ki so od leta 1912. popularne pod imenom: »Materina
ljubezen«.
Cna odraža čas, v katerem se je porodila. Ona je svobodna in se ne more,vezati na osebe, katerim služi, predvsem dekorativna umetnost, ki je pozvana, da po potrebnosti, ki zavisi od kretanja in modernizma, vzdržuje vedno zvezo z narodno tradicijo, zlasti pri mladih kulturnih narodih, ki še nimajo umetniške preteklosti. Samo slog, ki se porodi iz take umetnosti, bo naraven in se bo kakor vsaka naravna stvar odlikoval s svojo raznovrstnostjo. Slog je sam po sebi nekaj samostojnega, ločitev od bivših šol in načinov. On jie živ pri vsakem zdravem narodu in se more povzpeti od primitivne oblike do klasič-nosti. To pa se dogaja z uspehom le tedaj, kadar razvoj mladega umetniškega sloga vodijo in goje umetniki, ki ga morejo občutiti, videti in razumeti. Narodni, to je edini iskreni umetnik, mora biti samostojen, po tem se odlikuje; samostojen pa je, kadar sledi duhu svojega naroda. S tem ni rečeno, da se mora prenesti selska ali pastirska koča in okrasek v mesto. Kdor bi to zahteval, bi moral prenesti selsko kočo tako, kakršna je v svoji popolni celoti, najvestneje do najmanjše podrobnosti. Ako tudi le drzne poskusiti, da naivne in iskrene črte oplemeniti ali dvigne, namesto da odkrije in oživi narodni sočasni slog, zagreši umetno, neplodno prev&ro, ki v kratkem pogine, kakor vsaka laž. Narodna, naivna in iskrena umetnost more služiti umetniku samo kot viden, živ izvor narodnega duha, nikdar pa kot vzor za kopiranje. Ponavljam, da se mora umetnik samo napojiti s tem mladim, svežim in nedotaknjenim virom, da prodre v dno narodne duše, da se nasesa njenega duha, ter tako napojen in nahranjen ustvari novih oblik, ki postanejo šele tedaj umetniški, arhitektonski, dekorativni in stilistični vzori.
Reči morem kratkomalo, da je umetniški slog izum umetnika navdahnjenega z naravnim in etnografskim narodnim duhom zoper zastarela načela. On je osvedočenje najsijajnejšega zaupanja v samega sebe, svoboden do preziranja, a tudi prost onega robstva, ki izhaja od slave. Svoboden in, ako hočete, nepopustljiv, dela samo za ustvarjanje novega prava, prava rušenja. Leta 1794. je umetniško razsodišče, ki ga je postavilo ministrstvo notranjih del na Francoskem, uničilo 12 od 37 gobelinov, samo zato, ker je njihova vsebina žalila republikanska čuvstva. Med njimi je žrtvovalo tudi sloviti Rafaelov model »Eliodor«. To je usoda in narava, v njej bilje mre in služi novemu c^tju, ki mu plodi zemljo. Prava umetnost ne priznava kompromisov, ona mora slediti svetovnemu razvoju, a ne zahtevati, da se staro pomlaja. Umetnost more spoštovati staro, toda dihati mora sveži duh nove narodne pomladi. Daleč od nje je nedelavnost mozga in živcev.
i iriiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiii
KSAVER MEŠKO:
Indski motiv.
V tiho, mlačno noč se pesem joče, pesem bolnega srca, joče in se umiriti noče:
Draga, kam si šla?
Kje besede tvoje zdaj so vroče:
»Kri si mojega srca.«-Kje prisege tvoje so tisoče:
»V vek sem tvoja vsa.«
Naglo, naglo vse si pozabila, ko da nikdar ni bilo.
Pozabila? Ne! Nikdar ljubila.
Varala samo.
vk.:
K novemu povišanju poštnih pristojbin.
Porto, poštnina ali poštna pristojbina je odškodnina, ki jo pobira pošta za to, da odpravlja pošiljatve z enega poštnega kraja v drugega. Samo iz kraj« v kraj. Kajti pristojbine, ki se plačujejo pošti za druga razna njena opravila, n. pr. za dostavo na naslovljenčev dom, se ne štejejo sem in bi se zamogle imenovati poštnine v širšem smislu besede.
Ko hočem odposlati pismo, tedaj moram, s pravnega stališča vzeto, skleniti pogodbo s poštno upravo, to je z upravo tistega zavoda, ki je po zakonu edini upravičen, pa tudi dolžan, da odpremi moje pismo. S to pogodbo se poštna uprava zaveže, da prevzame pismo in ga pošlje na naslovno mesto, a jaz moram pošti za to njeno opravilo plačati poštnino. In bili so res časi, ko se je porto plačeval v gotovini za vsako pošiljatev posebej in se je vsakokratni znesek določal po teži in vrednosti pošiljatve ter po oddaljenosti naslovljenče-vega kraja od odpošiljateljevega. Ponekod so celo veljale drugačne pristojbine pozimi nego poleti. Toda ta način pobiranja pristojbin za vsak slučaj posebej je bil vse preneroden. Po dolgotrajnih ugibanjih ter najrazličnejših poskusih so prišli šele sredi 19. stoletja do tega, da velja za vse razdalje in za vse kraje v državnih mejah ena sama postavka in se ta postavka samo zmerno stopnjuje z ozirom na težo posameznih pošiljatev. Tudi je pridobitev šele novejših časov uporaba znamk. Medtem ko je moral poprej odpošiljatelj osebno na pošto, da preda pismo in odšteje poštnino
I. Š. OREL:
Pasti in zanke.
Kriminalni roman iz- polpretekle dobe.
(Dalje.)
»Zaradi tega torej?!« se je zasmejal Apelius. »Zato, ker se je kak tepec zanimal za človeka, ki ne živi tako kakor on, najbrž celo prav zato, ker ne živi tako?! Kaj mislite, da jaz ne vem, koliko ima o ljudje opraviti z menoj? Če me boste lovili’za vsakega posebej, bova imela oba dovolj posla. — Ali zdaj lahko grem ali ne?«	. •
Če sme spet iti? Ta bi bila lepa! Čemu pa ga je Matej potem sploh dal zapreti? Ali bi ne bilo dovolj, da ga je kratkomalo povabil in bi bil Apelius v tem slučaju prišel brez orožnikov? Če ga je pa že dal privesti po njih — ali bi ne priznal takorekoč, da se 'e samo pomotil, vsaj prenaglil.. .
>Ne!« je kriknil iz tega premišljevanja ven, veliko bolj ostro, nego bi se bilo moglo Apeliusu naravno zdeti. »Dokler se stvar malo bolj ne razjasni, ostanete tub;
»Tudi prav!« se je nasmehnil Apelius. »Posvaril sem vas, da ne počenjajte — otročarij; vi nočete ubogati, zato opravite tudi vse drugo sami!«
In ne da bi čakal čuvaja, se je sam vrnil v celico.
Zaradi tega, da bo moral eno noč — zakaj da več ne bo, je bil trdno prepričan — da bo moral to noč prebiti tu notri, mu ni bilo mnogo mar. Toda radi Stele ga je ne-
koliko skrbelo. Poslal jo je bil baš včeraj z denarjem v glavno mesto — ne da bi jo bil še kaj vprašal, komu in kako ga bo izročila — ter jo je za nocoj ali vsaj jutri večer pričakoval že nazaj. Kaj si bo mislila, če se na njen klic ne odzove? Zakaj že prvi dan po njenem prihodu ji je bil strogo zabičil, naj se Protaziju — ali že celo komu drugemu v hiši — pod nobenim pogojem ne pokaže. Protazij mu je bil gotovo veren in vdan ter v vseh rečeh zaupnik; toda tudi le v tistih, kjer je bilo treba. In kar se posebej tiče Stele — čemu naj bi mu bil o njej kaj izdal? Treba je bilo samo reči, da je naenkrat dobil nenavaden tek in naj mu sluga donaša večje porcije. Svojo sobo si je morala Stela seveda sama pospravljati, a to je bila najmanjša zapreka, tako torej Protazij dekleta še niti poznal ni, in zelo malo je bilo verjetno, da bi ji dovolil vstop, celo če bi ga prosila za to. Res, kam naj se obrne, če pride že nocoj nazaj?
Toda Apelius ni bil človek, kateremu bi se preveč smilil kdo, ki mora ostati eno noč na prostem. Skomizgnil je, vzel iz žepa knjigo, ki jo je bil vzel s seboj in zamrmral: »Naj si pomaga, kakor ve in zna! Še vedno bolje njej, nego meni, ki moram radi nje tičati tu notri!«
Drugi dan ga je sodnik Matej res že na vse zgodaj poklical k sebi in mu s suhimi besedami povedal, da lahko gre,
. Apelius se je molče obrnil in odšel skozi vrata.
. Prišedši domov, je čakal, ali mu ima Protazij kaj sporočiti. »Torej Stele še ni!« je zamrmral sam pri sebi, ko ni bilo nič,
ter sedel na svoj stol, kakor da je šele pred petimi minutami vstal z njega.
Noči je pa vendar nekoliko nemiren pričakoval in parkrat se je zalotil pri mislih na Stelo. Gotovo, če bi je ne bilo nikdar več, niti enega grižljaja manj ne bi del v usta in niti ene sekunde manj ne bi spal; toda, kakor je drugače njena navzočnost, tako mu je zdaj to pričakovanje podžigalo kri. ..
In zato je rahlo vzdrhtel, ko je proti deseti uri zaslišal doli pred posebnim vhodom oster žvižg iz piščalke, ki jo ji je bil sam pri slovesu izročil, da bo vedel, kdo ga kliče. In nemudoma je odprl vrata v skrivni hodnik ter hitel z lučjo navzdol.
No, kar vrglo ga je nazaj, ko je odprl vrata — uprav radi popolne gotovosti, da zunaj ne more biti drugi pego Stele, br.ez vsakega vprašanja, kdo je. Pred njim ni stala ona, ampak tujec, katerega je po glasu takoj spoznal za človeka, kateri je bil prišel tisto noč pred kratkim prav po ti poti k Steli, zahteval od nje računa . ..
»Oprostite, gospod, da vam provzro-čam neljubo presenečenje,« je začel neznanec. »Pričakovali ste nečesa lepšega in boljšega, vsaj bolj porabnega .. . Toda glede na to, da prihajam v imenu te osebe, kakor ste se mogli prepričati že iz dogovorjenega znamenja, mi, upam, ne zabranite vstopa, ki je uprav v njeno korist absolutno potreben .. .«
Apeliusov prvi občutek je bil, da bi pognal k vragu tega človeka s Stelo vred. »Tu imaš, stari osel, ker si se spet z žen-# sko spečal!« si je rekel jezno. »Koliko nepotrebnega razburjenja in jeze samo te
v gotovini, je dandanes to dokaj enostavnejše in za obe strani ugodnejše: na pismo prilepiš sam znamko in izpolniš s tem na-pram poštni upravi svojo dolžnost.
Pošta je državni monopol. Torej more izključno samo država razpolagati s pošto kot eno izmed najvažnejših prometnih panog. Iz tega sledi tudi, da je edino država upravičena določati med drugim posebno višino poštnih pristojbin. Nastane pa vprašanje, kateri vidiki morejo pri tem biti za državo merodajni.
Znano je vsakomur, da stane celokupna državna uprava ogromnih stroškov, in je jasno, da mora država te stroške tudi sama kriti. V to kritje se stekajo državni dohodki. Toda država ne postopa pri določanju in pobiranju državnih dohodkov po enem kopitu, sodobna država ne odira državljanov z davki, pristojbinami itd. po kakih brezglavih formulah. Vse moderne države postopajo v tem svojem delovanju po zdravih kriterijih, upoštevaje v čim večji meri najrazličnejše okoliščine in položaje ter interese čim širših plasti svojih narodov.
V glavnem je troje stališč, po katerih se more ravnati država pri določanju in pobiranju državnih dohodkov; potemtakem imamo na splošno troje vrst podjetij in zavodov, ki jih država upravlja ter iž njih zajema svoje dohodke. (Seveda pri tem ni govora o davkih in carinah, ki jih država jemlje brez ozira na kake direktne proti-dajatve, na goli podlagi svoje financijske nadoblasti in redno ne več in ne manj nego v toliki meri, v kolikor že sami dohodki iz njenih podjetij in zavodov ne krijejo celokupnih državnih stroškov.)
1. Država upravlja gotova svoja podjetja v čisto fiskaličnem duhu, to se pravi: pri teh svojih podjetjih stremi država za
tem, da se čim najbolj financijsko izkoriščajo. Država vodi te vrste podjetja po običajnih zasebno - gospodarskih načelih, prav tako, kakor vodi taka podjetja zasebni podjetnik, kapitalist. (Državni rudniki, državne tovarne, državni gozdovi.)
2.	Pri drugi vrsti svojih podjetij in naprav država pač išče v prvi vrsti kritja proizvajalnih stroškov in morda stremi tudi še za zmernimi dobički; toda tukaj se že upoštevajo v večji ali manjši meri splošni interesi, upošteva se dobrobit širših plasti naroda. Zato se pri teh podjetjih odškodnina, ki jo tisti plačuje, kateri se poslužuje teh podjetij, ne določa previsoko, ampak tako, da jo na splošno zmore vsakdo brez prevelikih žrtev. (Železnice in dandanes pošte.)
3.	V tretji vrsti pa vidimo državne naprave, pri katerih izhaja država s stališča, da so tako velike važnosti za splošni blagor ljudstva, da se ta splošni blagor upošteva v največji meri. Te vrste naprav morejo in morajo biti deležni vsi, tudi najsiro-mašnejši sloji ljudstva. Zato plača tisti, ki te naprave uporablja, prav malo ali celo
•nič. (Državne ceste, dobrodelni zavodi.)
Odgovoriti je treba zdaj na vprašanje, kateri izmed omenjenih treh vidikov bodi za državo merodajen pri določanju poštnih pristojbin, z drugimi besedami: s katerega stališča naj država upravlja svojo pošto? V časih, ko še ni bil razvit promet in je morala poštna pošiljatev čez sto in sto ovir, da je prišla do cilja, je veljalo izmed gorenjih prvo načelo. Takrat je smatrala državna uprava pošto za podjetje, katero mora nositi čim največjih dobičkov, V tistih časih to načelo sicer ni bilo napačno, vendar pa je kmalu pokazalo svoje slabe strani: ker so bile cene (pristojbine) previsoke, se je razvilo tihotapljenje s pismi
potom zasebnikov, razen tega pa so tudi ljudje jeli manj pisati. Polagoma so se vse države poprijele drugega stališča. Povsod se dandanes nesporno priznava, da je vse poslovanje, ki ga ravno pošta posreduje, zelo važen pripomoček h gospodarskemu ter prosvetnemu razvoju in napredku človeške družbe. Pomislimo samo na veliki moralni pomen duševnih zvez, ki potom moderne pošte spajajo dva sorodna si človeka, prebivajoča magari vsak na drugem koncu sveta! Pa trgovinski odnošaji in toliko drugih! Javni blagor govori torej tukaj dovolj glasno. Zato se je država prilagodila in je nastavila cene za uporabljanje pošte tako, da jih zmore z lahkoto vsakdo. Na splošno treba reči, da poštnine dandanes niso previsoke, kajti finančni princip današnje poštne uprave je ta, da država pri pošti ne išče velikih dobičkov in se tudi naša država tega principa drži. Posebno pa se o dobičku pri naši pošti sploh ne da govoriti; zato je uprava v zadnjih dneh bila v skrajnosti prisiljena zvišati poštne pristojbine, ker donos naših pošt ni kril več niti stroškov poštne uprave same.
Ali pa je smelo ostati pri tem? Z drugimi besedami: ali je imela naša država povod upravljati pošto po tretjem izmed zgoraj izvajanih treh načel, to je tako, da bi oddajala »pod ceno« občinstvu svoja dela? Če dela pošta »na izgubo«, je jasno, da se morajo njeni primanjkljaji od nekod kriti. Morejo pa se taki deficiti kriti samo na ta način, da gre poštna uprava v drugo državno blagajno in si tam vzame potrebnih zneskov. Kaj bi temu sledilo? Država mora ta denar dobiti in edini izhod bi bili — novi davki. Ti davki, čplošni kakor vsi, bi zadeli enakomerno vse državljane. Plačevati bi morali potemtakem te davke, torej v tem slučaju za našo pošto, po ena-
zadnije dni! In zdaj za nemeček še to!« Ali naj res dopusti, da ta tujec, ki je bogve kdo, izvoha tajnost te skrite sobe, za katero je vedel na vsem svetu razen njega samo še stari grof Senty, njegov prodajalec? »Da, in — Stela!« se je moral srdito popraviti. In prav zato, ker jo je izdal ženski, jo morda že pozna ali pa je bo najbrž že nocoj spoznal ta njen prokleti pooblaščenec! Zakaj čeprav je že bil v ti hiši in celo že v ti sobi, ni mogel tisto noč niti zaslutiti, da je kaj posebnega na njej, če mu Stela ni zdaj še tega izklepetala! Če pride pa zdaj gor in zapazi še, da je hodnik v prvo sobo odprt, bo vedel vsaj to, da je iz nje izhod tudi na to stran ...
Že si je rekel, da bo neznanca odvedel skozi poševni predor, ki je iz te vežice tu doli vodil naravnost pred vrata njegove biblioteke, ko se je še pravočasno spomnil, da bi bilo to še slabše. Zakaj čeprav je res, da bi tujca s tem prepeljava-njem po hiši morda nekako zmešal, je bilo na drugi strani gotovo, da bo videl iz njegove sobe še en izhod tja na ono stran, k: bi ga brezdvomno pogrešal pozneje vsaj tedaj, če bi ta izhod naenkrat spet izginil. In v svojo delavnico bi ga moral peljati že zato, ker je bilo v biblioteki zvečer že precej hladno — prehladil pa se je nocoj dovolj že v ječi.
»Nič!« je odločil. »Prav s tem, da ga peljem spet tja, kjer je že bil, napravim stvar še najmanj sumljivo ... In če se mi še posreči, da ga spravim v Stelino sobo, preden zapazi izhod v mojo, je vse rešeno!« Zato se je zdaj na lahko priklonil, stopil na stran in hladno povabil:
»Prosim!«
»Izvolite vi naprej, ker imate luč! Jaz ne poznam poti!«
Tu je Apeliusa nenadoma spreletela čudna misel. Kaj pa, če bi ta človek iz Stele s silo ali zvijačo izvlekel, kako naj njega prevari, da mu odpre — prišel pa ni radi nje, ampak s popolnoma drugačnim namenom? ... Ali mu ni Stela pripovedovala o namenih čedne družbe, kateri je videti ta mož nekak general? ... In ali ni on, Apelius, kakor nalašč »predmet« za te njih častite namene? ... Samec, brez družine, bogat, vsaj po njihovem mnenju gotovo za nobeno korist na svetu ... »Ne boš!« je vzkliknil sam pri sebi in se hladno obrnil k neznancu:
»Kolikor vem, vam je pot že znana!« je rekel, hoteč tudi poskusiti, ali se oni kako ne izda, koliko mu je Stela povedala »In luč razsvetljuje še bolje od zadaj!« je pristavil.
»Aha!« se je zasmejal tujec in že stopal naprej. »Tudi najini znanki sem rekel, da se boste najbrž bali kake zavratnosti od moje strani. Zakaj čisto po nepotrebnem me je obvestila, kaj vam je čisto po nepotrebnem povedala o obstoju in namenih naše zveze. Toda, bodite brez skrbi! — tisto, da ste dekle sprejeli brez vsakega sebičnega namena pod svojo streho, vam moramo po naših pravilih šteti'za dobro dejanje; in že zato torej niste več .nekoristen član človeške družbe' ...«
Prispela sta medtem na vrh stopnic, in Apelius je moral paziti samo na to, kako bi spravil gosta z obrazom naprej v Stelino sobo in čim bolj neopazno zaprl vrata
/ svojo sobo. Posrečilo se mu je tudi popolnoma, in že zato bolje volje je dovolj vljudno povabil onega na kanape zraven glavne mize, sam pa je sedel njemu nasproti,
»Da čujemo!« je rekel in ponudil neznancu cigareto,
Ta je odklonil, češ, da radi neke bolezni v grlu puši vedno le svoj posebni fabrikat. — Apelius ni mogel drugače, nego da je v tem videl le skrajno opreznost teh ljudi pred kakimi uspavalnimi sredstvi ali drugačnimi zasedami — in je z ljubeznivim nasmehom začel:
»Že iz starodavnih časov izvira lepa navada, da se došlec svojemu gostitelju lepo predstavi. No, če vam povem, kar mi je edino mogoče, da vsaj; na zunaj kurzi-ram pod zvenečim imenom Leona Mar-dala, sem vam povedal prav tako malo, kakor vi, če pravite, da se pišete za doktorja Kajna Apeliusa; in--------«
»Kako si dovolite dvomiti na mojem imenu?« ga je bolj osupel nego ogorčen prekinil Apelius.
»Hm. .. doktor že lahko da ste,« je malomarno skomizgnil oni. »Tudi, kar se imena Apelius tiče, mi je znano, da na ta latinizirani priimek sliši prostrana učenja-ška družina. Da bi pa krščenemu človeku bili njegovi starši izbrali nekrščansko ime Abelnovega ubijalca-------------«
»Kdo vam pravi, da sem krščen človek . .. oziroma, da bi bil to ime pri krstu dobil?« je vzkipel Apelius. »In kaj vas vse to briga?«
(Dalje.)
Fašisti razdejali »Narodni dom« v Sv. Ivanu pri Trstu dne 12. aprila 1921.
Telovadna dvorana: klavir in harmonij popolnoma uničena.	Dvorana: pogled na razdejani oder.
Fašisti, oboroženi s palicami, železnimi drogovi in revolverji, so zvečer med telovadbo nenadno vdrli v dvorano, jo razdejali in pretepli 16 telovadcev Sokolov,
od katerih so 3 še v bolnišnici.
kih delih vsi, eden kakor drugi. In če pomislimo, da spiše človek v oddaljenih gorah morda pismo samo v prav posebnih redkih prilikah, a da zaposlujejo na drugi strani mestni veletrgovci pošto s sto in sto komadi na dan, ali je potem prav, da plačujeta stroške naše poštne uprave gorjan in veletržec enako? Ni tedaj težko uvideti, da bi se človek z gora prav lepo zahvalil za tako »enakomerno« obremenitev.
Zaključek je ta-le: Ker na splošno cene različnim proizvodom očitno še ne padajo, ampak tu pa tam celo rastejo, je bila država kakor drugod tudi pri pošti prisiljena, da je povišala pristojbine. Da so te »visoke«, da je pisanje postalo »drago«, bo pa trdil seveda še vedno — tisti, ki svojih dohodkov, svojega premoženja ne vidi, a se svojih izdatkov še ni odvadil šteti na prste.
IIIHIIIIIIIIIIIIIMMIIIIIIIIII
Nove knjige.
Slovenska stenogralična čitanka. Priredil Adolf Robida. V Ljubljani 1921, Založila Jugoslovanska knjigarna. Natisnil litografski oddelek Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani. 48 strani. Cena K 32. Doslej sploh nismo imeli nikake slovenske stenografične čitanke, pa bila nam je zelo potrebna. Imamo krasen prevod Gabelsbergerjevega ste-nografičnega sistema po prof. Fr. Novaku, ki je iz-vrstnc^in sistematično priredil oba dela stenogra-fičnega sistema, korespondenčno in debatno pismo. Od prvega dela je izšla pravkar že četrta izdaja, dokaz, kako potrebna in koristna nam je bila taka učna knjiga in kako dober in praktičen je Novakov prevod. Potrebna pa nam je bila tudi praktična knjiga za vaje, in to vrzel je izpolnila sedaj stenografična čitanka, ki je izšla v prav lični opremi po jasni avtografiji prof. Osane.
Čitanka je sestavljena tako, kakor pravi prireditelj v predgovoru, da jo lahko uporabljajo meščanske, trgovske in srednje šole. Ima 11 pesmi laične in pripovedne vsebine (Župančič, Kranjec, Stritar, Aškerc, Cankar, Jenko, Prešeren. M. Elizabeta, Lovrenčič, Sardenko, Medved, Finžgar itd. dva daljša leposlovna spisa, 5 zgodovinskih in znanstvenih člankov, 4 trgovske sestavke, recila in pregovore pod naslovom Drobiž. Posebno zanimiv in poučen je kratek pregled razvoja slovenske stenografije (Miholič - Robida). — Potemtakem je čitanka prava antologija slovenskega pesništva, pa tudi znanstvene razprave in narodopisne črtice so našle prostora v čitanki. Na prvih desetih straneh prinaša knjiga samo domorodne in domoznanstve-ne sestavke. Trgovske šole imajo zadnjo polo knjige na razpolago kot strokovno čtivo: kreditna pis-
ma, kupno pogodbo, pobotnico, odstopno pismo itd. Prof. Robida se drži v stenogramu strogo četrte (najnovejše) izdaje Novakove stenografije, ki mu je tudi knjigo kot dovršitelju slovenske stenografije posvetil.
Po teoretičnem pouku bo ta čitanka izvrstno služila za praktične vaje in zato jo prav toplo priporočamo vsem onim, ki se hočejo izvežbati v slovenski stenografiji. Žal, da smisel za važnost in za veliki praktični pomen stenografije ni še med Slo-’ venci prodrl tako globoko, kakor bi bilo to potrebno in koristno. Ta prvi, hvalevredni poskus slovenske stenografične čitanke bo gotovo pripomogel tudi do propagande za razvoj slov. stenografije, in zato jo tudi s tega vidika toplo pozdravljamo.	nk.
Uvod v buddhizem. Kdo bi si mislil, da bo veliki Buddha kedaj prodrl celo do nas Slovencev. — Prav zveselili smo se, ko nam je prišla v roke okusno opremljena knjižica »Uvod v buddhizem«, katere nakup (K 14 v knjigarnah ali v založništvu: Knaffljeva ulica 18) zlasti visokošolski mladini prav toplo priporočamo. Pisec knjižice, g. Josip Suchy, nas je obvestil, da bodo uvodu sledile še dve knjigi o buddhističnem pojmovanju.
llllllllllllltllMMIIIIIIIIIIII
Politična kronika.
Ljubljana, dne 6. maja 1921.
Krize, ki vlada v Evropi, si ententa ne upa rešiti brez sodelovanja Zedinjenih držav. Dasi bi najraje videla, da bi bila Amerika še dalje od Evrope, jo je potem svojega vrhovnega sveta hinavsko povabila, naj pošlje svoje zastopnike v vrhovni svet, reparacijsko komisijo in poslaniški svet. To je mogoče tudi poskus, preprečiti, da bi ameriška javnost ne nastopila preveč prijazno v korist nemškim interesom. Državni tajnik Hughes se je itak že izjavil, da bi želela Amerika mirne rešitve. Oficielno vlada še ni izrekla svojega mnenja. Senat je sprejel Knoxovo resolucijo, ki govori o miru z Nemčijo in razveljavlja vojno stanje z Avstrijo. Amerika hoče vzpostaviti trgovinske od-nošaje z narodi bivše podonavske monarhije. — Iz Palestine1 prihajajo poročila o pokolju med Židi in arabskimi delavci.
'•*
Londonska konferenca je zaključila svoje delo in vrgla kocko tako, kakor je bilo pričakovati. Seja je trajala do polnoči, na kar je redakcijski svet sestavil besedilo note, ki je bila takoj nato odposlana nemškemu poslaniku v Londonu. V noti se pozivlje reparacijska komisija, naj do 6. maja naznani nemški vladi časovne določbe in metode za plačilo nemškega dolga, katere mora Nemčija sprejeti, sicer zasedejo zavezniki ruhr-sko ozemlje in se poslužijo tudi drugih vojaških ukrepov, ako bi Nemčija ne popustila. Nota predvideva tozadevne vojaške odredbe. Koncem kon-
ference se je francoski ministrski predsednik Briand v ginljivih besedah zahvalil angleškemu ministrskemu predsedniku Lloyd Georgeu, češ, da je dosegla njegova avtoriteta, da se je vse tako dobro izteklo. Poudarjal je, da se je zavezniška vzajemnost med konferenco ojačila. Ljudje, ki bistro gledajo, pa menijo, da te besede le niso preveč iskrene. — Na vse to je morala priti v Nemčiji seveda ministrska kriza. Fehrenbachov kabinet odstopi. Kot najresnejši kandidat za novega ministrskega predsednika se imenuje posl. Strese-mann, ki je izjavil, da hoče delovati za splošno mednarodno gospodarsko zvezo. Na ta način upa doseči, da se vzpostavi gospodarsko sodelovanje med Nemčijo in Francijo. Večinski socialisti ne vstopijo v vlado. — Francija je z ozirom na nameravano akcijo v ruhrskem ozemlju mobilizirala letnik 1919. — Silovito klofuto pa je prejela zavezniška politika v Gornji Šleziji. Poljakom se je zdelo nespametno, imeti v rokah orožje, a kimati na povelje entente. Izbruhnila je stavka, nato pa splošen upor. Ustaši so naklestili Angleže, Francoze in Italijane ter zasedli ozemlja, ki si jih laste. Bivši plebiscitni komisar Korfanty se je proglasil za guvernerja zasedenega ozemlja. Ali bo nastopila ententa s konferencami ali z orožjem', še ni povedala. Nemčija je ponudila svoje posredovanje, ker bi rada ubila dve muhi na mah. — Grof Andrassy je smatral za potrebno, da v seji narodne skupščine ponovno naglaša, da je Madžarska miroljubna država.
Naše meje se počasi določujejo. Jugoslo-vensko-italijanska komisija je dokončala svoje priprave ter so italijanski topografi že dospeli v Ljubljano. Odtod pojdejo v spremstvu naših delegatov, generala Majstra, gen. štabnega polkovnika Daskaloviča in peh. polkovnika Ječmeniča v Bakar, kjer se bodo nadalje posvetovali. Načelno so si delegati edini v tem, da bo tekla meja po razvodjih. Izvrše s% primerne in potrebne korekture.
—	Ker se Bolgarija brani izpolniti svoje obveznosti, katere ji nalaga mirovna pogodba, je vlada ob mejah ukrenila vse potrebno, da nastopi proti nji. — Ker ni Italija držala svoje besede glede izpraznitve jugoslovenskih ozemelj, je naša vlada prekinila z njo trgovinska pogajanja. Sedaj je upati, da se pogajanja obnove. Neumevno je le, zakaj italijanska vlada ne prepreči nasilstev nad našim ljudstvom v zasedenem ozemlju. V Istri so karabinjeri brez vzroka aretirali kandidata jugoslovenske narodne stranke Heraka in ga vrgli v ječo. Ko je dr. Wilfan interveniral pri gen. civilnem komisarju v Trstu, mu je rekel ta seveda, da tega ne more verjeti. Pri volitvah v Zadru so izvrševali Italijani nasilstva in sleparije.
Bliža se zopet seja konstituante, ki je sklicana za 9. maj. Ministri in poslanci se vračajo v Belgrad. Dne 7. t. m. se bo vršila prva seja ustavnega odseka, kjer bodo govorili o dodatnih izpreminjevalnih predlogih k ustavnemu načrtu.
—	Umrl je minister vojne in mornarice Jovanovič. Kakor se govori v dobro poučenih krogih, je kandidat za njegovo mesto general Hadžič. — Na mi-
nistra notranjih poslov dr. Draškoviča je bil izvršen atentat z revolverjem, ki se je pa ponesrečil. Storilca policija ni mogla izslediti. — V Južni Srbiji se je pojavil pokret socialno-agrarnega značaja. Kmetje so ogorčeni nad muslimanskimi begi, ki bi radi preko agrarne reforme obdržali zemljo zase. — V zadnji seji konstituante je imel dr. Trumbič govor, ki je vzbudil splošno pozornost, in se je odlikoval po široki koncepciji idej. Dr. Trumbič se je izjavil za narodno edinstvo in za potrebo ustave, ki jo tvori parlamentarna večina. — Rok za izmenjavo eno-, dvo- in de-setkronskih bankovcev se podaljša do 30. maja. Od tega dne dalje niso več veljavni.
V	4 največjih mestih Slovenije so se izvedle volitve v občinske svete, ki se sedaj vrše po vseh občinah ostale Slovenije. Ker niso volitve še-končane, bo podrobneje govora o volitvah v prihodnji številki, — Železničarska stavka v Primorju traja dalje. Pogajanja med ital. vlado in železničarji doslej niso imela uspeha. — Z Reke prihajajo vesti, da se je položaj zboljšal, ker so se fašisti umaknili iz mesta iz strahu pred Jugoslo-veni. — V slovenske ljudske šole se uvedeta dva nova predmeta, in sicer srbo-hrvaščina in deška ročna dela.
iiiimiiiMiminiiiiiimmi
Razno.
Stoletnica Napoleonove smrti.
Dne 5. maja je bilo sto let, kar je prvi francoski cesar Napoleon I, v angleškem jetništvu na otoku St. Heleni sredi Atlantskega oceana zatisnil za vedno svoje oči. Kot mlad, izredno nadarjen človek je izrabil položaj, ki ga je ustvarila velika francoska revolucija, in vsled neprimernih uspehov na bojnih poljanah, kjer ni le rešil Francije popolnega propada, ki ji je grozil vsled večletne revolucije in strahovlade nekaterih mogočnikov (kakor danes v Rusiji), ampak jo je povzdignil in z njo zagospodaril polovici Evrope. Edino Rusija mu je kljubovala in pa Anglija. Ko je začela ugašati njegova bojna sreča, so se uprli podjarmljeni narodi in ga potolkli v bitki pri Lipskem leta 1813. in kesneje Angleži leta 1815. pri Matericu, kjer so ga ujeli in odvedli na samotni otok St. Heleno.
Tudi naše pokrajine so takrat prišle pod Napoleonov imperij in tvorile provinco Ilirijo. Napoleon je naše dežele zelo dvignil, zlasti na kulturnem polju. Naš jezik je bil upoštevan, imeli smo svoje šole, da, celo svoje popolno vseučilišče. Toda, ko so izginili Francozi iz naših krajev in je zopet zavel Metternichov duh, so avstrijske oblasti odpravile vse kulturne institucije, ki nam jih je podaril veliki Napoleon, izginila je tudi univerza in odprla' so se pangernAnizmu vrata na stežaj.
f Vojni minister Jovanovič.
V	petek, dne 29. aprila zjutraj je v Belgradu nenadoma preminul naš minister vojne in mornarice, general Branko Jovanovič, naš drugi jugo-slovenski vojni minister. — Za vojne se je odlikoval kot poveljnik konjeniške divizije, ki je izborno krila umikanje srbskih čet čez albanske gore na Krf. Za svoje usluge je bil ponovno odlikovan z najvišjimi redi. Po odstopu generala Hadžiča je general Jovanovič prevzel listnico vojnega ministra in jo obdržal v treh zaporednih kabinetih.
Občinske volitve v štirih največjih mestih Slovenije.
Dne 26. aprila so bile občinske volitve v štirih največjih mestih Slovenije, v Ljubljani, Mariboru, Celju in Ptuju. Razmerje glasov, ki so odpadli na posamezne kandidatne liste, se ni mnogo ižpremenilo od zadnjih volitev v konstituan-to novembra m. 1. Od 48 odborniških mest v Ljubljani je dobila Jugoslovenska demokratska stranka (JDS) 18 mandatov, Slovenska Ljudska stranka (SLS) 10, Narodna socialistična stranka (NSS| 8, Komunistična stranka 6, Jugoslovenska social-no-demokratska stranka (JSDS) 5 in Samostojna kmečka stranka (SKS) enega odbornika. V Mariboru, kjer je bilo voliti 40 odbornikov, je dobila JDS 7, SLS 7, NSS 9, KSJ 4 in JSDS 13 mandatov. V Celju (32 odbornikov) JDS 12, SLS 4, NSS 6 in JSDS 10. V Ptuju (24 odbornikov) JDS 7 mandatov; SLS in NSS (skupna kandidatna lista) 6 in JSDS 11 mest.
Pisalne stroje:
Imperial, Kontinental, Remington, Century,
barvne trakove, o tj Ij en papir
najboljše kakovosti ter vse potrebščine za razmnoževalne aparate ima v zalogi
Gorica: Travnik (po vojni).
Moderni poetični kometi.
Iz zbirke ultramodernih poetov.* Predgovor!
Ljubi moji kometi! Dragi mi poetje! Zaženem Vas po tem rumenkasto-belem kvadratno - podolgastem papirju v temni s\et! Razsvetlite našo staro kulturo in stopite na čelo moderni poetiki! Dekadenca in ultramodemizem v umetnosti, to sta dva bisera, dva kujona v kotlu našega napredka in naše fantazije! Vidva se morata obesiti na lunin ščip, da bosta tem lažje pozdravljala novo zoro na našem temnem
pesniškem nebu, če Vas bodo kometi pod nosom srbeli.
Naš Pegaz ima na našo veliko Prešernovo žalost vže astmo in bronchitis. Niti olje mu ne pomaga več na tresave stare noge. Zato sem se odločil, da stopim na čelo poeziji, tudi brez — Pegaza! — in nadejam se, da bom čita) ime svoje proslavljeno .., ! Jaz mislim da s pomočjo »Breznikovega pravopisa« in občeznano nepristranske slovenske kritike dosežem svoj cilj.	Zbiravec.
Pesni-kuje pesnik Mžga:
* Nujno pozivljemo vsakogar, komur je dan visoki dar takega pesni-kovanja zračno-azurne poetike, da pošlje svoje pesnitve za to zbirko. Objavili jih bomo radevolje, tudi če nam avtor ne plača nikakega honorarja.	Zbiravec.
Pogemotor
najboljši za
poljedelstvo, rokodelstvo, obrt in industrijo.
I
r_i,_ o T»<*4nilf elektrotehnižno podjetje JuKS Qt IrdiniK, oddelek elektro - stroji.
Ljubljana — Maribor.
Stalna velika zaloga motorjev in elektro-materiala. Instalacije.
Himna nezagrajenih hudournikov.
Noč ... vlažnost ...
alkohol. .. okostje ...
dim ... lim . .. motorno kolo ...
giba se neka črepinja ..,
moja črepinja ...
Iz daljnih kotov in mesenih kanalov prihajajo besede vkup . .. težke, čudne . .. nevezane besede teko — po — papirju ... to je ta — pesem!
Vrelec solnčnopegastih sunkov.
Ha! Če bi jaz vedel.. .!
Ne!!!
Če bi ona vedela . .. ! ! se boljši:
če bi on vedel...!!!
Vsa blaženstva tega sveta v meni vro, če gledam njo . ..
Vi prašate: koga?
Da, ko bi jaz vedel...!!!
Franc Bar
Ljubljana
Caukarf evo nabrežje štev. 5
Mehanična delavnica
za popravila pisalnih in računskih strojev ter kontrolnih blagajn.
Telefon štev. 423.


1
Zdravišče Rogaška Slatina.
Sezona traja od 1. maja do 30. septembra.
Postaja Grobelno, od tod z lokalnim vlakom do Rogaške Slatine. Na progi Zagreb—Zidani most—Grobelno — Pragersko — Maribor. — Zdravišče s pitno vodo iz treh vrelcev (Tempel, Styria in Donati). — Najboljše staro skušeno sredstvo pri obolenju želodca in črevesa in prebavil sploh, najbolj skušeno sredstvo pri vseh boleznih presnavljanja (sladkosečnost [diabetes], debelost, putika), sredstvo proti tvorenju kamnov kot so: žolčni, ledvični in mehurni kameni, najprimernejše zdravišče za vsa kronična obolenja srca, nedosegljivi pripomočki pri zdravljenju kroničnih bolezni krvi. — Pitne kure, hidro-elektro-mehanoterapija, solnčne, zračne, plavalne kopelji, inhalatorij, ocjljično kisle kopeli, solne (po originalu iz Bad Hall), aromatične (smrečne) kopelji, terenska kura, lečenje z mlekom in siratko. — Gorska pitna voda 228 m nad morjem — Stalni poštni, telefonski in brzojavni urad. — Velika dvorana, kino gledišče, kavarna, slaščičarna, krite terase in sprehajališča. — Dnevno dva koncerta vojaške godbe. — Za vsakovrstne zabave je preskrbljeno kakor v največjih svetovnih zdraviščih. Reunioni, umetniški koncerti, tombole,
plesi, gledališke predstave, izleti itd. Krasni izprehodi v gozdni okolici.
Zahtevajte prospekte!	Državno zdravišče Rocjaška Slatina.
im

Delniška glavnica:
K 30,000.000
JADRANSKA BANKA
Rezerve: nad
K 10,000 000
SPREJEMA:
Vloge na knjižice. — Vloge na tekoči in žiro-račun
proti najugodnejšemu obrestovanju.
KUPUJE IN PRODAJA:
Devize, valute, vrednostne papirje i. t. d.
ESKONTIRA:
Menice, devize, vrednostne papirje i. t. d.
Beograd	Opatija
Celje	Sarajevo
Dubrovnik	Split
Kotor	Šibenik
Kranj	Trst
Ljubljana	Zader
Maribor	Zagreb
Metković	Wien
Naslov brzojavkam:	Telefon
Jadranska.	št. 159 in 257.

*«■■■■■■■■■■■■••■■■■•■a■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■
IZDAJA:
Čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta.
DAJE PREDUJME:
na vrednostne papirje in na blago, ležeče v javnih skladiščih. Daje trgovske kredite pod najugodnejšimi pogoji.
PREVZEMA:
Borzna naročila in jih izvršuje najkulantneje.

"“"u IVAN KRAVOS
imillllllllMimillltllllllMMIIIIIMMlMII MARIBOR IIIIIIIIIIIIIIIIMinilllllltlllllllllllllllHIt
Sedlarska delavnica in zaloga konjskih oprem za lahko in težko vožnjo, kakor tudi raznih potrebščin za konje, navadni beli kakor tudi najfinejši bičevniki z žico in biči za kočije. Obnošene opreme in sedla na izbiro. Razni kovčegi in torbice za potovanje. Vrvarsko blago. Gonilni Jermeni v vsaki širini za stroje, mline, žage i. t. d.
Na debelo in na drobno. Postrežba točna in solidna.
cm
iSfen
II t >-/« cV:y—B.;. ,
I
v ^
;r_
i!

Ognja in vloma varne
iMeim-ligajne in iMeimove kasete
mzpošilja I. jugosl. izdeloval* niča blagajn Franc Schell, Maribor, Koroška cesta št. 31.
					
		C	3		m
mr :mr	ZAHTEVAJTE PO VSEH GOSTILNAH, KAVARNAH IN BRIVNICAH ILUSTRIRAN LIST »PLAMEN«.				
					
oooooooocoooooooooooooooooooooooooooooooo joooooooooocxxxx3oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooocxxx)ooooooooooooooooooocxxxxxx)oooooooooooocxxx>'
Int. telefon štev. 146.
Brzojavi: Eskomptna.
Slovenska eskomptna banka
Ljubljana, Šelenburgova ulica štev. 1.
Interesna skupnost s Hrvatsko eskomptno banko in Srbsko banko v Zagrebu.
Izvršuje vse bančne transakcije najkulantneje.
Denarne vloge. — Nakup in prodaja: efektov, deviz, valut. — Eskompt menic,
terjatev, faktur. — Akreditivi. — Borza.
boooooooooooooooooooooooc oooooooocxxxxxx)ooooooooco<kkxx>ooooooooooooc)ooooooooooooooooooooooocxxx>ooooooooooooooooooooooooooooockxxxxx)(xx>oooooockxxxxx5ocxxxxx>oooooooooi
888888888888888888888888808888800888888888888888888888888888888888888888888888888'
Tisk in klišeji Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani.