KRŠČANSKA KULTURA NE KLERIKALIZEM Marksizem kol izključni nauk o družbenem razvoju ie bil zavrnjeni z mnogimi argumenti —filozofskimi, sociološkimi, političnimi, gospo-darskmii in zgodovinskimi, a najbolj koremto ga je odklonil Karel Capek ko je spoznal, da v marksistični dialektiki ni sledu ne mesta ljubezni kot odrešilni dimenziji medčloveških odnosov. "... ko bi imel preroštvo in. .. vso vednost in. .. vso vero. .. ljubezni pa bi ne imel, nisem nič. .. Ljubezen je potrpljiva. je dobrotljiva.... se ne da razdražiti, ne misli hudega; se ne veseli krivice, veseli se pa resnice .. Ljubezen nikoli ne mine ." Sveti Pavel... sLovensKA FOR A. F REE SLOVENJA SLOVENSKA BIT — NE ŠOVINIZEM Čeprav je v zgodovinsko-političnem kontekstu prve svetovne vojne bil za državno zvezo enakopravnih južnoslovanskih narodov in bi morda bil za poizkus federacije enakopravnih južno-slovanskili držav v sklopu političnih silnic druge svetovne vojne, je Ivan Cankar kateforično odklonil sleherno jugoslovanstvo ker ga je našel v nasprotju s stvarnostjo slovenske narodne biti: "Kakšno jugoslovansko vprašanje v kulturnem ali celo jezikovnem smislu zame sploh ne obstoja po kulturi, ki je sad večstoletne separatne vzgoje, . . . smo si med seboj veliko bolj tuji, nego je naš gorenjski, kmet tirolskemu, ali pa goriški viničar furlanskemu". Ivan Cankar ZA 199-LETN1CO KANADE -RAZDELITEV NAGRAD NAGRADNEGA TEKMOVANJA ..SLOVENSKE DRŽAVE" IN ..SLOVENSKE ŠOLE PRI MARIJI POMAGAJ" V TORONTU V petek 19. maia 1967 ie bila zaključna (slovesnost slovenske šoip iri /.umiii Marije Pomagaj v Torontu, ki že več let uspešno deluje pod vodstvom njenega ravnatelja č. g. To^«a Zrneca C. M. ter uelovnega učiteljskega zbora. Ob 8. uri zvečer je g. .ravnatelj razdelil spričevala vsem navzočim učencem, jih pohvalil hi grajal ter dal vzpodbude za nadaljnje uspešno tlelo, i Uredništvo našega lista, ki ga je zastopal g V. Mauko, ie naprosile g. ravnatelja za dovoljenje, da razdeli pred razdelitvijo spričeval nagrade vsem onim, ki so se uspešno udeležili nagradnega tekmovanja, ki je bilo razpisano v januarski in februarski številki našega lista. Temu tekmovanju se je pridružila v februarju . .. : _____T.. x..i.. ___: s..Morii« Pnmairai v Tumntii. Vsem Sloveti ian National Federation, of Canada, 646 Euclid Ave. Toron to, Ont. Canada. Yugoslav ŠTEVILKA 6 — NUMBER 6 dualism Nagrade so dobili naslednji! i 1. — s 15,— in zbirko knjig za spis z naslovom: ,Kaj mi pomeni slovenski jezik ob 100 letnici Kanade" je dobila gdč. SILVI OVCJAK, stara 16 let, ki je že (skončala slovensko šolo in hodi V 11. razred angleške šole. Rodila se ,je v Lethbridgu, Alberta. 2. — $ 12.— in zbirko knjig za spis z naslovom: „Ka.j mi pomeni slovenski jezik za 100-letnico Kanade" je dobila učenka slov. šole BARBARA PETROVČIC, stara 12 let in hodi v 7. razred angleške šole. Rodila se je v Torontu, Ontario. I 3. — $ 8.— in zbirko knjig za spis z naslovom: „Kaj mi pomeni slovenski jezik ob 100-letiiici Kanade" je dobil gojenec slovenske šole BLAGO CEKUTA; hodi v 7 razred angleške šole. Rojen je mes-a, kot ga je priobčil uradni bil v Torontu, Ontario. ,,„„,„„! i zapisnik ameriškega senata z dne 4. _ s 6.— in zbirko knjig za spis z naslovom: „Kaj mi pomeni, ^ 1f,,_ x fc slovenski jezik ob 100-letnici Kanade" je dobila bivša gojenka 15. maja 1967.) slovenske šole ANICA BAJT, stara 13 let, ki hodi v 9. razred angleške šole; rodila se je v Torontu, Ontario. 5. _ j 5.— in zbirko knjig za spis z naslovom: (Objavljamo ponatis članka Cirila Žebota iz Nevv Yorka Ti- nadske zgodovine največ pomeni" je dobila bivša gojenka slovenske ------\ OVCJAK, stara 15 let; hodi v deseti razred St. Rodila se je v Lethbridge, Alberta. ~ ______ .... „. __________________- , - it> zbirko knjig za spis z naslovom: „Kaj mi iz za končni uspeh tega nagradnega tekmovanja. Njih delo m njegov , slovenskc zgodovine največ pomeni" je dobila učenka slovenske vpliv na šolo sta rodila uspeh, ki ga morda druge slovenske sole gole LljCIJA RESNIK, ki hodi v 6. razred angleške sole. Rodila po Kanadi ne dosegajo. Pozna se njih tlelo in njih močna roka v sc . y Torontu, Ontario. šoli ko so znali vcepiti učeči se slovenski mladini slovenskega duha in zavesti ter ljubezni do slovenske materine besede. Za to delo i nuspeh izreka uredništvo ..Slovenske države" šoli, ravnatelju in učencem, prav vsem, — posebno pa še onim, ki so se nagradnega tekmovanja uspešno udeležili, naše prisrčne čestitke in zahvalo za opravljeno delo. Naj vse preveva ponos da so skupno opravili res dobro delo, za katero jim je lahko Mati Slovenija ^ „,„.. ----------------— hvaležna, On pa, ki vodi vsa naša dela, pa je lahko zadovoljen l2 let rotma pa se je v Torontu, Ontario 9. — Zbirko knjig za spis z naslovom: 7. — S 3,— in zbirko knjig za spis z naslovom: „Kaj mi iz slo-venske zgodovine največ pomeni je dobil RUDI KOSI, star 16 let. Hodi v 8. razred angleške šole. V slovensko solo je hodil v Mariboru v Slovciniji, kjer se je tudi (rodil. 8. — $ 2.— in zbirko knjig za spis z naslovom: ..Kaj mi pomeni slovenski jezik ob 100-letnici Kanade" je dobila LILI J ANA KVAS, ki je končala slov. šolo in hodi v 7. razred angleške šole. Stara je s svojimi častilci. . ..... - . Zahvala in vzpodbuda pa tudi onim, ki ne obiskujejo vec slovenske šolle, ki jim je dala pravega slovenskega duha, kakor tudi onim, ki so se sami v drugih okoliščinah naučili materine "'ovoricc " Kanada je ob svoji 100-letnici lahko ponosna, da ima take vredne državljane slovenskega rodu. v M MI IZ KANADSKE ZGODOVINE NAJVEČ POMENI! Sir John A. MacDonald je umrl leta 1891. Njegov naslednik! je bil Wiilfred Laurie. V tistih letih so v Kanado začeli prihajati novi naseljenci v vellikem številu. Prebivalstvo Kanade je naraslo. Za njene ljudi je bilo vsega dovolj, ker je Kanada velika — površina 3,851,809 kvadratnih milj, — in ima mnoga naravna bogastva. 1867—1967 isto let napredka Kanade. Moji starši so Slovenci ,,Kaj ml pomeni slovenski jezik ob 100-letnici Kanade" je dobila učenka slovenske šole SANDIČA HABJAN, ki hodi v 7. razred angleške šole hi je stara J1 let; rodila se je vTorontu, Ontario. ' 10 — Zbirko knjig za spis z naslovom: -„Kaj mi pomeni slovenski jezik ob 100-letnici aKnadae" je dobil učenec slovenske šole GREGOR RESNIK, ki hodi v 5. in 6. razred angleške šole; star ie 11 let in se je rodil v Torontu, Ontario. Šest najboljših nagrad objavljamo v listu kot nas, nos slovenske kanadske mladine — za 100-letnico Kanade, naše domovine na tej strani Atlantika. Mr. LAUSCHE. Mr. President, K,aJ mi iz ka- j wish to jnvUe attention to an editorial entitled "Yugoslav Dualism," published in the New York Times of May 13, 1967. The editorial, in my opinion, offers an excelent evaluation of the current political situation in Yu-goslavia. Mr. President, I ask unanimous eonsent that the editorial be printed in the RECORD. There being no objeetions, the editorial vvas ordered to be printed in the RECORD, as follows: YUGOSLAV DUALISM The Times editorial "Miliajlov's Conviction" (April 21), while ab-jn d opri- horring this vindietive punish-ment, concluded that "it is dif-ficult to justify Mihajlov's claim that Yugoslavia is stili a truly Za nagrade še enkrat zahvala darovalcem im sicer: a) S 25.— dar Slovenske hranilnice in posojilnice J. E. Kreka v Torontu; .. . „ 0 .. th b) $30— dar dr. R. Cuješa, in e. V. Mauko; c) knji-ge ..Slovenske totahtanan state. On the otner pravljive" dar Slovenske šole pri Mariji Pomafeaij; c) knpge: This 1 hand, your Belgrade correspon is Slovema", .Album Koroške" Jurij Kozjak - slovenskiJl««^ j d ^ (April 23) that "in v anoJošr-iini in dru^e kniižice dar Slovenske narodne zveze m tasta , ; . . . SteSSr d) ..His storv" - življenjepis J..E. Kreka, ; pointing out insistently that this dar dr R Cuješa; e) „Tonek iz Zapotoka" v francoščini iter „Exo-; country, for ali its reforms, is dus I", zvodba o naseltievartju Kanade (govori tudi o Slovencih) v | dictat< angleščini, dar g. V. Mauko. . . ,v Vist-m darovalcem naša napnsrcnejsa zahvara! Stephen B. Roman — častni doktor Univerza Sv. Frančiška Ksaverija v Antigonishu, Nova Škotska, je počastila is častnim doktoratom slovaškega iodustrialca, častne-ag olana Slovenske narodne zveze v Kanadi, g. Stplhena B. Romana. Kanclerju 'škofu W. E. IPovverju ga je uradno predstavil dekan fakultete pr-irodoslovnih ved dr. J. J. MacDonald. Slovesnosti podelitve doktorske časti se je udeležil poleg ge. Romanove (tudi predsednik organizacije etničnega itiska v Torontu dr. Joseph Kirsoh-baum. UREDNIŠTVO „S. D." Moji starši, bratje, sestre in jaz, nosna sem, la sem kanadčanka, smo danes kanadski državljani. in so prišli v Kanado leta 1948.! Vsi ljubimo svojo domovino. Po- Ob stoletnici1 svoje domovine jo pozdravim: >esel rojstni dan! Anica Ovčjak (peta nagrada) Letos Kanada obhaja stoletnico svoje zveze. Rojstvo naše države je v mojih očeh najbolj važen dogodek v kanadski zgodovini. Leta 1867 so se združile štiri province: Gornja in Spodnja Kanada, Nova Scotia in Nevv Bruns-wick. Postale so ena država z imenom Kanada. V začetku konfederacija še ni bilo zelo trdna. Leta 1864 so se zbrali zastopniki sedmih provinc na "Charlotte-tovvn Konferenco." Ta konferenca je dala pravico drugim angleškim kolonijam v Seveni Ameriki, da se pridružijo konfederaciji. Na konferenci so leta 1864 bili zastopniki iz Gornje in Spodnje Kanade, Nova Scotia, Nevv , Brunswick, Prince Edvvard dujem njeno lepoto. Kanada je Kaj mi pomeni slovenski jezik ob stoletnici Kanade Marije Pomagaj. Osem let pojem slovenske pesmi pri mladinskem pevskem zboru. Koncerti, glasbeni festivali in spevoigre so pustili v mojem srcu globok vtis. Priredili so jih Slovenci. Slovenijo sem še bolj spoznala ob priliki skioptičnih predavanjih o Sloveniji. Ne morem pozabiti Plečnikove, Baragove, in Slomškove proslave pri Mariji Pomagaj. Rada hodim na slovenske prireditve. Slovenijo sem spoznal preko slovenskega jezika. Doma govorimo slovensko, v slovenski šoli in na priredtvah Sli-< m samo slovenski jezik. Slovenija ni le samo v mojem srcu, zdi | zemlji in jo ljubijo že 1400 let. Imajo čudovito zgodovino. Mnogo so trpeli in bili večkrat preganjani. Slovenci so vesel, priden, pošten in delaven narod. Gojijo kulturo, znanost in umetnost. Imajo pesem, ki vžge srce. Ta pesem si je osvojila moje srce. Opazila sem, da ljudje drugih narodnosti tudi zelo radi poslušajo petje Slovencev. ^\Te morem pozabiti kaj je o slovenskem jeziku zapisal pisatelj Cankar. Z njim rečem tudi jaz: "Slovenska 'beseda je beseda praznika, petja in vriskanja." Naj še zapišem besede, ki sem jih mnogokrat brala: Mati, Domovina, Bog! Slovenija, ob stoletnici moje Silvi Ovčjak (prva nagrada) Kanada, moja lepa in svobodna domovina, praznuje letos jubilej stoletnice. Slovestnost je zbudila v mojem srcu veselje, ker ljubim deželo, v kateri živim in že od svojega rojstva lahko obču- se mi, da jo držim v rokah in jo domovine Kanade kličem tebi v gledam. pozdrav. 'Bodi zdrava dcimovina, Tam v Evropi je košček prele- mili moj slovenski kraj!" Slove- pe zemlje, ki se' imenuje Slove- nija, ljubim te in tvoja sem! Lju- nija Majhna je in skrita, zato je bim jezik, ki ga govorijo tvoji mnogi ludje ne poznajo. Tudi mnogi Kanadčani ne poznajo Slovenije. Slovenci živijo na svoji ljudje. Hočem ga govoriti tudi jaz in ga vhraniti vse dni svojega življenja. Island, Nevvfbundland in Gu-ebec. -Na konferenci so izglasovali dvainsedemdeset zakonov, ki so[ imenom: moja domovina. Mislim pa, da je za vsakega človeka prava domovina tisto, kar so v njegovem mi pomeni slovenski jezik ob stoletnici Kanade S spoštovanjem so v njem go- znani pod imenom: British j srcu ustvarili njegovi starši. North American Act. Te je doku-; Rojena sem bila v Kanadi. Go- ment po katerem deluje parlament. INa konferenci so tudi dali Gornji Kanadi ime Ontario, Spodnji pa Ouebec. Priznali so tudi dva uradna jezika: angleškega in francoskega. Takrat so ustanovili osrednjo vlado v Ot-tavvi. Ta vlada je prevzela promet, obrambo, trgovino in finance za vso Kanado. Tako- je Kanada z osrednjo vlado dobila veliko moč. Prvi državni vladar je bil John A. MacDonald. Z njegovo spretnostjo jo Kanada postala v teku šestih let država od morja do morja. Leta 1890 je Manitoba postala provinca. Nasljednje leto se je pridružila British Columbia. Leta 1873 je Prince Edvvard Island vstopili v konfederacijo. Cez tri leta j-e železniška proga zvezala Ontario, Ouebec in vzhod- vorim angleške in slovensko. Angleško sem se naučila v šoli in že preje ko sem se igrala s sosedovimi otroki. Prve besede, ki sem jih kot majhna deklica zaslišala, so bile v slovenskem jeziku, -Slišala sem jih iz ust moje dobre matere in mojega dobrega očeta. Oba sta -Slovenca. Moja prva molitev je bila v slovenskem jeziku. Moja prva pesem je bila slovenska pesem. Ne spominjam se dobro kdaj sem začutila, da sem Slovenka. Ljubezen, ki mi jo da-jajo moji starši, je storila, da danes lahko lahko izpovem: Slovenska sem! Rodila me je slovenska mati. V mojih žilah teče slovenska kri. Slovenski jezik — moje vse! Slovenski jezik, moj zaklad in moja ljubezen. Ko sem hodila v slovensko šolo -Marije Pomagaj v Torontu, sem se na-učila slovensko brati in AUSTRIAN CHOVINISM AND YUGOSLAV COMMUNISM UNITE AGAINST CATHOLIC SLOVENES Over 15,000 Catholic Slovenes from the three dioceses in Slovema, Yugoslavia, intended to make a pilgrimage to Gospa Sveta (near Celovec — Klagenfurt in Carinthia, Austria) to commemo-rate the 1200th anniversary of the conversion of Slovenes to Chris-lianity and to pray at the grave of the Irish missionary — bishop Saint Modestus (died around 763). The pilgrimage vvas anounced already before Christmas 1966 and vvas to be led by ali three bishops (archbisliop dr. Jože Pogačnik, and bishops dr. M. Držečnik — Maribor, and dr. J. Jenko — Koper). It vvas in the last days before the pilgrimage vvas to take plače — the religious weekly Družina from May 1, 1967 stili has direetives to pilgrims — that it had to be called off becouse of the double pressure coming from the Austriaan goverament led by the vvishes of German extremists country. Ali significant positions j U1 Carinthia> and communist authoritles in Yugoslavia. in government are staffed by | ^ AYSTR!JS!<| Š0VIN!ZEM IN JUGOSLOVANSKI KOMUNIZEM SODELUJETA V UDARCU PO KATOLIŠKIH SLOVENCIH Slovenski škofje so že pred zadnjim božičem napovedali, da bodo vodili skupna slovenska romanja v Rim in h Gospe Sveti, da tako proslave 1200-Ietnico pokristjanjenja Slovencev in 1100-lctnico potrditve slovanskega bogoslužja ter posvetitve treh slovenskih duhovnikov v Rimu. O uspelem romanju v Rim smo že poročali. Tržaška Mladika je ugotovila, da je vatikansko glasilo L'Osservatore Romano 7. aprila prvič v 107. letih svojega izhajanja posvetilo svojo prvo stran skoraj v celoti temu vseslovenskemu romanju in je v posebnem članku s sliko Matere božje na -Ptujski gori razložilo začetek katoliške vere med Slovenci. Priprave za romanje h Gospe Sveti so bile do zadnjega tre* uutka v polnem teku. „Družina" je objavila še v svoji 9. številki (1. maja) navodila za romanje. Romanje je bilo organizirano za 9. maja. Prijavljencev je bilo nad 15.000. V zadnjem trenutku pa so morali romanje odpovedati. K poročilu, ki ga je objavil 11. maja 1967 ..Katoliški glas" v Gorici in ki ga ponatiskujemo posebej, dostavljamo še kratek ko- stili a dietatorship, he (Mihajlov) is right." VVhat are the facts? The League of Communists is the exclusive repository of ali effective political povver in the party members, and important decisions are first made at par-ty forums. When on occasions dlssenting political opinions are bravely voiced, they are effective-ly suppressed. This has been so from Djilas to Mihajlov. Even the "Declaration on the Name and Position of the Croatian Lit-erary Language" of March 16 and its scholarly signers have been so treated. An omlnous vvarning vvas is-sued on March 24 by the League of Communists of Slovenia threatening unnamed "reaction-ary individuals and cliques that assumed the legacy of clericalism and Slovenian bourgoisie" vvith "extreme administrative measur-es." The statement adds that the its affectiveness. .. hi uneovering phenomena hostile to socialism." NONPOLITICAL CHANGES Speaking about the announced reorganization of the party, Tito himself stated on Sept. 1, 1966: "The role of the League of Communists is not being diminished, vorili stari Slovenci; z ljubeznijo as some people are sayng. .. On so nastale poezije in proze. Pes-1 the contrary, its role.... vvill be niki in pisatelji so izpovedali, grovving bigger for a long time svoje misli s takim občutjem, da j to come. .. until vve succeed in nam njhova dela prikličejo toplo- j liftlng the eonscience of ordina- post-Rankovie "reform" ot the secret police "must not vveaken '11e,Uar nekeSa avstrijskega duhovnika: ite »ffprHv*™.« in uneovering »9- 5- ie nameravalo kakih 12.000 Slovencev h Gospe Sveti in na Krko. Kot izgleda, je Avstrija to v zadnjem trenutku odpovedala. Domnevam, da so smatrali to za demonstracijo." ne province. Ta proga se je imenovala 'Intercolonial Raihvay'. I pisati. Učila sem se slovnico slo-Leta 1885 je železnica Canadian venskega jezika, zemljepis in zgo Pacific povezala British Colum-bijo s vzhodnimi provincami. dovino Slovenije. Prebrala sem mnogo knjig iz šolske knjižnice, Barbara Petrovčič (druga nagrada) Najlepši stik z daljno Slovenijo jo predragi slovenski jezik, več to in veselje, ko jih beremo. Ob selitvi beguncev je ta jezik potoval z njimi čez globoko morje v nove dežele. Sejan je bil tudi na kanadski zemlji in pričel doraščati. Širna Kanada je še mlada. Odprla je vrata različnim narodnim skupinam, ki so bežali po j vojni in jim nudila svojo zemljo, da bi se naselili v njej in gledali nanjo kot svojo domovino. Slovenski begunci so bili po stanu kmetje, delavci, in šolani ljudje. Večina ni poznala angleškega jezika. Začeli so se ga učiti z navdušenjem. Nekateri, ki so bili v domovini kmetje, so si čez leta lahko kupili zemljo in nada- ry citizens to that level vvhen it vvill no longer be necessary for us Communists to guide them." Real changes in Yugoslavia are not political. They are on lovver levels: in partial selfmanagment of enterprises, in marketlike eco-nomic relations, in inereasing fe-deral decentralization of the for- Načelno je možno ločiti med slovenstvom in krščanstvom. Ni nujno, da bi morali odreči slovenstvo vsakomur, ki ne priznava vrednot krščanstva. Ker pa smo Slovenci kot prvi med slovanskimi narodi v celoti sprejeli krščanstvo in je bila rast naše narodne kulture tesno povezana z njim, ni prvič, da sta se zedi-nila proti Slovencem dva tabora, ki sicer vztrajata vsak na svoji svojskosti. Naša zgodovina je polna primerov nemško-liberal-nih, velesrbsko-liberalnih, komu-nistično-nacističnih, velesrbsko-komunističnih in podobnih koalicij, ki niso bile izbirčne v sredstvih, da bi uničile to zgodovin- mal organs of government and in sko povezanost slovenstva in kr- vreden pravim Slovencem, kot | /jevali so Spoljedelstvom. Delavci zvrhan kup zlata. -Modern je — in pa star; star že več kot 1400 so našli zaoslitev v mestnih ito-! varnah Mlajši naseljenci so kon- le-t. Kolikokrat med njegovim čaj. gtudije po univerzah in šolah življenjem so ga sovražniki zatirali; koliko je že trpel v časih, ko je izgubil svobodo — vendar nikoli ni "bil izbrisan z obličja zemlje. upgrading of "parliamentary" bo-dies vvithin the decentralized gov-vernment apparatus. These changes differentiate the Communist system of YugosIavia from other Communists regimes. They have inereased nonpolitical participation, enhanced economic efficiency, generated a grovving ščanstva. Prepovedano slovensko romanje je — kot kažejo znamenja — vznemirilo avstrijski nemški šovinizem, ki bi rad zatajil zgodovino. (Isti avstrijski duhovnik, od katerega izvira preje omenjeni komentar, je pred leti povedal, da je končal gimnazijo, ne da bi bil enkrat samkrat poučen, social pluralism. But these are cja prebivajo v Avstriji tudi Slo-kept under firm political control venci. Ko se je po maturi podal of the party. Yet for ali the con-tinuing political control, vvith the in obogateli s svojim znajem no- fall of Aleksander Rankovič this vo deželo. ! nonpolitical evolutions seems to Da bi si ohranili duhovno živ- have passed the point of no re-Ijenje na višini, so si postavili! turn. (dalje na drugi strani) I (dalje na drugi strani) na kolesarsko turo po Koroškem, je na svoje začudenje srečal tudi ljudi, ki so bili doma na Koroškem, pa so govorili slovensko. Tako ga je šele njegovo počitniško potovanje poučilo o zatajeni stvarnosti.) Pri tem poplahu so avstrijski pangermani našli velikodušno razumevanje pri komunistih v Jugoslaviji, katerega na novo izvoljenega predsednika Tita so še ne dolgo tega ..častili" na Dunaju. Medsebojna zveza obeh je toliko bolj ugodna, ker daje obema možnost izgovora na drugega. ..Katoliški" Avstrijci se lahko izgovarjajo pred svetovno javnostjo, da je bilo romanje odpovedano, ker komunisti niso marali verske manifestacije (zakaj pa so dovolili romanje v Rim?), jugoslovanski komunisti pa lahko obveste papeškega delegata, da je bilo romanje prepovedano zaradi preplaha in groženj avstrijskih pangermanov. Po grbi pa smo jo zopet dobili Slovenci, ker nam še vedno ni dana možnost, da bi bili na svoji zemlji svoj gospod, ker še vedno nimamo svoje lastne državno-pravne oblike, v kateri bi bili upravičeni interesi Slovencev učinkovito zaščiteni. Avstrijcem in komunistom Jugoslavije je uspelo tudi, da so si zagotovili molk svetovnega tiska. Zato je toliko bolj važno, da svobodni slovenski tisk ter slovenske organizacije opozore svetovno javnost na novo zarotnl-ško dejanje avstrijskega šovinizma in komunizma v Jugoslaviji proti slovenskemu narodu. SLOVENSKA DRŽAVA For a free Slovenia Published monthly by* Slovenian National Federation of Canada, Edited by: Editorial Board Address: 646 Euclid Ave., Toronto, Ont. Canada Subscription rates: $4 per year, BO«1 per copy Advertising 1 column x 1" $2.80 1867(1987 CANADA Toronto • Šola Marije Pomagaj. — Sredi maja je Slovenska šola Marije Pomagaj zaključila šolsko leto 196čh67. Učenlke in ucenci so prejeli spričevala. Letos je zapustilo zadnji razred 26 go-jenlk in gojencev Iki so pet let obi skovali i slovensko šolo; 12 od teh je prejdlo diplome. • 19. maja je uredništvo našega lista razdelilo nagrade mladini, ki se je udeležila razpisanega nagradnega natečaja. Podrobno poročilo je na prvi strani. • V petek 26. 5. 1967. ob 8 uri zivečer so plesalci, folklorne skupine "Nagelj" in iz slovenske šole Marije Pomagaj nastopili pod okriljem "Community Folk Art CounciU-om" pred Torontsko imestno hičo skupajs 7 drugim narodnosti in želi obilno odobravanje. Vodil jih je g. Ciril Sor-šalk. Nastopili so v sklopu celo-tedenskih prireditev pod naslovom "Kanadski teden". Bilo jih ije. lepo pogledati. Tudi slovenske narodne so odmevale z odra! Vsem nastopajočim slovenski hvala! • Istega dne pa so se slovenske narodne noše udeležile gala plesa v Royail Yorlk hotelu, ki ga ije priredil "Community Folk Art ouncil" kot zaključek "Kanadskega tedna" pod naslovom: "Ples stoletnice". • V nedeljo 14. maja je S.A.V.A. v Torontu priredila Slovensko pristavo tja in nazaj v mesto. Posamezniki in organizacije ali društva, naj se prijavijo na naslov : Slovensko središče c\o Slovenski dan 405 Marie Anne Montreal, Que., Canada ali pa: Stibernik Anton 7453 Querbes Ave. Montreal 15, Que., Canada Yugoslav dualism (datlje s prve strani) SOCIALIST DEMOCRACY ....Discounting an unforseen major upheaval, it is possible to vi-sualize that the so far nonpoli-tical evolution vvitliin the Communist system of Yugoslavia will some day assert itself also political^ by the gathering strength ol' its ovvn dynamics perhaps by V vseh pravnih zadevah se lahko z zaupanjem obrnete na novega slovenskega odvetnika in notarja. Naslov: ANTONY AMBROŽIČ Barrister, Notarv Public 861 College St., Toronto, Ont. Telefon: LE. 1-0715 molili in častili Boga v domačem jeziku. Čeprav so se po letih naučili freeing the existing political front j tujega jezika, jim je materina organization, the Socialist Allian-ce, of its party tutelage. A sort of political dualism vvould then be added to the already effective national and social pluralism. Then Yugoslavia vvould indeed becorne a genuine union of its six national republics and a socialist democracy, vvhich novv it is not. CYRIL A. ZEBOT VVashington, April 26, 1967. The writer o/ this letter is a [jrofessor of economics at Ceor• getown University." Cieveland "Materinsko Proslavo" v dvorani strani Clevelanda. • Koncert Mladih harmonikarjev. V nedeljo popoldan 30. aprila so imeli Mladi harmonikarji pod vodstvom svojega učitelja g. Rudija Kneza svoj koncert v šentviški dvorani. Na sporedu ipa ni bilo le igranje harmonik, (temveč so otroci, mladeniči in mladenke nastopili tudi z drugimi glasbili in petjem. Starši in prijatelji so napolnili dvorano. Dobiček pa so darovati za Slomškovo stvar. • Koncerti. V medeljo popoldan 30. aprila je bil v Slovenskem domu na Stanley Ave. na Maiple Heights, v južnem predmestju Clevelanda, koncert tamkajšnjega pevskega zbora "Planina". V nedeljo popoldan 7. maja pa je priredilo pevsko društvo "Triglav" svoj letni koncert v "Saohsenheimu" na zapadni Kaj mi pomeni Slovenski jezik . . . (dallije s prve strani) svoje lastne cerkve, kjer so lahko beseda ostala sveta. Danes sem hvaležna in vesela, da je naš jezik tako oživel, da, čeprav sem bila tu rojena, lahko v slovenski cerkvi častim Boga, znam prepevati slovenske pesmi, prebirati slovenske knjige, občudovati slovenske igre in plese in pisati slovenska pisma. To leto Kanada praznuje svojo stoletnico in da bi ji voščili vse najboljše k rojstemu dnevu, se province ponašajo s tem, da zidajo nove zgradbe, cerkve in prirejajo koncerte, kjer so med drugi mi zastopani tudi Slovenci. S svojimi mehkimi glasovi in z na-ao narodno pesmijo očarajo vse poslušalce. Veseli plesalci Kaj mi pomeni slovenski jezik ob stoletnici Kanade ; | sem, da naš slovenski jezik razumem, pišem in čitam in se seznanjam z njegovo slovnico, zgodo- napravljeni v naše slikovite narodne noše dobivajo priznanje kjerkoli nastopajo. Veliko naše slovenske mladine se uči različnih inštrumentov in potem na mladinskih koncertih pokažejo kaj znajo. Lahko rečemo, da tudi Slovenci pomagamo h kulturni rasti mlade Kanade. Nudimo ji naše moči naše znanje in našo kulturo, da je ona, z nabirkom te in drugih kultur in jezikov po vojni veliko obogatela. Veseli me, da sem otrok slovenskih staršev in trudila se bom, da materinega jezika ne bom nikoli pozabila. KAJ MI IZ SLOVENSKE ZGODOVINE NAJVEČ POMENI! RIM ITALIJA HOTEL BLED' Via S. Crece In Cerusalemme 40 ROMA — (Tel. 777 102) Rojaki ali potujete v Rim? Sprejem na letališču ali železnici, ogled Rima, prenočišče, domača hrana itd., Vse te skrbi bodo odveč če se boste obrnili na: Vinko A. LEVSTIK - lastnik CARL VIPAVEC SLOVENSKI ODVETNIK IN NOTAR 278 Bathurst St.. Room 4. Toronto. Ont. — EMpire 4-4004 OBRNITE BE Z ZAUPANJEM V VSEH NEPREMIČNINSKIH, DRUŽINSKIH IN PRAVNIH ZADEVAH NA: Marije Pomagaj na Manning Ave. ...Na sporedu so bile recitacije, deklamacije, melodrama, klavirski nastop, razstava otroških rizb in razdelitev Prešernove nagrade. Blago Cekuta (tretja nagrada) Pred enajstimi leti, ko so moji starši prišli kot begunci v svobodno države Kanado, sem zagledal luč sveta. Rastel sem ob starših in od njih tudi slišal vino in zemljepisom. Poznam naše pesnike in pisatelje, prepevam narodne pesmi, dopisujem si s starim očetom in sorodniki v domovino mojih staršev. Vse to znanje slovenskega jezika mi pomaga v angleški šali do bogatih misli v spisih. S ponosom povem v šoli prijateljem, da sem Slovenec. Tudi kanadska šola in jezik posebno zgodovina 'Kanade in zemljepis te velike dežele mi ugajata. Ob stoletnici Kanade, ki jo letos praznujemo sem ponosen kanadski državljan zato, ker je država svobodna, polna naravnih dobrin in usmiljena do drugih revnih držav. Usmiljena tudi zato, ker nas je Slovence sprejela pod streho in nam dovoljuje, da se pogovarjamo v materinem jeziku, učimo in spoštujemo naše in kanadske običaje. Zakaj ni bilo vseslovenskega romanja h Gospe Sveti Slovenski škofje so pripravljal' za 9. maj letos veliko vsesloven sko romanje h Gospe Sveti na Koroškem v spomin 1200-letnicc pokristjanjanja Slovencev. Ljubljanski nadškof dr. Jože Pogačnik je osebno obiskal celovškega ško fa dr. Koestnerja in se do podrobnosti z njim dogovoril tako glede ikoncelebracije, katero naj bi opravili trije škofje z zastopniki škofij. Slovenska prevozna podpjetja so preskrbela potrebno število avtobusov, deloma celo iz Gradca za vernike iz mariboske akofije. Iz vseh treh slovenskih škofij je bilo prijavljenih nad 15,000 vernikov za to veliko romanje, poleg tega pa še 250 iz Italije. V Celovcu so sklicali posvetovanje zloglasnega neonacističnega društva "Heimatdienst", kjer so sklenili protest proti slovenskemu romanju h Gospe Sveti. Po tem sklepu Heimatdiensta' se je odpeljal generalni vikar krške na Dunaj na notranje ministrstvo, da intervenira proti romanju z utemeljitvijo, da utegne priti do izgredov od strani nemških nacionalnih krogov pri takem številu slovenskih romarjev. Notranje ministrstvo je to "zaskrbljenost" generalnega vikarja dr. J. Kadrasa sporočilo zunanjemu ministrstvu v Beo grad, ki iz razumljivih razlogov ne želi zaostritve odnosov med Jugoslavijo in Avstrijo. Iz Beograda je bila nato "izražena želja" v Ljubljano, da naj bi se romanje v takem obsegu ne izvedlo, kerje po mnenju avstrijskega notranjega ministrstva nevarnost, da pride do nemirov. Pri takem položaju je ljubljanski nadškof telegrafično odpovedal romanje za 9. maj. Kakor v vrsti drugih primerov je tudi tu generalni vikar dr. J. Kadras postopal po navodilih nacističnih krogov in šel celo dalje kot Hitler. Hitler romanja h Gospe Sveti ni nikdar prepovedal, g. generalni vikar pa se je Vlfindsor, • Glasbena prireditev, ki jo je •slovenska mladina iz Toronta priredila vvindsorskim Slovencem v nedeljo 21. maja, je imela sijajen uspeh. 65 mladih umetnikov in umetnic je nastopilo s petjem, isntrumentalno glasbo in izvajanjem slovenskih narodnih plesov v dvorani WalkerviHe Collegiate. Nastopili so: mladinski in dekliški zbor Marije Pomagaj pod vodstvom č.g. Toneta Zrneca, 'Lebarjeva harmonikarska šoila in folklorna škupina iNagelj pod vodstvom g. Cirila Soršaka. Govornika napovedovalca sta bila: g. Vilko Cekuta v slovenščini in gdč. Minjam Cekuta v angleščini. Koncerta so se poleg \vindsor-skih Slovencev udeležili tudi naši • Smrt ge. Marije Lukež. V četrtek zjutraj 4. maja je umrla v Clevelandu gospa Marija Lulkež, soproga g. Rudolfa Lu-keža in mati sinov Branislava, Rudolfa ml. in Franca. Dobra žena in mati je bila zavedna Slovenka itn odločna prijateljica slovenskega proitikomunitiionega boja in slovenske državne jdeje. Naj Gospod da blagi ženi večni mir in pokoj. Žalujočim pa izrekamo naše iskreno sožalje. • Materinske proslave. V medelijo popoldan 14. maja so otroci slovenskih šol pri sv. Vidu in pri Mariji Vnebovzeti v tamkajšnjih šolskih dvoranah pripravili pod vodstvom svojih učiteljic lepi materinski proslavi is pisanima sporedoma: dek-•lamaoij, petja, igric in prizorč-ikov. • Smrt. ge. Štefanije Avsenek. V četrtek zjutraj 18. maja je umrla v Clevelandu gospa Štefanija Avsenek, soproga znanega slovenskega politika, gospodarstvenika im publicista g. Ivana Avsendka, ter mati hčera prvo govorico. Šele prijateljstvo želim da bi tudi jaz dočakal sto z sosedovimi otroci me je privedlo v okolje tujega jezika. Ko sem začel hoditi v šolo sem vedno več slilšal in govoril angleške. Da, bi let, da bom kot starček pripovedoval drugim, kako sem vesel da znam dva jezika slovenskega in angleškega. Za prvega sem rojaki iz Deroiita, St. Cafiharines, Majde, Marije, poročene Halje Toronto in raznih drugih krajev Kanade. Tako so Toronto in južni del Ontaria proslavili 100 letnico Kanade in 1200 letnico pok-ristjanjenlja slovenskega naroda. Windsorski Slovenci smo to-rontčanom hvaležni za obisk, veselje in navdušenje, ki ga je nam prinesla torontska mladina. Obisk pa je tudi pripogomel k medsebojnemu zfoližanju in spoznavanju slovenske mladine v Kanadi. vac in Štefke. Naj počiva v mfiru! Žalujočim pa izrekamo globoko sožailje. • Predavanja. V soboto zvečer 23. maja je govorili v šentviški dvorani p. Jakob Vučina i'Z reda kapucinov o slovesmkih izseljencih v Franciji, njih življenju in svojem delu med njimi. P. Jakob, ki deluje v Franciji kot slovenski izseljenišfci duhovnik, se mudi v Clevelandu na obisku. V torek zvečer 30. maja pa je imel p. Jakob isto predavanje za farane Marije Vnebovzete v tamkajšnji dvorani. slovenski jezik ne pozabil, so me hvaležen svojim staršem in učite-starši dali tudi v slovensko šolo, j ljem, za drugega pa državi, kate-ki jo še danes obiskujem. Vesel, re državljan sem! Kaj mi pomeni slovenski jezik ob stoletnici Kanade kanadskih šolan se učimo angleščine, v nekaterih provincah francoščine. Slovenski jezik so nam dali naši starši. Da se boljše seznanimo z njim, pa se moramo učiti slovenskega jezika tudi v slovenskih šolah. Slovenka šola Marije Pomagaj v Toronton vztraja in lepo deluje, odkar je prišel v Toronto č.g. Zrnec. V tej šoli sem se učila tudi jaz slovenščino, zemljepis in zgodovino; brala sem mnogo slovenskih knjig in se naučila peti slovenske pesmi. Šoli Marije Pomagaj dolgujem, da sem postala bolj zavedna Slovenka. Ljubezen do Kanado in do Slo- j venije sem prejela od svojih staršev. Moj oče in moja mati sta me učila ljubiti obe domovini. Lucija Resnik (Šesta nagrada) Ob stoletnici Kanade ne mislimo samo na kanadsko zgodovino, ampak tudi na zgodovino .Slovencev. Pred sto leti je Kanada postala zvezna država. Tedaj so se Francozi in Angleži združili v eno državo, kar je gotovo za Kanado zelo važen dogodek. Slovenci tudi letos praznujemo zelo važen dogodek v slovenski zgodovini. Pred -dvanajstimi stio-leti .so Slovenci postali kristjani. Zame je to najbolj važen dogodek. Pred tem časom so bili Slo venci pogani. Bili so zelo primitivni in iniso znali ne pisati, ne brati. Ljubili so bogove in boginje. Prvi misijonarji so prišli iz Irske in Nemčije. Slovenci jih niso radi imeli, ker niso razumeli njihovega jezika. Eden bolj priljubljenih misijonarjev je bil irski kof, ki mu ije bilo ime Mo-dest. Tega so Slovenci imeli zelo radi. Leta 863 sta prišla iz Grči- (celovške) škofije dr. Josef Kad- poslužil policije, da bi se tako ras, ali z vednostjo škofa Koesi- poklonji nacističnim velikašem nerja ali brez nje, nam m znano, je dva slavna učenjaka: Sveta brata Ciril in Metod. Ta dva so ljudje zelo ljubili in poslušali, ker sta znala slovanski jezik. Sv. Ciril in sv. Metod nista samo učila krščansko vero. Napisala sta tudi slovansko abecedo in slovnico. Potem sta slovenska kultura in nova vera hitro napredovali. Slovenci moramo biti hvaležn? sv. Cirilu in Metodu za vse njuno delo. Brez njih bi Sloven ci zdavnej izumrli. Letos praznujemo tisoč dvesto letnico pok-ristjanijenja starih Slovencev. V Torontu smo imeli igro Krst pri Savici, ki prikazuje življenje in vero starih Slovencev. Sledile bodo še druge prireditve. Brez Sv. Cirila in siv. Metoda ne bi mogli preživeti navala tujcev, ki so nas podjarmili in smo dolga leta živeli v sužnosti, ter izgubili veliko narodnega ozemlja! in ustvaril videz, da je romanje prepovedal "komunistični režim" Jugoslavije. Upravičeno vprašujejo verniki na Koroškem: Kdo vlada celovško škofijo: dr. J. Koestner ali dr. J. Kadras? Katoliški glas, U. maja 1967. Anica Bajt (četrta nagrada) Kanada je sto let stara! Kanadski Slovenci smo veseli in po nosni ker živimo v tej veliki drža-vL Slovenski otroci v Kanadi se moramo zahvaliti našim staršem in slovenskim učiteljem, da znamo govoriti poleg angleškega je-ziko tudi slovenskega. Mi nesme-mo pozabiti, da smo Slovenci in moramo ohraniti svoj jezik. V Chicago MONTREAL • Slovenci v Montrealu vabijo na Slovenski dan, v Montrealu dne 2. julija tega leta 1. "slovenski dan" na lepi slovenski farni pristavi, ki je oddaljena od središča mesta samo 1« milj. Slovenski dan bo na pristavi, kjer je mnogo dobrega in svežega zraka in prav lepa in čista vo- j tudi starši priipomagli z vzegle-da za kopanje. Preskrbljeno bo dom k temu! za razvedrilo za mlade in stare z dovolj pijače in jedače po zelo zmernih cenah. Slovenci v Montrealu so pripravljeni preskrbeti stanovanje pri slovenskih družinah in posameznikih. Preskrbeli bodo tudi za tiste, ki ne bi imeli prevoznega sredstva, brezplačni prevoz na • 55 otrok je prvič pristopilo k sv. obhajilu v nedeljo dne 7. maja. Lepo število! Da bi le vsi ostali zvesti božjemu Zveličanju, ki čaka vsak dan da nasiti duše za večno življenje. In da bi jim • Materinska proslava je bil v soboto 20, maja v veliki dvorani fare :sv. Štefana. Otroci slovenske sobotne šole v Okrilju Lige so se oddolžili svojim mamicam s petjem. Sodeloval je tudi Mladinski zbor. Igrica p. Krizostoma Seikavainiča "Naočniki za mamico" je lepo dopolnila program. • Projecl Reneval . . . Gre zares! Fara sv. Štefana mora dokazati, da je slovenska fara. V farnem biltenu z Binkošti beremo: "Od faranov je odvisno, ali in v koliko bomo mogli braniti to faro, da je slovenska in da se Slovenci tega zavedajo in jo v vsakem primeru podpno. Prispevek $180 (ali $6.00 mesečno) se smatra kot dar fari".... Dostavljamo: Slovenci smo! Dolžni smo, da doprinesemo svoj dar. Bogu, kar je bolžjega! Ohranimo slovensko faro! Žrtve so potrebne! ....• Naročnina! Dolžnike srečam vsako nedeljo. Mnogi kar pozabijo. Talka malenkost — $4.00 na leto. Poravnajte takoj, ne čakajte. Naš zastopnik g. Mirko Geratič bo vesel, da vam lahko ! ustreže. Kanada rada sprejema evropske izseljence. Odprla je svoja vrata in sprejela tudi mojega očeta in mojo mamo. Moj oče je moral težko delati po raznih krajih Kanade, da si zadosti zasluži, da premore preživljati našo družino. Vsi smo Kanadčani in ljubimo Kanado, a nemaramo pozabiti naše prelepe Slovenije. Če prav smo kanadčani, hočemo ostati zvesti Sloveniji. Hočemo ohraniti slovenske navade, običaje in slovenski jezik. Rada bi postala učiteljica jezikov in rada bi govorila več jezikov. Ker znam slovenščino se bom tako hitreje naučila druge slovanske jezike. Hočem pa, da bo vedno slovenski jezik moj prvi in najvažnejši zato, ker sta mi ga dala oče in mama. Ob stoletnici Kanade, ji želim, da Slovenci v Kanadi ne bi nikoli opustili slovenskega jezika. Slovenci v Sloveniji in po svetu moramo ostati zvesti svoji prvi domovini. Ob stoletnici Kanade, ij želim, kot dobra Kanadačanka, še mnogo takih praznikov, kot jih imamo letos. Želim ji tudi veliko uspeha in lepo bodočnost. brezposelno zavarovanje je sedaj na razpolago za večino uslužbencev pri KMETIJAH, PRI ŽIVINOREJSKIH KMETIJAH, PRI NASADIH MLADIK, PR! POKRITIH VRTOVIH, PRI CVETLIČNJAKIH TER GOJILCIH SADJA, ZELENJAVE IN CVETLIC delojemalci: V tvojem interesu je, da ugotoviš, če imaš pravico do brezposelnega zavarovanja, ki je sedaj v veljavi za delavce v poljedelski in živinorejski stroki. delodajalci: Če imate ljudi, ki delajo za vas, morate sedaj vedeti, da so novi zakoni, ki jih morate upoštevati. V vašem interesu je, da se seznanite s vsemi posebnostmi o brezposelnem zavarovanju za vaše delavce. Dobite si popolne informacije sedaj v najbližjem uradu: UNEM PLOYMENT INSURANCE COMMISSION GOVERNMENT OF CANADA 7S83(G) EP , 21 LET STARI? Ko postanete 21. niste več zavarovani preko strašev. Sami se morate zavarovati v teku 30 dni. Tiskovine za prijavo dobite v banki v bolnici ali pa od "Commission". NOVO DELO? Da ostanete zavarovani, se držiti navo dil ki so na vašem bolniškem "Cerfic-ate of Pavment — Form 104", ki vam ga mora dati vaš sedanji delodajalec, ko ga zapustite. NOVOPORO- ČENCI? Družinska ("Fam-ily") bolniška premija mora biti sedaj plačana, da krije moža In ženo. Obvestite vašo skupino ("Group") takaj, ALI, če oba plačujeta direktno, obvestita "Commission". Your ONTARIO H0SPITAL INSURANCE Plan Ontario Hospital Services Commission, Toronto 7, Ontario. ji/Lvce ES f To je dvanajstvo nadaljevanje nove "3 strani" SLOVENSKE DR7AVE, namenjeno sistematični analizi tekočega razvoja razmer v Sloveniji in Jugoslaviji pod rahljajočo se komunistično oblast jo. Nova stran se bo razvila v vrsto stalnih rubnik o pomembnih razvojnih silnicah slovenske stvarnosti. Posamezne rubrike bodo tamkašnjen razvoju, upamo da bo globlja _ analiza pisali strokovnjaki na dotičnih področjih z lastno na tej strani dopolnila važno vrzel v dosedanjem pn- avtorsko odgovornostjo. Ker je tisk v Sloveniji še kazovanju sprememb, katerih, pomembnost presega vedno zaprt v tesne okvire, svetovni tisk pa omejen politične meje Slovenije in Jugoslavije. m na bolj slučajnostno hi površinsko poročanje o Uredništvo "Slovenske države Ob resoluciji slovenske partije Dogajanja, previranja, možnosti... Toda medtem se je težnost | dogajanj zopet premaknila v Slo- j akciji Zveze [komunistov Slove-venijo, začenši s sklepi VII. seje j nije.... S sredstvi njenega znanja Centralnega komiteja Zveze ko- in pogleda naprej, ki ga ima.... imunistov Slovenije dne 25. mar- lahko samo Zveza komunistov ca. , j ( podčrtal pisec) ....Iker predstav- ' 1 ja osredotočenje vsega napred-. .. vi .. nega in resnično ustvarjalnega Slovenska partija V SkripCUl potenciala socialistične družbe najnovejša resolucija nanjih sil po vplivanju na Jugo Prav v tem je seveda jedro par-.olgovezno zatrjevanje!.slavijo", pod pritiskom katerih zablod m vzrok odpora Odmevov in posledic "Deklaracije o imenu in položaju brvat-* sfcega književnega jezika" še ni konec, kot beremo v "Novicah in govoracah iz Slovenije". Tudi ta partije je dolgovezno 0 vsemogočem z namenom pokazati, kako vfcljub vse večjemu odmikanju in nasprotovanju partija še vedno obvladuje družbeno dogajanje in razvoj. Resolucija pa ne more prikriti, da resnično življenje teče svojo pot, vedno bolj proč od neživ- 1 jcnskih klišejev partijske ideologije. Posebna značilnost te resoluci-jenervoznost, ki odseva iz njenih pretežno negativnih formulacij. Še brionska izjava jugo-partije je bila bolj umirjena in samozavestna. Že takoj za prvim odstavkom Ite nove resolucije slovenske partije, ki ponavlja znano pretvaro in utvaro o »socialistični demokraciji" kot „si-stemu samoupravljanja na vseh področjih" se resolucija pričenja hudovati na razne vrste »pritiskov s pozicij buržoaznih in ;so dobili pobudo reakcionarni posamezniki in klike, ki so prevzeli dediščino klerikalizma in slovenske buržoazije". Proti te-mu bodo „slkrajni administrativni ukrepi.... največkrat nepotrebni, vedno pa politično razumljivi". Resolucija sklepa, da ti »reak-oionarni posamezniki in klike.... računajo, da je preteklo dovolj časa, da bi bilo mogoče pozabiti ■njihovo narodno izdajalsko in reakcionarno vlogo", nato pa po živa, da ^moramo zatreti vsak poskus rehabilitacije belogardi-stičnih zločinov in uveljavljanja novega belogardizma". V resnici pa to junačenje zveni bolj kot onemogli krik zastarelega partijskega vodstva proti naravnemu hotenju ogromne večine Slovencev po pošteni in resnični narodni spravi. Ker proti tem težnjam etatiistično-birokratskih koncep j ljudske volje partija nima pre-cij politinega sistema" kot ,yglav-! pričljivih razlogov, pač roti ne-ne pojavne oblike reakcionarne-1 poslušno ljudstvo naj ji vendar ga in konservativnega odpora j verjame, da so »nosilci emigrant-proti utrditvi socialistične druž- • skih, klerikalnih in drugih nazad-be'.' Tako je vse nezadovoljstvu njaških teženj, ki v zadnjem čaji diktatoričnim partijskim vod-, su hočejo reševati slovenstvo stvom takoj ..dialektično" vrže-! pred komunisti.... grožnja za uso proti njenemu monopolizmu. Po naravi lovdka in družbe, po izkustvih iz zgodovine, po izkušnjah nasilja, napak, škode, ki jih je »daljnovidna", partijska politika od leta 1941 dalje povzročila slovenskemu narodu, in jo logičnih zaključkih iz vseh teh danosti je namreč jasno prav to, da noben posameznik in nobena monopolna organizacija ne moreta biti nezmotljiva v kateremkoli vprašanju, ki se tiče družbenih odnosov in razvaja. Zato se tudi slo- Ciril A. Žebot gospodarskih zmogljivosti kot jo izpričuje in pokazuje Slovenija, pa še spričo odprtih slovenskih meja napram naglo napredujoči zahodni Evropi ■— bi vladajoča politična ekipa, če ji zares gre za Slovenijo, pač morala najti načine in poti za postopno pripustitev v areno državnega odločanja doslej zadržanih plasti in slojev. Pri tem pa je treba biti jasen in odkrit. 'Ne gre namreč za pomnoževan je ali predruževa-nje podrejenih ..samoupravnih" okvirov; teh je dovolj in preveč. Gre za resnično samoupravljanje v velikih vprašanjih narodove politike. To je sedaj potrebno, ker so nekatera osnovna in mnoga važna vprašanja slovenskega razvoja brez zahtevnih rešitev. S po sitopnim odpiranjem slovenske politike se ne bodo le povečale možnosti reševanja teh vprašanj, j dosledno prizadevati za uveljavi-reguliranje vsega na 'jugo 'tev vseh naših upravičenih zah- venslka partija ne ho mogla izogi- temveč bo tudi oživelo zaupanje bati naraščajoče kritike in glas-' in se povečala storilnost vseh mej šega klicanja na odgovornost za svoje stare in nove odločitve, zmote, krivice in škodo. Pred tem je ne more reševati Kardeljeva zgovornost, tudi če se on preseli v Ljubljano. Neizpodbitno dejsitvo je, da široke plasti slovenskih ljudi vseh slojev ne soglašajo s Kardeljevim sterilnim ovekovečanjem partijskega monopola. Jasno je, da po petindvajsetih letih iZkl juč- Sloveneev na vseh stopnjah in položajih. Samo stopnjevana prilagodljivost dejanskemu razvoju in silnicam življenja v novo mnogolič-nost bo odslej mogla upraviiče-valti ukrepe oblastnikov. Upati je. da bo novi tri na oblastvenih vrhovih slovenske republike: Ser-gej Kraigher (predsednik republiške skupščine). Stane Kavčič (predsednik Izvršnega sveta) in ne in samovoljne oblasti partija j Vladimir Krivic (predsednik U-ne more več resno pričakovati, stavnega sodišča) znal povečati da bi v svoje okvire zajela te neuporabljene stvarjalne sile slo- mero neodvisnosti slovenske republike nele od diktature iz Beo no v skupno fronto z zasovraženi-! do in bodočnost slovenskega aaJ venskega -ljudstva. Pri tako kul- j grada, temveč tudi od dialekti«- roda". Tako zamenjavanje par- lturnem m sposobnem narodu nih utvar marksistične mitolo- mi rankovičevci, čeprav med Slovenci ni človeka, ki ne bi vedel, da je Rankovič simbol partijskega stalinizma in velesrbskega imperializma v popolnem nasprotju s slovenskimi in hrvaškimi težnjami po narodni enakopravnosti in politični svobodi. Sicer pa razlika postane kmalu razvidna iz nadaljnjih obsodb in groženj resolucije. Resolucija obsoja »neodgovor-ne in sovražne napade na naše [revolucionarne tradicije, na družbeni ugled borcev NOB in na revolucionarne kadre" ter ite „na-pade" žigosa kot ..poskus, da bi razvrednotili revolucijo samo in uljene socialistične rezultate". S podobno zaskrbljenostjo resolucija itama o »destruktivnih odnosih do lastne države", ko Obsoja »nosilce šovinizma in kratkovidnega nacionalizma", ki da »z napadi na politično moč socialistične države slovenskega delovnega človeika dokazuje, da jim ne gre za slovenstvo.../' Vsak Slovenec pa ve, da gre tu za širok slovenski odpor proti partijski »barbarokratsiki" {prosto po EKONOMSKI POLITIKI) politiki zapostavljanja slovenskega šolstva in kulture. To zapostavljanje je režimu odtujilo domala vse šolane in študirajoče tijsike samovolje z »narodom" seveda ni novo, toda v razdobju »samoupravljanja" | pač ni več učinkovito. Saj niti resolucija sama ne upa zamolčati dejstva, da poleg že emanicipiranega izo braženstva (in nikoli pridobljenih kmetov) v članstvu partije tudi »pada število neposrednih proizvajalcev ter mladine". Prav posebno skrb pa resolucija posveča ,;klerikaliz>mu", ki mu napoveduje »zaostren politični boj". Kaj si partija pod tem starim strašilom danes predstavlja, tega resolucija ne pove razen, da ponavlja krilatice o »ločitvi Cerkve od države", »ločitve vere od politike" dn »ločitvi družbeno-izo-braževalnega sistema.... od vere in Cerkve". Bilo bi bolj točno, ko bi resolucija povedala, da je v [komunističnem sistemu od države in politike nasilno ločeno vse razen partije same; ,,družbeno-iz-obraževalni sistem" pa naj bi ostal orodje partijske Indoktri-inaoije. Zopet se je treba vprašati, zakaj partija to svojo staro stalinistično težnjo po kontroli nad Ikot so Slovenci, na taki stopnji [ gije. Socialistično Slovenstvo V aprilski (4) številki TEORIJE IN PRAKSE piše Ernesit Petrič, novi član izvršnega odbora (vlade) SR Slovenije, gloso pod naslovom šE O SLOVENSTVU, ki je nadaljevanje njegovega članka v februarski (2) številki TiP. v katerem je Petrič ..skušal zavrniti nekatere teze o ogroženosti slovenstva". Nova gjlosa začenja s pripombo, »da še nikoli v povojnem obdobju.... o problematiki slovenstva ni bilo toliko napisanega in govorjenega kot v zadnjem letu •in še posebej v zadnjih mesecih". V tej zvezi izraža bojazen, »da bi se prizadevanje za nacionalno samobitnost in afirmacijo prikazalo kot odsev slovenskega šovinizma", ki da se je »v zadnjem času" pojavil tudi v Sloveniji. To pa ,,ne sme ... zanesti k temu, da bi se zbali spročene diskusije o mednacionalnih odnosih, {Saj) skoraj dvajset let o nekaterih vprašanjih ni bilo veliko razprav in so nekateri problemi.... slovanskem nivoju' in z 'jugoslovanskim povprečjem'." 3. — ,,Na drugi strani pa se je seveda krepil občutek nacionalne ogroženosti.... Slovenski narod se ni prostovoljno združil z drugimi jugoslovanskimi narodi zato, da bi se po stoletjih boja za obstanek kakorkoli 'ukinjal'." 4. — „Za afirmacijo socialistič- tev.... Treba je dokončno odpraviti vsakršne lažne predstave in 'jugoslovanske' iluzije.... trdna podlaga za boj zoper pojave šovinizma (je) lahko le dejanska zagotovitev vseh nacionalnih in jezikovnih pravic ... Obstoječi šovinistični pojavi nam morajo biti le spodbuda za še doslednejšo zagotovitev vseh vidikov nacio- Socialistično slovenstvo. je, 'kjer Slovencev toliko, da ni, si ni težko predstavljati, kako malo pomembnega odločanja ostane' Petričevdtm »socialističnim republikam kot državnim tvorbam temelječim na nacionalni suverenosti (republike kot nacionalne državnosti)". nega slovenstva (si je) treba:... I nalne enakopravnosti." POZNO IN POMANJKLJINO Očrtano »socialistično sloven-tšvo" je v glavnem dovolj jasno. Tudi je s slovenskega vidika na splošno zadovoljivo. Ostajajo pa nekateri dvomi in zadržki, kot na primer naslednji: 1. — Zakaj ni to »socialistično slovenstvo" prevladalo ob ,.osvobojen ju" leta 1945 ali vsaj kadarkoli pozneje, in zakaj je tudi samo razglašeno šele sedaj, deset mesecev po začetku nove tretje strani SLOVENSKE DRŽAVE? 2. — Zakaj ni take ali podobne slovenske državne deklaracije izdal CK komunistične partije (namesto one negativne in grozeče resolucije z dne 25. marca)? 3. — Kako je mogoče slogovno »obsebiumevnost" in lahek optimizem »socialističnega slovenstva" glede »jasne socialistične koncepcije o mednacionalnih odnosih v Jugoslaviji" vskladiti z nedavnim in še trajajočim partijskim navalom na »Deklaracijo (Vse kar je v besedilu Petričeve glose podčrtano, je podčrtal Petrič.) Emest Petrič bo moral napi-I sati še tretji članek, ki bo pri-| merjal njegovo »socialistično slovenstvo" z dejanskim »držav-število drugih pa za 23 odstotkov., nim -,n druž>benoekonomskim To se pravi, da bi tudi v zmanj-1 sistemom Jugoslavije" na podla-šanem delokrogu Petričeve .so- gi konkretne porazdelitve oblast-ciialfetdčne Jugoslavije" beograj-1 venih pristojnosti in financ med ska birokracija še vedno neposredno diktirala vsem narodom in ljudem v Jugoslaviji preko 650 ..predpisnih" in skoro 500 ..odločbenih" pooblastil.... Ce k temu dodamo še unitaristično upravljanje vojske in diplomaci- „zvezo" in »republikami", šele ta primerjava bo dala prijemlji-vo podlago za konkluzivni dialog o položaju in možnostih slovenske države v jugoslovanski zveza. (dalje na 4. strani) DIALEKTIKA, NE PA STVARNOST. Pojav Borisa Pahorja in pogum ter v nekem smislu zvitost študentovtskega glasila Tribuna, ki je posredovalo Pahorjevo obsodbo Kardelja širši slovenski javnosti, komunistični režim ■mnogo bolj vznemirja kot vsi očitki, povsem resnični, ki pa ne prihajajo iz njihovih vrst. Vlado Vodopivec je v SODOBNOSTI v zagovor napisal — nekak zago o imenu in položaju hrvaškega ' vor - in se skril v povsem zna-književnega jezika"? «*> izmikanje, češ da ,.v Zalivu 4. — Kakšna so konkretna zagotovila, da bo tako dolgo prak- objavljene meditacije, ki naj bi bile kritična ocena slovenske politike in politikov zlasti od leta vso oblastjo, politiko in vzgojo znova potrjuje v novem razdob- iostali neurejeni vse do sedaj.... ju »samoupravljanja"? Ali zato. ker talko naglo izgublja mono- plasti slovenskega naroda od. polni vpliv na vseh področ jih? gimnazije navzgor. Da je temu! Ali pa je ta resolucija priprava zapostavljanju dejanski vzrok še : na nova preganjanja tudi "v Slo vedno obstoječi beograjski cen- veniji po vzoru procesov proti tralizecm, to ne zmanjšuje krivde vodstva slovenske partije, ki je to stanje soomogočilo. Spričo tolikega nezadovoljstva in odpora se partija po stari navadi znova zateika k »varnostni službi", ki ji naroča, da njena »reforma po IV. plenumu CK ZKJ ne sme oslabiti njene učinkovitosti" pri »odkrivanju sovražnih pojavov". Ti »pojavi" so Mihajilovu in gonje proti hrvatski deklaraciji in njenim .podpisnikom? Resolucija govori še podrobneje o gospodarstvu in negospodarstvu, o nacionalnem vprašanju, o mednarodnih odnosih in o reorganizaciji partije. Tudi ti podrobnejši deli resolucije so polni polemične nervoze, ki je glavna značilnost tega dokumenta, o označeni kot »oživele težnje zu- katerem bomo še razpravljali. KARDELJEVO ZADOVOLJSTVO Trajni ideolog jugokomunizma Edvard Kardelj, ki ga »rotacija" po tolikih letih končno pušča (brez vlladne funkcije, je v govo-nu na VII. plenumu slovenske partije izrazil veliko zadovoljstvo nad njeno gornjo resolucijo. Posebno je Kardelj srečen, da ita izjava partije »po daljšem presledku pomeni resnično idejno in politično resolucijo, osvobojeno prakticizma sedanjega trenutka". Kardelju to pomeni, da reso šele po brionskem plenumu so nastali vsi pogoji za sproščeno razpravo o mednacionalnih odnosih". Zaradi teh nerešenih problemov »raznim nacionalističnim in antisocialističnim ambicij am. sedaj ni težko se navezovati na obstoječa prizadevanja za ureditev nekaterih še odprtih praktičnih vprašanj mednacionalnih odnosov". Avtor svari pred dvojnim »taktiziranjem", ki bi bilo »v škodo predvsem samim progresivnim silam": ne bi smeli zaradi »taktike" odlagati dosledno urejanje še nerešenih mednacionalnih vprašanj, prav tako pa ne bi smeli reševati slovenskega vprašanja kot »nekako tekmo s preživelimi, zlasti klerikalnimi silami". Imeti moramo »jasno socialistično koncepcijo o mednacionalnih odnosih v Jugoslaviji". Brez tega bomo »pristajali na.... koncesije.... ki nam jih bo ali iz zamejstva ali v Sloveniji sami vsiljeval kdo drug". Potrebno je zato, »da tudi Slo venci.... pripomoremo k odpravi nekaterih še obstoječih jugoslovanskih predsodkov". Treba je »dokončno utrditi spoznanje o Jugoslaviji, ki je nastala in temelji na prostovoljni samoodločbi narodov (in) naših socialističnih republikah kot državnih 'tvorbah, temelječih.... na nacionalni suverenosti.... ki presegajo klasičen pojem federaltivnosti.... v ZDA, Avstriji ipd. Prav tako naš federalizem daleč presega nekakšne oblike kulturne avto nomiije". »Ob takem izhodišču morajo.... odpasti vse.... meditacije, ki so v bistvu jugoslovanskega razvoja videle predvsem nekakšno možnost 'transformacij', ne pa predvsem razvoja vsake od jugoslovanskih nacij.... meditacije, ki so videle v Jugoslaviji možnost nekakšnega postopnega nacionalnega poenotenja, ne pa tega, kar Jugoslavija je, namreč.... državni in družbeno-ekonomski sistem, ki najbolj ustreza in najbolje omogoča razvoj vsakega od jugoslovanskih narodov." ticirana in globoka vsidrana cen-' 2945 dalje, so takšne narave, da tralistična struktura (geografska, j ne dovoljujejo dialoga". Velja ustanovna, finančna, birokratska, 1 .podčrtati, da ne dovoljujejo res-diplomatska, vojaška) »zvezne" | učnega dialoga preko ozkega centrale v Beogradu sedaj kar okvira partije, kajti v tem je do-naenkrat pristala na »ureditev sl,ej bilo bistvo vsakega napred-praktičnih, še neurejenih zadev ka pod komunističnim nadzor-v mednacionalnih odnosih"? j stvOTn jn pa v njihovih organi- 5. - Tudi, če bi se vse tako 2aciiah samih- ŠTIRI UGOTOVITVE Vsebinsko jedro tega važnega pojasnila o »socialističnem slovenstvu" je v naslednjih štirih zaključkih: 1. — „....poudarjanje načela o uredilo, kot nakazuje Emest Petrič, ostane odprto vprašanje, kaj bi tudi v tem novem okviru »socialističnega slovenstva" še vedno zadržani koncept »Jugoslavije (kot).... prosto izbranega državnega in ekonomskega sistema" praktično pomenil za Slovenijo glede zakonodaje, zveznih financ, zveznih investicij, železniških tarif, nadzorstva nad cenami, deviznega režima. Da to niso malopomembne podrobnosti, je razvidno iz načrta novega »zakona o zveznih organih uprave", ki ga povzemamo po .EKONOMSKI POLITIKI (22. aprila). Po tem osnutku naj bi bodočo upravo federacije sestavljali: 2 državna (unitarna) tajništva (zunanje in obrambne zadeve), 3 zvezna tajništva (notranje zadeve, gospodarstvo, finance in zunanja trgovina) 3 uprave, 5 zveznih svetov, 6 zveznih zavodov, 6 zveznih komisij, 3 zvezne dirdkerje in 7 strokovnih sllužb (npr. za informacije). To naj bi bili upravni aparat reformirane federacije omejene na okvirno oz. temeljno zakonodajo. To je ogromna birokracija, skrita pod novimi imeni, slej ko prej koncentrirana v Beogradu z namenom da »varuje edinstvo sistema" reformirane Petričeve Jugoslavije "kot »državnega in družbeno-ekonomskega sistema, ki 'najbolj ustreza in najbolj omogoča razvoj vsakega od ju- Kako drugače je vse, kjer lah-ho vsak po svoje misli, uporablja lastne sposobnosti in gradi svoje ocene na stvarnosti. V današnji Sloveniji pa tisti, ki s partijo ne mislijo in so kritični do nje, kratkomalo postanejo strahu pred vso resnico se pokaže ponovno in ponovno v njegovem pisanju. Vodopivec in z njim cela komunistična partija se dobro zavedajo, da morejo podobni dialogi vsaj izpodkopati zaupanje in povzročiti dvom — tudi med pripadniki lastnih vrst. On to imenuje skepsa; »skepsa pa hromi učinkovitost politične in -socialne akcije". Največje razočaranje komunistov je ravno v dejstvu, da je list študentov udaril na svoj način po takem komunističnem vrhu kot je Edvard Kardelj, pa četudi je ta list samo ponatisnil samostojen članek iz ene izmed tržaških revij, ki vsaj do te objave Pahorjevega članka ni bila režimu vidno nasprotna. Komunisti so svoj čas na mladino največ računali, Vodopivec pa je sedaj moral ugotoviti, da so ravno mlade generacije »kritično razpoložene do doseženih rezultatov in niso zato pripravljene, da bi brez pridržkov.... nadaljevale, kar so generacije pred njimi zamislile in že opravile. Tako se mladi ljudje pojavljajo kot stro- glas vpijočega v puščavi (če se- gi sodniki družbenih zamisli in šovinizem, kot nekaj, ikar ogroža jugoslovansko enotnost". 2. — ,.V nekakšni skrbi za enot- goslovanskih narodov". Sedanja nost Jugoslavije so rasle.... raz- zvezna birokracija v Beogradu ne.... koncepcije,.... npr. ideje r> ima 900 različnih pooblastil za pravici narodov do samoodločbe, etični sorodnosti kot podlaga ju- avtoritativno izdajanje zveznih o državnosti republik, o dosled- goslovanstva.... Ob takem pojmo. predpisov in 613 pooblastil za iz-nem spoštovanju jezikovne ena- vanju Jugoslavije ikot nekake1 dajanje konkretnih zveznih od- Ikopravnosti, dejansko obstoječih ktcijji »daje dejansko vzpodbudo; razilik ipd..... je pogosto.... bilo možnosti (in.... potrebe) 'trans-; ločb. V smislu gornjega zakon-formacij'.... (je) cvetela 'skrb za i s!kega predloga naj bi se število za večjo dinamiko v politični j in je včasih še razumljivo kot enotnost' z vsemi svojimi ekce- prvih znižalo za 29 odstotkov. veda vsaj to zmorejo), ki ni vreden dialoga in ki jim ga partija ne dovoli. Da se lepše sliši za partijo, pa je zapisal Vodopivec, je isto prav narobe povedano, namreč da kritiki in njihove meditacije ne dovoljujejo razgovora — kot da bi ga sami dovoljevali. Pravica ali bolje povedano prepoved dialoga je samo ena izmed tolikih oblik komunistične hinavščine. Vodopivec se tega dobro zaveda, zato je to skril v sredo svojih dialektičnih izvajanj 'in obdal to misel, ki ne bi nikdar smela imeti nikakršnega opravičila, v dolgi niz filozofsko zvenečih razmišljanj. Da mu morda manjka poguma, ne bi bilo drzno trditi, kajti občutek akcije starejših..." V istem svojem članku »stare in nove ocene" pove še več, pa naj bo to zagovor ali pa obsodba. Dobesedno: »Ne kaže zanemarjati dejstva, da je mnogo zelo prizadetih mladih ljudi zelo kritično razpoloženih do te (to je današnje socialistične) družbe, do njene preteklosti in sedanjosti, do socializma kot politične koncepcije in ideologije." Temu se ni prav nič čuditi, ker vse obljube, ki so jih prav ti mladi ljudje bili vajeni slišati v šoli, na sestankih ali kjerkoli že, so se razblinile v zelo malo. Mladi so hoteli obljubljeno, pa so dobili novih obljub, v gospodarstvu je sledila reforma za (dalje na 4. strani) dogajanja, previranja, možnosti (nadaljevanje s 3. strani) "Socialistične" narodnosti in "socialistično" državljanstvo Da niti "jasna socialistična koncepcija o mednacionalnih od-optimistično predpostavlja Pet-nosih v Jugoslaviji", ki jo tako rič, ni tako jasna, se je znova pokazalo po objavi njegove glose o "socialističnem slovenstvu". iBORBA z dne 10. maja je po ročala, da je "predsedstvo centralnega komiteja Zveze mladine Jugoslavije včeraj izdalo poziv, naj bi bilo vsakemu mlademu državljanu Jugoslavije omogočeno. da se formalno proglasi za jugoslovana, ako to želi kot svoj odgovor na vprašanje njegove narodnosti". To je konkretni primer, da se razlage glede jugoslovanstva . . • Komisija je mnenja, da ustava SFR Jugoslavije v členu 41 jasno opredeljuje človečanske in državljanske pravice . . . (nihče) ni dolžan izpovedati svoje narodnost . . . vsak državljan . . - ima pravico, da se izjavi le za državljana socialistične Jugoslavije . . . (kar) pa ne pomeni, da se je državljan s tem zavezal za neko jugoslovansko narodnost". Hočevarjeva izjava sicer zveni, kot da je njegova partijska ko misija proti poizkusom forsira-nja in legaliziranja neke narejene jugoslovanske narodnosti, da pa ustava Jugo skoraj eno leto po brionskem slavije v tem oziru ni tako jasna plenumu v Beogradu še vedno j kot je Petričeva 'socialistična pojavljajo ne le "meditacije" o j koncepcija o mednacionalnih "možnosti nekakega postopnega odnosih v Jugoslaviji". Ce nam nacionalnega poenotenja v Jugo- j reč socialistična Jugoslavija" te-slaviji", temveč celo pritiski, da I melji na nacionalni suverenosti se taka jugoslovanska nacionalna | in državnosti" poedinih republik "transformacija" formalno priz- j ki jo sestavljajo, kot to zagotavlja Petrič, kako je potem mogoče govortiti o neposrednem "državljanstvu socialistične Jugoslavije" ne glede na "nacionalne suverenosti" in "republiške državnosti", brez katerih po tPe, riču Jugoslavije sploh ni in biti ne more? Vsekakor je prišel čas, da se V Ljubljani so ob tej novi demonstraciji rankovičevskega ve-lesrbstva očividno postali zakrb-Ijeni. Janez Hočevar, predsednik komisije za mednacionalne in medrepubliške odnose pri slo venski Zvezi komunistov, je v zvezi z gornjo izjavo predsedstva slovenija včeraj, danes in jutri Ciril A. Žebot V založbi avtorja. Tiskarna Družbe sv. Mohorja, Celovec. 1967 Cena $3.00 Pod pomembnim naslovom: | Aleksandra Rankoviča" razmiš- novice in govorice iz slovenije "iSlovenija včeraj, danes in jutri", ki je zaglavje tretje strani 'Slovenske države", je Ciril A. Žebot, profesor primerjalnih gospodarskih sistemov na univerzi Georgetovvn v VVashingto nu, D.C., izdal knjigo, v kateri je zbral svoje analize današnje slovenslke problematike, Ikatere je pisal ravno za to tretjo stran "Slovenslke države" in jih tam tudi objavljal. Knjiga pa ni le ponatis že objavljenih razprav. Profesor Žebot je razprave delno priredil in do polnil ter jim dodal še nova po glavja, uvod in dodatke. Med dodatiki so objavljeni njegovi komentarji k dogodkom v Sloveniji, Jugoslaviji in komunističnem svatu, katere so objavljali pomembni ameriški časopisi, kot n. pr. Nevv York Times in Washinglton Post (nekateri pa so prišli tudi v kong- lja profesor Žebot o totalitarnem stalinizmu in srbijanskam jugo-centralizmu, katerih predstavnik je bil Aleksander Rankovič in o možnih posledicah njegovega padca z posebnim ozirom na Slo venijo. V četrtem poglavju: "Zaton Josipa Vidmarja?" prijema profesor žebot Josipa Vidmarja zaradi njegovih pripomb ob izidu knjige" Sv. Udi", ki jo je Vidmar "pregledal" in ga vprašuje zakaj je smatral za potrebno napisati te pripombe ravno po padcu Rankoviča. Nadalje razpravlja o njegovem svetovnem nazoru in o njegovi politični odgovornosti. V petem poglavju: "Samou-pravlj anje-resničnost in utvara "razpravlja profesor Žebot o ideji samoupravljanja in o njenem praktičnem izvajanju ter možnostih, ki jih nudi in mejah, ki POLOŽAJ NA HRVAŠKEM PO ..DEKLARACIJI" resni zapisnik). Nadalje je med! mu jih postavlja narava gotovih dodatki seznam nekaterih avtor-! področij, o samoupravljanju in jevih zanstvenih del, ki so izšla reformi ter o političnih vplivih ali bila objavljena v Združenih na samoupravljanje. Samcu-državah in državah zapadne Ev-1 pravljanje je poglavitna "prido- rope ter beseda o avtorju. bitov" titoizma in ga loči od dru- ZMJ dne 13. maja podal stališče slovenska Zveza komunistov ned-svoje komisije, iz katerega povze- voumno opredeli o celotnem mamo po BORBI z dne 14. maja: problemu "Poročilo o seji predsedstva venstva" v okviru socialističnega slo- socialistične človeka. Profesor žebot je posvetil .to ^ komunističnih sistemov, pomembno knjigo spominu po V Šestem poglavju: Pncako-ko j nega teologa, univerzitetnega vane komtarefomie ki je naj-profesorja dr. Lamberta 1-hrli-! **** gospodarsko strokovno po-oh a, velikega Slovenca, zvestega1 razpravlja profesor že- prijatelja študentovslke mladine, Predvsem o ideatoranih vidca in mučenika, domnevah Titovih gospodarskih slovenskega Zveze mladine Jugoslavije je ne-, koncepcije o mednacionalnih od-jasno in zato dopušča različne nosih v Jugoslaviji". ki je trpel v skrbi za refbrmistov in jam zoperstavlja slovensko usodo in pa nikdar izgubil vere in upanja, | človeka, ki je dajala zgled velike in resnične ljubezni do svojega bodočnost, funkcioniranje dejanskih trgov. ' | kajti reforma naj bi bila pred-uvedbi gotovih tržnih človeka, ki je dajala zgled velike vsom v . , , elementov v [jugoslovansko go ..Deklaracija o nazivu in polo žaju hrvaškega jezika" je dregnila v pravo sršenovo gnezdo vele-srbskega šovinizma. Izbruhnil je pravi vihar in rankovičevci so hitro porabili priložnost, da se spet napravijo za branivce „brat-stva in enotnosti" ter se rehabilitirajo in postavijo na isto pozicijo s Titom. Pravzaprav bi bilo bolje reči, da se je Tito po stavil na pozicije velesrbov in rankovičevcev, če ni to v bistvu že sinonim, saj velesrbstvo je znalo vedno jahati na vsaki ideologiji. Zdaj bi rado izkoristilo-' celo ekumenizem, ki „naj bi utrdil bratstvo in enotnost med jugoslovanskim narodi", kot je zapisal neki Srb. V Ljubljani so vsi prepričani, da nikakor ne more držati, da bi Zveza komunistov Hrvaške ne bila vedela, da se pripravlja »Deklaracija". To Bakarič in kolegi zdaj zatrjujejo in kritizirajo podpisnike ,/Deklaracije" ter jih izključujejo iz partije (v resnici baje ti sami izstopajo in so še veseli, da se jim je ponudila lepa priložnost za to). Dejansko so se hrvaške kulturne ustanove in katedre za hrvaški jezik in književnost (s Hrvaško Matico na čelu) odločile za objavo „De iklaracije", potem ko so storile to nekatera slovenska društva in organizacije (ter ustanove) glede varovanja pravic slovenskega jezika (Pismo SZDLS o slovenskem jeziku. Pismo Društva slovenskih pisateljev in PEN kluba RadioJteleviziji, Simpozij o slovenskem (jeziku, ki so ga priredili Seveda tu ne mislimo, da je treba metati vse Srbe v en koš. Mislimo tiste, Iki predstavljajo Srbe v političnem življenju in ki so srbskemu narodu samemu povzročili v zadnjih 50 letih letih ogromno gorja. Stvar pa gotovo ni končana. RAZPADAJOČE NOVOGRADNJE ! niso sprejeli v partijo v jeseniški občini nobenega kmeta. Med 1908 člani partije je samo pet kmetov, a še ta so bili sprejeti takoj po vojni za ..zasluge v vojni". Mladih pod 25. letom pa je samo 111. Gotovo je, da kmetje in mladina ne silijo v partijo. Že vedo. zakaj ne. B. H. • NOVICE Maščevana slovenska zastava? "' 7-^Tai Varstvo. Profesor žebot se «m»i.ibuu *"v *"" , , ... , naroda, človeka, ki je zasejat __, •1 slavisti, posvetovanje v Ljublja- Leta 1933. ko so študenti na dogovoru med katotrskimi a*a- d.ržawne mm na koncu poglavja še posebej,^ _ _ J------„ J,. ljubljanski univerzi vodili sloven- demskimi društvi in liberalno- ski odpor proti Živkovičevi vele- j slovenskim ..Triglavom" ponoči srbski diktaturi so jim komuni-1 na skrivaj razobesil slovensko za- sti skočili v hrbet. Ko je (pozneje od nacistov ubit) katolišJki študent Tone Pukšič po skupnem Dialetka, ne pa stvarnost. (dalje s 3. strani) reformo, pa je vedno ostalo več ali manj pri starem, le dajatve so bile nove, služb za izšolano mladino pa je vedno manj. Isto talko v politiki in političnih koncepcijah: zvezna Jugoslavija, ki je bila lepo zveneča obljuba pred dobrimi dvajsetimi leti, se je po kazala tako jalova kot poprejšnja in obljube za spremembo ne bodo nikoli zadosti. Ce je bilo zaupanje v „socializem" (kakorkoli Ukoreninjeno, ga je komunistična stranka sama iz-podkopavala s stalnimi poizkusi, da bi se prilagodila razme-' na. Da bi vsaj nekoliko zmanj stavo na stolpu slovenske univerze, se je za njim splazil v stolp partijec, ki je tik pred zoro s stolpa odstranil slovensko tro •barvnico in izobesil rdečo zastavo. Ljubljana, ki je bila informirana o slovenski zastavi in se je v ranih urah zbrala na Kongresnem trgu, je z zaprepaščenjem in ogorčenjem namesto te videla -rdeči prapor Stalinove Kom interne. Dne 28. aprila letos pa so zjutraj odkrili po stenah hodnikov filozofske fakultete v Ljubljani vrsto gesel v enometrskih črkah Oljnate barve. Napisi so zahtevali svobodo za politične jetnike, osamosvojitev Socialistične zveze od partijskega vodstva, enakopravnost narodov in tako dalje. TOkrat je partija bila zaprepašče- serne slovenslke državne misli na plodna tla, kjer ga trnje in osat ne bosta več zamorila. Knjiga je izšla za petindvajset-letnico mučenišlke smrti profesorja Lamberit Ehrlicha. Poleg molitev za pokojnega in za sio- v . „ . vensko bodočnost je izid taji-1 ° nJun^m današnjem polocaju, ge profesorja Žebota gotovo ° P^okolu, njega razlagah m najlepše obhajanje Obletnice te- odmevih, še nerešenih vprašan- r_________ „„ ... m, na katerem je govoril celo ozre na pomen relorme za slo- ' . ' ° ' Jaka Avsuc itd.). Te pobude so v vonslko gospodarstvo. V sedmem poglavju: "Vera in cerkev v Sloveniji" govori profesor Žebot o vlogi vere in cerkve v slovenskem življenju, ga tragičnega dogodka. jih vere in cerkve na Slovenskem Analize in razmišljanja profe- » že posebej o cerkvi in slloven- sorja Žebota niso zasidrani v preteklosti, v "včeraj", na spo | minih. Zasidrani so v "danes", v : st-vu in o novi vlogi krščanstva. V osmem poglavju: "iPartija-•reorganizaciija ali reforma?" raz- dejanskih. sedanjih razmerah' * žebot <> vlogi kakršne so in kažejo na "jutri" ter odpirajo perspektive možne ga razvoja lk boljšemu in ko- samoupravljanja žnosti nacionalnega vprašanja. Profesor Žebot prihaja do za-| ključka da bi se partija morala : uvedbi reforme iter poglabljanju in novi obse- •ram, istočasno pa trdno obdržala nadzorstvo nad vsemi oblikami javnega življenja. Še nadaljnji citat Vodopivca: ..Socializem se ije po jugoslovanskem uporu leta 1948, po berlinskem uporu in po XX. kongresu razkril tudi kot nehuman sistem političnega nasilja in zilorab." Močno priznanje, natisnjeno v Ljubljani leta 1967. Morda bi slovenski ali jugoslovanski komunisti hoteli, da gornje velja le za druge socialistične dežele, a je še v veliki meri resnično tudi v Sloveniji sami. V Sloveniji v resnici še prav posebej, ker ne tlači le posameznike in sloje pač pa narod kot celoto. V času velikanskega gospodar- ristnejšemu za slovenstvo in njegovo bodočnost. Zato so polni možnega in niiso absitralkno ma- . ..... banje po zraku. Knjiga profe- odpovedati svojemu pnvAgira- ,sorja žebota ni revolucionarna. ^ .P^osaju « ^"P^iti So- šali psihološki učinek te nepojasnjene demonstracije proti režimu. so seveda takoj naprtili odgovornost zanjo — ..emigra-ciji". Kaj bolj podrobnega pa v Ljubljani niso javno povedali. Zato so izbrali glasilo hrvatske partije VJESNIK U SRIJEiDU. Ta list je dne 10. maja objavil pod naslovom s petcentimetrškimi črkami NOČNA DIVERZIJA celo stran dolgo partijsko razlago demonstracije na ljubljanski univerzi. V tej zgodbi, ki z dokaj zanimivo dialektično zgovornostjo skuša opravičiti od krivde za demonstracijo sicer zelo ,.kritično" filozofsko fakulteto, beremo, ikakor da so demonstracije po ne vsebuje gesel. Knjiga ni sad j mladostnega zanosa, temveč zre-: lega in treznega razmišljanja. | f?1^ ^ ^ Knjiga tudi ni plod politike "čakanja, stanja ob Strani, zanašanja na druge". Knjige je porojena v utemeljenem upanju, da bodo Slovenci v njej našli nove j cialistični zvezi da razvije samostojno, od partije neodvisno tista, ki bo zavirala toliko hvaljeno samoupravljanje in demOkrati-i zaeijo, ki naj bi jih sama uvedla. V devetem poglavju: "Ob Zagrebu živahno komentirali in iker Beograd ni upal odkrito reagirati nanje, so sklenili poskusiti tudi Hrvati, četudi vedo, da vidi poenotenju srbskega in hrvaškega jezika prvi korak do jezikovnega poenotenja vse Jugoslavije iin do ostvaritve .jugoslovanske nacije". Hrvaška partija je za to dobro vedela, saj je bil pri pobudi zraven celo en član Centralnega komiteja (pisatelj Krleža) poleg drugih visokih partijskih in upravnih funkcionarjev. Tri-četrt podpisnikov je bilo partijcev. Toda vodstvo partije si je za vsalk primer pustilo možnost taktičnega umika, s tem da Deklaracije ni podpisal CK ZKH. četudi se je prej govorilo, da jo bo podpisal tudi on. V Beogradu so vzdignili zaradi Deklaracije strašen hrup, kakor da pomeni pravi atentat na ..bratstvo in enotnost" in tudi na državo. Tito sam je bil med tistimi, ki so Kot doslej vse drugo, so tudi gospodarsko reformo" vzeli v Jugoslaviji zelo mehanično. Namesto da bi premislili, kaj bi bilo treba storiti, da bi se sredstva, ki so jih dotedaj že investirali v razne novogradnje, čimbolj investirala, so zaradi štednje takoj ustavili gradnje na mno gih objektih, posebno v Sloveniji. Statistični podatki so namreč še dolgo časa po uvedbi gospodarske reforme kazali, da se obseg investicij v republikah na jugu ni zmanjšal, ampak celo povečal (zlasti v Srbiji), pa so v Slo .veniji takoj ustavili skoraj sleherno in tudi najnujnejše investiranje. Danes se v Sloveniji ne gradi noben velik objekt in zelo malo majhnih, npr. razne šole, a le v najnujnejših primerih, ko se je učencem v starih šolah .tako relkoč že rušil strop na glavo. O gospodarskih investicijah ni da bi govoril. Progo v Koper vlečejo zelo počasi naprej in vzbujajo se močni dvomi, da bo že letos v jeseni dokončana (enotirna in samo industrijska), kot so govo rili. Vse delo na progi poteka takorekoč ilegalno, ker bi mo rala tudi ta investicija odpasti. Tioda tu so se Slovenci zagrizli in pokazali Beogradu roge. Prej ali slej bo proga le dokončana in tedaj se bo začelo za slovensko Obalo in za vse slovensko gospo darstvo novo obdobje. S tem se bo začel vzpon. Kopra med velika pristanišča. Ni dvoma, da bo že sedanja generacija doživela, da bo imel Koper morda največji pomorski promet na Jadranu. Zato se bojijo razvoja Ko pra in proge vanj tudi na Reki in tudi od tam mečejo temu projektu polena pod noge. , oMalst žrtvi ..reforme" pa sita postali j zgradbi nove bolnišnice v Novi Gorici in nova občinska palača v Lendavi. Obe sta bili dograjeni že do strehe, ipa so ustavili zaradi reforme in varčevanja vsa nadaljnja dela in stavbi zdaj počasi razpadata, v veliko nevoljo prebivalstva. Posebno Novogoričani so ijezni, saj so težko čakali novo zgradbo za bolnišnico. Seveda pa to nista edina objekta v Slo veniji, ki sta postala žrtvi „re-forme". Brezglavosti beograjskih j Oblastnikov in njihovih lakajev 1 v Sloveniji je moralo biti žrtvo vanih še mnogo drugih objektov. Med slovenskim ljudstvom tako v Sloveniji kot na Tržaškem je vzbudilo hudo nevoljo, da so oblasti preprečile množično slo vensko romanje h Gospe Sveti, iki je bilo napovedano za 9. maj. 'Prijavilo se je nad 15.000 ljudi. H Gospe Sveti so se hoteli odpeljati z avtobusi, toda jugoslovan-sike oblasti so dale vedeti, da ni mogoče dobiti toliko avtobusov in da so tudi Avstrijoi izrazili zaskrbljenost zaradi takega navala, ker bi ne zmogli urejati prometa. Seveda je bilo vsem jasno, da so to le izgovori. Jugoslovanska Oblasti so se ustrašile, da bi se še v večji meri ponovila veličastna slovenska verska in narodna manifestacija, kot jo je pomenilo romanje v Rim in sprejem pri sv. očetu. Zato so sklenile romanje preprečiti. To se jim sicer ni popolnoma posrečilo, ker ro •majo ljudje tja pač v manjših skupinah. Ljudje pravijo: „Kako se nas boje, jugoslovanske oblasti in Avstrijci. A že vedo, zakaj....1" Udeleženci (seveda samo nekateri) letošnjega ..partizanskega pohoda po poteh partizanske Ljubljane" so poslali Titu „po zdrave", v katerih so posebno poudarili „njegove napore v času boja in v miru za bratstvo, enotnost in enakopravnost jugoslo vanskih narodov, ki so temelj za srečno bodočnost Jugoslavije". Isto so poudarili tudi v pozdravih takoimenovane ..štafete mladosti" za Titov rojstni dan. To se dogaja z namenom, da bi tako spet utrdili razmajano enotnost narodov v Jugoslaviji, enotnost, ki ni v resnici nič drugega kakor nkovanost v totalitarni centralistični sistem, ki edini jamči Titu in njegovi druščini reagirali najbolj strupeno in sq bm ^ ^ y gradnji. Ba. ziveno, kajti njegov diktatorski prvem odstopu slovenske vlade 1 Prestol tamelji Prav na -bratstvu —j-., . .. ^ . . i i- ' in enotnosti", to ie m perspektive za slovensko bodoč- i SOTOrl P^fesor nost, jih sprevideli in si začeli ™* *ega ^^ n£rt<\ i razmišlja o političnem pOIozaju utirati nova jx>ta. Knjiga dokazuje, da profesor Žebot z veliko vestnostjo zasleduje razvoj v domovini, zbira podatke in jih kritičnio presoja. Knjiga je razdeljena namesto podpisnikov Deklaracije m nje- ^^ ki je lbila ajena že dav. ne vsebine. V tem primeru je grozila nevarnost, da bo na pritisk s strani Tita in Centralnega komiteja ZK Jugoslavije, v ka-iterem odločajo Srbi, izmenjano celotno vodstvo hrvaške partije | (tisto, ki čuti hrvaško) in bi prišla ta v roke srbofilskim in ran-kovičevskim elementom, če pa se postavi proti Deklaraciji, se tako obvaruje pred takimi po skusi udara s strani rankovičevcev in hkrati tudi sam prevzame Jkaznovamlje" podpisnikov, kar je skoraj isto kot da jih zaščiti pred besom Beograda. Kajti razlika je v tem, če so grajani iz ust kakega Bakariča, ki hkrati porabi priložnost, da mahne po centraliz- no v dobi stare Avstrije. Toda vse 'kaže, da je v Jugoslaviji ne bo pričakal. Seveda bi si lahko zgradil bolnišnico in še marsikaj, če mu ne bi Beograd ropal sredstev. iki bi morala iti v ta namen. (In se še dobe ljudje, ki | se boje, kako bo ..Slovenija živela", če bo neodvisna....) ODMIRANJE IPARTIJE Že vse od prvih povojnih let Radio Koper je oddajal eno zadnjih nedelj v oddaji ..Nedelj-sko sreartje" razgovor z mladino pod naslovom ..Mladina in klubi". Razgovor je tekel o takoime-novanih mladinskih klubih, ki predstavljajo novo pobudo režima, da bi vendar napravili mladino bolj aktivno in jo navezati na režim. V razgovoru je bilo seveda precej mlatenja prazne slame (med drugim je govoril neki južnaik, Iki niti ni znal dobro slo vensko, pa je seveda zastopal slo vensko mladino). Vendar je izzvenelo vse zelo pesimistično. Ze-belj je zadelo na glavo neko inteligentno deikle iz Nove Gorice, gimnazijka, ki je odkrito povedala, da ne verjame v uspeh ,.mladinskih klubov". V Postojni (in najbrž tudi drugje) skušajo po živi ti mladinski klub s tem, da imajo vojaki prost dostop vanj. Temu so se uprli mladinci sami, češ da si hodijo vojaki v klub samo iskat dekleta. Toda obveljal je siklep partije: vojaki smejo zahajati v klub. In to naj bi bil klub slovenske mladine! • V zadnjih petih letih se je zaposlilo v Sloveniji 66.000 oseb iz drugih republik — samo neko liko manj kot je znašal naravni prirastek Slovenije. Tri četrtine priseljencev so bili nekvalificirani delavci. če to sploh hočejo, česar pa še ' no bila pripravljena v Ljubljani, niso dokazali — da bo slovenski objavili v slovenskih časopisih?! narod sam odgovarjal za svoje j Iz dveli razlogov, če ne več. Pr-1 delo in sam razpolagal s svojimi . vdč, ker bi v Ljubljani njena pridobitvami. V Jugoslaviji je | liamršljenost bila na mah odkri- to doslej bilo nemogoče. I ta, in drugič, ker bi zato s tem j. in. j člankom napravili le reklamo za | ozadju. Zebotove analize v SLOVENSKI DRŽAVI in za njegovo knjigo SLOVENIJA — VČERAJ, DANES IN JUTRI. K tej nepojasnjeni demonstraciji na filozofski fakulteti se bomo povrnili, ko bo kaj več znanega o njenem prikrivanem _ 1 nam profesor Žebot pripoveduje o Ehrlicroivem "višarskem" slovenstvu, o njegovem presojani ju slovenskega položaja ob začetku vojine in spoznanju, da moramo Slovenci svojo usodo zgrabiti s svojimi rokami. V času ene največjih slovenskih ™' šovinizmu in hegemoniji (le tragedij je profesor Ehrlich za-. da rabi besede srbska, a kakš- sejial seme slovenske drža-v,ne j naJ bi bila sioer?>' ali če Jih miisld. Ob "višarskem" Slovenstvu ! Poganja beograjski režim di- | rektno. Seveda se je hrvaški CK ZK odločil za bolj taktično potezo. Po Zagrebu kroži „vic": Posekati glave podpisnikom Deklaracije, to pa prepustiti CK ZKH, da jo ..spravi skozi" (progura). In ta „vic" dobro izraža bistvo sedanje politične afere v Jugoslaviji, ki pa samo dokazuje, da se nasprotja med Srbi na eni strani in med drugimi narodi Jugoslavije vedno bolj zaostrujejo. razmišlja profesor Žebot o slovenski narodni biti in krščanski kulturi in načenja vprašanje Slo venske narodne sprave. V dvanajstem poglavju: "Osnove trajnega miru", ki je zaključno poglavje, pa povezuje profesor Žebot vprašanje Slo venije in slovensKe države s •stremljenjem za Ohranitev svetovnega miru in s pogoji njegove trajnosti. Mate Resman V spomin profesorja Lamberta Ehrlicha ob 25-letnici njegove smrti ( 26. maja 1942 — 26. maja 1967) je pravkar izšla knjiga univerzitetnega profesorja dr. Cirila Žebota slovenija VČERAJ, DANES IN JUTRI Knjiga, ki obsega 12 poglavij z 12 dodatki, je izvirna razprava o evoluciji življenja, gospodarstva in državnosti v Sloveniji po prelomu leta 1945. Knjiga je izšla v založbi avtorja pri Mohorjevi družbi v Celovcu (Vtktringer Ring 26), kjer jo je moč kupiti ali naročiti po pošti ($ 3 za USA in Kanado, 3 avstralske dolarje za Avstralijo in 30 avstrijskih šilingov za Evropo). NAROČILA SPREJEMAJO TUDI Za U.S.A. M. Resman 1089. E. 68. Str. Cleveland, Ohio, 44103 Za Argentino: Simon Rajer za Avstralijo: Zvone Hribar Za Kanado: V. Mauko 1115 Bay St., Toronto 5. Ontario C. Uruguay 743 Buenos Aires