Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. postale - II Gruppo
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina . .	. . . L	1.250
34170 Gorizia, Riva Piazzutla, 18 - tel. 3177	Letna naročnina . .	. . . L	2.500
PODUREDNIŠTVO:	Letna inozemstvo . .	. . . L	3.500
34135 Trieste, Vicolo d. Rosse, 7 - tel. 37603	Poštno čekovni račun:	štev. 24/12410	
=
Wk
Leto XXI. - Štev. 2 (1032)
Gorica - četrtek, 9. januarja 1969 - Trst
Posamezna številka L 50
Doklej bodo še brez božiča? Bitka za vesoljski prostor
V	Sloveniji so tudi letos bili brez božiča. Vsaj uradno ga niso obhajali, ker je bil delavnik. Zasebno so pa imeli božič povsod; tudi v družinah partijcev. Polnočnice so napolnile cerkve po vseh župnijah. V Ljubljani so v stolnici pri polnočnici peli operni pevci; tudi pri frančiškanih je bilo petje na višku. V cerkvi pa ljudstva, da se nisi mogel ganiti. Že dve uri prej so začeli prihajati ljudje. Pred prazniki so prodajali božične razglednice tudi z verskimi motivi. Prav tako so letos izšle nove plošče z božičnimi pesmimi. Vendar so božič uradno tudi letos ignorirali.
In ljudstvo to boli. škofje so na skupni konferenci v Zagrebu vložili na zvezno vlado prošnjo, naj bi se božič proglasil kot praznik družine, podobno kot se na Vse svete skupno obhaja dan mrtvih. Toda na prošnjo niso dobili odgovora. Nekateri verniki so se obrnili na vodstvo televizijskih oddaj v Ljubljani in prosili, naj bi se med prazniki spomnili v programu tudi na verske motive. Toda direktor oddaje je prosilcu inž. Jožetu Strgarju med drugim takole odgovoril: »Sporočiti vam želim, da RTV Ljubljana v svojem radijskem in TV programu ne namerava tudi v prihodnje prilagajati programske vsebine katoliškim ali kakim drugim verskim praznikom in verski dejavnosti.« (»Družina« 1. decembra 1968).
Rezek odgovor, kot da bi bil direktor Milan Marčun neomejen gospodar ljubljanske televizije in ne samo državni uradnik in kot bi bila televizija njegova osebna ustanova in ne skupna last državljanov, ki jo vzdržujejo s svojimi davki.
Prav dostojen odnos javne ustanove do občinstva, ki pove svoje želje! Pri tem se človek vprašuje, komu je televizija namenjena? Direktorju in uslužbencem ali občinstvu? Je namenjena partijcem in ateistom ali je namenjena vsem Slovencem, tudi tistim v tujini?
Mi Slovenci v zamejstvu bi zelo radi videli in slišali televizijske in radijske programe, ki bi bili v soglasju z božičnimi prazniki slično kot je tudi letos odlično napravil tržaški radio. Naš ponos, da smo Slovenci, bi samo zrastel, saj je italijanska televizija v tem oziru za božič vedno tako zelo revna.
Pa tudi Slovenci v domovini bi bili zadovoljni, saj so to prosili. Poleg tega je tudi po zadnjih statistikah v Sloveniji še vedno nad 67 % ljudi bolj ali manj vernih (Glej »Delo« 26. dec. 1968). Vsi ti bi za praznike radi kaj slišali o praznovanju božiča in o božičnih obredih. To delajo vse televizije in vse radijske postaje po svetu razen v Rusiji in na Kitajskem. Uverjeni smo, da bi tudi nereligiozni Slovenci za božič radi prisluhnili božični pesmi na radiu ali prisostvovali kakemu božičnemu prizoru na televiziji.
Gospodje, ki vladate nad slovenskim ljudstvom! čustva se ne dajo zbrisati z gospodarsko reformo, kot jih ni izbrisal v Sloveniji stalinizem. Čas bi bil, do se o tem uverite in da ustrežete ogromni večini rojakov doma in v zamejstvu, ki si želijo božiča tako, kot je v navadi pri Slovencih povsod, kjer prebivajo. S tem ne boste nič izgubili, temveč samo pridobili !
Papež je.posvetil dvanajst novih škofov
Na praznik sv. Treh kraljev je posvetil sv. oče Pavel VI. v baziliki sv. Petra dvanajst škofov iz sedmih različnih držav (ZDA, Kanada, Mehika, Bolivija, Kongo, Francija, Italija). Posvečenje mu je dalo priložnost, da je poudaril božji izvor škofovske oblasti.
Škofovstvo je Kristusova ustanova, zato nima svoje osnove v občestvu vernikov, pač pa naj služi posvečevanju tega občestva. Sv. oče tega ni brez razloga poudaril. Premnogi katoličani, pa tudi nekateri teologi, danes škofovski službi oporekajo njen božjepravni značaj; in če že ne zavračajo škofovske avtoritete kot take, se pa vsaj zoperstavljajo načinu, kako nekateri škofje to oblast nad verniki izvajajo. Klasičen primer v tem nam nudi spor med verniki in njih dušnim pastirjem naselja Isolotto v Firencah s kardinalom Floritom.
Sv. oče je v svojem govoru poudaril, da mora biti vsak škof prevzel pravover-
nosti in zvestobe katoliškim dogmam; danes žal pravovernost ni »ravno na prvem mestu med kristjani. Saj je kar neverjetno, koliko resnic je osporavanih in kako neomejeno svobodo si nekateri prilaščajo v njih razlaganju. Ni pa zvestoba pravovernosti v opreki s težnjo, zaklad vere tolmačiti in približati ljudem na čim bolj razumljiv način. Škofom je potrebna prav ta modrost, da znajo ohraniti bistvo nauka in ga ločiti od tega, s čemer je možno posodobljenje razlage.
Vidno je, da sv. oče zadnje čase stalno »popravlja« nered, ki ga je vneslo napačno pojmovanje koncilskih dekretov v življenje pokoncilske Cerkve. Nekateri se pri tem bojijo, da bodo ti posegi sv. očeta nehote utrdili v njih zadržanju tiste konservativne škofe, ki še vedno vladajo v svojih škofijah na predkoncilski način in se malo menijo za to, da bi koncilske odloke, zlasti glede duhovniških in laiških svetov, sprovedli v življenje.
Zmoti most met' Ameriko ii Nemčije
Na praznik sv. Treh kraljev je začel delovati ogromen zračni most med Sev. Ameriko in Zahodno Nemčijo. Gre za letalski prevoz 12.000 ameriških vojakov ter štirih letalskih eskadril s 96 letali vrste »Phantom«, ki so nameščene v Novi Mehiki ter predstavljajo stalno rezervo vojaške obrambne organizacije NATO v Evropi.
ZDA so z namenom, da zmanjšajo stroške vzdrževanja svojih čet v Evropi, del teh čet nastanile na svojem ozemlju, a jih držijo v stalni pripravljenosti, da se takoj vrnejo v Evropo, če bi razmere to zahtevale. Operacija »Reforger 1«, ki se te dni vrši, naj bi dokazala možnost in uspešnost takega hitrega prevoza čet.
Nemški vojaški tehniki ne kažejo pre-zaupanja v ta način dovažanja voja-''S čet. Me nijo, da je tak prevoz v času niIj< lahko izvedljiv, toda če bi prišlo do resmnega sr>opada, kdo jamči, da bodo Po zricU prjj )eijane čete lahko pristale in če bod, splo' t pravočasno prišle. Nagla in inojstrs-o i> oeljana zasedba Češkoslovaške pret»ki0 poletje priča, da uspe tisti, ki ima pnbuc lo v svojih rokah. Čete bi
morale biti stalno na nemških tleh, ne pa nekje daleč v Sev. Ameriki, če se hoče Sovjetom preprečiti skomine po nadaljnjem osvajanju.
Amerikanci pa mislijo, da je njih sistem rotacije čet kar zadosten, da vliva Sovjetom strah in spoštovanje. S pravkar pripeljanimi četami bodo začeli 20. januarja z zemskimi manevri v pokrajini Grafen-\vohr na Bavarskem blizu češko-nemške meje. Načrt predvideva umišljen napad rdečih armad iz češkoslovaške in Vzhodne Nemčije, ki ga bodo skušale NATO čete zadržati blizu meje. Manevri se bodo končali 4. februarja, stali pa bodo 12.000 milijonov lir.
Seveda ti manevri Sovjetom prav nič ne gredo v račun. Sovjetska tiskovna agencija Tass jih je ostro obsodila, češ da povečujejo psihološko napetost v Evropi. V Frankfurtu na Maini, kjer so v ponedeljek pristale prve čete iz Amerike, sta bila navzoča tudi dva sovjetska časnikarja. Po pregledu dokumentov ju je ameriški častnik pozval, naj se odstranita, ker ju ni nihče povabil.
Oktobra meseca leta 1957 je poslala Sovjetska zveza v vesolje prvi umetni satelit »Sputnik I«, ki je začel krožiti dkrog zemlje. Se-vernoamerikanci so isti podvig zmogli šele naslednje leto. Pričela se je vesoljska tekma, v kateri so Rusi dolgo časa prednjačili. Bili so Rusi tisti, ki so v aprilu 1961 izstrelili v vesoljski ladji na pot okrog našega planeta prvega človeka, sedaj že pokojnega kozmonavta Jurija Gagarina. Uspešno je enkrat obkrožil zemljo, nato pa rahlo pristal nekje v Kazakstanu. Podvig prvega ameriškega astronavta Johna Glenna je bil veliko bolj skromen; dvignil se je navpično za 30.000 km in se nato navpično zopet vrnil na tla. Nato je bila Sovjetska zveza spet prva, ki je poslala v vesolje ladjo z več ljudmi; enako je bil Rus tisti, ki je prvi opravil vesoljski sprehod izven ladje. Končno je bila sovjetska raketa tista, ki je prva pristala na mesecu.
Ameriški prestiž je bil naravno s temi sovjetskimi uspehi močno prizadet. Da bi dosegli zamujeno in prešli v vodstvo, so Amerikanci pospešili svoj vesoljski program, ki je stal do sedaj vsakega državljana ZDA približno 700 dolarjev. Krona vseh teh naporov je bilo nedavno desetkratno obkroženi e lune, ki je oddaljena od zemlje
384.000	km, 24. decembra 1968 z ladjo »Apollo 8«. Bil je to izredno tvegan podvig, ki je skrival v sebi več negotovosti. Toda vse naprave na vesoljski ladji so delovale brezhibno. To je seveda napolnilo Amerikance z velikim optimizmom z ozirom na bodoči prodor v vesoljski prostor. Za 20. februar 1969 so že napovedali polet vesoljske ladje »Apollo 9«. 9. maja naj bi odletela proti mesecu ladja »Apollo 10« in se mu približala na 15 km. V avgustu 1969 pa naj bi na luni pristali z »Apollo 11« prvi zemljani. Amerikanci so prepričani, da bodo to prav oni.
BOJ MED DVEMA DRUŽBENIMA UREDITVAMA
Sovjetska zveza je danes v zaostanku v tekmi za vesolje. To jasno povedo tudi statistike. ZDA so poslale v vsemirje 18 vesoljskih ladij z ljudmi, Sovjetska zveza le deset; z več kot enim človekom so jih poslale ZDA dvanajst, SZ komaj dve; Amerikanci so preživeli v vesolju 3215 ur, Sovjeti 629.
Bitka za vesoljski prostor pa ni le vprašanje prestiža med dvema državama, ki si lastita vodstvo sveta, temveč tudi boj med dvema družbenima ureditvama. Ko se je Jurij Gagarin vrnil iz vesoljstva, je porogljivo izjavil, da je ves čas poleta iskal Boga in angele, a zaman. Ameriški vesoljci, prepričani kristjani, so pa na sveti večer molili za mir na zemlji. Brali so tudi odlomke iz sv. pisma ter poslali zemljanom voščila za srečen in vesel božič. O vsem tem seveda dnevno časopisje v Sloveniji ni črhnilo besedice.
William Anders, najmlajši od astronavtov, ki so poleteli okrog meseca, je katoličan. Pred poletom je bil z vso družino (pet otrok) pri sv. maši, ki se je darovala po njegovem namenu. S seboj v vesolje je vzel tudi košček štole papeža Janeza XXIII. z njegovo svetinjo, ki mu jo je poklonil škof iz San Diega v Kaliforniji. Wil-liam Anders je tudi izpovedal, da
tem bolj veruje v Boga, bolj ko prodira v vesolje.
Poveljnik ladje »Apollo 8«, Bor-man Frank, pa ob nedeljah nastopa kot laični pridigar episkopalne Cerkve pri Sv. Krištofu v Taylor Lake pri Houstonu. Na sveti večer je takole molil: »Gospod, daj nam oči, da kljub človeškim uspehom vidimo v svetu tvojo ljubezen. Daj nam vero, da bomo kljub nevednosti in slabosti upali v tvojo dobroto. Daj nam spoznanje, da bomo še naprej molili z odprtim srcem. Razodeni nam, kaj mora vsakdo izmed nas storiti, da bo pospeševal dan vesoljnega miru.«
TEKMA GRE NAPREJ
Toda mesec ni edini cilj astronavtov. Leta 1975 naj bi poleteli po izjavi raketnega strokovnjaka VVernherja von Brauna vesoljci okrog planeta Venera, leta 1978 pa okrog Marsa, kjer naj bi pristali prvi ljudje leta 1982.
Od zadnje nedelje 5. januarja je na poti proti Veneri sovjetska sonda »Venus 5«. Leti s hitrostjo
40.000	km na uro in bi morala doseči Venero sredi maja. Sonda tehta 1130 kg in je opremljena s številnimi znanstvenimi aparati.
Človeštvo je lahko v resnici ponosno na te podvige. Že zaradi priprav na te polete so znanstveniki iznašli vrsto stvari, ki so koristne za industrijo in uporabne za vsakdanje življenje. Ljudi, ki so sodelovali in še sodelujejo pri teh poletih, je treba upravičeno šteti med velike pionirje človeškega napredka kot so bili npr. Krištof Kolumb, Vasco da Gama, Ma-galjanes in drugi. Treba je občudovati pogum in hladnokrvnost teh ljudi, ki se ne pomišljajo tvegati celo življenje v službi človeškega napredka.
Ne bomo se zato čudili, če se je treh ameriških astronavtov, ki so si za letošnji božič ogledali luno od blizu, spomnil tudi sv. oče Pavel VI. v nedeljo pred božičem v svojem nagovoru romarjem na trgu sv. Petra. Pohvalil je izredni znanstveni in organizacijski uspeh njihovega podviga.
Razorožiti policijo ali ne?
V Avoli na Siciliji, kjer so poljedelski dninarji stavkali in hudo demonstrirali, je obkoljena policija uporabila orožje in dva delavca sta izgubila življenje.
Ta tragični dogodek je sprožil misel o razorožitvi policije pri sindikalnih akcijah. Predlogi za razorožitev se vrstijo po vseh krajih države. Tudi v Gorici sta načelnika demokrščanskih in komunističnih občinskih svetovalcev predložila vsak svojega. Razprava o tem je bila 20. decembra. Uvodoma je župan preči tal podrobno izjavo, ki je izražala mnenje vseh treh v odboru zastopanih strank (KD, PSI in SDZ). Ta izjava pa ni prišla v razpravo in na glasovanje, ker sta predstavnika demokristjanov in komunistov vztrajala vsak na svojem predlogu, sicer bi verjetno prejela glas vseh svetovalcev.
V imenu svetovalcev SDZ je dr. Sfiligoj najprej izrazil sožalje svojcem padlih delavcev in solidarnost z delavci, ki se morajo za svoje pravice še vedno boriti s stavkami, često s tragičnimi posledicami. Krivdo za to je pripisal zakonodajni oblasti, ki še do danes ni izdala pravilnika za stavkanje, ki ga predpisuje 40. člen ustave. Graja pa gre tudi sedanji vladi, ki niti pod vtisom dogodkov v Avoli ni smatrala za potrebno urediti to važno zadevo.
V ostalem je treba podčrtati, je nadaljeval dr. Sfiligoj, da bi razorožitev policije samo pri sindikalnih agitacijah predstavljala privilegij samo za del državljanov odnosno samo za en razred, medtem ko pravi 2. člen ustave, da so vsi državljani enaki pred zakonom; 3. člen ustave pa priznava in jamči vsem državljanom uživanje človeških pravic. Zaradi tega bi pri zahtevah za svoje pravice morali biti vsi državljani enaki, tako da bi jih nikjer ne ovirala oborožena policija. To pa je nemogoče, ker časi niso pri nas za to še dozoreli! Niti drugod v Evropi ni policija razorožena, je pripomnil govornik.
Pri glasovanju je povedal, da so se svetovalci SDZ že odločili za demokrščansko resolucijo, toda ker je zadnji hip njen predlagatelj, na namig komunističnega svetovalca, črtal zahtevo, da se organi javne varnosti pravno in kazensko zaščitijo, kadar bi pri takih akcijah nastopili neoboroženi, se bodo raje glasovanja vzdržali. To so tudi storili. »In sicer zato — je dejal dr. Sfiligoj —, ker smo svetovalci SDZ vedno na strani delavcev, kadar gre za njihove gospodarske pravice in zahteve, ne pa takrat, ko gre za pomoč, da pridejo komunisti na oblast.«
V zadevi je potrebno pojasniti, da po-
licija v Angliji nastopa običajno neoborožena, ker so časi tam za to že dozoreli, saj imajo Angleži visoko državljansko in družbeno disciplino ter omiko. Zakona glede razorožitve pa niti v Angliji ni in za uboj policaja velja tam smrtna kazen.
Kaj pa v Jugoslaviji?
Policija nastopa tam vedno oborožena, tako pri delavskih stavkah kakor pri drugih demonstracijah. Pred tedni so bile velike demonstracije v Prištini in tudi tam je policija uporabila orožje. Eden od demonstrantov je bil ubit. Zdaj pa beremo tudi v slovenskem tržaškem dnevniku, da bodo domnevni vodje tamkajšnjih demonstracij odpuščeni iz službe; to se pravi, da bodo ob kruh! Zares lep primer spoštovanja svobode državljanov, ki se borijo za svoje pravice...!
Interpelacija dr. Štoke v zvezi z Rižarno
V	okviru dokumentarnega ciklusa »Zgodovinski spomeniki« namerava ljubljanska radiotelevizija posvetiti eno oddajo tržaški Rižarni, ki je bila žalostno prizorišče naci-fašističnega terorja predvsem nad slovenskim prebivalstvom. (La zakaj so zadnje čase lepo prepleskali lastnoročno napisana imena ubogih žrtev v posameznih celicah?)
Tržaško županstvo je ljubljanski radioteleviziji izdalo dovoljenje in dalo na razpolago vodiča. Tržaška policija pa je televizijskim operaterjem prepovedala snemati in jim rekla, da morajo imeti dovoljenje notranjega ministrstva.
Deželni svetovalec Slovenske skupnosti dr. Štoka je naslovil na deželni odbor interpelacijo, v kateri ga sprašuje, »ali ve za ta dogodek in kaj namerava storiti, da bo:
1. italijanskim in inozemskim snemalnim skupinam ter vsem obiskovalcem dovoljeno filmati ali slikati v notranjosti Rižarne in zunaj;
2. da ne bodo te operacije (registracija, fotografiranje) podvržene nobenemu birokratskemu dovoljenju ministrstva niti katerega koli organa ali ustanove, ker ne gre v tem primeru za kraj, podvržen vojaškim služnostim, ali vojaškega značaja, marveč za svet kraj, ki mora biti dostopen vsem, kjer koli živijo, tako da ga bo lahko vsakdo obiskal ter se seznanil z nečloveškim trpljenjem Slovencev in Italijanov za bolj pravično in boljšo prihodnost.«
Razstava nabožne umetnosti nima
IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI
Prejšnjo soboto zvečer so v prostorih Katoliškega doma v Gorici slovesno odprli razstavo slovenske ljudske nabožne umetnosti, ki jo je priredila Zveza slovenske katoliške prosvete. Razstava je porazdeljena po atriju, hodniku in spodnji dvorani Katoliškega doma. Obsega značilne predmete in okraske, kipe in slike, ki so jih za to priliko posodili Etnografski muzej v Ljubljani, Goriški muzej v Novi Gorici ter upravni odbor Kraške hiše v Velikem Repnu.
Sobotne svečanosti so se udeležili najvišji predstavniki oblasti in javnega življenja v mestu ter mnogi povabljenci. Tako so bili prisotni goriški prefekt dr. Pietrostefani, kvestor dr. Chinni, občinski odborniki Agati, dr. Bratina in De Simone, deželni svetovalec dr. Štoka, števerjanski župan Klanjšček, goriška občinska svetovalca dr. Sfiligoj in dr. Bratuž. Med cerkvenimi predstavniki naj omenimo msgr. dr. Močnika in msgr. dr. Klinca. Prisotna sta bila oba ravnatelja slovenskih srednjih šol, prof. Rožič in prof. Lojkova. Med udeleženci je bil tudi ravnatelj slovenske tržaške radijske postaje inž. Sancin. Od predstavnikov onstran meje naj omenimo direktorja knjižnice v Novi Gorici Marjana Breclja, dalje ravnatelja Goriškega muzeja dr. Branka Marušiča. Za Ijubljan-
Dne 17. decembra 1968 je goriški nadškof msgr. Peter Cocolin izdal tale dekret: Zaradi potreb vernikov naše nadškofije; potem ko so se pritrdilno izjavili svetni in redovni duhovniki goriškega mesta zbrani na svojem sestanku; potem ko so tudi goriški kapitelj In gg. dekani dali svojo pritrditev, s tem dekretom dajemo dovoljenje, da se na vse dneve pred zapovedanimi prazniki in nedeljami ob 19.30 bere ena sv. maša v cerkvi Srca Jezusovega za vse vernike, ki iz upravičenega razloga ne morejo prisostvovati maši na zapovedani dan. Z udeležbo pri tej maši morejo verniki zadostiti svoji dolžnosti o zapovedani udeležbi pri sv. maši.
4- Peter Cocolin, nadškof Dekret goriškega nadškofa je jasen. V želji, da pride na pomoč tistim, ki na nedeljo ali praznik ne morejo prisostvovati sv. maši, dovoljuje, da zadostijo svoji krščanski dolžnosti s tem, da so pri maši v soboto zvečer. Za sedaj morejo to opraviti samo v cerkvi Srca Jezusovega, kjer se bo na predvečer praznikov in nedelj brala sveta maša naslednjega dne in bo med mašo tudi primerna pridiga.
Uvajanje sobotnih maš za zadostitev nedeljski dolžnosti je v katoliškem svetu že precej razširjeno. Brali srno poročila od tu in tam, da so razni škofje dali takšna dovoljenja. Sedaj se je za ta korak odločil tudi goriški nadškof. Vendar je v dekretu poudarjeno »za vse vernike, ki iz upravičenega razloga ne morejo prisostvovati maši na zapovedani dan«. To se pravi, da Cerkev ne daje splošnega dovoljenja za vse, temveč samo za tiste, ki predvidevajo, da naslednji dan ne bodo mogli k maši, ali ker bodo nujno zaposleni ali
ski etnografski muzej je bil prisoten ravnatelj dr. Makarovič, z njim pa je bil tudi predstavnik etnografskega muzeja iz Beograda. Med italijanskimi udeleženci sta bila tudi prof. Fulvio Monai in dr. Sergio Tavano.
Goste je sprejemal predsednik Zveze dr. Humar, nakar je sledil kratek uvodni program v veliki dvorani. Tu sta razstavo orisala prof. Milko Rener v italijanščini in gdč. Marija Ceščutova v slovenščini. Prof. Rener je poudaril pomen ljudske umetnosti in njen razvoj na Slovenskem. Sledil je ogled razstave, ki sta ga vodila dr. Makarovič in prof. Rener, prvi za slovenske, drugi za italijanske goste.
Po ogledu razstave je sledila zakuska v hotelu »Transalpina«, ki so se je udeležili vsi predstavniki oblasti in drugi povabljenci. V prijetnem vzdušju se je nato med zbranimi gosti razvil prisrčen pogovor.
Razstava slovenske ljudske nabožne u-metnosti zasluži, da si jo vsakdo ogleda, saj je prikaz pristnosti slovenske religioznosti v teku stoletij, obenem pa priča o živem čutu za umetniško ustvarjanje med slovenskim narodom.
Razstava bo odprta do nedelje, 12. t. m.
a. b.
ker bodo morda šli že zgodaj z doma na potovanje ali izlet, pa ne bodo mogli biti prej ali med vožnjo pri sv. maši. Namen dekreta ni torej v nobenem primeru ta, da bi posvečevanje nedelj prenesli na soboto, temveč samo ta, da bodo verniki bolj čutili potrebo po posvečevanju nedelj in praznikov z udeležbo pri maši; da se torej ne bodo mogli izgovarjati, da zaradi zgodnje ure odhoda niso mogli k maši. Taki naj gredo na soboto zvečer k Srcu Jezusovemu.
Cerkev s takimi dovoljenji, kakor že prej z uvedbo večernih maš, kaže, kako zelo razume nove razmere, ki se je v njih znašel kristjan v sodobnem življenju, a mu istočasno kliče v spomin, da je kljub temu dolžan posvečevati nedeljo in prisostvovati Kristusovi daritvi, ki ostane za vse vir milosti. Zato mu skuša izpolnjevanje te dolžnosti olajšati, da se ne bo kdaj izgovarjal pred večnim Sodnikom, 'da mu je Cerkev s svojo ozkosrčnostjo onemogočala, da bi ostal dober kristjan.
*	* *
Ob izidu tega dekreta goriškega nadškofa izražamo še eno željo: naj bi olajšava upoštevala tudi, da žive v nadškofiji slovenski verniki, in naj bi se zato raztegnila tudi nanje tako, da bi bila v mestu ena sv. maša tudi za vernike slovenskega jezika. V ta namen bi bila najbolj primerna corkev sv. Ivana, kjer je že tako in tako večerna nedeljska maša za Slovence iz mesta in z dežele.
Širite »Katoliški glas"
Slovenska zdravnica v Vietnamu
Nemški Rdeči križ je poslal pred dobrima dvema letoma v Vietnam bolniško ladjo »Helgoland«, ki je nekaka plavajoča bolnišnica ob vietnamski obali. Prvo leto je bila zasidrana blizu Saigona, sedaj se pa zadržuje v bližini drugega največjega južnovietnamskega mesta Dananga. Na tej ladji vrši službo zdravnice od 27. julija 1968 dr. Marija Prijatljeva, katera je diplomirala v Buenos Airesu, odšla nato na specializacijo v Zahodno Nemčijo in se tam potem obvezala, da bo pol leta opravljala zdravniško službo na omenjeni ladji. V »Svobodni Sloveniji«, glasilu slovenskih povojnih izseljencev v Argentini, je dr. Prijatljeva svoje vtise takole opisala:
»Iz Frankfurta sem odletela 25. julija. Spotoma smo se ustavili v Atenah in Karačiju (Zahodni Pakistan), prenočili pa v Bangkoku, glavnem mestu Siama. Drugi dan me je letalo neslo naprej v Saigon in nato še do Dananga. Vožnja je bila sicer zelo mirna, toda dva dni potovanja po zraku človeka končno le utrudi.
Naša ladja se čez dan zadržuje v pristanišču, zvečer ob pol sedmih pa odrine malo bolj ven, da smo na varnem pred morebitnimi presenečenji. Na ladji imam svojo kabino, razmeroma še kar precej veliko in z lastno kopalnico, tako da se zaradi stanovanja res ne morem pritoževati. Zvečer me je včasih malo strah. Prijetno pač ne bi bilo, če bi začele kdaj rakete tudi na nas frčati. Do sedaj nismo imeli težav, pa je ladja že dve leti v Vietnamu.
Bolniki — vsi so samo civilisti — so nastanjeni v treh velikih sobah. Vsega je ikakih 150 postelj, bolnikov pa med 180 in 200. Večinoma so ranjenci. Nekaj sto metrov od pristanišča imamo tudi ambulanto, kamor pride vsak dan nad sto ljudi. Na vse mogoče bolezni se pri tem naleti. Zelo veliko je slabokrvnih in jetičnih, precej pa je tudi tropskih bolezni vseh vrst.
Na ladji imamo povsod hladilne naprave. Kakor so koristne, pa niso dostikrat zdrave, ker je temperaturna razlika med notranjostjo in zunanjim svetom prevelika. Tako pride do močnih prehladov in celo do primerov pljučnice. Tudi do sonca je treba biti nezaupen. Izpostaviti se mu brez prilagojevanja prinese s seboj močne in nadležne opekline. Sama sem to v svoji neprevidnosti temeljito izkusila. Pa to je sedaj že mimo.
Kuhinji imamo dve: eno za naše osebje in drugo za domačine. Včasih gremo jest tudi v vietnamsko kuhinjo. Hrana je krepko popoprana, tako da se morajo čreva temeljito razkužiti, pa če bi bilo v njih še toliko bacilov. Seveda je treba jesti s palčicami in tedaj smo smešni kot kake opice. Vietnamci pa jedo najraje z žlico.
Do sedaj sem se kar dobro počutila in vidim, da bo šest mesecev kar hitro minilo. Ne vem, če bom pogodbo obnovila ali pa se vrnila v Nemčijo. Vsekakor je ta moja služba pomembna za razvoj moje zdravniške osebnosti in koristna za razširjenje splošnega obzorja.«
Vprašujete
Odg ov arj amo
Učiteljstvo in namestitve
Spoštovano uredništvo! Ker je pred časom vaš cenjeni časopis poročal in izrazil svoje mnenje o zadevi goriških osnovnošolskih učiteljev, ki so jim bila zaprta vrata do službe na Tržaškem, se obračam na vas s prošnjo, da bi mi odgovorili na sledeče:
Ali je bila popravljena goriškim učiteljem storjena krivica? In če ni bila, zakaj ni bila? Morda zato, ker problem nima velike važnosti? Mnenja sem, da je to problem, ki sili ne samo na šolsko, temveč tudi na kulturo, socialno in zakaj ne, tudi na politično polje. Mislim tudi, da če se ta krivica ne odpravi, bo imela posledice tudi za tiste dijake, ki obiskujejo ali bodo obiskovali slovensko učiteljišče v Gorici, in to iz preprostega razloga, ker ne bodo mogli ne sedaj ne v bodoče vlagati prošenj za službeno mesto na slovenskih osnovnih šolah na Tržaškem. Spoštovano uredništvo, še nekaj vprašanj imam v tej zvezi, a jih prihranim za bodoče. 7. lepim pozdravom
Martin Kačur
*	* *
Odgovor. - Radi odgovarjamo na vaša vprašanja in to, v kolikor nam je znano. Krivica, ki je bila storjena osnovnošolskim učiteljem na Goriškem, ni bila še popravljena. Ne zgleda, da bi se kaka or-
ganizirana skupina, sindikalna ali politična, za to zanimala, razen italijanskega sindikata osnovnošolskih učiteljev SINA-SCEL, ki se je, kakor je »Primorski dnevnik« poročal, obrnil na glavno centralo v Rim. Da je problem resen, o tem soglašamo z Vami. če se pristojni krogi ne bodo za to stvar zanimali, utegne imeti vsa zadeva daljnosežne posledice. Kar se tiče vlaganja prošenj, bodo lahko tudi v bodoče goriški učitelji prosili za namestitve na Tržaškem, a zaradi »precedenza assoluta« Tržačanov, ne bodo mesta nikdar dobili. In to je jedro celotne zadeve. Zgleda, da je bila res neka ministrska okrožnica napačno razlagana.
Kot nepristranski poročevalci moramo ugotoviti, da so to zadevo potisnili nekako v stran tisti, katerih naloga je prav ta, da ščitijo koristi slovenskih učiteljev bodisi na Goriškem kakor tudi na Tržaškem. Ponavljamo to, kar smo pred časom v našem članku povedali. To' je diskriminacija na škodo slovenskih učiteljev z Goriškega, ker ne velja isti postopek za italijanske osnovnošolske učitelje in tudi ne za slovenske tržaške učitelje, ki iščejo službena mesta izven tržaške pokrajine.
Ker napovedujete nova vprašanja, smo pripravljeni nanje odgovoriti in to prav zaradi tega, da tudi javnost zve, kako krivično se ravna z goriškim učiteljstvom in vse kaže, da po krivdi domačih ljudi.
Spominska kapela pomorjenim misijonarjem posvečena
V	bivšem Belgijskem Kongu je v zadnjih letih zgubilo življenje 179 katoliških in 30 protestantskih misijonarjev. V trajen spomin teh junako,v krščanske ljubezni so v Belgiji na gradu Gentinnes zgradili spominsko kapelo, v kateri so zapisana imena vseh katoliških in protestantskih misijonarjev. Med žrtvami so 103 Belgijci, potem 34 Holandcev, 18 Angležev, 11 domačinov iz Konga, 9 Ameri-lcancev, 9 Italijanov, 5 Špancev, 4 Francozi, 3 Kanadčani, 3 Nemci, en Avstralec in en Novozelandec. Kraj Gentinnes so izbrali zato, ker je v gradu bogoslovje za misijonske poklice. Spominsko kapelo je v prvem letu obstoja obiskalo nad 30.000 ljudi.
Andrej Košič razstavlja v »Pro Loco«. Razstavlja 26 akvarelov, ki jih gre gledati z več zornih kotov.
Že to, da razstavlja naš rojak v uglednem razstavnem prostoru, je več kot pozitivno; da razstavlja akvarele in to same akvarele, se pravi način slikanja, ki postavlja Košiča v vrsto izginjajočega, ali vsaj vedno manj opaznega upodabljanja, s katerim so se proslavljali mojstri pretekle in polpretekle dobe, je tudi pozitivno; najbolj pozitivno pa je morda to, da se Košič intenzivno bavi s slikarstvom, čeprav ga življenjske nujnosti zaposlujejo povsem drugod in najde dovolj časa za fantazije, da si sprosti duha na tak plemenit način.
Ampak tu je kleč, tu zaidemo v do-kajšen precep pri kritiki. Košič išče v naravi zgolj idilo, a se mu barve ne zlijejo povsod tako, kot nam to priroda nudi na vsakem koraku. Idilo samo idilizira in tu je napaka. Dobil sem občutek, da ponekod pronikne impresionizem, ki se pa strogo bije z ostro začrtanimi ločnicami, da se impresionistični vtis spremeni v realistične obrise in postane tako slika lahko zelo prijetna za oko, nima pa tiste teže in dognanosti, ali pa ji manjka tak ščepec, da bi lahko rekli: imeniten akvarel.
Kjer izginejo fragmenti folklore, kotički romantičnih jas, lok, potočka, ki se vije med barvito nujnostjo in zajame umetnik širši prostorski zamah, se spet cepi njegov izraz v dve smeri. Opazni sta predvsem v upodabljanju drevesnih debel, ki se ti zazdijo naenkrat nagrobni križi (mislim pa, da to ni bila hotena motivika, ker mi barvna kompozicija ne pričara vzdušja spokojnosti in pietete!) in pa na beljavo hišnih fasad v ozadju, ki je spontana vizija, simbolika hrepenenja idealiziranega domačega kraja ali vasi, ki jo umetnik idealizira. V tej sliki je Košič’ zrelejši in enovitejši. Iz celotne razstave izstopajo tudi upodobitve cvetja, kjer si je slikar privoščil živahne barve in naravnost tridimenzionalno tehniko. Učinkovito in posrečeno.
Kljub tem kritičnim pripombam pa je razstava vredna ogleda, ker je Košič pošten do slikanja in gre po poti, ki je blizu zlasti odraslim. Prepričan sem, da se slikar ni ustavil tu, temveč nam bo v pri-
Z GORIŠKEGA
Božičnica naših malčkov v ulici Randaccio
Slovenske šole v goriškem mestu so tudi letos proslavile božične praznike s posebnimi prireditvami. Zadnji dan pouka so imeli božičnice na vseh šolah, od višjih srednjih do enotne nižje in osnovne šole.
Otroški vrtec in osnovna šola v ulici Randaccio pa sta imela svojo božičnico v popoldanskih urah, da so se je lahko udeležili tudi starši otrok. Najprej so nastopili malčki iz otroškega v.rtca z božičnim prizorčkom ob jaslicah in drevescu, za njimi pa učenci osnovne šole v svoji lepo okrašeni učilnici. Njihov program je bil kar precej bogat; obsegal je petje, deklamacije, prizorčke in božično igrico. Prireditve se je udeležilo mnogo staršev, ki so tako bili deležni božičnega veselja svojih otrok, oni pa srečni, da so pred svojimi dragimi lahko pokazali, kaj so se lepega naučili.
Doberdob
Nagrajevanje jaslic. - Prof. Ivo Bolčina si je 30.' decembra ogledal dvajset jaslic naših srednješolcev. Prednost pri ocenjevanju so imele tiste jaslice, ki so bile narejene z domačimi sredstvi in smiselno pravilno sestavljene. Prvo nagrado sta tako dobila Joško Jarc in Marino Černič. Sicer pa zaslužijo pohvalo vsi.
Kuhinjski tečaj se je pričel te dni v prostorih kuhinje šolskega poslopja. Pobudo za ta potrebni in koristni tečaj je dalo prosvetno društvo Hrast, za kar se mu iskreno zahvaljujemo. Tečaj, ki ga vodijo šolske sestre iz Trsta (Sv. Ivan), bo trajal do marca in je trikrat na teden v večernih urah. Želimo obilo uspeha in temu sledečih dobrot z jedilnega področja.
Izjava kardinala Legerja
Dopisnik revije »La Rocca« se je v Rimu srečal s kanadskim kardinalom Legerjem, ki se je bil pred enim letom odpovedal svoji škofiji in odšel v Afriko za misijonarja. Kardinal je dopisniku med drugim dejal: »Po enoletnem delovanju imam vtis, da je naše pridigovanje evangelija vse preveč komplicirano. Vera ni teorija, ampak je življenje, je dar, je srečanje z Bogom.«
hodnosti razstavil šfe zanimivejša dela, kajti zgleda, da je neutruden.
Razstava je odprta vsak dan zjutraj in popoldne do 15. t. m.
—ap
LISTNICA UPRAVE
NAROČNINA ZA »KATOLIŠKI GLAS« V LETU 1969: V lirah: za Italijo 2.500 lir, za inozemstvo 3.500 lir.
V	tujih valutah: Argentina 6 USA dolarjev, Avstralija 6 avstralskih dolarjev, Avstrija 140 šilingov, Belgija 300 frankov, Kanada 6 kanad. dolarjev, Sev. Amerika (USA) 6 dolarjev, Francija 30 NF, Nemčija 25 DM, švedska 30 kron, Švica 25 frankov, Anglija 2 in pol funta. Povsod drugod protivrednost USA dolarjev.
Uprava »Katoliškega glasa« ima na razpolago sledeče knjige:
NABOŽNE: F. Žakelj: Zdrava Marija (3.000 lir), F. Jaklič: Pred Bogom pokleknimo (2.000 lir), Jezernik: Janez XXIII. (800 lir), D. Rops: K maši, bratje (800 lir), Družinsko sveto pismo (4.000 lir), Kraljestvo božje (400 lir), J. Kolarič: Škof Rožman - I. del (2.500 lir), Barago na oltar (300 lir), Faure: Tolažba vic (1.300 lir), Miklavčič-Dolenc: Leto svetnikov - I. del (3.800 lir), Msgr. Rossano: Upanje, ki je v nas (300 lir), dr. S. Braj-ša: V zakon (200 lir), Foltej Malgaj: Slovenski Makabejci (150 lir).
POVESTI IN POTOPISI: Janko Mlakar: Herta (700 lir), Mauser: Ljudje pod bičem - III. del (2.600 lir), Turnšek: Stoji na rebri grad (750 lir), I. Jontez: Jutro brez sonca (1.500 lir), V. Zaletel: Po Indiji sem in tja (700 lir) in Po Daljnem Vzhodu (700 lir).
KOLEDARJI in ZBORNIKI ter ostaK' knjige: Koledar 1969 s tremi knjigami-Goriška Mohorjeva družba (1.500 lir), ledar 1969 s tremi knjigami - Celovška Mohorjeva družba (2.000 lir), Zbornik Svobodne Slovenije 1968 ( 3.200 lir), T. Debeljak: Svobodni pogledi (300 lir), CadijO' Poslanstvo delavske mladine (2.6)0 lit )• S. Janežič: Tihe stopinje - psmi 700 lir)-
PLOŠČA: Pravični Gospod, oLrani naS rod! (700 lir).
Z razstave slovenskje nabožne ljudske umetnosti v Katoliškem domu v Gorici: Legenda o sv. Genovefi. Slika na steklo Iz 19. stoletja, ki se hrani v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani
V nedeljo, 12. januarja ob 16. uri
bo v cerkvi sv. Antona Novega v Trstu
Koncert božičnih pesmi
Prireja ga in izvaja Zveza tržaških cerkvenih pevskih zborov.
SoMbii Ufi za nedeljsko imosl
Ob Košičevi razstavi v Gorici
SKUPNO ROMANJE NA MONTSERRAT
g; ;
'	'	O*	i
Skupna romanja tržaških in goriških Slovencev se vrste že devetnajst let, zato postaja izbira cilja vedno težja. Kot boste lahko razbrali iz sporeda, bo letošnje romanje velika novost, kar bo vzbudilo tudi pri takih, id se vedno ne udeležujejo skupnih romanj, zanimanje. Ko boste prebrali celotni spored, se vam tudi prispevek za pot ne bo zdel pretiran.
Letos smo namenjeni na Montserrat, to sc pravi v Španijo. Hočemo vas seznaniti z glavnimi točkami programa; podrobnosti boste našli v letakih, ki jih vsakikrat tiskamo za točnejšo obrazložitev potnega načrta.
NEDELJA, 6. JULIJA; Ob 21. uri odhod avtobusov s Tržaškega in z Goriškega. Vozili se bomo z najmodernejšimi avtobusi, ki so opremljeni z radiem, gramofonom in televizijo.
PONEDELJEK, 7. JULIJA: V jutranjih urah prihod v Genovo, nato prosti čas. Ob 12. uri se vkrcamo na ladjo »Canguro bianco«; ob 13. uri odplujemo proti Španiji. Vozili se bomo vso noč do jutra. Kosilo in večerja na ladji.
TOREK, 8. JULIJA: Ob 10. uri prihod v Barcelono. Namestitev v hotelu prvega razreda, kjer bosta kosilo in večerja. Popoldne obisk mesta z vodičem.
SREDA, 9. JULIJA: Zajtrk v hotelu, nato odhod na Montserrat, kjer bomo do 15. ure. Povratek v Barcelono, prosti čas, večerja.
ČETRTEK, 10. JULIJA: Zajtrk v hotelu, nato odhod iz Barcelone proti francoski meji ob znameniti obali »Costa brava«. Kratek obisk mesta Gerone, prehod špan-sko-francoske meje, kosilo v francoskem mestu Narbonne. Pot nadaljujemo mimo mest Beziers, Montpellier, Nimes (s kratkim obiskom), Tarascon. Ustavimo se v mestu Avignone, kjer bo večerja in prenočitev.
PETEK, 11. JULIJA: Po zajtrku odhod iz Avignona ob 9.30, kratek obisk mesta Aix-en-Provence, Cannes, Nizza, Montecar-lo, Ventimiglia, Savona. Kosilo verjetno v Nizzi. Zvečer prihod v Savono, kjer bo večerja in prenočitev.
SOBOTA, 12. JULIJA: Po zajtrku odhod iz Savone, mimo Genove v Pavijo, kjer bo zaključna pobožnost v znameniti kartuziji. Med potjo kosilo, zvečer povratek v Trst oz. Gorico.
rsi«"' ^ ' Vf~
W , 4R ‘P.
To je v glavnem celoten spored. Kdor želi, ima možnost za posamezno sobo v hotelu in prostor za prenočitev na ladji. Za vse udeležence zadostuje veljaven osebni potni list, za jugoslovanske državljane tudi španski in francoski vizum. Zaradi omejenega prostora na ladji in v hotelih priporočamo čimprejšnjo prijavo. Vsakdo se lahko vpiše na Tržaškem pri svojem duhovniku, na Goriškem pa izključno na upravi našega lista do 6. aprila, ki sovpada z veliko nočjo. Po tem datumu ne sprejemamo nobenega več. Če bomo dosegli določeno število prijavljencev, bomo zaključili vpisovanje že pred določenim rokom.
Prispevek za posameznega udeleženca je
53.000	lir. Pri prijavi je treba plačati vpisnino 3.000 lir, 53.000 lir pa najkasneje do 20. junija.
Gerdol Marij, Grmek Albin, Jakomin Dušan, Miklavec Albert za tržaško skupino; Jurak Jože za Goriško
Protest repentabrskega občinskega odbora
Prejeli smo s prošnjo, da objavimo: Repentabrski občinski ožji odbor, ki se je sestal na svoji redni seji dne 21. decembra 1968, ogorčeno protestira proti antidemokratičnemu in diskriminacijskemu ravnanju upravitelja openske lekarne ter zahteva, da se proti njemu uvedejo naj strožji ukrepi, tudi zato, da se preprečijo taki nadaljnji pojavi.
Zasedanje katoliških profesorjev
Od sobote do ponedeljka je bilo v tržaškem mestu 67. vsedržavno zasedanje Združenja katoliške zveze italijanskih srednješolskih profesorjev (UCIIM). Na zasedanju so razpravljali o reformi višjih srednjih šol. Zasedanju, ki se ga je udeležilo okrog tristo profesorjev, so prisostvovale tudi najvišje krajevne osebnosti.
Dolina — Lokacija športnega centra
Dolinski občinski odbor je po znanem burnem javnem sestanku v Boljuncu prišel do zaključka, da toliko napovedanega športnega centra ni mogoče graditi nikjer drugje kot na prostoru med Dolino in Boljuncem pod cesto, ki vodi mimo županstva.
Po omenjenem sklepu, o katerem so, kot rečeno, že poročali dnevni časopisi, naj bi športni center obsegal nogometno igrišče in pokrito dvorano z ustreznimi higienskimi napravami. Po tem načrtu bi vsi navedeni objekti bili koncentrirani na enem prostoru in bi služili izključno športnikom, v kolikor bi si jih šole zaradi oddaljenosti praktično ne mogle posluževati.
Iz doslej objavljenih načrtov ni razvidno, če bo omenjeni športni center imel tudi tako imenovano atletsko stezo, katera je po mnenju športnih strokovnjakov in vzgojiteljev nujno potrebna. Kajti nogomet je le ena izmed športnih panog in z vzgojnega stališča še zdaleč ni najžlaht-
Božično srečanje na Opčinah
V nedeljo v božični osmini, 29. decembra je bila v Finžgarjevem domu na Opčinah ob zaključku leta družabna prireditev s kulturnim in zabavnim sporedom. Openci so se na ta dan zbrali ob 17. uri v farni dvorani ob 'božičnem drevescu in jaslicah ter preživeli nekaj veselih trenutkov v prazničnem razpoloženju.
Najprej je bil kulturni spored, ki ga je predstavil občinstvu prof. J. Peterlin. Akademičarka Ana Trento je nato podala kratek obračun openske prosvetne dejavnosti v minulem letu. Kot so pokazale slike, ki so spremljale njeno pripovedovanje, se je ta ob letošnji proslavi stoletnice ustanovitve čitalnice na Opčinah precej poživila.
Najbolj razgibana je bila dramatska dejavnost. Domači srednješolci so kar petkrat nastopili s Cijakovo ljudsko igro: Slana voda, medtem ko je openska dramska skupina z uspehom pokazala štirikrat Artačevo veseloigro: Pepče se ženi.
V Finžgarjevem domu je bilo med letom več prireditev in predavanj. Naj omenimo le veseli nastop Rokovnjačev iz Ljubljane ter vzgojna predavanja zdravnika
dr. Pertla in prof. dr. Pertlove. V okviru proslav ob stoletnici čitalnice je bil konec oktobra v Finžgarjevem domu Literarni večer, na katerem so nastopili s svojimi deli pesniki in pisatelji, ki žive na Opčinah. Za sv. Miklavža pa je nastopila mladina s primerno igrico ob zvočni in glasbeni spremljavi.
Openci so si na božičnem srečanju tudi ogledali krajši filmski posnetek letošnje marijanske procesije, ki po svoji tradicionalnosti presega tržaški pomen. Film je posnel in opremil ravnatelj Marijanišča Ivan Dobršek. Posebno točko sporeda je imel domači cerkveni zbor, ki je pod vodstvom prof. Maliča dovršeno zapel sedem božičnih pesmi. Poleg recitacij je sledila daljša božična slika v besedi in glasbi: Koledniki. Med drugimi sta tu lepo podali svoji vlogi Jasna Repinc in Barbara škerlavaj.
S tem je bil kulturni del programa zaključen. Po razdelitvi dobitkov srečolova je bila v dvorani prosta zabava kot na Jernejevo. Openci so si ob pogrnjenih mizah izmenjali misli ter obujali spomine na dogodke minulega leta.
nejša. Zato bi bila velika pomanjkljivost športnega središča, če bi načrt ne predvideval tudi atletske steze. Ce se sedaj prilika zamudi, je ne bo mogoče . več popraviti.
Seja repentabrskega občinskega sveta
Zadnji ponedeljek prejšnjega leta je bila na Repentabru seja občinskega sveta, ki jo je vodil župan Mihael Guštin. Župan je najprej poročal o delovanju odbora v zadnjih treh mesecih. Podrobno je tudi poročal o zapletljajih pri izvajanju občinskega regulacijskega načrta. Odbor je tudi pripravil občinski proračun za leto 1969, o čemer pa bo razpravljal občinski svet na prihodnji seji.
ROJAN
Na praznik sv. Treh kraljev popoldne bi morali imeti v Marijinem domu predstavo Pregljeve dramatizirane povesti »Božji mejniki«. Predstavo pa smo morali zadnji trenutek odpovedati zaradi tehničnih ovir: odpovedalo je centralno ogrevanje. Peč ni delovala. Dvorana je bila mrzla. Z igralci smo se dogovorili, da igro ponovijo prihodnjo nedeljo po koncertu pri Novem sv. Antonu. Koncert bo trajal približno do petih in do šestih bodo lahko prišli v Marijin dom vsi tisti, ki bi si radi ogledali lepo predstavo, ki nam bo pokazala življenje v Istri ob koncu preteklega stoletja. Pregelj je pisal to povest, ko je bil profesor v Pazinu in je od blizu gledal življenje v Istri in živel s tamkajšnjimi ljudmi. Povest je pripravil za oder prof. Jože Peterlin.
Povem še to, da peč že v redu deluje in da bo dvorana v nedeljo prav gotovo razgreta. Prosim oproščenja vse tiste, ki so v nedeljo prišli zastonj v Rojan in so mogli biti le v cerkvi pri večernicah.
Stanko Zorko
Težki položaj Beneške Slovenije
Na seji deželnega sveta v Trstu je 17. decembra svetovalec Slovenske skupnosti dr. Drago Štoka temeljito obravnaval slabi položaj, v kateri se trenutno nahaja vsa Beneška Slovenija od Rezije preko doline ob Teru do nadiških dolin. Rekel je, da nevzdržno gospodarsko, prosvetno in družbeno stanje v omenjenih krajih sicer že vsi poznajo in se tudi vsi strinjajo v tem, da ga je treba izboljšati, toda še vedno manjka splošni načrt gospodarske obnove s posebnim poudarkom na kmetijstvo, na obnovo živinoreje, na pogozdovanje, na gradnjo ljudskih hiš, na industrializacijo, na turistični in gostinski razvoj ter na ureditev cest in voda. Le tako se bo odstranila huda revščina in se zavrlo izseljevanje.
Med prebivalstvom bi bilo treba pospeševati zadružnega duha, da bi ljudje ustanavljali razne zadruge v medsebojno pomoč. Izboljšati bi bilo treba pašnike in planine, bolj preudarno urediti mlekarne in sirarne, obnoviti živinorejo, zavarovati zemljo pred hudourniki, ki vsako leto ogrožajo napore kmetovalcev ter slednjim nuditi bolj pogosto učinkovito podporo.
Treba bi bilo tudi zdelati načrt za ustvaritev krajevne industrije pohištva, sadnih produktov, kostanjevega lesa. Pri Čedadu ali v špetru ob Nadiži bi bilo treba ustanoviti industrijsko področje, da bi bilo na ta način zaposlenih čim več domačinov.
Poskrbeti bi bilo treba tudi za razvoj turizma, tako poletnega kot zimskega, za katerega bi bil primeren zlasti Matajur, saj ima ta gora sneg vse zimske mesece ter istočasno ni predaleč od velikih mest naše dežele. Toda za pospeševanje turizma bi bila potrebna zlasti bolj smotrna povezava cest in prevedba mejnih prehodov druge stopnje v prvega. Medtem ko je Trbiž deležen vseh koristi, katere mu nudi bližina meje, so pa doline ob Nadiži še vedno oropane trgovske izmenjave z Jugoslavijo, pri čemer je glavni vzrok poleg vojaških služnosti prav nezadostna cestna mreža.
Seveda gospodarske krize, v kateri se nahaja Beneška Slovenija, ne bodo rešili posamični ukrepi, ki imajo bolj značaj miloščine, temveč dolgoročni ekonomski načrti, oprti na temu odgovarjajoči proračun. Če pomislimo, da podeljuje osrednja vlada v Rimu milijone in milijone raznim deželam v razvoju, se poraja spontano vprašanje, od kod to, da ista vlada ne pozna fondov za deželo kot je Bene-
ška Slovenija, ki ima vse značilnosti nerazvite pokrajine.
Dežela Furlanija-Julijska Benečija je v prvi vrsti poklicana, da ustvari v Beneški Sloveniji, vključno Rezijo in Kanalsko dolino, bistvene pogoje za gospodarsko in socialno obnovo tega področja, če se hoče odstraniti zmanjševanje prebivalstva in omogočiti tem ljudem mirno življenje, zlasti še, ker so lojalni državljani in katerih narodnostne, jezikovne in kulturne pravice ščiti tako republiška ustava države kakor posebni statut naše dežele, poleg tega pa so te pravice obsežene tudi v listini o človečanskih pravicah, katere dvajsetletnice proglasitve smo se v teh dneh spominjali.
★
SLOVENSKA TELEVIZIJA
Spored od 12. do 18. januarja 1968
Nedelja: 9.30 Po domače z ansamblom Borisa Franka. 9.55 in 11.55 Wengen: Tekmovanja v slalomu. 15.10 Saga o Forsy-tih. 17.45 Novi ansambli - nove melodije.
21.35	Malo za šalo, malo za res.
Ponedeljek: 18.00 Po Sloveniji. 21.55 Glasbena oddaja. 22.05 Zunanje politična kronika.
Torek: 17.45 Risanka. 18.20 Obrežje -oddaja za ital. narod, skupino. 18.40 Torkov večer. 19.10 Skrivnosti narave. 20.35 Celovečerni film.
Sreda:	17.45 Danes sem kozmonavt.
18.30	Pisani trak. 19.15 Niso samo rože rdeče. 20.35 Sofokles: Kralj Oidip.
četrtek: 17.45 Tiktak: Muca copatarica.
18.00	Zapojte z nami: Bach in predklasiki.
18.15	Po Sloveniji. 20.35 Saga o Forsytih.
Petek: 17.25 Daktari - serijski film. 19.00 Svet na zaslonu. 19.30 Naš globus. 20.35 Cleo od 5-71’ - franc. film. 22.10 Popularna glasba.
Sobota: 14.25 Tekmovanje v smuku - posnetek iz Kitzbiihla. 17.45 Po domače. 19.15 S kamero po svetu. 21.35 Burleska. 22.05 Sherlock Holmes. 23.25 Smučarska tekmovanja na Pohorju in Jelovici.
★
VATIKANSKI RADIO V SLOVENŠČINI
Na k.v. 48,47, 41,38 in na s.v. 196 m: v ponedeljek in petek ob 21.30; v torek, četrtek in soboto ob 18.15.
Na k.v. 41,38, 31,10 in na s.v. 196 m: v nedeljo ob 11.50.
Naslov: Radio Vaticana, Via Concilia-zione - Slovenske oddaje - Vaticano.
  Illlllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll .................................................................................
t Msgr. Janez Hladnik
10 V SLUŽBI CERKVE IN NARODA
(SPOMINI)
S PEKOM NA SPREHOD
Škofja Loka ima krasno okolico. Častitljivi srednjeveški grad, nekdaj sedež brižinskih škofov, ki so bili gospodarji loške okolice tisoč let, ta grad kraljuje Jad mestom z mogočnimi potezami svojih s ni po v. Spodaj starodavno mesto, iz katerega rastejo trije zvoniki: šentjakobski, n(»rski in kapucinski; vsenaokrog tvori okvir drevje; dvojna cesta vodi v mesto s strani postaje, na desni hribec s cerkvijo in postajami križevega pota, Poljanšči-ca in Selščica delala naravno zaščito mestu, priklopljenemu na breg, po katerem je bilo še ohranjeno mestno zidovje, mestna obramba iz turških časov. Nad gradom je bil »Krancelj«, venec smrek, od koder je bil izredno lep pogled na mesto in
vse proti postaji in Kranju.
Kaj pa naj rečem o Kamnitniku, ki je bil dragocen kamnolom. Kakih 50 m visok griček je nudil prečudne priložnosti za vse »razbojniške igre«, za prekrasne razglede in za počitek v zeleni travi. Od tam smo spoznavali naše gore in planine, šteli vozove tovornih vlakov, ki so brzeli proti Kranju, sledili toku reke Sore, ki je že združevala oba pritoka in ju vodila proti Medvodam mimo Hoste, kjer je tedaj župnikova] Franc Šaleški Finžgar, pisatelj romana »Pod svobodnim soncem«.
V	Crngrob smo šli gledat rebro »ajdovske deklice«. S spoštovanjem smo stopali mimo Kalanovega doma, a ne vem dobro, kateri Kalan je bil. Vem pa, da sta bila oba: prelat in »vvasservater« (ime »oče vode« je dobil odtod, ker je zavzeto propagiral abstinenčno gibanje) iz bližnje škofjeloške okolice. Pri enem so nam celo dali nekoč jabolka. Joj, kako so bila dobra. Pri peku jih nismo nikoli dobili na mizo.
Včasih smo srečali izredno privlačen prizor: tamle gredo pa frajle, so rekli in
smo videli celo procesijo gospodičen, katere je vodil kak nunski oče, tedaj gospod Ignacij Nadrah. Tega prizora nismo nikoli zamudili! V gradu je bila namreč imenitna šola za deklice iz boljših družin, ki so jo vodile uršulinke. K njim so hodile tudi vse deklice iz mesta v ljudsko šolo.
Kmalu sem pozabil na »strašno sodbo«, ki me bo čakala za božič doma. Dogodke o mojih »zločinih« sem zakopal na dnu prelepih sanj, katere so mi rastle vsak dan bolj žive, kako krasno bo, ko bom spet doma. Odšteval sem dneve, nazadnje ure in jih preračunal v minute, ko bom odpotoval v svoje kraje.
SREČANJE S SV. MIKLAVŽEM
V	tisti čas pričakovanja je padel že ludi sveti Miklavž. V Škofji Loki je bil prosvetni dom, kjer so pripravljali to slovesnost. Dvorana je bila nabito polna. Bilo je prvič v mojem življenju, da sem doživel dogodek gledališke vsebine. Sicer sveti Miklavž zame ni bil več nikaka skrivnost,
prav tako ne parklji ne angeli. Pa tudi sv. Miklavž je to vedel in parklji tudi, kajti pograbiti koga izmed nas in ga vleči v pekel je utegnilo povzročiti nevšečnosti parklju. Vendarle sem se jaz raje stisnil bolj v kot, da me ne bi dosegli, kajti moja slaba vest ob spominu na dogodke, ki so me »postavljali na prag zločincev«, mi je narekovala previdnost. Kaj lahko bi padli po meni in ne bi imel nobene obrambe, pač pa ponovljeno javno sramoto. No, hvala Bogu, nič tega se ni zgodilo. Seveda tudi ni bilo nikakega daru. Videl sem pa le nekaj neverjetno zanimivega in lepega: dvorano, oder in čudovite prizore, ki so se pred Miklavževim nastopom odigrali na odru.
Tik pred božičem sem dobil pismo, kjer je bilo naročeno, da naj grem v neko hišo, kjer se uči ključavničarstva Novakov Jokel. No, glej si kaj! Novakov Jokel! Od kdaj je pa ta tukaj? če bi jaz prej vedel za to, bi bilo moje škofjeloško izgnanstvo mnogo manj tragično. Novakovi so nam bili doma skoro sosedje. Jokel je bil že fant, a sem ga dobro poznal.
Da naj grem k njemu, da se domeniva, in bova skupaj potovala domov za božič.
To je bilo pa res čudovito odkritje zame. Kar tekel sem v hišo in ga dobil vsega črnega, seveda, kako naj bo drugače kovač, ki je nabijal po naklu. Začudeno me je pogledal, nato se je pa široko nasmejal in mi dal roko.
Prav tako kot je vse do prve svetovne vojne veljala za naše kraje Škofja Loka kot izvir učenosti v knjigah, tako je bil tudi začetek industrijske poti. Slovela je namreč po svojih »cehih«, med katerimi je bil znamenit posebno ključavničarski. Iz davnega časa, ko je vse poljansko sotočje spadalo v Škofjo Loko, je bila pot v svet iz naših krajev skozi to znamenito mesto. Prav tako, kot je idrijsko živo srebro našlo pot v svet skozi Škofjo Loko, prav tako je vse od tam prihajalo in tja teklo.
Zmenila sva se za dan in uro odhoda proti domu. V Logatcu naju bodo čakale sani in konj.
(Se bo nadaljevalo)
G
Vii
Kmečko delavska zveza je zborovala
Božičnica v goriški stolnici
Popolnoma drži, da je letošnji koncert slovenskih božičnih pesmi zelo zadovoljil vse, ki so se ga udeležili na zadnji božični praznik, na dan Svetih Treh kraljev v goriški stolnici. Že spored sam je nudil prijetno presenečenje: prvič — in upamo, da ne zadnjič — so nastopili naši šolarji. Zbor, sestavljen iz otrok iz mesta in iz štandreža, je zasedel stopnice glavnega oltarja in tam pod vodstvom g. Stanka Jericija prav samozavestno in pogumno zapel dve pesmi: »Tam v hlevcu betlehemskem« (Al. Mihelčič) ter ljudsko v priredbi Fr. Kimovca: »Kaj nek bo to?«
Božično vzdušje je ustvaril najprej msgr. Močnik, ki je svoje misli naslonil na 150-letnico nastanka najlepše božične pesmi »Sveta noč, blažena noč«. Vse navzoče je povabil, naj duha te pesmi gojijo po svojih družinah, živijo iz vere v Jezusa, učlovečenega Boga ter božjo pričujočnost izpričujejo v svojih domovih s svetimi pred-
SKPD »F. B. SEDEJ«
vabi na
ŠTEVERJAN
KULTURNI VEČER
ki bo v ponedeljek, 13. t. m. ob 20.30 v dvorani na Križišču. Predaval bo in kazal skioptične slike o Hongkongu in Daljnem Vzhodu g. Vinko Zaletel s Koroškega.
meti, kot so to znali naši predniki, česar priča je prav razstava naše nabožne ljudske umetnosti v Katol. domu.
Po nastopu otrok je zadonela s kora ubrana pesem dveh zborov: moškega »M. Filej« pod vodstvom Zdravka Klanjščka in mešanega, ki ga dirigira Stanko Jeri-cijo. Orgelska spremljava je bila v skrbnih rokah prof. Lojzke Bratuževe, posamezne pesmi pa je prijetno povezoval dr. Kazimir Humar. Letošnje pesmi so bile prav posrečeno izbrane, mnoge za ušesa poslušalcev skoro nove; videlo se je, da sta jih oba zbora skrbno naštudirala in izbrala take, ki so nudile obilje svetonočnega občutka.
Zbor »Mirko Filej« je zapel pet pesmi: »Sveta noč« v priredbi Lojzeta Bratuža, Vodopivčevo »Spavaj, sladko Dete«, častitljivo »Hitite kristjani«, »Blešče se zvezdice nocoj« tolminskega rojaka Ivana Laharnarja in ponarodelo »Nad Betlehem«.
Tudi mešani zbor »Lojze Bratuž« je odpel pet pesmi: »Sveta noč« v klasični Gruberjevi priredbi, Komelovo »Zveličar preljubi rodi se nocoj«, Vodopivčevo »Oj Betlehem« ter dve skladbi Štefana Kovača: »Zvonček veselo zvoni« in »Sveti se svetloba z nebes«.
Obisk goriškega nadškofa na Placuti
Preteklo nedeljo je obiskal župnijo sv. Vida na Placuti v Gorici nadškof msgr. Cocolin. Maševal je za italijanske vernike
ob 11. uri. Prišel pa je že takoj po slovenski maši ob 10. uri, katero daruje že vse leto p. Viljem, nekdanji gvardijan na Sv. gori. Slovenske vernike je g. nadškof nagovoril s toplimi besedami v našem jeziku, jim priporočil vztrajnost ter jim voščil srečno novo leto. Sprejeli smo ga z ljudsko pesmijo »Kaj se vam zdi...« in po nagovoru smo zapeli še »Glej zvezdice božje«. Hvaležni smo g. nadpastirju, da nas slovenskih vernikov ni pozabil ob tem obisku, saj se v lepem številu zbiramo ob nedeljah in praznikih ob 10. uri v tej cerkvi iz vsega goriškega mesta.
Delavnost števerjanskega prosvetnega društva
Prosvetno društvo »F. B. Sedej« je 12. decembra 1968 pripravilo kulturni večer, na katerem je gostoval s svojimi lepimi skioptičnimi slikami prof. Slavko Bratina iz Gorice. Popeljal nas je po vsej Sloveniji. Prisotnim članom društva ter prof. Bratini se je toplo zahvalil za prijetni večer predsednik društvo Mirko Humar.
Prijeten kulturni večer nam je 19. decembra 1968 pripravil prof. dr. Rado Bednarik, ki je govoril o našem največjem pisatelju Ivanu Cankarju. Kvaliteto večera so povzdignili s svojo prisotnostjo in dovršenim podajanjem iz Cankarjevih del člani dramske šole iz Gorice, Klanjšček Marjetka in Špacapan Mirko ml., igralec Aleksij Pregare ter članica dramske skupine našega društva iz Števerjana Cernic Snežiča.
Prav na pragu novega leta, v četrtek, 2. januarja pa je prišel med nas dr. Kazimir Humar ter nam približal svetonoč-ne dogodke s predavanjem in predvajanjem filma o Sveti deželi, ki jo je 'lani sam obiskal s skupino slovenskih romarjev.
Kakor vsako leto sta tudi letos občinska uprava po tenkočutnem zanimanju župana Klanjščka Stanislava ter prosvetno društvo »F. B. Sedej« pripravila lepo božično razsvetljavo pred cerkvijo, ki je daleč naokoli naznanjala voščilo miru in bratstva med narodi.
Prosvetno društvo »F. B. Sedej« je z lepim napisom na trgu pred cerkvijo voščilo vaščanom in vsem ostalim obiskovalcem za božič in novo leto. Tako je tudi na zunaj v Števerjanu letos za božič vladalo res praznično vzdušje.
V soboto, 21. decembra 1968 se je v Števerjanu vršil občni zbor števerjanske Kmečko-delavske zveze ob številni udeležbi članstva. Posebno so bili vsi veseli navzočnosti deželnega svetovalca dr. Draga Štoke, ki je s svojo prisotnostjo pokazal, da so mu tudi naši problemi pri srcu, čeprav omejeni le na Števerjan.
Po uvodnem pozdravu in poročilu dosedanjega predsednika Koršiča Hadrijana ter blagajnika Terčiča Zdenka je povzel besedo župan Klanjšček Stanislav, ki je v izčrpnem poročilu podal delovanje občinske uprave, izvoljene na listi Kmečko-delavske zveze od časa zadnjih občinskih volitev. Vsi prisotni so si lahko ustvarili sliko o težavah, ki jih občinski odbor in občinski svet ter župan imajo pri izvrševanju svojih dolžnosti.
V svojem pozdravu občnemu zboru je deželni poslanec dr. Drago Štoka izrazil svoje zadovoljstvo nad delovanjem števerjanske Kmečko delavske zveze, ki se svojega dela loteva dokaj sistematično in po močeh, ki jih ima na razpolago. V imenu prosvetnega društva »F. B. Sedej« je izrekel pozdrave predsednik Humar Mirko, ki je izrazil željo, da bi med organi-
zacijama, čeprav ena deluje na političnem, druga na prosvetnem polju, prišlo do ožjega sodelovanja, saj končno delujemo vsi po krščanskih in demokratičnih načelih. Isto misel je poudaril in razvil v razgovoru tudi podžupan g. Ciril Terpin ter žel odobravanje vseh navzočih.
Po odobritvi delovanja starega odbora je prišlo do volitev. V novi odbor je bilo avtomatično sprejetih 12 občinskih svetovalcev, izvoljenih na listi Kmečko-delavske zveze in sicer: Klanjšček Stanislav, Terpin Ciril, Koršič Hadrijan, Mužič Alojz, Hlede Alojz, Terpin Emil, Miklus Marij, Mužič Bogomir, Terčič Zdenko, Humar Marcel, Skok Armand, Prinčič Izidor ter pet novih: Humar Mirko, Bajt Danilo, Hlede Edvard, Terpin Marjan in Maraž Joško. Na prvi prihodnji seji se bo odbor konstituiral ter izvolil predsednika, tajnika in druge odbornike.
Novemu odboru števerjanske Kmečko-delavske zveze želimo, da bi še nadalje vodil usodo števerjana, kakor jo vodi uspešno po vojni že celih 19 let.
Svoje čestitke je poslala občnemu zboru tudi SDZ iz Gorice.
V MARIJINEM DOMU V ROJANU
bo v nedeljo, 12. januarja ob 18. uri Slovenski oder predstavil dramatizirano Pregljevo povest
Božji mejniki
Med odmori srečolov. Vabljeni!
RADIO
TRST A
Štivan
Na praznik sv. Treh kraljev je bilo v naši cerkvi božično srečanje faranov. Med sv. mašo je lepo prepeval domači mešani zbor. Po maši pa so »Fantje izpod Grmade« pripravili vernikom, ki so bili napolnili cerkev, koncert božičnih pesmi. Vsi smo hvaležni »Fantom« in njihovemu dirigentu Ivu Kralju za požrtvovalnost in si želimo še več podobnih srečanj, ki bi pomagala povezovati našo farno družino.
Spored od 12. do 18. januarja 1969
Poročila: 7.15 (samo ob delavnikih), 8.15,
1130 (samo ob delavnikih), 13.15, 14.15,
17.15	(samo ob delavnikih), 20.15 in 23.15 Dejstva in mnenja: 14.15 (samo ob delavnikih).
Šport: (dnevno) ob 20.00 uri.
Nedelja; 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 9.50 Glasba za kitaro. 10.00 Mer-cerjev godalni orkester. 11.15 Marodič: »Kapitan Ivo Nageljček«. Dramatizirana zgodba. Prvi del: »Potovanje se začne...«
12.00 Nabožna glasba. 12.15 Vera in naš čas. 13.00 Kdo, kdaj, zakaj. 13.30 Glasba po željah. 15.30 Rosso di San Secondo: »Med oblekami, ki plešejo«. Drama v treh dejanjih z epilogom. 18.00 Miniaturni koncert. 18.30 Kravos: »150. obletnica smrti Valentina Vodnika«. 18.40 Operetne melodije. 19.15 Sedem dni v svetu. 20.30 Bednarik: »Pratika«.
Ponedeljek: 11.40 Radio za srednje šole.
12.10 Kalanova: Pomenek s poslušavkami.
13.30 Glasba po željah. 17.20 Za mlade po-slušavce: Car glasbenih umetnin. 17.35 Vaše čtivo. 18.30 Radio za srednje šole.
18.50 Zbor »Montasio« iz Trsta. 21.25 Romantične melodije. 22.00 Slovenski solisti.
Torek: 11.35 Šopek slovenskih pesmi.
12.00 Bednarik: »Pratika«. 13.30 Glasba po željah. 17.20 Za mlade poslušavce: Plošče za vas. 19.45 Zbor z Repentabra. 20.35 Verdi: »Attila«, opera s prologom.
Sreda: 11.40 Radio za prvo stopnjo osnovnih šol. 12.00 Kitarist Pizzigoni. 12.10 Brali smo za vas. 12.20 Za vsakogar nekaj. 13.30 Glasba po željah. 17.20 Za mlade poslušavce: Ansambli na radiu Trst.
18.30 Radio za prvo stopnjo osnovnih šol.
18.50 Iz potne torbe Milka Matičetovega. Četrtek: 11.35 Šopek slovenskih pesmi.
13.30 Glasba po željah. 17.20 Za mlade poslušavce: Razkuštrane pesmi. 17.35 Moj prosti čas. 19.10 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše. 19.40 Znane melodije.
20.35 Majcen: »Matere«. Igra v treh dejanjih.
Petek: 11.40 Radio za drugo stopnjo osnovnih šol. 12.00 Harmonikar Wolmer.
12.10 Lokar: »Blagoznanstvo za domačo rabo«. 13.30 Glasba po željah. 17.20 Za mlade poslušavce: Glasbeni mojstri. 17.55 Slovenščina za Slovence. 18.30 Radio za II. slopnjo osnovnih šol. 19.45 »Beri, beri rožmarin zeleni«. 20.50 Koncert operne glasbe.
Sobota: 11.35 Šopek slovenskih pesmi.
12.10 Kulturni odmevi - dejstva in ljudje v deželi. 12.30 Za vsakogar nekaj. 13.30 Glasba po željah. 16.45 Nievo: »Izpovedi osemdesetletnika«. Dramatiziran roman. 3. del. 17.20 Cerkev v sodobnem svetu. 17.30 Za mlade poslušavce: Od šolskega nastopa do koncerta. 17.45 Lepo pisanje, vzori in zgledi mladega rodu. 18.00 Moj prosti čas.
18.30 Cecilijanka 1968, drugi del koncerta.
19.10 Theuerschuh:	Družinski obzornik.
20.35 Teden v Italiji. 20.50 Lovrečič: »Naša gospa«. 21.30 Vabilo na ples. 22.30 Zabavna glasba.
Števerjan
Letos za božič je občinska podporna ustanova ECA pripravila obdarovanje vseh šolskih otrok. Na božični prireditvi, ki so jo priredile vse tri osnovne šole, je otroke obdaril predsednik te ustanove g. Pod-veršič Hermenegild. Prosvetno društvo »Sedej« je za to priliko podarilo vsem osnovnošolskim otrokom zvezke.
V	soboto, 4. januarja je prosvetno društvo »F. B. Sedej« pripravilo večerjo pevskemu zboru. Zbrani pevci in pevke so ob tej priliki sklenili, da je treba vsekakor s skupnimi močmi naš zbor ohraniti in ga po možnosti še poživiti, čeprav je v teh časih težko, ker našo mladino vabijo na vse mogoče strani. Zelo so bili pevci zadovoljni, ker je bil navzoč med njimi tudi gospod župan Klanjšček Stanislav.
ZA KMETOVALCE
SLOV. KAT. PROSVETNO DRUŠTVO
V	GORICI priredi v nedeljo, 12. januarja ob 17.30
v Katoliškem domu kulturni večer, na katerem bo predaval gospod VINKO ZALETEL in kazal skioptične slike o Hongkongu in Daljnem Vzhodu. Po predavanju bo skupen ogled
RAZSTAVE SLOVENSKE NABOŽNE UMETNOSTI
ki se ta večer zapre. — Vstop prost.
OBVESTILA
Koledar »Svetogorska Kraljica« za leto 1969 je izšel v Trstu
Častilci svetogorske Kraljice že petnajst let redno prejemajo svetogorski koledar. Prav je, da se ob tej 15. izdaji vsaj nekoliko pomudimo.
»V marijanskem letu 1954, potem ko sem izdal devetdnevnico v čast svetogorski Materi božji, da bi se med primorskim ljudstvom poživilo njeno češčenje, se mi je porodila misel, naj začnem izdajati svetogorski koledar. In tako so slovenski verniki prvi koledar "Svetogorska Kraljica” prejeli že pred božičnimi prazniki leta 1954, seveda za naslednje leto 1955.
Vsebina pisma priloženega svetogorske-mu koledarju za leto 1969 vam pove, da je moje večletno raziskovanje arhivov, zbiranje dokumentov in fotokopij, da bi izsledil vire, ki naj bi osvetlili osebnost Urške Ferligojeve, da bi tudi ona, kakor Bernardka v Lurdu, dosegla čast oltarja, dalo dobre uspehe: najdenih listin svetogorske zgodovine je že okrog 2000. Toda vse to stane dosti denarja! Uvodna pesmica omenjenega pisma se pa takole glasi: "Tebi, preljuba Gospa Svetogorska, verniki spet priporočajo se! Varuj, podpiraj vsa ljudstva primorska in blagoslavljal dobrotnike vse!”«
Koledar si lahko nabavite v vseh slovenskih knjigarnah v Trstu in v Gorici ter na upravi »Svetogorske Kraljice« v Trstu, ul. Rapicio 3 - 34126 Trieste - Trst.
Športni odsek prosvetnega društva »F. B. Sedej« iz števerjana vabi na nogometno tekmo v nedeljo 12. januarja ob 11. uri
v Formentinijevem parku.
Uprava našega lista ima na razpolago še nekaj kolekcij (4 knjige) Celovške Mohorjeve družbe. Cena 2.000 lir.
Na vrsti je česen
Česen je v gospodinjstvu nepogrešljiva začimba in obenem koristno domače zdravilo. Najbolj je razširjen beli česen, ki je večinoma namenjen za zimsko potrošnjo, dočim je rožnati predvsem za svežo pomladno uporabo.
Od januarja do marca sadimo belega, nekateri pa tudi rožnatega. Česen zahteva lahko in humozno zemljo brez kamenja. Zato jo dobro prekopljemo in pognojimo z zrelim hlevskim gnojem ali kompostom. Istočasno zagrebemo na vsakih 10 kv. metrov 0,5 kg polnega gnojila znamke 10-10-10 ali 6-12-9. Za sajenje izberemo zdrave in močne glavice, od katerih odkrhnemo le zunanje stročke, ki so odpornejši in dajo boljši pridelek kot pa oni iz sredine. Sadimo jih v razdalji 10-15 cm v vrstah, ki so narazen 25 cm. Globina naj bo 3 do 5 om; pri tem pazimo, da posajeni stročki stojijo pokonci s koreninami navzdol in ne obratno.
Česen zahteva malo nege. Nekajkrat ga plitvo okopljemo, zalivamo pa le po potrebi. Ko se je razvilo nekaj listov, potresemo med vrste 0,4 kg kalcijevega nitrata (nitrato di calcio) in 0,2 kg kalijevega sulfata (solfato potassio) na 10 kv. metrov. Gnojilo ne sme pasti na liste, ker jih poškoduje. Brez nevarnosti pa gnojilo rabimo tako, da ga prej dobro raztopimo v vodi (1 žlica na 10 litrov vode) in enakomerno polijemo po vsem nasadu.
Ko se listi zasušijo, česen izrujemo, posušimo na zraku, ga očistimo zemlje in korenin, zvežemo v kite ali naložimo v plitve zabojčke in spravimo v suhem prostoru, kjer lahko prezimi. Navadno pridelajo 10-15 kg česna na 10 m2.
Rožnati česen sadijo v oktobru in ga začno nabirati v marcu, aprilu, seveda le za takojšnjo uporabo.
V	tržaških razmerah je pridelovanje zimskega česna precej donosno, ker doseže v določenih mesecih, ko ni pritoka iz drugih krajev, prav ugodno ceno. Tako je domači česen v januarju lanskega leta dosegel ceno 800-900 lir za kg na debelo, kar pomeni dohodek od 800 do 1400 lir na kvadratni meter! Inž. Janko Košir
DAROVI :
Za tiskovni sklad: dr. Alfonz Cuk, ZDA 25 dolarjev; v spomin pok. Angele Šuligoj roj. Keber daruje J. Š. 5.000 lir.
Za Zavod sv. Družine: Š. J. 5.000; N. N. 2.500 lir.
Za Alojzi j evišče: družina Vetrih 5.000; N. N. 2.500; Doles F. v počastitev spomina pok. Angele Šuligoj 1.000 lir.
Za števerjansko cerkev: Francka Ciglič namesto cvetja na grob pok. Dioniziji Stanič 5.000 lir.
Za župnijski dom v števerjanu: N. N.
5.000; Franc Mužina 10.000; N. N. 2.000; družina Hlede, Ščedno 9, namesto cvetja na grob pok. Alojza Humarja 3.000 lit-
Za cerkev v Dolini: Ob smrti matere Jožefe Sancin darujejo hčere Ljuba, Duša in Milka 5.000 lir.
Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, pokojnim pa daj večni pokoj!
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski L 70, osmrtnice L 1000, več &°/° davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
ZAHVALA
Vsem, ki so na zadnji poti spremili našo drago mamo in ženo
Dionizijo Maraž vd. Stanič
se iskreno zahvaljujemo. Posebna zahval g. župniku Simčiču, osebju bolnišnice, darovalcem cvetja in vsem, ki so nam pomagali ob tej težki izgubi.
Mož Pepe, hčerke Veneranda, Bruna, Rajka in Jadranka, zeta Lucijan In Florijan ter sestri Angela in Va/erija z družinama Števerjan, 7. januarja 1969
SLOVENSKO KATOL. AKAD. DRUŠTVO (SKAD) IZ GORICE začenja s ciklusom predavanj o slovenski ljudski kulturi. Prvo predavanje bo v mali dvorani Katoliškega doma v petek, 10. januarja ob 20.30. O temi
SLOVENSKA LJUDSKA NABOŽNA UMETNOST
bo govoril dr. Ivan Sedej, vodja oddelka za etnografijo pri Zavodu za spomeniško varstvo SRS iz Ljubljane.
TOPLO VABLJENI!
števerjanska kolesarska ekipa, ki Je nastopila v okviru tekem za spominski pokal »Mirko Filej 1968«. Od leve proti desni: sodnik prof. Martin Kranner, Edvard Hlede, Boris Hladnik (zmagovalec), Bruno Hlede, Dušan Maraž in trener Alojz Maraž.